1926

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.1</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>1926</title>
    <ns>0</ns>
    <id>800</id>
    <revision>
      <id>6672920</id>
      <parentid>5993095</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:45:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Smrti */ +Kosovel, Kveder</comment>
      <origin>6672920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5140" sha1="c06o38kcgp9qq1kgid7gff62x3rg2k4" xml:space="preserve">{{leto|1920|19}}

'''1926''' ('''[[rimske številke|MCMXXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
[[slika:Norge_airship_in_flight_1926.jpg|thumb|Cepelin ''[[Norge (cepelin)|Norge]]'', s katerim je Amundsen z ekipo preletel severni tečaj]]
* [[1. januar]] - narasli [[Ren]] poplavi [[Köln]] z okolico.
* [[25. februar]] - [[Francisco Franco]] postane General [[Španija|Španije]].
* [[7. marec]] - neuspešen poskus [[atentat]]a na [[italija]]nskega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]].
* [[16. marec]] - [[Robert Hutchings Goddard]] izstreli prvo [[raketa|raketo]] na tekoče gorivo.
* [[24. april]] - [[Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]] se z [[Berlinska pogodba (1926)|berlinsko pogodbo]] zavežeta k nevtralnosti v primeru napada na katero od njiju.
* [[4. maj]] - v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] izbruhne splošna stavka v podporo stavki [[rudarstvo|rudarjev]], ki se je pričela dva dni prej.
* [[12. maj]] - [[Roald Amundsen]], [[Lincoln Ellsworth]] in [[Umberto Nobile]] kot prvi ljudje potrjeno preletijo [[severni tečaj]].
* [[8. avgust]] - [[poplava|poplave]] prizadenejo večji del [[Slovenija|Slovenije]], pod vodo je [[Celje]] z okolico in dolina [[Drava|Drave]] od [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]] do [[Dravograd]]a.
* [[14. september]] - z ratifikacijo v [[Ženeva|Ženevi]] stopijo v veljavo [[locarnski sporazumi]], podpisani leta [[1925]].
* [[25. september]] - konvencija [[Društvo narodov|Društva narodov]] prepove vse oblike [[suženjstvo|suženjstva]].
* [[27. september]] - poplave prizadenejo še širše območje [[Ljubljana|Ljubljane]].
* [[23. oktober]] - [[Lev Borisovič Kamenjev|Lev Kamenjev]] in [[Lev Trocki]] sta izključena iz [[Politbiro]]ja [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]].
* [[11. november]] - v [[Združene države Amerike|ZDA]] je odprta znamenita avtocesta [[Route 66]], ena prvih v ameriškem avtocestnem omrežju.
* [[27. november]] - izbruh [[Vezuv]]a.

== Rojstva ==
[[Slika:Elizabeth II greets NASA GSFC employees, May 8, 2007 edit.jpg|thumb|120px|Elizabeta II. Britanska]]
[[Slika:Fidel Castro.jpg|thumb|120px|Fidel Castro]]
* [[27. februar]] - [[David H. Hubel]], kanadsko-ameriški nevrobiolog, nobelovec († [[2013]])
* [[2. april]] - [[Jack Brabham]], avstralski dirkač Formule 1 († [[2014]])
* [[21. april]] - [[Elizabeta II. Britanska]], britanska kraljica († [[2022]])
* [[3. maj]] - [[Ivo Zorman]], slovenski pisatelj in urednik († [[2009]])
* [[26. maj]] - [[Miles Davis]], ameriški jazzovski skladatelj in trobentač († [[1991]])
* [[1. junij]] - [[Marilyn Monroe]], ameriška igralka († [[1962]])
* [[5. junij]] - [[Boris Paternu]], slovenski literarni zgodovinar in teoretik († [[2021]])
* [[25. junij]] - [[Ingeborg Bachmann]], avstrijska pisateljica in pesnica († [[1973]])
* [[30. junij]] - [[Paul Berg]], ameriški biokemik, akademik, pedagog in nobelovec
* [[1. julij]] - [[Robert Fogel]], ameriški ekonomist in zgodovinar, nobelovec († [[2013]])
* [[31. julij]] - [[Hilary Putnam]], ameriški filozof († [[2016]])
* [[13. avgust]] - [[Fidel Castro]], kubanski komunist in diktator († [[2016]])
* [[26. september]] - [[Bogdan Borčič]], slovenski slikar († [[2014]])
* [[11. oktober]] - [[Jože Toporišič]], slovenski jezikoslovec († [[2014]])
* [[18. oktober]] - [[Chuck Berry]], ameriški kitarist, pevec in besedilopisec († [[2017]])
* [[15. oktober]] - [[Michel Foucault]], francoski filozof († [[1984]])

== Smrti ==
[[Slika:Srečko Kosovel 1920s.jpg|sličica|120px|Srečko Kosovel]]
* [[28. februar]] - [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]], francoski astronom (* [[1842]])
* [[4. april]] - [[August Thyssen]], nemški industrialec (* [[1842]])
* [[16. maj]] - [[Mehmed VI.]], turški sultan (* [[1861]])
* [[26. maj]] - [[Simon Petljura|Simon Vasiljovič Petljura]], ukrajinski vojskovodja in politik (* [[1879]])
* [[27. maj]] - [[Srečko Kosovel]], slovenski pesnik (* [[1904]])
* [[23. avgust]] - [[Rudolph Valentino]], italijansko-ameriški filmski igralec (* [[1895]])
* [[14. september]] - [[John Dreyer]], dansko-irski astronom (* [[1852]])
* [[15. september]] - [[Rudolf Christoph Eucken]], nemški filozof, nobelovec (* [[1846]])
* [[15. oktober]] - [[Franz Serafin Exner]], avstrijski fizik (* [[1849]])
* [[21. november]] - [[Zofka Kveder]], slovenska pisateljica in publicistka (* [[1878]])
* [[4. december]] - [[Ivana Kobilca]], slovenska slikarka (* [[1861]])
* [[6. december]] - [[Claude Monet]], francoski slikar (* [[1840]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Jean Baptiste Perrin]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Theodor Svedberg]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Johannes Andreas Grib Fibiger]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Grazia Deledda]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Aristide Briand]], [[Gustav Stresemann]]

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1926|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c06o38kcgp9qq1kgid7gff62x3rg2k4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>600</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2384</id>
    <revision>
      <id>6672756</id>
      <parentid>6399535</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6672756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="795" sha1="gs0wbomf2gbtsgrltqcn9g7tu8l9g7t" xml:space="preserve">{{zapomen|število|600 (število)}}
{{leto}}
'''Leto 600''' ('''[[rimske številke|DC]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
* Konec [[Obri|obrsko]]-[[Slovani|slovanske]] [[plemenska zveza|plemenske zveze]] med Črnim morjem in vzhodnimi Alpami.
* [[Slovani]] so skozi [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] vdrli v [[Italija|Italijo]].

== Rojstva ==
* [[Ali ibn Abi Talib]], Mohamedov zet, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] († {{ok.}} [[661]])
*[[papež Janez IV.]], papež († [[642]], približen datum rojstva)
*[[papež Vitalijan]], papež († [[672]], približen datum rojstva)

== Smrti ==
*[[Bistam]], perzijski šah (* ''neznano'', približen datum smrti)

[[Kategorija:Leto 600|*]]</text>
      <sha1>gs0wbomf2gbtsgrltqcn9g7tu8l9g7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>599</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2385</id>
    <revision>
      <id>6672752</id>
      <parentid>4224685</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:02:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6672752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="273" sha1="pngoqi84zxu1vd5a5zvyitvmjhh8hu8" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 599''' ('''[[rimske številke|DXCIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

== Dogodki ==

*[[1. januar]]

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
*

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 599|*]]</text>
      <sha1>pngoqi84zxu1vd5a5zvyitvmjhh8hu8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2695</id>
    <revision>
      <id>6672742</id>
      <parentid>6426737</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:52:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6672742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5093" sha1="ami3jsnqq01l30gvhd852pr92fyev92" xml:space="preserve">'''7. maj''' je 127. [[dan]] [[leto|leta]] (128. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 238 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1429]] – [[Ivana Orleanska]] je vodila napad [[Francozi|Francozov]] na [[Angleži|angleška]] [[mostišče|mostišča]] na južni strani [[reka|reke]] [[Loara|Loare]].
* [[1915]] – Ob južni obali [[Irska|Irske]] je popoldne potonila [[RMS Lusitania]] potem, ko jo je napadla podmornica U-20.
* 
* [[1919]] – [[versajska pogodba]] je bila izročena [[Nemčija|nemški]] [[delegacija|delegaciji]].
* [[1929]] – V [[Ljubljanska opera|ljubljanski operi]] je bila premierno uprizorjena [[Marij Kogoj|Kogojeva]] [[opera]] ''[[Črne maske]]''.
* [[1943]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Tunis]] in [[Bizerta|Bizerto]].
* [[1945]] – [[Alfred Jodl]] in [[Dwight Eisenhower]] sta v [[Reims]]u podpisala [[dokument]] o brezpogojni [[Nemčija|nemški]] [[kapitulacija|kapitulaciji]].
* [[1952]] –
** [[Geoffrey W.A. Dummer]] je prvič objavil zamisel [[integrirano vezje|integriranega vezja]], osnovo sodobnih [[računalnik]]ov.
** Izhajati je začel slovenski [[vera|verski]] [[časopis]] ''[[Družina (časopis)|Družina]]''.
* [[1954]] – [[Vietnam]]ske sile so osvojile [[Dien Bien Phu]].
* [[1956]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo ustanovljeno [[Slovensko mladinsko gledališče]].
* [[1984]] – Prva slovenska televizija [[RTV Ljubljana]] je prvič oddajala [[teletekst]].
* [[1992]] – Prvič je poletel [[raketoplan]] [[raketoplan Endeavour|Endeavour]].
* [[1999]] – [[NATO|Natova]] [[letalo|letala]] so bombardirala [[veleposlaništvo]] [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]] v [[Beograd]]u.

== Rojstva ==
[[Slika:Traci Lords 2011.jpg|thumb|150px|Traci Lords]]
* [[1328]] – [[Ludvik II. Brandenburški|Ludvik II.]], nemški volilni knez, brandenburški mejni grof, bavarski vojvoda (VI.) († [[1365]])
* [[1711]] – [[David Hume]], škotski filozof, zgodovinar, ekonomist († [[1776]])
* [[1713]] – [[Alexis Claude Clairaut]], francoski matematik, astronom († [[1765]])
* [[1748]] – [[Olympe de Gouges]], francoska revolucionarka, pisateljica in feministka († [[1793]])
* [[1792]] – [[Janez Cigler]], slovenski pisatelj († [[1867]])
* [[1833]] – [[Johannes Brahms]], nemški skladatelj († [[1897]])
* [[1840]] – [[Peter Iljič Čajkovski]], ruski skladatelj († [[1893]])
* [[1861]] – [[Rabindranath Tagore]], indijski (bengalski) pesnik, filozof, nobelovec 1913 († [[1941]])
* [[1866]] – [[Jožef Čarič]], slovenski (prekmurski) politik in duhovnik († [[1935]])
* [[1867]] –
::* [[Pankracij Gregorc]], slovenski duhovnik, pesnik in pisatelj († [[1920]])
::* [[Władysław Stanisław Reymont]], poljski pisatelj, nobelovec 1924 († [[1925]])
* [[1892]] – [[Josip Broz - Tito]], predsednik SFRJ († [[1980]])
* [[1893]] – [[Ivan Albreht]], slovenski književnik in publicist († [[1955]])
* [[1896]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]], ruski matematik († [[1982]])
* [[1901]] – [[Gary Cooper]], ameriški filmski igralec († [[1961]])
* [[1919]] – [[Eva Perón|María Eva Duarte de Perón - Evita]], argentinska političarka († [[1952]])
* [[1921]] – [[Noni Žunec]], slovenski tenorist, operni in koncertni pevec († [[2004]])
* [[1932]] – [[Marjan Stare]], slovenski besedilopisec, pesnik, novinar in igralec († [[1996]])
* [[1968]] – [[Traci Lords]] (Nora L. Kuzma)
* [[1973]] – [[Gašper Tič]], slovenski igralec († [[2017]])
* [[1977]] – [[Marko Milič]], slovenski košarkar
* [[1998]] – [[Jimmy Donalson]] (MrBeast), ameriški vplivnež

== Smrti ==
* [[685]] – [[Marvan I.|Marvan I. ibn al-Hakam]], četrti kalif Umajadskega kalifata (684-685), (* [[623]])
* [[973]] – [[Oton I.]], nemški cesar (* [[912]])
* [[1065]] – [[Gisela Ogrska]], soproga madžarskega kralja Štefana I. (* [[985]])
* [[1166]] – [[Vilijem I. Sicilski|Vilijem I.]], sicilski kralj, vladar južne Italije (* [[1131]])
* [[1205]] – [[Ladislav III. Ogrski|Ladislav III.]], madžarski kralj (* [[1201]])
* [[1231]] – [[Beatrika II. Burgundska|Beatrika II.]], burgundska grofica (* [[1191]])
* [[1234]] – [[Oton I. Meranijski|Oton I. Andeški]], vojvoda Meranije (* [[1180]])
* [[1523]] – [[Franz von Sickingen]], nemški vitez, verski reformator (* [[1481]])
* [[1617]] – [[David Fabricij]], nizozemski duhovnik, astronom (* [[1564]])
* [[1793]] – [[Pietro Nardini]], italijanski violinist, skladatelj (* [[1722]])
* [[1800]] – [[Niccolò Piccinni]], italijanski skladatelj (* [[1728]])
* [[1805]] – [[William Petty Fitzmaurice]], britanski državnik (* [[1737]])
* [[1825]] – [[Antonio Salieri]], italijanski skladatelj, dirigent (* [[1750]])
* [[1890]] – [[James Nasmyth]], škotski inženir, ljubiteljski astronom (* [[1808]])
* [[1941]] – [[James George Frazer]], škotski socialni antropolog in religiolog (* [[1854]])
* [[2001]] – [[Joseph Harold Greenberg]], ameriški jezikoslovec (* [[1915]])

== Prazniki in obredi ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|507]]
[[Kategorija:Maj|107]]</text>
      <sha1>ami3jsnqq01l30gvhd852pr92fyev92</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolgarija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4852</id>
    <revision>
      <id>6672719</id>
      <parentid>6664154</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:00:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66846" sha1="hwsdiloiih3o7lczsq4twvj26una2cc" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name          = Република България
|conventional_long_name = Republika Bolgarija
|common_name          = Bolgarija
|common_name2         = Bolgarije
|image_flag           = Flag of Bulgaria.svg
|image_coat           = Coat of arms of Bulgaria.svg
|national_motto       = ''Съединението прави силата''&lt;small&gt;&lt;br /&gt;»Zedinjenje daje moč«&lt;/small&gt;
|national_anthem      = ''[[Mila rodino|Мила родино]]''&lt;small&gt;&lt;br /&gt;»Draga domovina«&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Slika:Mila Rodino instrumental.ogg|center]]
|image_map            = EU-Bulgaria.svg
|map_caption          = Lega Bolgarije (temno zeleno)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)&lt;/small&gt;
|capital              = [[Sofija]]|latd=42 |latm=42 |latNS=N |longd=23 |longm=20 |longEW=E
|largest_city         = capital
|official_languages   = [[bolgarščina]]
|unofficial_languages =
|ethnic_groups        = 84,8 % [[Bolgari]],&lt;br /&gt; 8,8 % [[Turki]],&lt;br /&gt; 4,9 % [[Romi]], &lt;br /&gt; 0,1 % [[Armenci]],&lt;br /&gt; 1,3 % drugo&lt;ref&gt;{{navedi dokument |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=2011 Bulgarian census |publisher=National Statistical Institute of Bulgaria}}&lt;/ref&gt;
|ethnic_groups_year   = 2011
|demonym              = [[Bolgari|Bolgar, Bolgarka]]
|government_type      = [[parlamentarna republika]]
|leader_title1        = [[predsednik Bolgarije|predsednica]]:
|leader_title2        = [[Predsednik vlade Bolgarije|predsednik vlade]]:
|leader_name1         = [[Ilijana Jotova]]
|leader_name2         = [[Andrej Gjurov]]
|sovereignty_type     = [[neodvisnost]]
| established_event1     = [[Prvo bolgarsko cesarstvo]]
| established_date1      = 681–1018
| established_event2     = [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]
| established_date2      = 1185–1396
| established_event3     = [[Kneževina Bolgarija]]
| established_date3      = 3. marec 1878
| established_event4     = [[Bolgarska deklaracija neodvisnosti]] od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]
| established_date4      = 5. oktober 1908
| established_event5     = referendum leta 1946
| established_date5      = 15. september 1946
| established_event6     = Zgodovina Bolgarije od leta 1989
| established_date6      = 15. november 1990
|accessionEUdate      = 1. januarja 2007
|area_km2             = 110.994 
|area_rank            = 103.
|percent_water        = 2,16 %
|population_estimate  = 6.445.481
|population_estimate_rank = 109.
|population_estimate_year = 2023
|population_census    = 6.519.789&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Census2021_population.pdf |title=НАСЕЛЕНИЕ КЪМ 7 СЕПТЕМВРИ 2021 ГОДИНА |publisher=National Statistical Institute of Bulgaria (NSI) |website=www.nsi.bg |language=bg |access-date=9 November 2024}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2021
|population_census_rank =
|population_density_km2 = 58
|population_density_rank = 154.
| GDP_PPP                = {{increase}} $248,906&amp;nbsp;mrd&lt;ref name=&quot;IMFWEO.BG&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=918,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (Bulgaria) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=22 October 2024 |access-date=9 November 2024}}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_rank           = 73.
| GDP_PPP_year           = 2024
| GDP_PPP_per_capita     = {{increase}} $39.185
| GDP_PPP_per_capita_rank = 55.
| GDP_nominal            = {{increase}} $108,425&amp;nbsp;billion
| GDP_nominal_rank       = 69.
| GDP_nominal_year       = 2024
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $17.069
| GDP_nominal_per_capita_rank = 60.
| Gini                   = 37,2
| Gini_ref               = &lt;ref name=eurogini&gt;{{cite web |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=Eurostat |website=ec.europa.eu |access-date=9 June 2024 |archive-date=20 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320064533/https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tessi190&amp;plugin=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| Gini_year              = 2023
| Gini_change            = decrease
| HDI_year               = 2022
| HDI                    = 0,799
| HDI_change             = increase
| HDI_rank               = 70.
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|title=Human Development Report 2023/24|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=13 March 2024|access-date=13 March 2024}}&lt;/ref&gt;
|currency             = [[evro]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|currency_code        = EUR
|country_code         =
|time_zone            = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset           = +2
|time_zone_DST        = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
|utc_offset_DST       = +3
|cctld                = .bg&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|calling_code         = 359
|footnotes            = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Pred letom 2026 [[bolgarski lev]].&lt;br/&gt;&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Tudi [[.eu]], kot preostale članice Evropske unije.
}}

'''Bolgarija''' uradno '''Republika Bolgarija''' je država v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Leži na vzhodnem delu [[Balkan]]a neposredno južno od reke [[Donava|Donave]] in zahodno od [[Črno morje|Črnega morja]]. Bolgarija na jugu meji na [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]], na zahodu na [[Srbija|Srbijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] ter na severu na [[Romunija|Romunijo]]. Njeno glavno in največje mesto je [[Sofija]], druga večja mesta so [[Plovdiv]], [[Varna]] in [[Burgas]].

Ena najzgodnejših družb v deželah današnje Bolgarije je bila [[karanovska kultura]] (6500 pr. n. št.). V 6. do 3. stoletju pred našim štetjem je bila regija bojišče za stare [[Tračani|Tračane]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Kelti|Kelte]] in [[Makedonci|Makedonce]]; stabilnost je prišla, ko je [[Rimsko cesarstvo]] osvojilo regijo leta 45 n. št.. Po razpadu rimske države so se plemenski vdori v regijo nadaljevali. Okoli 6. stoletja so ta ozemlja naselili zgodnji [[Slovani]]. [[Prabolgari|Bolgari]] pod vodstvom [[Asparuh]]a so napadli iz dežel [[Velika Bolgarija|stare Velike Bolgarije]] in v poznem 7. stoletju trajno vdrli na Balkan. Ustanovili so [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], ki ga je [[Bizantinsko cesarstvo]] zmagovito priznalo s pogodbo leta 681 našega štetja. Obvladovalo je večino Balkana in z razvojem [[cirilica|cirilice]] pomembno vplivalo na slovanske kulture. Prvo bolgarsko cesarstvo je trajalo do začetka 11. stoletja, ko ga je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] osvojil in razbil. Uspešen bolgarski upor leta 1185 je ustanovil [[Drugo bolgarsko cesarstvo]], ki je doseglo vrhunec pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241). Po številnih izčrpavajočih vojnah in fevdalnih sporih je cesarstvo razpadlo in leta 1396 za skoraj pet stoletja padlo pod osmansko oblast.

Po [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turški vojni 1877–1878]] je nastala tretja in sedanja bolgarska država, ki je leta 1908 razglasila neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Veliko etničnih Bolgarov je ostalo zunaj meja nove države, kar je podžgalo [[Iredentizem|iredentistična]] čustva, ki so privedla do več konfliktov s sosedami in zavezništva z Nemčijo v obeh svetovnih vojnah. Leta 1946 je Bolgarija postala socialistična republika in ena izmed držav [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Vladajoča komunistična partija se je po [[Padec komunizma|revolucijah leta 1989]] odpovedala monopolu nad oblastjo in dovolila večstrankarske volitve. Bolgarija je nato prešla v [[demokracija|demokracijo]].

Od sprejetja demokratične ustave leta 1991 je Bolgarija unitarna parlamentarna republika z visoko stopnjo politične, upravne in gospodarske centralizacije. Bolgarija ima gospodarstvo z visokim dohodkom in tržnim gospodarstvom, ki je del evropskega enotnega trga in v veliki meri temelji na storitvah, sledijo pa proizvodnja in rudarstvo ter kmetijstvo. Na državo je vplivala njena vloga tranzitne države za [[zemeljski plin]] in [[nafta|naftovode]] ter njena strateška lega ob Črnem morju. Zunanje odnose Bolgarije sta oblikovala njena geografska lega in sodobno članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[NATO|zvezi NATO]].

== Etimologija ==
Ime ''Bolgarija'' izhaja iz ''Bolgarov'', plemena turškega izvora, ki je ustanovilo Prvo bolgarsko cesarstvo. Njihovo ime ni povsem razumljeno in ga je težko izslediti prej kot v 4. stoletju našega štetja,{{sfn|Golden|1992|pages=103–104}} vendar je verjetno izpeljano iz prototurške besede ''bulģha'' ('mešati', 'stresti') in njena izpeljanka ''bulgak'' ('upor', 'nered').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Bowersock |first=Glen W. |title=Late Antiquity: a Guide to the Postclassical World |publisher=Harvard University Press |page=354 |year=1999 |isbn=978-0-674-51173-6 |url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&amp;pg=PA354 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221948/https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&amp;pg=PA354 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Pomen se lahko nadalje razširi na 'upornik', 'spodbujati' ali 'proizvajati stanje nereda' in tako v izpeljanki 'motilci'.{{sfn|Chen|2012|page=97}}&lt;ref&gt;{{cite book |last=Petersen |first=Leif Inge Ree |title=Siege Warfare and Military Organization in the Successor States (400–800 AD): Byzantium, the West and Islam |publisher=Brill |year=2013 |page=369 |isbn=978-9004254466 |url=https://books.google.com/books?id=BRGaAAAAQBAJ&amp;pg=PA369 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221949/https://books.google.com/books?id=BRGaAAAAQBAJ&amp;pg=PA369 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Golden|1992|page=104}} Plemenske skupine v Notranji Aziji s fonološko podobnimi imeni so bile pogosto opisane s podobnimi izrazi, kot so bili Buluoji, sestavni del skupin [[Pet barbarov]], ki so bili v 4. stoletju prikazani kot oboje: 'mešana rasa' in 'povzročitelji težav'.{{sfn|Chen|2012|pages=92–95, 97}}

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina in antika ===
[[File:Sofia - Odrysian Wreath from Golyamata Mogila.jpg|thumb|left|upright|Odriški zlati venec v Narodnem zgodovinskem muzeju]]

Ostanki [[neandertalec|neandertalcev]] izpred približno 150.000 let ali srednjega [[paleolitik]]a so nekatere od najzgodnejših sledi človekove dejavnosti na ozemlju sodobne Bolgarije.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Tillier |first1=Anne-Marie |last2=Sirakov |first2=Nikolay |last3=Guadelli |first3=Aleta |last4=Fernandez |first4=Philippe |last5=Sirakova |first5=Svoboda |title=Evidence of Neanderthals in the Balkans: The infant radius from Kozarnika Cave (Bulgaria) |journal=Journal of Human Evolution |volume=111 |date=October 2017 |issue=111 |pages=54–62 |doi=10.1016/j.jhevol.2017.06.002 |pmid=28874274 |bibcode=2017JHumE.111...54T |issn=0047-2484}}&lt;/ref&gt; Tam najdeni ostanki ''[[Homo sapiens]]a'' so datirani ok. 47.000 let pred sedanjostjo. Ta rezultat predstavlja najzgodnejši prihod sodobnega človeka v Evropo.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Fewlass, H, Talamo, S, Wacker, S, et. al |title=A 14C chronology for the Middle to Upper Palaeolithic transition at Bacho Kiro Cave, Bulgaria |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |volume=4 |date=2020 |issue=6 |pages=794–801 |doi=10.1038/s41559-020-1136-3 |pmid=32393865 |bibcode=2020NatEE...4..794F |hdl=11585/770560 |s2cid=218593433 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Hublin, J, Sirakov, N, Aldeias, V, et. al |title=Initial Upper Palaeolithic ''Homo sapiens'' from Bacho Kiro Cave, Bulgaria |journal=Nature |volume=581 |pages=299–302 |date=2020 |issue=7808 |doi=10.1038/s41586-020-2259-z |pmid=32433609 |bibcode=2020Natur.581..299H |hdl=11585/770553 |s2cid=218592678 |url=https://kar.kent.ac.uk/81524/1/Hublin%20et%20al%20_authors%20accepted.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://kar.kent.ac.uk/81524/1/Hublin%20et%20al%20_authors%20accepted.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[kultura Karanovo]] je nastala ok. 6500 pr. n. št. in je bila ena od več neolitskih družb v regiji, ki so uspevale s kmetijstvom.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Gimbutas |first=Marija A. |title=The Gods and Goddesses of Old Europe: 7000 to 3500 BC Myths, Legends and Cult Images |publisher=University of California Press |pages=29–32 |year=1974 |isbn=978-0-520-01995-9 |url=https://books.google.com/books?id=SLACTsmH4aYC&amp;pg=PA29 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221949/https://books.google.com/books?id=SLACTsmH4aYC&amp;pg=PA29 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Kultura Varna]] iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] (5. tisočletje pr. n. št.) je zaslužna za izum metalurgije zlata.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.academia.edu/371376 |title=Development of metallurgy in Eurasia |journal=Antiquity |volume=83 |issue=322 |last1=Roberts |first1=Benjamin W. |last2=Thornton |first2=Christopher P. |year=2009 |publisher=Department of Prehistory and Europe, [[British Museum]] |page=1015 |access-date=28 July 2018 |quote=Nasprotno pa se najzgodnejše izkoriščanje in obdelava zlata zgodi na Balkanu med sredi 5. tisočletja pred našim štetjem, nekaj stoletij po prvem znanem taljenju bakra. To je najbolj spektakularno razvidno iz različnih predmetov, ki krasijo pokope v Varni v Bolgariji (Renfrew 1986; Highamet al. 2007). Nasprotno pa najzgodnejši zlati predmeti, najdeni v jugozahodni Aziji, segajo šele v začetek 4. tisočletja pr. n. št. v Nahal Qanah v Izraelu (Golden 2009), kar nakazuje, da je bilo izkoriščanje zlata izum jugovzhodne Evrope, čeprav kratkotrajen. |doi=10.1017/S0003598X00099312 |s2cid=163062746 |archive-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220115181121/https://www.academia.edu/371376 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=de Laet |first=Sigfried J. |title=History of Humanity: From the Third Millennium to the Seventh Century BC |publisher=UNESCO / Routledge |page=99 |year=1996 |isbn=978-92-3-102811-3 |url=https://books.google.com/books?id=BnY0KYbJC6wC&amp;pg=PA99 |quote=Prvo večje središče za pridobivanje zlata je bilo ob izlivu Donave, na obali Črnega morja v Bolgariji |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221950/https://books.google.com/books?id=BnY0KYbJC6wC&amp;pg=PA99 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Povezani zaklad [[Varnska nekropola|Varnske nekropole]] vsebuje najstarejši zlati nakit na svetu s približno starostjo več kot 6000 let. Zaklad je bil dragocen za razumevanje družbene hierarhije in stratifikacije v najzgodnejših evropskih družbah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm |title=The Gumelnita Culture |publisher=Government of France |access-date=4 December 2011 |quote=The Necropolis at Varna is an important site in understanding this culture. |archive-url=https://web.archive.org/web/20121013045509/http://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm |archive-date=13 October 2012 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Tračani]], ena od treh primarnih skupin prednikov sodobnih Bolgarov, so se pojavili na Balkanskem polotoku nekaj časa pred 12. stoletjem pr. n. št..{{Sfn|Crampton|1987|page=1}}&lt;ref name=&quot;EBBulgars&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/topic/Bulgar |title=Bulgar |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=28 July 2018 |archive-date=26 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150626201549/https://www.britannica.com/topic/Bulgar |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tračani so blesteli v metalurgiji in so Grkom dali Orfejeve in Dionizijske kulte, vendar so ostali plemenski in brez države.&lt;ref name=&quot;EBBalkans&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Balkans#ref476014 |title=Balkans |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John B. |last=Allcock |access-date=16 August 2018 |archive-date=17 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230517055138/https://www.britannica.com/place/Balkans#ref476014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] je osvojilo dele današnje Bolgarije (zlasti vzhodno Bolgarijo) v 6. stoletju pr. n. št. in obdržalo nadzor nad regijo do leta 479 pr. n. št.. Invazija je postala katalizator tračanske enotnosti in večina njihovih plemen se je združila pod kraljem Teresom, da bi leta 470. pr. n. št. oblikovala [[Odriško kraljestvo]]. Leta 341 pr. n. št. ga je oslabil in vazaliziral [[Filip II. Makedonski]], v 3. stoletju so ga napadli Kelti&lt;ref&gt;{{cite book |last=O Hogain |first=Daithi |title=The Celts: A History |date=2002 |publisher=The Boydell Press |pages=69–71 |isbn=978-0-85115-923-2 |url=https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&amp;pg=PA69 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221953/https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&amp;pg=PA69 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in leta 45 n. št. končno prišli pod [[Rimsko cesarstvo]].&lt;ref&gt;{{cite book |editor1-last=Gagarin |editor1-first=Michael |title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome |volume=1 |publisher=Oxford University Press |page=55 |year=2010 |isbn=978-0-19-517072-6 |url=https://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&amp;pg=PA55 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221952/https://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&amp;pg=PA55 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Do konca 1. stoletja našega štetja je bila rimska vladavina vzpostavljena nad celotnim Balkanskim polotokom in krščanstvo se je v regiji začelo širiti okoli 4. stoletja. Gotsko Sveto pismo - prvo knjigo v germanskem jeziku - je okoli leta 381 ustvaril gotski škof Ulfila v današnji severni Bolgariji.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/biography/Ulfilas |title=Ulfilas |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818185035/https://www.britannica.com/biography/Ulfilas |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Regija je prišla pod bizantinski nadzor po padcu Rima leta 476. Bizantinci so bili vpleteni v dolgotrajno vojno proti Perziji in niso mogli braniti svojega balkanskega ozemlja pred vpadi barbarov. To je Slovanom omogočilo vstop na Balkanski polotok kot roparji, predvsem preko območja med Donavo in gorovjem Balkana, znanega kot [[Mezija]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Singleton |first1=Fred |last2=Fred |first2=Singleton |title=A Short History of the Yugoslav Peoples |publisher=Cambridge University Press |pages=13–14 |year=1985 |isbn=978-0-521-27485-2 |url=https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC&amp;pg=PA13 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221953/https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC&amp;pg=PA13 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Postopoma je notranjost polotoka postala država Južnih Slovanov, ki so živeli v demokraciji. Slovani so asimilirali delno helenizirane, romanizirane in gotizirane Tračane na podeželju.

=== Prvo bolgarsko cesarstvo ===
{{glavni|Prvo bolgarsko cesarstvo}}
[[File:Car Simeon Bulharsky - Alfons Mucha.jpg|thumb|Cesar Simeon I: Jutranja zvezda slovanske književnosti, ''Slovanski epski cikel'' Alfonsa Muche]]

Kmalu po slovanskem vdoru so Mezijo ponovno napadli, tokrat Bolgari pod kanom [[Asparuh]]om. Njihova horda je bila ostanek stare Velike Bolgarije, izumrle plemenske konfederacije, ki je bila severno od Črnega morja v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]] in južni [[Rusija|Rusiji]]. Asparuh je napadel bizantinska ozemlja v Meziji in leta 680 osvojil tamkajšnja slovanska plemena. Leta 681 je bila podpisana mirovna pogodba z Bizantinskim cesarstvom, ki je pomenila ustanovitev Prvega bolgarskega cesarstva. Bolgarska manjšina je tvorila tesno povezano vladajočo kasto.&lt;ref name=fine&gt;{{cite book |last1=Fine |first1=John Van Antwerp |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |publisher=University of Michigan Press |pages=68–70 |year=1991 |isbn=978-0-472-08149-3 |url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C&amp;pg=PR4 |access-date=22 September 2020 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221954/https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C&amp;pg=PR4 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Naslednji vladarji so krepili bolgarsko državo v 8. in 9. stoletju. [[Krum]] je uvedel pisni zakonik&lt;ref&gt;{{cite book |last=Vlasto |first=Alexis P. |title=The Entry of the Slavs Into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs |publisher=Cambridge University Press |page=157 |year=1970 |isbn=978-0-521-07459-9 |url=https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ&amp;pg=PA157 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221956/https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ&amp;pg=PA157 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in zaustavil večji bizantinski vdor v [[Bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]], v kateri je bil ubit bizantinski cesar [[Nikifor I. Logotet]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/biography/Krum |title=Krum |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=28 July 2018 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512222652/https://www.britannica.com/biography/Krum |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Boris I. Bolgarski]] je leta 864 odpravil poganstvo v korist vzhodnega pravoslavnega krščanstva. Spreobrnitvi je sledilo bizantinsko priznanje bolgarske cerkve in sprejetje cirilice, ki se je razvila v prestolnici [[Veliki Preslav|Preslav]].{{Sfn|Crampton|2007|pages=12–13}} Skupni jezik, vera in pisava so okrepili centralno oblast in postopoma zlili Slovane in Bolgare v enotno ljudstvo, ki je govorilo en sam slovanski jezik. Zlata doba se je začela med 34-letno vladavino [[Simeon I. Bolgarski|Simeona Velikega]], ki je nadziral največjo ozemeljsko širitev države.

Po Simeonovi smrti je bila Bolgarija oslabljena zaradi vojn z [[Ogri]] in [[Pečenegi]] ter širjenja [[Bogomilstvo|bogomilstva]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Browning |first=Robert |title=Byzantium and Bulgaria |year=1975 |publisher=Temple Smith |pages=[https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194 194–195] |isbn=978-0-520-02670-4 |url=https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194}}&lt;/ref&gt; Preslav je leta 971 po zaporednih ruskih in bizantinskih vpadih zavzela bizantinska vojska. Cesarstvo si je za kratek čas opomoglo od napadov pod Samuilom, vendar se je to končalo, ko je bizantinski cesar Bazilij II. leta 1014 premagal bolgarsko vojsko pri Ključu. Samuil je umrl kmalu po bitki,&lt;ref&gt;{{cite book |editor-last=Scylitzae |editor-first=Ioannis |title=Synopsis Historiarum |series=Corpus Fontium Byzantiae Historiae, vol. 5 |publisher=De Gruyter |page=457 |year=1973 |isbn=978-3-11-002285-8}}&lt;/ref&gt; in do leta 1018 so Bizantinci osvojili Prvo bolgarsko cesarstvo.{{Sfn|Crampton|1987|page=4}} Po osvojitvi je Bazilij II. preprečil upore tako, da je ohranil oblast lokalnega plemstva, ga vključil v bizantinsko birokracijo in aristokracijo ter razbremenil njihove dežele obveznosti plačevanja davkov v zlatu, namesto tega pa je dovolil davek v naravi. Bolgarski patriarhat je bil zmanjšan na nadškofijo, vendar je ohranil svoj avtokefalni status in svoje škofije.

=== Drugo bolgarsko cesarstvo ===
{{glavni|Drugo bolgarsko cesarstvo}}
[[File:20140621 Veliko Tarnovo 002.jpg|thumb|Obzidje trdnjave Carevec v Velikem Trnovem, prestolnici drugega cesarstva]]

Bizantinska notranja politika se je po Bazilijevi smrti spremenila in izbruhnila je vrsta neuspešnih uporov, največjega je vodil [[Peter Deljan]]. Avtoriteta imperija je padla po katastrofalnem vojaškem [[Bitka pri Manzikertu|porazu pri Manzikertu]] proti [[Seldžuško cesarstvo|seldžuškim]] zavojevalcem, dodatno pa so ga motile križarske vojne. To je preprečilo bizantinske poskuse helenizacije in ustvarilo plodna tla za nadaljnji upor. Leta 1185 sta plemiča iz [[Aseni|dinastije Asen]] [[Ivan Asen I.]] in [[Peter IV. Bolgarski]] organizirala veliko vstajo in uspela ponovno vzpostaviti bolgarsko državo. Ivan Asen in Peter sta postavila temelje Drugega bolgarskega cesarstva s prestolnico v [[Veliko Trnovo|Trnovem]].&lt;ref name=&quot;EBSecondEmpire&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire |title=Bulgaria – Second Bulgarian Empire |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=27 July 2018 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512223818/https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Kalojan]], tretji od asenskih monarhov, je svojo oblast razširil na [[Beograd]] in [[Ohrid]]. Priznal je duhovno nadoblast papeža in od papeškega legata prejel kraljevo krono.&lt;ref name=EB1911&gt;{{cite EB1911 |last=Bourchier |first=James |author-link= |wstitle=Bulgaria/History |display=History of Bulgaria |volume=4 |pages=779–784}}&lt;/ref&gt; Imperij je dosegel svoj vrhunec pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241), ko so se njegove meje razširile vse do obale [[Albanija|Albanije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Epir]]a, medtem ko sta trgovina in kultura cvetela. Vladavino Ivana Asena je zaznamoval tudi odmik od Rima v verskih zadevah.{{Sfn|Crampton|1987|page=6}}

Rodbina Asen je izumrla leta 1257. Sledili so notranji spopadi ter nenehni bizantinski in madžarski napadi, ki so [[Mongoli|Mongolom]] omogočili vzpostavitev suverenosti nad oslabljeno bolgarsko državo. Leta 1277 je svinjski pastir [[Ivajlo]] vodil velik kmečki upor, ki je pregnal Mongole iz Bolgarije in ga za kratek čas postavil za cesarja.&lt;ref name=&quot;Martin 2017&quot;&gt;{{cite book |last=Martin |first=Michael |title=City of the Sun: Development and Popular Resistance in the Pre-Modern West |publisher=Algora Publishing |page=344 |year=2017 |isbn=978-1-62894-279-8 |url=https://books.google.com/books?id=gN8lDwAAQBAJ&amp;pg=PA344 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221956/https://books.google.com/books?id=gN8lDwAAQBAJ&amp;pg=PA344 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 1280 so ga strmoglavili fevdalni veleposestniki, katerih frakcijski spopadi so povzročili, da je Drugo bolgarsko cesarstvo do 14. stoletja razpadlo na majhna fevdalna gospostva. Te razdrobljene krhke države – dva cesarstva v Vidinu in Trnovem ter Despotat Dobrudža – so postale lahek plen nove grožnje, ki je prihajala z jugovzhoda: Osmanskih Turkov.

=== Osmanska vladavina ===
[[File:Battle of Nicopolis.jpg|thumb|left|upright|[[Bitka pri Nikopolju]] leta 1396 je pomenila konec srednjeveške bolgarske državnosti]]

Osmane so Bizantinci v štiridesetih letih 13. stoletja zaposlili kot plačance, kasneje pa so sami postali osvajalci. Sultan [[Murat I.]] je Bizantincem leta 1362 vzel Adrianopel; leta 1382 je padla [[Sofija]], leta 1388 pa še [[Šumen]]. Osmani so osvojitev bolgarskih dežel zaključili leta 1393, ko je bilo Trnovo oplenjeno po trimesečnem obleganju in [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]], ki je povzročila padec Vidinskega cesarstva leta 1396. [[Sozopol]] je bil leta 1453 zadnja bolgarska naselbina, ki je padla.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.novinite.com/articles/132804/ |first=Maria |last=Guineva |title=Old Town Sozopol – Bulgaria's 'Rescued' Miracle and Its Modern Day Saviors |publisher=Novinite |date=10 October 2011 |access-date=16 November 2018 |archive-date=18 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318173915/https://www.novinite.com/articles/132804/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Bolgarsko plemstvo je bilo pozneje odstranjeno, kmetje pa so bili zasužnjeni pod osmanskimi gospodarji, medtem ko je velik del izobražene duhovščine pobegnil v druge države.

Bolgari so bili podvrženi visokim davkom (vključno z ''devširmejem'' ali krvnim davkom), njihova kultura je bila zatrta in doživeli so delno islamizacijo.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Minkov |first=Anton |title=Conversion to Islam in the Balkans: Kisve Bahası – Petitions and Ottoman Social Life, 1670–1730 |publisher=Brill |page=193 |year=2004 |isbn=978-9004135765 |url=https://books.google.com/books?id=zQsB_AghBKkC&amp;pg=PA193 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115221958/https://books.google.com/books?id=zQsB_AghBKkC&amp;pg=PA193 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Osmanske oblasti so ustanovile versko upravno skupnost, imenovano Rum Millet, ki je upravljala vse pravoslavne kristjane ne glede na njihovo etnično pripadnost. Večina lokalnega prebivalstva je nato postopoma izgubila izrazito narodno zavest in se identificirala le z vero.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Roudometof |first1=Victor |last2=Robertson |first2=Roland |title=Nationalism, Globalization, and Orthodoxy: The Social Origins of Ethnic Conflict in the Balkans |publisher=Greenwood Publishing Group |pages=68–71 |year=2001 |isbn=978-0-313-31949-5 |url=https://books.google.com/books?id=I9p_m7oXQ00C&amp;pg=PA68 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115222514/https://books.google.com/books?id=I9p_m7oXQ00C&amp;pg=PA68 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Duhovščina, ki je ostala v nekaterih izoliranih samostanih, je ohranila svojo etnično identiteto in ji omogočila preživetje v oddaljenih podeželskih območjih ter v bojeviti katoliški skupnosti na severozahodu države.

Ko je osmanska moč začela pešati, sta habsburška Avstrija in Rusija v bolgarskih kristjanih videli potencialne zaveznike. Avstrijci so najprej podprli vstajo v Trnovem leta 1598, nato drugo leta 1686, Čiprovsko vstajo leta 1688 in nazadnje Karpošev upor leta 1689.&lt;ref name=&quot;Decline&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire#ref42731 |title=Bulgaria – Ottoman administration |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=20 October 2012 |archive-date=12 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512223818/https://www.britannica.com/place/Bulgaria/The-second-Bulgarian-empire#ref42731 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Rusko cesarstvo]] se je s pogodbo iz Küçük Kaynarca leta 1774 uveljavilo tudi kot zaščitnik kristjanov v osmanskih deželah.
[[File:The defeat of Shipka Peak, Bulgarian War of Independence.JPG|thumb|Rusko-bolgarska obramba Šipčenskega prelaza leta 1877]]

Zahodnoevropsko [[razsvetljenstvo]] v 18. stoletju je vplivalo na začetek narodnega prebujanja Bolgarije. Obnovila je narodno zavest in zagotovila ideološko osnovo za osvobodilni boj, ki je povzročil aprilsko vstajo leta 1876. Med zadušitvijo upora je bilo ubitih do 30.000 Bolgarov. Pokoli so [[Metternichov absolutizem|velike sile]] spodbudili k ukrepanju. Leta 1876 so sklicali carigrajsko konferenco, vendar so njihove odločitve Osmani zavrnili. To je [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] omogočilo iskanje vojaške rešitve brez tveganja spopada z drugimi velikimi silami, kot se je zgodilo v [[krimska vojna|krimski vojni]].{{Sfn|The Final Move to Independence}} Leta 1877 je Rusija napovedala vojno Osmanom in jih premagala s pomočjo bolgarskih upornikov, zlasti med ključno bitko pri [[Šipčenski prelaz|Šipčenskem prelazu]], ki je zagotovila ruski nadzor nad glavno cesto proti Konstantinoplu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://novinite.com/view_news.php?id=125840 |title=Reminiscence from Days of Liberation |publisher=Novinite |date=3 March 2011 |access-date=20 December 2011 |archive-date=16 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120616084709/http://www.novinite.com/view_news.php?id=125840 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Shipka-Pass |title=Shipka Pass |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=18 August 2018 |archive-date=10 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220510021603/https://www.britannica.com/place/Shipka-Pass |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Tretja bolgarska država ===
Leta 1878 je bila na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] ustanovljena [[Kneževina Bolgarija]]. Leta 1908 je bila razglašena [[Kraljevina Bolgarija]], ki je sodelovala v [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]]. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila na nemški strani in leta 1919 je bila z njo sklenjena [[Neulijska mirovna pogodba]]. Tudi v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila na nemški strani. Leta 1944 so jo zasedle [[Rdeča armada|sovjetske]] čete. 

Leta 1946 je bila razglašena [[Ljudska republika Bolgarija]], ki ji je v letih 1954–89 vladal [[Todor Živkov]] kot prvi sekretar CK Komunistične partije Bolgarije. 

Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi so v Bolgariji izvedli prve svobodne volitve in sprejeli novo ustavo. Leta 2004 je bila Bolgarija sprejeta v zvezo [[NATO]], 1. januarja 2007 pa je bila vključena v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. 1. januarja 2026 se je Bolgarija z uvedbo [[Evro|evra]] kot državne valute, ki je nadomestila [[bolgarski lev]], pridružila [[Evroobmočje|evroobmočju]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Bolgarije}}
[[Slika:Bulgaria-geographic map-en.svg|sličica|Topografska karta Bolgarije]]
[[Slika:Pirin-mountains-Bansko.jpg|sličica|Pogorje [[Pirin]]]]
=== Lega in površje ===
Bolgarija leži na vzhodnem delu [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in meji na pet držav: [[Turčija|Turčijo]] in [[Grčija|Grčijo]] na jugu, [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Srbija|Srbijo]] na zahodu ter [[Romunija|Romunijo]] na severu. Z vzhoda jo obliva [[Črno morje]]. Skupna dolžina kopenskih meja je 1808 kilometrov, morske obale pa 354 kilometrov. S skupno površino 110.994 kvadratnih kilometrov je 105. največja država na svetu in šestnajsta največja v Evropi.&lt;ref name=&quot;Penin&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Penin|first=Rumen |script-title=bg:Природна география на България|trans-title=Natural Geography of Bulgaria|publisher=Bulvest 2000|page=18|year=2007|isbn=978-954-18-0546-6|language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html?countryName=Bulgaria&amp;countryCode=bu&amp;regionCode=eur&amp;rank=105#bu|title=Country comparison: Area|website=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=4 December 2011|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122132200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html?countryName=Bulgaria&amp;countryCode=bu&amp;regionCode=eur&amp;rank=105#bu|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na severu države so nizka gričevja in širne [[puhlica|puhlične]] planote med [[Stara planina|Staro planino]] in [[Donava|Donavo]], ki jih sekajo doline rek, ki pritekajo s hribov na jugu. Podlago gradijo [[kreda|kredni]] [[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400 m. Na skrajnem severovzhodu je izrazito sušna pokrajina [[Dobrudža]], grajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600&amp;nbsp;km dolgo in 50–70&amp;nbsp;km široko gorovje, ki se v smeri zahod–vzhod razteza po sredini države. Mlado nagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja, v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinavcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376&amp;nbsp;m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se spušča proti Črnemu morju, iz [[fliš]]a. Na južnem robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr. Kazanlaška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke [[Marica|Marice]] je 50–100&amp;nbsp;km širok pas planot in nizkih gričevij, ki se proti zahodu nadaljuje v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino jugovzhodno od Sofije in se širi proti črnomorski obali.

Na goratem jugozahodu sta dve visokogorji – [[Rila]] in [[Pirin]] – ki mejita na nižje, a obsežnejše [[Rodopi|Rodope]] na vzhodu, na zahodu, severozahodu in jugu pa na srednje visoke gore, kot so [[Vitoša]], [[Osogovo]] in [[Belasica]]. [[Musala]] je s 2925 metri najvišja točka v Bolgariji in na Balkanskem polotoku. Ravnine obsegajo približno tretjino ozemlja, planote in hribi pa 41 %. Večina rek je kratkih in z nizkim vodostajem. Najdaljša reka, ki teče v celoti po bolgarskem ozemlju, [[Iskar]], je dolga 368 kilometrov. [[Struma]] in [[Marica]] sta glavni reki na jugu.

=== Podnebje ===
Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. Južno od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje [[Submediteransko podnebje|submediteransko]] z nekoliko manj hladnimi zimami in proti vzhodu vse manj padavin. [[Pleven]] (povprečna januarska temperatura −2,0 °C, julijska 23,5&amp;nbsp;°C, 556&amp;nbsp;mm padavin), [[Plovdiv]] (januarska −0,4&amp;nbsp;°C, julijska 23,4&amp;nbsp;°C, 541&amp;nbsp;mm), Varna (januarska −1,2&amp;nbsp;°C, julijska 22,9&amp;nbsp;°C, 474&amp;nbsp;mm).

=== Vode ===
Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi ([[Iskar]], 300&amp;nbsp;km; [[Jantra]]), druge večinoma v [[Egejsko morje]] ([[Marica]], 450&amp;nbsp;km; [[Struma]], 430&amp;nbsp;km; Mesta, 246&amp;nbsp;km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije.

=== Biotska raznovrstnost in ohranjanje ===
[[File:Belogradchishki skali panorama.jpg|upright=2|thumb|[[Belogradčiške skale]] so med številnimi zavarovanimi območji Bolgarije]]
{{glavni|Seznam zavarovanih območij v Bolgariji}}

Medsebojno delovanje podnebnih, hidroloških, geoloških in topografskih razmer je povzročilo relativno veliko raznolikost rastlinskih in živalskih vrst.&lt;ref name=&quot;biodiversity&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.flora.biodiversity.bg/bg_flora_fr.htm |title=Характеристика на флората и растителността на България |publisher=Bulgarian-Swiss Program For Biodiversity |access-date=21 March 2013 |archive-date=27 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130427002409/http://www.flora.biodiversity.bg/bg_flora_fr.htm |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Bolgarska [[biotska raznovrstnost]], ena najbogatejših v Evropi, je ohranjena v treh [[narodni park|narodnih parkih]], 11 naravnih parkih, 10 [[biosferni rezervat|biosfernih rezervatih]] in 565 zavarovanih območjih.{{Sfn|NSI Brochure|2018|page=29}}&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gorabg-magazine.info/bg/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=14&amp;showall=1 |title=Бъдещето на природните паркове в България и техните администрации |trans-title=The future of Bulgaria's natural parks and their administrations |publisher=Gora Magazine |first=Toma |last=Belev |date=June 2010 |access-date=20 December 2011 |archive-date=2 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111102101145/http://www.gorabg-magazine.info/bg/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=14&amp;showall=1 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/ |title=Europe &amp; North America: 297 biosphere reserves in 36 countries |publisher=[[UNESCO]] |access-date=4 April 2016 |archive-date=5 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150805094626/http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Triindevetdeset od 233 vrst sesalcev v Evropi najdemo v Bolgariji, skupaj z 49 % metuljev in 30 % vaskularnih rastlinskih vrst. Skupaj je prisotnih 41.493 rastlinskih in živalskih vrst. Večji sesalci s precejšnjo populacijo so [[jeleni]] (106.323 osebkov), [[divja svinja]] (88.948), [[Evrazijski šakal]] (47.293) in [[navadna lisica]] (32.326). Jerebice štejejo okoli 328.000 osebkov, zaradi česar so najbolj razširjena divjad. Tretjino vseh ptic gnezdilk v Bolgariji je mogoče najti v [[narodni park Rila|narodnem parku Rila]], ki gosti tudi arktične in alpske vrste na velikih nadmorskih višinah.&lt;ref name=&quot;EB Bio&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Bulgaria#ref42692 |title=Bulgaria: Plant and animal life |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |first=John D. |last=Bell |access-date=28 July 2018 |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828192550/https://www.britannica.com/place/Bulgaria#ref42692 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Flora vključuje več kot 3800 vrst žilnih rastlin, od katerih jih je 170 endemičnih in 150 ogroženih. Kontrolni seznam večjih gliv v Bolgariji, ki ga je pripravil Inštitut za botaniko, identificira več kot 1500 vrst.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://mycotaxon.com/resources/checklists/denchev-v111-checklist.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://mycotaxon.com/resources/checklists/denchev-v111-checklist.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |title=Checklist of the larger basidiomycetes ın Bulgaria |publisher=Institute of Botany, Bulgarian Academy of Sciences |first=Cvetomir |last=Denchev |access-date=12 September 2018}}&lt;/ref&gt; V Bolgariji je pokritost z gozdom približno 36 % celotne površine, kar ustreza 3.893.000 hektarjem (ha) gozda v letu 2020, kar je več od 3.327.000 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je gozd, ki se naravno obnavlja, pokrival 3.116.000 hektarjev (ha) in zasajen gozd je pokrival 777.000 ha (ha). Poročajo, da je 18 % naravno obnavljajočega se gozda prvinskega gozda (sestavljenega iz avtohtonih drevesnih vrst brez jasno vidnih znakov človekovega delovanja), približno 18 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 so poročali, da je 88 % gozdnih površin v javni lasti in 12 % v zasebni lasti.&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je bolgarska vlada sprejela nacionalno strategijo ohranjanja biološke raznovrstnosti, obsežen program, ki si prizadeva za ohranitev lokalnih ekosistemov, zaščito ogroženih vrst in ohranjanje genskih virov. Bolgarija ima nekaj največjih območij [[Natura 2000]] v Evropi, ki pokrivajo 33,8 % njenega ozemlja. Dosegla je tudi svoj cilj Kjotskega protokola o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za 30 % od leta 1990 do 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novinite.com/view_news.php?id=106682 |title=Bulgaria Achieves Kyoto Protocol Targets – IWR Report |publisher=[[Novinite]] |date=11 August 2009 |access-date=20 December 2011 |archive-date=16 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716082406/http://www.novinite.com/view_news.php?id=106682 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Bolgarija se uvršča na 30. mesto v indeksu okoljske uspešnosti za leto 2018, vendar ima nizko oceno kakovosti zraka. Ravni trdnih delcev so najvišje v Evropi, zlasti v urbanih območjih, kjer so prizadeti avtomobilski promet in elektrarne na premog. Ena od teh, postaja Marica Iztok-2 na lignit, povzroča največjo škodo zdravju in okolju v Evropski uniji. Uporaba pesticidov v kmetijstvu in zastareli industrijski kanalizacijski sistemi povzročajo obsežno onesnaženje tal in vode. Kakovost vode se je začela izboljševati leta 1998 in ohranja trend zmernega izboljšanja. Več kot 75 % površinskih rek izpolnjuje evropske standarde dobre kakovosti.

== Prebivalstvo in poselitev ==
=== Prebivalstvo ===
Po uradni vladni oceni za leto 2022 je prebivalstvo Bolgarije sestavljeno iz 6.447.710 ljudi, kar je manj od 6.519.789 po zadnjem uradnem popisu leta 2021.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Population and demographic processes in 2022 |url=https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Population2022_en_3C3NKZD.pdf |access-date=18 May 2023 |archive-date=28 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428095044/https://www.nsi.bg/sites/default/files/files/pressreleases/Population2022_en_3C3NKZD.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Večina prebivalcev, 72,5 %, prebiva v mestnih območjih. Od leta 2019 je Sofija najbolj naseljeno mestno središče z 1.241.675 ljudmi, sledijo ji Plovdiv (346.893), Varna (336.505), Burgas (202.434) in Ruse (142.902). [[Bolgari]] so glavna etnična skupina in predstavljajo 84,6 % prebivalstva. Turške in romske manjšine je 8,4 oziroma 4,4 %; približno 40 manjših manjšin predstavlja 1,3 %, 1,3 % pa se ne opredeljuje za etnično skupino. [[Romi|Romska]] manjšina je v podatkih popisa običajno podcenjena in lahko predstavlja do 11 % prebivalstva. Gostota prebivalstva je 55–60 na kvadratni kilometer (do leta 2023), kar je skoraj polovica povprečja Evropske unije.

Bolgarija je v stanju demografske krize.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.klassa.bg/News/Read/article/216069_World+Bank%3A+The+demographic+crisis+is+Bulgaria%E2%80%99s+most+serious+problem |title=World Bank: The demographic crisis is Bulgaria's most serious problem |newspaper=Klassa |date=15 November 2012 |access-date=8 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507005840/http://www.klassa.bg/News/Read/article/216069_World+Bank%3A+The+demographic+crisis+is+Bulgaria%E2%80%99s+most+serious+problem |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ima negativno rast prebivalstva od leta 1989, ko je gospodarski zlom po hladni vojni povzročil dolgotrajen val izseljevanja. Do leta 2005 je državo zapustilo približno 937.000 do 1.200.000 ljudi – večinoma mladih odraslih.  Večino otrok rodijo neporočene ženske. Leta 2024 je bila povprečna skupna stopnja rodnosti (TFR) v Bolgariji 1,59 otroka na žensko, kar je rahlo povečanje z 1,56 leta 2018 in precej nad najnižjo vrednostjo 1,1 leta 1997, vendar še vedno pod nadomestitvena stopnja 2,1 in precej pod zgodovinsko najvišjo vrednostjo 5,83 otroka na žensko leta 1905. Bolgarija ima tako eno najstarejših prebivalcev na svetu, s povprečno starostjo 43 let. Poleg tega tretjino vseh gospodinjstev sestavlja samo ena oseba in 75,5 % družin nima otrok, mlajših od 16 let. Posledične stopnje rodnosti so med najnižjimi na svetu medtem ko so stopnje umrljivosti med najvišjimi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2066rank.html?countryName=Bulgaria&amp;countryCode=bu&amp;regionCode=eur&amp;rank=9#bu |title=Country Comparison: Death rate |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=8 April 2013 |archive-date=15 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130615121335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2066rank.html?countryName=Bulgaria&amp;countryCode=bu&amp;regionCode=eur&amp;rank=9#bu |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Bolgarija dosega visoke rezultate na področju enakosti spolov in se je v svetovnem poročilu o razlikah med spoloma za leto 2018 uvrstila na 18. mesto.&lt;ref name=&quot;WEF&quot;&gt;{{cite book |title=The Global Gender Gap Report |year=2018 |publisher=World Economic Forum |pages=10, 45, 46 |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2018.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2018.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |isbn=978-2-940631-00-1 |access-date=26 February 2019}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bila ženskam volilna pravica omogočena razmeroma pozno, leta 1937, imajo ženske danes enake politične pravice, visoko stopnjo delovne sile in zakonsko določeno enako plačilo.[320] Leta 2021 je agencija za tržne raziskave Reboot Online Bolgarijo uvrstila med najboljše evropske države za delo žensk. Bolgarija ima največji delež raziskovalk na področju IKT v EU, pa tudi drugi najvišji delež žensk v tehnološkem sektorju s 44,6 % delovne sile. Visoka stopnja udeležbe žensk je dediščina socialističnega obdobja.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.ft.com/content/e2fdfe6e-0513-11e8-9e12-af73e8db3c71 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e2fdfe6e-0513-11e8-9e12-af73e8db3c71 |archive-date=10 December 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Bulgaria builds on legacy of female engineering elite |newspaper=The Financial Times |first=Kerin |last=Hope |date=9 March 2018 |access-date=15 July 2018}}&lt;/ref&gt;

== Upravna delitev ==
{{glavni|Upravna delitev Bolgarije}}

Bolgarija je unitarna država.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ccre.org/en/membres/Bulgarie.htm |title=Local Structures in Bulgaria |publisher=Council of European Municipalities and Regions |access-date=11 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120604090547/http://www.ccre.org/en/membres/Bulgarie.htm |archive-date=4 June 2012}}&lt;/ref&gt; Od leta 1880 se je število upravnih ozemeljskih enot gibalo od sedem do 26.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mrrb.government.bg/index.php?controller=articles&amp;id=4216 |script-title=bg:Историческо развитие на административно–териториалното устройство на Република България |trans-title=Historical development of the administrative and territorial division of the Republic of Bulgaria |publisher=Ministry of Regional Development |language=bg |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202100126/http://www.mrrb.government.bg/index.php?controller=articles&amp;id=4216 |archive-date=2 February 2014 |access-date=28 July 2018}}&lt;/ref&gt; Današnja upravna delitev je bila sprejeta vzporedno z decentralizacijo gospodarskega sistema.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mrrb.government.bg/index.php?lang=bg&amp;do=atums&amp;type=71&amp;id=13 |title=Областите в България. Портрети |trans-title=The oblasts in Bulgaria. Portraits |publisher=Ministry of Regional Development |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120619040835/http://www.mrrb.government.bg/index.php?lang=bg&amp;do=atums&amp;type=71&amp;id=13 |archive-date=19 June 2012 |access-date=28 July 2018}}&lt;/ref&gt; Vključuje 27 [[Oblast (upravna enota)|oblasti]] in oblast metropolitanskega glavnega mesta (mesto Sofija), ki se dalje delijo na 265 občin. Občine vodijo župani, ki so izvoljeni za štiriletni mandat, in neposredno izvoljeni občinski sveti. Bolgarija je zelo centralizirana država, v kateri Svet ministrov neposredno imenuje regionalne guvernerje in so vse oblasti in občine močno odvisne od njega glede financiranja.
[[File:Bulgaria Aministrative Provinces numbered.png|300px|right]]
{{div col|colwidth=24em}}
# [[Oblast Blagoevgrad]] (Област Благоевград)
# [[Oblast Burgas]] (Област Бургас)
# [[Oblast Gabrovo]] (Област Габрово)
# [[Oblast Haskovo]] (Област Хасково)
# [[Oblast Krdžali]] (Област Кърджали)
# [[Oblast Kjustendil]] (Област Кюстендил)
# [[Oblast Loveč]] (Област Ловеч)
# [[Oblast Montana]] (Област Монтана)
# [[Oblast Pazardžik]] (Област Пазарджик)
# [[Oblast Pernik]] (Област Перник)
# [[Oblast Pleven]] (Област Плевен)
# [[Oblast Plovdiv]] (Област Пловдив)
# [[Oblast Razgrad]] (Област Разград)
# [[Oblast Ruse]] (Област Русе)
# [[Oblast Šumen]] (Област Шумен)
# [[Oblast Silistra]] (Област Силистра)
# [[Oblast Sliven]] (Област Сливен)
# [[Oblast Smoljan]] (Област Смолян)
# mesto [[Sofija]] (София-град)
# [[Sofijska oblast]] (Софийска област)
# [[Oblast Stara Zagora]] (Област Стара Загора)
# [[Oblast Trgovište]] (Област Търговище)
# [[Oblast Varna]] (Област Варна)
# [[Oblast Veliko Trnovo]] (Област Велико Търново)
# [[Oblast Vidin]] (Област Видин)
# [[Oblast Vraca]] (Област Враца)
# [[Oblast Jambol]] (Област Ямбол)
{{div col end}}

== Gospodarstvo ==
[[File:Economic Growth in Bulgaria.gif|thumb|upright=2|Statistika gospodarske rasti (zelena) in brezposelnosti (modra) od leta 2001]]

Bolgarija ima odprto tržno gospodarstvo z visokim dohodkom, kjer zasebni sektor predstavlja več kot 70 % BDP.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519 |title=World Bank Country and Lending Groups |year=2018 |publisher=The World Bank Group |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180111190936/https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/906519 |archive-date=11 January 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Iz pretežno kmetijske države s pretežno podeželskim prebivalstvom leta 1948 se je Bolgarija do 1980-ih preoblikovala v industrijsko gospodarstvo z znanstvenimi in tehnološkimi raziskavami na vrhu prednostnih nalog proračunskih izdatkov. Izguba trgov SEV leta 1990 in kasnejša &quot;šok terapija&quot; načrtovanega sistema sta povzročili strm upad industrijske in kmetijske proizvodnje, ki ji je na koncu sledil gospodarski zlom leta 1997. Gospodarstvo si je v obdobju hitre rasti nekaj let pozneje v veliki meri opomoglo, vendar povprečna plača 2072 levov (1142 USD) na mesec ostaja najnižja v EU.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.investor.bg/a/517-pazar-na-truda/384379-srednata-zaplata-v-balgariya-v-kraya-na-septemvri-stigna-2072-lv |title=Средната заплата в България в края на септември стигна 2072 лв}}&lt;/ref&gt;

Močna gospodarska uspešnost v zgodnjih 2000-ih je zmanjšala javni dolg z 79,6 % leta 1998 na 14,1 % leta 2008. Od takrat se je do leta 2022 povečal na 22,6 % BDP, vendar ostaja drugi najnižji v EU.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.nsi.bg/bg/content/11476/%D0%B1%D1%80%D1%83%D1%82%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D0%BB%D0%B3 |title=Брутен държавен дълг |website=www.nsi.bg |access-date=10 February 2024 |archive-date=6 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231206003509/https://www.nsi.bg/bg/content/11476/%D0%B1%D1%80%D1%83%D1%82%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D0%BD-%D0%B4%D1%8A%D0%BB%D0%B3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[File:Business Park Sofia view 2.jpg|left|thumb|Poslovni park v Sofiji, največjem gospodarskem središču v državi]]
[[File:GBO 0949.jpg|thumb|Tovarna elektronike v gospodarski coni Trakia blizu Plovdiva]]

Jugozapadno območje načrtovanja je najbolj razvita regija z bruto domačim proizvodom (PPP) na prebivalca v višini 29.816 USD v letu 2018. Vključuje glavno mesto in okoliško provinco Sofijo, ki sama ustvari 42 % nacionalnega bruto domačega proizvoda, čeprav gosti le 22 % prebivalstva. BDP na prebivalca (v SKM) in življenjski stroški so leta 2019 znašali 53 oziroma 52,8 % povprečja EU (100 %). Nacionalni BDP PKM je bil leta 2016 ocenjen na 143,1 milijarde USD, z vrednostjo na prebivalca 20.116 USD. Statistika gospodarske rasti upošteva nezakonite transakcije iz neformalnega gospodarstva, ki je največje v EU kot odstotek gospodarske proizvodnje. 1. januarja 2026 se je Bolgarija z uvedbo evra kot državne valute, ki je nadomestila bolgarski lev, pridružila [[Evroobmočje|evroobmočju]].

Delovna sila predstavlja 3,36 milijona ljudi,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/218.html#BU |title=Field listing: Labor force |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=15 December 2019 |archive-date=7 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200307175501/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/218.html#BU |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; od tega je 6,8 % zaposlenih v kmetijstvu, 26,6 % v industriji in 66,6 % v storitvenem sektorju. Med glavnimi industrijskimi dejavnostmi so pridobivanje kovin in mineralov, proizvodnja kemikalij, strojegradnja, jeklo, biotehnologija, tobak, predelava hrane in rafiniranje nafte. Samo rudarstvo zaposluje 24.000 ljudi in ustvari približno 5 % BDP države; število zaposlenih v vseh panogah, povezanih z rudarstvom, je 120.000.[248][249] Bolgarija je peta največja proizvajalka premoga v Evropi. Lokalna nahajališča [[premog]]a, [[železo|železa]], [[baker|bakra]] in [[svinec|svinca]] so ključnega pomena za proizvodni in energetski sektor. Glavne destinacije bolgarskega izvoza zunaj EU so Turčija, Kitajska in Srbija, medtem ko so Rusija, Turčija in Kitajska daleč največje uvozne partnerice. Večino izvoza predstavljajo industrijski izdelki, stroji, kemikalije, goriva in hrana. Dve tretjini izvoza hrane in kmetijstva gre v države OECD.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.oecd.org/agriculture/agricultural-policies/40354124.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.oecd.org/agriculture/agricultural-policies/40354124.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |title=Agricultural Policies in non-OECD countries: Monitoring and Evaluation |publisher=[[OECD]] |date=2007 |access-date=28 July 2018}}&lt;/ref&gt;

Čeprav se je proizvodnja žit in zelenjave med letoma 1990 in 2008 zmanjšala za 40 %, se je proizvodnja zrn od takrat povečala in v sezoni 2016–2017 je bila zabeležena največja proizvodnja zrn v zadnjem desetletju. Pridelujejo tudi koruzo, ječmen, oves in riž. Kakovosten orientalski [[tobak]] je pomembna industrijska rastlina. Bolgarija je tudi največja svetovna proizvajalka sivkinega in rožnega olja, ki se pogosto uporabljata v dišavah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://bnr.bg/en/post/100837137/bulgarian-rose-oil-keeps-its-top-place-on-world-market |title=Bulgarian rose oil keeps its top place on world market |publisher=Bulgarian National Radio |first=Miglena |last=Ivanova |date=31 May 2017 |access-date=20 July 2018 |archive-date=16 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220416234209/https://bnr.bg/en/post/100837137/bulgarian-rose-oil-keeps-its-top-place-on-world-market |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Znotraj storitvenega sektorja h gospodarski rasti pomembno prispeva [[turizem]]. Sofija, Plovdiv, Veliko Trnovo, obalna letovišča Albena, Zlati pesek in Sončna plaža ter zimska letovišča Bansko, Pamporovo in Borovec so nekatere od lokacij, ki jih turisti najbolj obiskujejo. Največ obiskovalcev je Romunov, Turkov, Grkov in Nemcev. Turizem dodatno spodbujamo s sistemom 100 turističnih krajev.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.bnr.bg/en/post/100103688/100-tourist-sites-of-bulgaria |title=100 Tourist Sites of Bulgaria |publisher=Bulgarian National Radio |first=Alexander |last=Markov |date=3 October 2011 |access-date=15 December 2019 |archive-date=15 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191215212348/https://www.bnr.bg/en/post/100103688/100-tourist-sites-of-bulgaria |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
{{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji}}
Sodobna bolgarska kultura združuje formalno kulturo, ki je proti koncu osmanske vladavine pomagala oblikovati narodno zavest, s tisočletja starimi ljudskimi tradicijami. Bistveni element bolgarske folklore je ogenj, ki se uporablja za preganjanje zlih duhov in bolezni. Mnoge od teh so poosebljene kot čarovnice, medtem ko so druga bitja, kot sta ''zmey'' in ''samodiva'' (''veela''), bodisi dobronamerni varuhi bodisi ambivalentni prevaranti. Nekateri obredi proti zlim duhovom so se ohranili in se še vedno izvajajo, predvsem [[kukeri]] in [[survakarji]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Creed |first=Gerald W. |title=Masquerade and Postsocialism: Ritual and Cultural Dispossession in Bulgaria |publisher=Indiana University Press |page=2 |year=2011 |isbn=978-0-253-22261-9 |url=https://books.google.com/books?id=ilhCTCHKCAQC&amp;pg=PA2 |access-date=3 March 2024 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115223028/https://books.google.com/books?id=ilhCTCHKCAQC&amp;pg=PA2 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi [[martenice]] se veliko praznujejo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.bnt.bg/en/a/179851-the-bulgarian-tradition-of-martenitsa |title=The Bulgarian Tradition of Martenitsa |publisher=Bulgarian National Television |date=1 March 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-date=2018-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728131343/https://www.bnt.bg/en/a/179851-the-bulgarian-tradition-of-martenitsa |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Nestinarstvo]], obredni ples z ognjem traškega izvora, je uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.{{Sfn|MacDermott|1998|page=226}}&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ich.unesco.org/en/RL/nestinarstvo-messages-from-the-past-the-panagyr-of-saints-constantine-and-helena-in-the-village-of-bulgari-00191 |title=Nestinarstvo, messages from the past: the Panagyr of Saints Constantine and Helena in the village of Bulgari |publisher=UNESCO |access-date=28 July 2018}}&lt;/ref&gt; 

Devet zgodovinskih in naravnih objektov je na Unescovem seznamu svetovne dediščine: [[Pirinski narodni park]], [[Naravni rezervat Srebǎrna]], [[Madarski konjenik]], [[Kаzanlăška grobnica|Tračanska grobnica v Kazanlăku]] [[Sveštarska grobnica]], [[Rilski samostan]], [[Bojanska cerkev]], [[Ivanovske skalne cerkve]] in [[Nesebăr|starodavno mesto Nesebar]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/bg |title=Bulgaria – Profile |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=4 December 2011}}&lt;/ref&gt; Samostan je ustanovil sveti Janez Rilski, zavetnik Bolgarije, čigar življenje je predmet številnih literarnih pripovedi že od srednjega veka. Poleg navedenih pa tudi [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]
&lt;gallery&gt;
Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|Rimsko gledališče v Plovdivu, evropska prestolnica kulture leta 2019]]
Rila Monastery, August 2013.jpg|Samostan Rila, pomembno duhovno središče Bolgarov]]
Kukeri E8.jpg|Kuker v Lesičovem]]
&lt;/gallery&gt;

Ustanovitev preslavske in ohridske literarne šole v 10. stoletju je povezana z zlatim obdobjem bolgarske književnosti v srednjem veku. Poudarek šol na krščanskih svetih spisih je Bolgarsko cesarstvo naredil za središče slovanske kulture, s čimer je Slovane pripeljal pod vpliv krščanstva in jim zagotovil pisni jezik. Trnovska literarna šola je po drugi strani povezana s srebrno dobo književnosti, ki so jo definirali visokokakovostni rokopisi o zgodovinskih ali mističnih temah pod dinastijama Asena in Šišmana.

Dediščina religiozne vizualne umetnosti vključuje freske, stenske poslikave in ikone, ki jih je veliko ustvarila srednjeveška umetniška šola Trnovo.

Ljudska glasba je daleč najobsežnejša tradicionalna umetnost in se je skozi stoletja počasi razvijala kot zlitje daljnovzhodnih, orientalskih, srednjeveških ortodoksnih in standardnih zahodnoevropskih tonalitet in načinov.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Kremenliev |first=Boris A. |title=Bulgarian-Macedonian Folk Music |publisher=University of California Press |page=52 |year=1952 |url={{Google books|wOOfVFJWMLIC-zcC |page=52 |plainurl=yes}} |quote=Bolgarske lestvice so številne in lahko se dokaže, da so zlitje vzhodnih in zahodnih vplivov.&amp;nbsp;... najprej orientalske lestvice; drugič, cerkveni načini: osmoglasie&amp;nbsp;... tretjič, konvencionalne lestvice zahodne Evrope.&amp;nbsp;... Med lestvicami, ki so na Balkan prišle iz Azije, je pentatonika ena najbolj razširjenih v Bolgariji. Pa naj bo iz Kitajske ali Japonske, kot nakazuje Dobri Hristov}}{{dead link|date=July 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Bolgarska ljudska glasba ima značilen zvok in uporablja široko paleto tradicionalnih glasbil, kot so gadulka, gaida, kaval in tupan. Posebnost je podaljšan ritmični čas, ki mu v preostali evropski glasbi ni para.

[[Bolgarska kuhinja]] je podobna kuhinji drugih balkanskih držav in kaže močan turški in grški vpliv.&lt;ref name=&quot;Cuisine&quot;&gt;{{cite book |last=Albala |first=Ken |title=Food Cultures of the World Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |pages=61, 62 |year=2011 |isbn=978-0-313-37626-9 |url={{Google books|zG1H75z0EYYC |page=61 |plainurl=yes}}}}&lt;/ref&gt; [[Jogurt]], [[lukanka]], [[banica]], [[šopska solata]], [[ljutenica]] in [[kozunak]] so med najbolj znanimi domačimi jedmi. Poraba mesa je nižja od evropskega povprečja, glede na kulturno naklonjenost širokemu izboru solat. Bolgarija je bila do leta 1989 druga največja izvoznica vina na svetu, a je od takrat izgubila to mesto.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novinite.com/view_news.php?id=136420 |title=Bulgaria Bounces Back |publisher=Novinite |first=Tom |last=Bruce-Gardyne |date=7 February 2012 |access-date=7 February 2012}}&lt;/ref&gt; Mavrud, Rubin, Široka melniška, Dimiat in Červen Misket so značilne sorte grozdja, ki se uporabljajo za bolgarsko vino. [[Rakija]] je tradicionalno sadno žganje, ki so ga v Bolgariji uživali že v 14. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://novinite.com/view_news.php?id=132826 |title=Archeological Find Proves Rakia Is Bulgarian Invention |publisher=Novinite |date=10 October 2011 |access-date=20 December 2011}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[bolgarščina]]
* [[Volška Bolgarija]]
*[[Makedonija (razločitev)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{povezave v sorodne projekte|v=no|n=no|q=no|s=no|b=no|wikt=Bolgarija}}

* [http://bulgaria.europe-countries.com Bulgaria Pictures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190717081323/http://bulgaria.europe-countries.com/ |date=2019-07-17 }}
* [http://www.europe-atlas.com/bulgaria-map.htm Bulgaria Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041208223753/http://www.europe-atlas.com/bulgaria-map.htm |date=2004-12-08 }}
* [http://www.zonebulgaria.com Zone Bulgaria - multilingual travel guide]
* [http://www.picturesofbulgaria.com Pictures of Bulgaria]
* [http://www.b-info.com/places/Bulgaria/BabaMarta/ Baba Marta-festival]
* [http://dichev.com/panorama/bulgaria/ Bulgaria - Panoramas &amp; QTVR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070214020452/http://dichev.com/panorama/bulgaria/ |date=2007-02-14 }}

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}


[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Črnomorske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Bolgarija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hwsdiloiih3o7lczsq4twvj26una2cc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anja Rupel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6446</id>
    <revision>
      <id>6672898</id>
      <parentid>6666546</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:31:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-16496-48</username>
        <id>256334</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojno */</comment>
      <origin>6672898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12580" sha1="0dw1vp1mcx6cwbpm7jgsojgzl2oz9zc" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]].

Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992.

Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. 

Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]].

== Diskografija ==
=== S skupino VIS diamanti ===
* ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] 
=== S skupino Videosex === 
* ''[[Videosex '84]]'' (1984)
* ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985)
* ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987)
* ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992)

=== Samostojno ===
* ''Lep je dan'' &lt;small&gt;(mala plošča, 1994)&lt;/small&gt;
* ''Odpri oči'' &lt;small&gt;([[1994]])&lt;/small&gt;
* ''Življenje je kot igra'' &lt;small&gt;(1996)&lt;/small&gt;
* ''Moje sanje'' &lt;small&gt;(1997)&lt;/small&gt;
* ''Ne ustavi me nihče'' &lt;small&gt;(2000)&lt;/small&gt;
* ''Kolekcija'' &lt;small&gt;(2002)&lt;/small&gt;
* ''Vse'' &lt;small&gt;(2004)&lt;/small&gt;
* ''Ostani do konca'' &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
* ''Opus'' &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
** ''Najljubša napaka''
** ''Dobro se imej'' (z Nušo Derendo, Alenko Godec in s Piko Božič)
** ''Kako bih volio, da si tu'' (z Davorjem Gobcem)
** ''Nihče ne ve''
** ''Tiho ...''
** ''Plašč ljubezni''
** ''Lep je dan''
** ''Najbolj nori par''
** ''Odpri oči''
** ''Odšla bom še to noč''
** ''Moja mama''
** ''Detektivska priča''
** ''Tko je zgazio gospođu mjesec''
** ''Zemlja pleše''
** ''V Ljubljano''
** ''Skrajni čas'' (s Tošetom Proeskim)
** ''Vse''
** ''Ključ do srca''
** ''Življenje je kot igra''
** ''Nisi moj''
** ''Na zadnji postaji''
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1994 || Lep je dan || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''V Ljubljano''
* ''Še 5 minut''
* ''Odšla bom še to noč''
* ''Rada plešem (ponoči po mestu)''
* ''I Love to Love''
* ''Lep je dan''
* ''Sanjam te''
* ''Odprla bom vsa okna''
* ''Začaraj me''
}}
|-
| 1995 || Odpri oči || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Odpri oči''
* ''Lep je dan''
* ''V Ljubljano''
* ''Odšla bom še to noč''
* ''I Love to Love''
* ''Še pet minut''
* ''Sanjam te''
* ''Odprla bom vsa okna''
* ''Rada plešem (ponoči po mestu)''
* ''Začaraj me''
}}
|-
| 1996 || Življenje je kot igra || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Ne pozabi me''
* ''Dolga je noč''
* ''Življenje je kot igra''
* ''Najbolj nori par''
* ''Vzemi me s seboj''
* ''Briga me, kaj jutri bo''
* ''Pomlad''
* ''Vedno ljubila te bom''
* ''Zadnji poljub''
* ''Življenje je kot igra (Part II.)''
}}
|-
| 2000 || Ne ustavi me nihče || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Dobro se imej''
* ''Preden gre''
* ''Ključ do srca''
* ''Ker me ljubiš''
* ''Zvezde so na njeni strani''
* ''Brez besed''
* ''Kot da te ni''
* ''Ne ustavi me nihče''
* ''Hočem, da ostaneš z mano''
* ''Just Let Go''
}}
|-
|}

== Nagrada ==
=== Zlati petelin ===
* 1996
** Pop album (''Odpri oči'')
** Videospot (''Odšla bom še to noč'')
** Priredba (''V Ljubljano'')
* 1997
** Pop pevka
** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.)

== Uspešnice ==
* ''Just Let Go'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt; (1999)
* ''Ključ do srca'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Kot da te ni'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Zvezde so na njeni strani'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Prepozno'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2001)
* ''Moj planet'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2003)
* ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2004)
* ''Še enkrat me poljubi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2004)
* ''Prihaja jesen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2006)
* ''Ne prva ne edina'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2008)
* ''Kratek stik'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2009)
* ''Novo jutro'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2009)
* ''Najljubša napaka'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)&lt;/small&gt; (2015)
* ''Srce že ve'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2023)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)&lt;/small&gt;

=== [[Hit festival]] ===
* '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč'''''
* '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah'''''
* [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt;'''

=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;'''
* [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)&lt;/small&gt; (2. mesto)
* [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' &lt;small&gt;(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)&lt;/small&gt; (3. mesto)

== Ostala glasbena dela ==
* [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2012)
* [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2019)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]
* [[seznam slovenskih novinarjev]]
* [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]]

== Opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs

== Sklici ==
{{sklici}}

{{musician-stub}}
{{Videosex}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}}
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Videosex]]
[[Kategorija:Člani skupine Laibach]]</text>
      <sha1>0dw1vp1mcx6cwbpm7jgsojgzl2oz9zc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672903</id>
      <parentid>6672898</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:37:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-16496-48</username>
        <id>256334</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojno */</comment>
      <origin>6672903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12852" sha1="d5dfyf7prvpifrcpgy0d0ki1hfx4eag" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]].

Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992.

Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. 

Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]].

== Diskografija ==
=== S skupino VIS diamanti ===
* ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] 
=== S skupino Videosex === 
* ''[[Videosex '84]]'' (1984)
* ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985)
* ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987)
* ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992)

=== Samostojno ===
* ''Lep je dan'' &lt;small&gt;(mala plošča, 1994)&lt;/small&gt;
* ''Odpri oči'' &lt;small&gt;([[1994]])&lt;/small&gt;
* ''Življenje je kot igra'' &lt;small&gt;(1996)&lt;/small&gt;
* ''Moje sanje'' &lt;small&gt;(1997)&lt;/small&gt;
* ''Ne ustavi me nihče'' &lt;small&gt;(2000)&lt;/small&gt;
* ''Kolekcija'' &lt;small&gt;(2002)&lt;/small&gt;
* ''Vse'' &lt;small&gt;(2004)&lt;/small&gt;
* ''Ostani do konca'' &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
* ''Opus'' &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
** ''Najljubša napaka''
** ''Dobro se imej'' (z Nušo Derendo, Alenko Godec in s Piko Božič)
** ''Kako bih volio, da si tu'' (z Davorjem Gobcem)
** ''Nihče ne ve''
** ''Tiho ...''
** ''Plašč ljubezni''
** ''Lep je dan''
** ''Najbolj nori par''
** ''Odpri oči''
** ''Odšla bom še to noč''
** ''Moja mama''
** ''Detektivska priča''
** ''Tko je zgazio gospođu mjesec''
** ''Zemlja pleše''
** ''V Ljubljano''
** ''Skrajni čas'' (s Tošetom Proeskim)
** ''Vse''
** ''Ključ do srca''
** ''Življenje je kot igra''
** ''Nisi moj''
** ''Na zadnji postaji''
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1994 || Lep je dan || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''V Ljubljano''
* ''Še 5 minut''
* ''Odšla bom še to noč''
* ''Rada plešem (ponoči po mestu)''
* ''I Love to Love''
* ''Lep je dan''
* ''Sanjam te''
* ''Odprla bom vsa okna''
* ''Začaraj me''
}}
|-
| 1995 || Odpri oči || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Odpri oči''
* ''Lep je dan''
* ''V Ljubljano''
* ''Odšla bom še to noč''
* ''I Love to Love''
* ''Še pet minut''
* ''Sanjam te''
* ''Odprla bom vsa okna''
* ''Rada plešem (ponoči po mestu)''
* ''Začaraj me''
}}
|-
| 1996 || Življenje je kot igra || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Ne pozabi me''
* ''Dolga je noč''
* ''Življenje je kot igra''
* ''Najbolj nori par''
* ''Vzemi me s seboj''
* ''Briga me, kaj jutri bo''
* ''Pomlad''
* ''Vedno ljubila te bom''
* ''Zadnji poljub''
* ''Življenje je kot igra (Part II.)''
}}
|-
| 1997 || Moje sanje || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Plašč ljubezni''
* ''Dan, kot je ta''
* ''Moje sanje''
* ''Rada imam''
* ''Ljubi me in ne sprašuj''
* ''Brez ljubezni''
* ''Naj te sonce prebudi''
* ''Poljubi me za konec''
* ''Brez ljubezni (II.)''
}}
|-
| 2000 || Ne ustavi me nihče || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Dobro se imej''
* ''Preden gre''
* ''Ključ do srca''
* ''Ker me ljubiš''
* ''Zvezde so na njeni strani''
* ''Brez besed''
* ''Kot da te ni''
* ''Ne ustavi me nihče''
* ''Hočem, da ostaneš z mano''
* ''Just Let Go''
}}
|-
|}

== Nagrada ==
=== Zlati petelin ===
* 1996
** Pop album (''Odpri oči'')
** Videospot (''Odšla bom še to noč'')
** Priredba (''V Ljubljano'')
* 1997
** Pop pevka
** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.)

== Uspešnice ==
* ''Just Let Go'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt; (1999)
* ''Ključ do srca'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Kot da te ni'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Zvezde so na njeni strani'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* ''Prepozno'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2001)
* ''Moj planet'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2003)
* ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2004)
* ''Še enkrat me poljubi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2004)
* ''Prihaja jesen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2006)
* ''Ne prva ne edina'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2008)
* ''Kratek stik'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2009)
* ''Novo jutro'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2009)
* ''Najljubša napaka'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)&lt;/small&gt; (2015)
* ''Srce že ve'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2023)

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)&lt;/small&gt;
* [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)&lt;/small&gt;

=== [[Hit festival]] ===
* '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč'''''
* '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah'''''
* [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt;'''

=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;'''
* [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)&lt;/small&gt; (2. mesto)
* [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' &lt;small&gt;(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)&lt;/small&gt; (3. mesto)

== Ostala glasbena dela ==
* [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2000)
* [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2012)
* [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel)&lt;/small&gt; (2019)
* [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)&lt;/small&gt; (2005)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]
* [[seznam slovenskih novinarjev]]
* [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]]

== Opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs

== Sklici ==
{{sklici}}

{{musician-stub}}
{{Videosex}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}}
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Videosex]]
[[Kategorija:Člani skupine Laibach]]</text>
      <sha1>d5dfyf7prvpifrcpgy0d0ki1hfx4eag</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Človek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8421</id>
    <revision>
      <id>6672965</id>
      <parentid>6576924</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:32:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27685-98</username>
        <id>259474</id>
      </contributor>
      <comment>dodal poved ki je pomembna in je manjkala</comment>
      <origin>6672965</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18215" sha1="tn2jyay558k4pcnhempswk2oav1xld1" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Človek
| status = LC
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{Cite journal | author = Global Mammal Assessment Team | title = ''Homo sapiens'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2008 | page = e.T136584A4313662 | date = 2008 | url = https://www.iucnredlist.org/species/136584/4313662 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T136584A4313662.en | access-date = 12 May 2020 | url-status=live | archiveurl = https://web.archive.org/web/20171207092900/http://oldredlist.iucnredlist.org/details/136584/0 | archivedate = 7 December 2017 | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;
| fossil_range = {{Fossil range|0.35|0}} &lt;small&gt;srednji [[pleistocen]] – [[Holocen|recentno]]&lt;/small&gt;
| image = PPlaquecloseup.svg
| image_width = 220px
| image_caption = Slika [[moški|moškega]] in [[ženska|ženske]] na [[Plošča s Pioneerja 10|plošči]], ki jo je v vesolje ponesla vesoljska sonda ''[[Pioneer 10]]''
| domain = [[Eukaryota]] (evkarionti)
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| superfamilia = [[Hominoidea]] (človečnjaki)
| familia = [[Pongidae]] (človeku podobne opice)
| genus = ''[[Homo]]'' (človek)
| species = '''''H. sapiens'''''
| subspecies = '''''H. s. sapiens'''''
| trinomial = ''Homo sapiens sapiens''
| trinomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = Podvrste
| subdivision =
*[[Izumrtje|{{extinct}}]]''[[Homo sapiens idaltu]]'' &lt;small&gt;White ''et al.'', 2003&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
*''[[Homo sapiens sapiens]]''
| range_map = World human population density map.png
| range_map_caption = Gostota poseljenosti ''Homo sapiens''
|synonyms =
{{collapsible list|bullets = true
 |title=&lt;small&gt;Sinonimi vrst&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{MSW3 Groves | pages = | id = 12100795}}&lt;/ref&gt;
 |''aethiopicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''americanus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''arabicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''aurignacensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Klaatsch &amp; Hauser, 1910&lt;/small&gt;
 |''australasicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''cafer''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''capensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Broom, 1917&lt;/small&gt;
 |''columbicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''cro-magnonensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Gregory, 1921&lt;/small&gt;
 |''drennani''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Kleinschmidt, 1931&lt;/small&gt;
 |''eurafricanus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(Sergi, 1911)&lt;/small&gt;
 |''grimaldiensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Gregory, 1921&lt;/small&gt;
 |''grimaldii''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1906&lt;/small&gt;
 |''hottentotus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''hyperboreus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''indicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''japeticus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''melaninus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''monstrosus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
 |''neptunianus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''palestinus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;McCown &amp; Keith, 1932&lt;/small&gt;
 |''patagonus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''priscus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1899&lt;/small&gt;
 |''proto-aethiopicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Giuffrida-Ruggeri, 1915&lt;/small&gt;
 |''scythicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''sinicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''spelaeus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1899&lt;/small&gt;
 |''troglodytes''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
 |''wadjakensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Dubois, 1921&lt;/small&gt;
 }}
}}
'''Človek''', tudi '''človeško bitje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Homo sapiens sapiens''''') je dvonožni [[prvaki|prvak]], [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] vrste '''''Homo sapiens''''' ([[slovenščina|slovensko]] umni človek), ki spada med [[opica|velike opice]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Homo (rod)|Homo]]''. Človek je najpogostejša in najbolj razširjena vrsta primatov, za katere je značilna dvonožnost in veliki kompleksni možgani. To jim je omogočilo razvoj naprednih orodij, kulture in jezika. Ljudje so zelo socialni in ponavadi živijo v zapletenih družbenih strukturah, ki jih sestavlja veliko sodelujočih in tekmovalnih skupin, od družin in sorodstvenih mrež do političnih sestav. Družbene interakcije med ljudmi so vzpostavile široko paleto vrednot, družbenih norm in ritualov, ki krepijo človeško družbo. Radovednost in človeška želja po razumevanju in vplivanju na okolje ter po razlagi in manipuliranju pojavov sta spodbudila človeški razvoj znanosti, filozofije, umetnosti, mitologije, religije in drugih področij.

[[Nastanek in razvoj človeka]] še vedno ni popolnoma raziskan. V najstarejša obdobja človeške zgodovine imajo znanstveniki vpogled samo na podlagi naključno najdenih kosti ali zob, drobcev kamnitih orodij in nekaj genetskih sledi, odkritih v [[DNK]]. ''Homo sapiens'' se je razvil pred okoli 200.000 leti v [[Afrika|Afriki]].&lt;ref&gt;The Smithsonian Institution: [http://anthropology.si.edu/humanorigins/ha/sap.htm Human Origins Program]. Pridobljeno '''31.3.2008'''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V primerjavi z drugimi [[živali|živalmi]] ima visoko razvite [[možgani|možgane]], sposobne [[abstraktno mišljenje|abstraktnega mišljenja]] in [[samoopazovanje|samoopazovanja]]. Prehod v pokončno držo, ki je sprostil zgornje okončine za manipuliranje s predmeti, mu je v povezavi z umskimi sposobnostmi omogočil najnaprednejšo uporabo [[orodje|orodja]] med vsemi živimi bitji, s tem pa tudi bistveno izboljšal možnost za preživetje. Danes šteje človeška [[populacija]] nekaj več kot 8 milijard posameznikov,&lt;ref&gt;[http://www.census.gov/ipc/www/popclockworld.html WorldPOPClock Projection] U.S. Census Bureau, Population Division/International Programs Center. Pridobljeno '''31.3.2008'''.&lt;/ref&gt; ki poseljujejo vse [[celina|celine]] na [[Zemlja|Zemlji]] in [[nizka zemeljska orbita|nizko zemeljsko orbito]].

== Nastanek človeka ==
: ''Glavni članek: [[Nastanek in razvoj človeka]]''
Najbolj sprejeta razlaga nastanka in razvoja človeka je [[evolucija|teorija evolucije]].

[[Charles Darwin]] je postavil hipotezo, da so se vse današnje vrste razvile iz  drugih, ki so živele v preteklosti. Čeprav se v svoji knjigi O izvoru vrst sicer ni dotaknil človeka, pa je kljub temu omenil, da je treba v skladu z evolucijsko teorijo »osvetliti tudi izvor človeka in njegovo zgodovino«. Te misli je pozneje uredil in podrobneje obdelal v svoji knjigi Izvor človeka, ki je izšla leta 1871. Knjiga je dodobra razburila tedanjo družbo, številni ugledni veljaki pa so celo menili, da je misel o izvoru človeka iz drugih živalskih vrst žaljiva in bogokletna. Kljub burnim začetkom pa se je Darwinova teorija o izvoru vrst in človeka ohranila in okrepila, tako da danes o tem dvomi malokdo.

Če se je sodobni človek razvil iz drugih vrst se pojavijo vprašanja, kakšne so bile te vrste, kdaj se je to zgodilo ter kako? Darwin je menil, da morajo o razvojni preteklosti človeka obstajati dokazi. Zdelo se mu je, da bi bilo te dokaze še najbolje iskati med fosili.

Naše fosilne najdbe kažejo, da so zgodnji človečnjaki, npr. [[avstralopitek]]i, živeli na področju Afrike pred okoli 200.000 leti. Preživljali so se tako, da so nabirali [[seme]]na in [[plod]]ove ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji [[mesojedec|mesojedci]].

== Človeško telo ==
=== Zgradba ===
: ''Glavni članek: [[Anatomija človeka]]''
V grobem delimo človeško telo na [[glava|glavo]] in [[trup]], iz katerega izraščata dva para [[okončina|okončin]] - [[roka|roki]] in [[noga|nogi]]. Glava nosi [[centralni živčni sistem]] z večino [[čutilo|čutil]] ter začetni del [[prebavni trakt|prebavnega trakta]]. V trupu so [[dihala]], [[prebavila]], [[izločala]], [[obtočila]] in [[spolni organ]]i. Strukturno oporo telesu daje [[okostje človeka|skelet]], na katerega so pripete [[mišica|mišice]], ki omogočajo premikanje.

=== Pogoji delovanja ===
Človek sodi med [[toplokrvnost|toplokrvne]] organizme, kar pomeni, da s porabo [[metabolna energija|metabolne energije]] vzdržuje stalno telesno temperaturo. To mu omogoča optimalno delovanje v razmeroma širokem razponu [[temperatura|temperature]] okolja.

=== Spola ===
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po [[biološki spol|spolu]]. Približno 51 odstotkov je [[moški]]h, 49 odstotkov pa [[ženska|žensk]]. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega [[življenje|življenja]] potrebna [[seks|spolna združitev]] moškega in ženske in naj bolj je treba seksat pri 13-15 leta.

[[Evolucija]] je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.

Razlika v biološki osnovi človeka, [[gen]]skem zapisu, je v enem izmed 23 [[kromosom]]skih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Ženska vedno prispeva X, moški pa lahko X ali Y. Spol je določen s [[sperma|semensko tekočino]], saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.

Nekatere [[fiziologija|fiziološke]] razlike, ki se pojavijo (najverjetneje zaradi tega kromosoma) med odraslim moškim in žensko so:
* Povečane [[prsi]] pri ženskah (zaradi potrebe po hranjenju [[dojenček|dojenčka]] z materinim [[mleko]]m)
* Različni razmnoževalni [[organ (biologija)|organi]] (moška [[penis]] in [[modo|moda]] ter ženski [[nožnica]] in [[maternica]])
* Različna poraščenost telesa z [[dlaka]]mi (najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk)
* Širši boki pri ženskah (zaradi lažjega [[rojstvo|rojevanja]])
* Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah ([[menstruacija]])

Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj ne[[enakopravnost]]i med spoloma so naslednja dejstva:
* Žensk v [[parlament]]ih je bilo leta [[1996]] 11,7 odstotka.
* Prva [[država]], ki je ženskam (leta [[1893]]) podelila volilno pravico je bila [[Nova Zelandija]].
* Na vodilne državne položaje je bilo v dvajsetem stoletju izvoljenih okoli 30 žensk.
* Dve tretjini [[pismenost|nepismenega]] prebivalstva sestavljajo ženske.
* Dve tretjini [[otrok]], ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
* Na leto zaradi [[splav]]a v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
* Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov zapletene [[nosečnost]]i in [[rojstvo|rojevanja]].
* več kot 20 % [[poroka|poročenih]] žensk je žrtev [[nasilje|nasilja]] v domačem krogu.

=== Razvoj ===
Razvoj človeka se prične s spočetjem - spolnim odnosom med staršema, nosilcema dednih lastnosti, ki jih bo podedoval plod. Po [[Osemenitev|osemenitvi]] [[Jajčece|jajčeca]] v [[Mati|materinem]] telesu se prek procesa [[Delitev celic|delitve celic]] po pravilih v [[Genetski zapis|genih]] razvije novo živo bitje, ki ga mati okoli 9 mesecev nosi v maternici ([[nosečnost]]), sledi [[porod]], nato se prekine fizična povezava (popkovina) med materjo in otrokom. Po rojstvu človek še naprej raste, celice pa se mu, v pravih pogojih, obnavljajo vse do smrti. Kdaj se zarodek že sme imenovati človek je predmet mnogih debat.

=== Rase ===
Ljudje se pogosto kategoriziramo po [[rasa|rasi]] ali [[etnična skupina|etnični pripadnosti]], čeprav je biološka relevantnost te razdelitve vprašljiva. Delitev temelji na prednikih in vidnih znakih, posebej barvi kože in [[obraz (anatomija)|obraznih]] potezah, pa tudi na manj očitnih značilnostih, kot je tveganje za določene dedne [[bolezen|bolezni]], npr. [[anemija srpastih celic|anemijo srpastih celic]].

== [[Razum|Človekov razum]] ==
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških [[možgani|možganov]], [[živčje|živčnega sistema]] in sestavo [[telo (fiziologija)|telesa]] nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega [[spomin]]a. Razum (racio) je po definiciji ''obnašanje, ki prinese največjo korist'', a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
 
=== [[Zavest]] ===
Gre za zaznavanje dogodkov ter njihovo vrednotenje. Zavest je poznana pod pojmom objektivni [[um]], [[pamet]] ali kar [[možgani]]. Gre namreč za tisti del uma, ki na osnovi čutil (torej [[sluh]]a, [[vonj]]a, [[tip]]a, [[okus]]a in [[vid]]a) zaznava oz. sprejema signale in na temelju le-teh z dolečenimi procesi sprejema odločitve.

Na zavest lahko vplivamo oz. jo imamo ves čas pod nadzorom, prav tako pa lahko tudi spreminjamo odločitve, ki jih sprejema.

==== [[Samozavest]] ====
Je poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
Omenjeno poznavanje je zgolj korak bliže samozavesti, kateremu sledi »spoznavanje«, ko se učimo to »orodje«, te lastnosti uporabljati in jih vključevati v zunanji svet, torej raziskovati medsebojno delovanje ... zavedati se svojih lastnosti ali sposobnosti pomeni, da vsaj približno poznamo efekt akcije in reakcije, v idealnih okoliščinah, seveda ... in iz istega gledišča je zavedanje temelj samozavesti.

==== [[Motivacija]] ====
Je razlog za izvedbo akcije.

Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »''Če grem nekaj pojest, bom kasneje bolje pisal.''«). Tudi [[placebo]] deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »''Če bom pojedel tableto, bom ozdravel.''«).

=== [[Podzavest]] ===
Podzavest je nekakšen potrjevalec tistega, v kar verjamemo oz. tistega, kar ji [[zavest]] ponudi kot resnico. Podzavest se nikoli ne upira tistemu, kar ji naroči zavest, saj vsako misel spremljajo reakcije v podzavesti. Kako razmišljamo, kaj govorimo in kako delujemo, se lahko zaradi delovanja podzavesti nekoč izrazi kot dogodek, izkušnja, lastnost.

==== [[Navade]] ====
Navade so lastnosti človeškega obnašanja, ki jih človek lahko nadzoruje, npr. [[kajenje]], [[umivanje rok]] ali [[ritem spanja]].
 
==== [[Refleks]]i ====
Refleksi so lastnosti človekovega obnašanja, ki jih človek ne more nadzorovati, oziroma je nadzor zapleten. Kažejo se kot reakcije na zunanje  ali psihološke vplive, na primer umik po dotiku ali bolečini, panika/boj po strahu.

=== [[Nagon]]i ===
So lastnosti obnašanja zaradi delovanja človeških organov ali razumskih predpostavk.

== Medčloveški odnosi ==
[[Slika:Fromvictoriapeakatnight.jpg|thumb|220px|Človek je prilagodil svoje okolje, da omogoča preživetje velikih skupnosti, kot je [[Hong Kong]].]]
Človek je izrazito socialno bitje z močno izraženo težnjo po oblikovanju skupnosti, kar mu je v [[prazgodovina|prazgodovini]] omogočilo preživetje v sovražnem okolju.

* [[prijateljstvo]]
* [[ljubezen]]
* [[družina]]
* [[suženjstvo]]
* [[družba]]
** [[komuna]]
** [[naselje]]
*** [[vas]]
*** [[mesto]]
** [[država]]

==== Verske skupnosti ====
Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi '''verske skupnosti'''. V njih se pripadniki neke [[vera|vere]] družijo na osnovi [[dogma|dogm]], verovanj ali drugih '''ne'''splošno priznanih pogledov na življenje, [[Vesolje]] in sploh [[vse]].

V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:
* ni jim potrebno plačevati davkov,
* gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
* dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic (s privolitvijo vernika),
* dovoljeno je mučenje živali v ritualne (tradicionalne) namene ...

==== Spletne skupnosti ====
Z uveljavitvijo povezovanja [[računalnik]]ov v [[omrežje|omrežja]] so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.

Prek prvih [[elektronska oglasna deska|elektronskih oglasnih desk]], so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v [[Internet]], pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic (npr. [[IRC]]) obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin ''Newsgroups'', ter veliko število spletnih mest ([[Splet|WWW]]), kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo (npr. [[Wikipedija]]).

== Dosežki človeštva ==
[[Slika:Astronaut-in-space.jpg|thumb|220px|Vesoljska znanost daje človeku nov pogled na lastno pomembnost.]]
Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali (čeprav je anatomsko še vedno žival).

Za te dosežke je človek uporabil razum - [[izkušnja|Izkušnje]] iz [[preteklost]]i, [[posploševanje]] in [[poskus|poskušanje]] so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za [[človeštvo]] (ne vedno) in za [[Zemlja|Zemljo]] (le redko).

{{stolpci|2|*[[življenje v skupnosti]]
* [[obleka]]
* netenje [[ogenj|ognja]]
* [[past]]i in [[orožje]] za lov na druge živali
* [[priprava hrane]]
* [[gradnja]] [[bivališče|bivališč]]
* [[lončarstvo]] in [[konzerviranje]]
* [[pisava]]
* [[zdravstvo]]
* [[tehnologija]]
* [[znanost]]
* [[umetnost]]
* [[filozofija]]
* [[družbeni sistem]]i
* [[ekonomija]]
}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[antropologija]]
* [[učlovečenje]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|človek|Človek}}
{{wikinavedek}}
;{{ikona sl}}
* [http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf Biološka in psihosocialna evolucija človeka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081230123307/http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf |date=2008-12-30 }}
;{{ikona en}}
* ''[http://www.archaeologyinfo.com/homosapiens.htm Homo sapiens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110528014013/http://www.archaeologyinfo.com/homosapiens.htm |date=2011-05-28 }}'' na archaeology.info

[[Kategorija:Človek|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Kozmopolitske vrste]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tn2jyay558k4pcnhempswk2oav1xld1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672968</id>
      <parentid>6672965</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27685-98|~2026-27685-98]] ([[User talk:~2026-27685-98|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6576924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18172" sha1="pdigzg2teb1pua6qs8wsolpyc8k5zob" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Človek
| status = LC
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{Cite journal | author = Global Mammal Assessment Team | title = ''Homo sapiens'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2008 | page = e.T136584A4313662 | date = 2008 | url = https://www.iucnredlist.org/species/136584/4313662 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T136584A4313662.en | access-date = 12 May 2020 | url-status=live | archiveurl = https://web.archive.org/web/20171207092900/http://oldredlist.iucnredlist.org/details/136584/0 | archivedate = 7 December 2017 | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;
| fossil_range = {{Fossil range|0.35|0}} &lt;small&gt;srednji [[pleistocen]] – [[Holocen|recentno]]&lt;/small&gt;
| image = PPlaquecloseup.svg
| image_width = 220px
| image_caption = Slika [[moški|moškega]] in [[ženska|ženske]] na [[Plošča s Pioneerja 10|plošči]], ki jo je v vesolje ponesla vesoljska sonda ''[[Pioneer 10]]''
| domain = [[Eukaryota]] (evkarionti)
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| superfamilia = [[Hominoidea]] (človečnjaki)
| familia = [[Pongidae]] (človeku podobne opice)
| genus = ''[[Homo]]'' (človek)
| species = '''''H. sapiens'''''
| subspecies = '''''H. s. sapiens'''''
| trinomial = ''Homo sapiens sapiens''
| trinomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = Podvrste
| subdivision =
*[[Izumrtje|{{extinct}}]]''[[Homo sapiens idaltu]]'' &lt;small&gt;White ''et al.'', 2003&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
*''[[Homo sapiens sapiens]]''
| range_map = World human population density map.png
| range_map_caption = Gostota poseljenosti ''Homo sapiens''
|synonyms =
{{collapsible list|bullets = true
 |title=&lt;small&gt;Sinonimi vrst&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{MSW3 Groves | pages = | id = 12100795}}&lt;/ref&gt;
 |''aethiopicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''americanus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''arabicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''aurignacensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Klaatsch &amp; Hauser, 1910&lt;/small&gt;
 |''australasicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''cafer''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''capensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Broom, 1917&lt;/small&gt;
 |''columbicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''cro-magnonensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Gregory, 1921&lt;/small&gt;
 |''drennani''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Kleinschmidt, 1931&lt;/small&gt;
 |''eurafricanus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(Sergi, 1911)&lt;/small&gt;
 |''grimaldiensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Gregory, 1921&lt;/small&gt;
 |''grimaldii''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1906&lt;/small&gt;
 |''hottentotus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''hyperboreus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''indicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''japeticus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''melaninus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''monstrosus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
 |''neptunianus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''palestinus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;McCown &amp; Keith, 1932&lt;/small&gt;
 |''patagonus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''priscus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1899&lt;/small&gt;
 |''proto-aethiopicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Giuffrida-Ruggeri, 1915&lt;/small&gt;
 |''scythicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''sinicus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Bory de St. Vincent, 1825&lt;/small&gt;
 |''spelaeus''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Lapouge, 1899&lt;/small&gt;
 |''troglodytes''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
 |''wadjakensis''&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Dubois, 1921&lt;/small&gt;
 }}
}}
'''Človek''', tudi '''človeško bitje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Homo sapiens sapiens''''') je dvonožni [[prvaki|prvak]], [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] vrste '''''Homo sapiens''''' ([[slovenščina|slovensko]] umni človek), ki spada med [[opica|velike opice]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Homo (rod)|Homo]]''. Človek je najpogostejša in najbolj razširjena vrsta primatov, za katere je značilna dvonožnost in veliki kompleksni možgani. To jim je omogočilo razvoj naprednih orodij, kulture in jezika. Ljudje so zelo socialni in ponavadi živijo v zapletenih družbenih strukturah, ki jih sestavlja veliko sodelujočih in tekmovalnih skupin, od družin in sorodstvenih mrež do političnih sestav. Družbene interakcije med ljudmi so vzpostavile široko paleto vrednot, družbenih norm in ritualov, ki krepijo človeško družbo. Radovednost in človeška želja po razumevanju in vplivanju na okolje ter po razlagi in manipuliranju pojavov sta spodbudila človeški razvoj znanosti, filozofije, umetnosti, mitologije, religije in drugih področij.

[[Nastanek in razvoj človeka]] še vedno ni popolnoma raziskan. V najstarejša obdobja človeške zgodovine imajo znanstveniki vpogled samo na podlagi naključno najdenih kosti ali zob, drobcev kamnitih orodij in nekaj genetskih sledi, odkritih v [[DNK]]. ''Homo sapiens'' se je razvil pred okoli 200.000 leti v [[Afrika|Afriki]].&lt;ref&gt;The Smithsonian Institution: [http://anthropology.si.edu/humanorigins/ha/sap.htm Human Origins Program]. Pridobljeno '''31.3.2008'''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V primerjavi z drugimi [[živali|živalmi]] ima visoko razvite [[možgani|možgane]], sposobne [[abstraktno mišljenje|abstraktnega mišljenja]] in [[samoopazovanje|samoopazovanja]]. Prehod v pokončno držo, ki je sprostil zgornje okončine za manipuliranje s predmeti, mu je v povezavi z umskimi sposobnostmi omogočil najnaprednejšo uporabo [[orodje|orodja]] med vsemi živimi bitji, s tem pa tudi bistveno izboljšal možnost za preživetje. Danes šteje človeška [[populacija]] nekaj več kot 8 milijard posameznikov,&lt;ref&gt;[http://www.census.gov/ipc/www/popclockworld.html WorldPOPClock Projection] U.S. Census Bureau, Population Division/International Programs Center. Pridobljeno '''31.3.2008'''.&lt;/ref&gt; ki poseljujejo vse [[celina|celine]] na [[Zemlja|Zemlji]] in [[nizka zemeljska orbita|nizko zemeljsko orbito]].

== Nastanek človeka ==
: ''Glavni članek: [[Nastanek in razvoj človeka]]''
Najbolj sprejeta razlaga nastanka in razvoja človeka je [[evolucija|teorija evolucije]].

[[Charles Darwin]] je postavil hipotezo, da so se vse današnje vrste razvile iz  drugih, ki so živele v preteklosti. Čeprav se v svoji knjigi O izvoru vrst sicer ni dotaknil človeka, pa je kljub temu omenil, da je treba v skladu z evolucijsko teorijo »osvetliti tudi izvor človeka in njegovo zgodovino«. Te misli je pozneje uredil in podrobneje obdelal v svoji knjigi Izvor človeka, ki je izšla leta 1871. Knjiga je dodobra razburila tedanjo družbo, številni ugledni veljaki pa so celo menili, da je misel o izvoru človeka iz drugih živalskih vrst žaljiva in bogokletna. Kljub burnim začetkom pa se je Darwinova teorija o izvoru vrst in človeka ohranila in okrepila, tako da danes o tem dvomi malokdo.

Če se je sodobni človek razvil iz drugih vrst se pojavijo vprašanja, kakšne so bile te vrste, kdaj se je to zgodilo ter kako? Darwin je menil, da morajo o razvojni preteklosti človeka obstajati dokazi. Zdelo se mu je, da bi bilo te dokaze še najbolje iskati med fosili.

Naše fosilne najdbe kažejo, da so zgodnji človečnjaki, npr. [[avstralopitek]]i, živeli na področju Afrike pred okoli 200.000 leti. Preživljali so se tako, da so nabirali [[seme]]na in [[plod]]ove ter s kamni razbijali preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji [[mesojedec|mesojedci]].

== Človeško telo ==
=== Zgradba ===
: ''Glavni članek: [[Anatomija človeka]]''
V grobem delimo človeško telo na [[glava|glavo]] in [[trup]], iz katerega izraščata dva para [[okončina|okončin]] - [[roka|roki]] in [[noga|nogi]]. Glava nosi [[centralni živčni sistem]] z večino [[čutilo|čutil]] ter začetni del [[prebavni trakt|prebavnega trakta]]. V trupu so [[dihala]], [[prebavila]], [[izločala]], [[obtočila]] in [[spolni organ]]i. Strukturno oporo telesu daje [[okostje človeka|skelet]], na katerega so pripete [[mišica|mišice]], ki omogočajo premikanje.

=== Pogoji delovanja ===
Človek sodi med [[toplokrvnost|toplokrvne]] organizme, kar pomeni, da s porabo [[metabolna energija|metabolne energije]] vzdržuje stalno telesno temperaturo. To mu omogoča optimalno delovanje v razmeroma širokem razponu [[temperatura|temperature]] okolja.

=== Spola ===
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po [[biološki spol|spolu]]. Približno 51 odstotkov je [[moški]]h, 49 odstotkov pa [[ženska|žensk]]. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega [[življenje|življenja]] potrebna [[seks|spolna združitev]] moškega in ženske.

[[Evolucija]] je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.

Razlika v biološki osnovi človeka, [[gen]]skem zapisu, je v enem izmed 23 [[kromosom]]skih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Ženska vedno prispeva X, moški pa lahko X ali Y. Spol je določen s [[sperma|semensko tekočino]], saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.

Nekatere [[fiziologija|fiziološke]] razlike, ki se pojavijo (najverjetneje zaradi tega kromosoma) med odraslim moškim in žensko so:
* Povečane [[prsi]] pri ženskah (zaradi potrebe po hranjenju [[dojenček|dojenčka]] z materinim [[mleko]]m)
* Različni razmnoževalni [[organ (biologija)|organi]] (moška [[penis]] in [[modo|moda]] ter ženski [[nožnica]] in [[maternica]])
* Različna poraščenost telesa z [[dlaka]]mi (najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk)
* Širši boki pri ženskah (zaradi lažjega [[rojstvo|rojevanja]])
* Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah ([[menstruacija]])

Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj ne[[enakopravnost]]i med spoloma so naslednja dejstva:
* Žensk v [[parlament]]ih je bilo leta [[1996]] 11,7 odstotka.
* Prva [[država]], ki je ženskam (leta [[1893]]) podelila volilno pravico je bila [[Nova Zelandija]].
* Na vodilne državne položaje je bilo v dvajsetem stoletju izvoljenih okoli 30 žensk.
* Dve tretjini [[pismenost|nepismenega]] prebivalstva sestavljajo ženske.
* Dve tretjini [[otrok]], ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
* Na leto zaradi [[splav]]a v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
* Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov zapletene [[nosečnost]]i in [[rojstvo|rojevanja]].
* več kot 20 % [[poroka|poročenih]] žensk je žrtev [[nasilje|nasilja]] v domačem krogu.

=== Razvoj ===
Razvoj človeka se prične s spočetjem - spolnim odnosom med staršema, nosilcema dednih lastnosti, ki jih bo podedoval plod. Po [[Osemenitev|osemenitvi]] [[Jajčece|jajčeca]] v [[Mati|materinem]] telesu se prek procesa [[Delitev celic|delitve celic]] po pravilih v [[Genetski zapis|genih]] razvije novo živo bitje, ki ga mati okoli 9 mesecev nosi v maternici ([[nosečnost]]), sledi [[porod]], nato se prekine fizična povezava (popkovina) med materjo in otrokom. Po rojstvu človek še naprej raste, celice pa se mu, v pravih pogojih, obnavljajo vse do smrti. Kdaj se zarodek že sme imenovati človek je predmet mnogih debat.

=== Rase ===
Ljudje se pogosto kategoriziramo po [[rasa|rasi]] ali [[etnična skupina|etnični pripadnosti]], čeprav je biološka relevantnost te razdelitve vprašljiva. Delitev temelji na prednikih in vidnih znakih, posebej barvi kože in [[obraz (anatomija)|obraznih]] potezah, pa tudi na manj očitnih značilnostih, kot je tveganje za določene dedne [[bolezen|bolezni]], npr. [[anemija srpastih celic|anemijo srpastih celic]].

== [[Razum|Človekov razum]] ==
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških [[možgani|možganov]], [[živčje|živčnega sistema]] in sestavo [[telo (fiziologija)|telesa]] nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega [[spomin]]a. Razum (racio) je po definiciji ''obnašanje, ki prinese največjo korist'', a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti pod določenimi pogoji deluje povsem neracionalno.
 
=== [[Zavest]] ===
Gre za zaznavanje dogodkov ter njihovo vrednotenje. Zavest je poznana pod pojmom objektivni [[um]], [[pamet]] ali kar [[možgani]]. Gre namreč za tisti del uma, ki na osnovi čutil (torej [[sluh]]a, [[vonj]]a, [[tip]]a, [[okus]]a in [[vid]]a) zaznava oz. sprejema signale in na temelju le-teh z dolečenimi procesi sprejema odločitve.

Na zavest lahko vplivamo oz. jo imamo ves čas pod nadzorom, prav tako pa lahko tudi spreminjamo odločitve, ki jih sprejema.

==== [[Samozavest]] ====
Je poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
Omenjeno poznavanje je zgolj korak bliže samozavesti, kateremu sledi »spoznavanje«, ko se učimo to »orodje«, te lastnosti uporabljati in jih vključevati v zunanji svet, torej raziskovati medsebojno delovanje ... zavedati se svojih lastnosti ali sposobnosti pomeni, da vsaj približno poznamo efekt akcije in reakcije, v idealnih okoliščinah, seveda ... in iz istega gledišča je zavedanje temelj samozavesti.

==== [[Motivacija]] ====
Je razlog za izvedbo akcije.

Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »''Če grem nekaj pojest, bom kasneje bolje pisal.''«). Tudi [[placebo]] deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »''Če bom pojedel tableto, bom ozdravel.''«).

=== [[Podzavest]] ===
Podzavest je nekakšen potrjevalec tistega, v kar verjamemo oz. tistega, kar ji [[zavest]] ponudi kot resnico. Podzavest se nikoli ne upira tistemu, kar ji naroči zavest, saj vsako misel spremljajo reakcije v podzavesti. Kako razmišljamo, kaj govorimo in kako delujemo, se lahko zaradi delovanja podzavesti nekoč izrazi kot dogodek, izkušnja, lastnost.

==== [[Navade]] ====
Navade so lastnosti človeškega obnašanja, ki jih človek lahko nadzoruje, npr. [[kajenje]], [[umivanje rok]] ali [[ritem spanja]].
 
==== [[Refleks]]i ====
Refleksi so lastnosti človekovega obnašanja, ki jih človek ne more nadzorovati, oziroma je nadzor zapleten. Kažejo se kot reakcije na zunanje  ali psihološke vplive, na primer umik po dotiku ali bolečini, panika/boj po strahu.

=== [[Nagon]]i ===
So lastnosti obnašanja zaradi delovanja človeških organov ali razumskih predpostavk.

== Medčloveški odnosi ==
[[Slika:Fromvictoriapeakatnight.jpg|thumb|220px|Človek je prilagodil svoje okolje, da omogoča preživetje velikih skupnosti, kot je [[Hong Kong]].]]
Človek je izrazito socialno bitje z močno izraženo težnjo po oblikovanju skupnosti, kar mu je v [[prazgodovina|prazgodovini]] omogočilo preživetje v sovražnem okolju.

* [[prijateljstvo]]
* [[ljubezen]]
* [[družina]]
* [[suženjstvo]]
* [[družba]]
** [[komuna]]
** [[naselje]]
*** [[vas]]
*** [[mesto]]
** [[država]]

==== Verske skupnosti ====
Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi '''verske skupnosti'''. V njih se pripadniki neke [[vera|vere]] družijo na osnovi [[dogma|dogm]], verovanj ali drugih '''ne'''splošno priznanih pogledov na življenje, [[Vesolje]] in sploh [[vse]].

V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:
* ni jim potrebno plačevati davkov,
* gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
* dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic (s privolitvijo vernika),
* dovoljeno je mučenje živali v ritualne (tradicionalne) namene ...

==== Spletne skupnosti ====
Z uveljavitvijo povezovanja [[računalnik]]ov v [[omrežje|omrežja]] so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.

Prek prvih [[elektronska oglasna deska|elektronskih oglasnih desk]], so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v [[Internet]], pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic (npr. [[IRC]]) obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin ''Newsgroups'', ter veliko število spletnih mest ([[Splet|WWW]]), kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo (npr. [[Wikipedija]]).

== Dosežki človeštva ==
[[Slika:Astronaut-in-space.jpg|thumb|220px|Vesoljska znanost daje človeku nov pogled na lastno pomembnost.]]
Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali (čeprav je anatomsko še vedno žival).

Za te dosežke je človek uporabil razum - [[izkušnja|Izkušnje]] iz [[preteklost]]i, [[posploševanje]] in [[poskus|poskušanje]] so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za [[človeštvo]] (ne vedno) in za [[Zemlja|Zemljo]] (le redko).

{{stolpci|2|*[[življenje v skupnosti]]
* [[obleka]]
* netenje [[ogenj|ognja]]
* [[past]]i in [[orožje]] za lov na druge živali
* [[priprava hrane]]
* [[gradnja]] [[bivališče|bivališč]]
* [[lončarstvo]] in [[konzerviranje]]
* [[pisava]]
* [[zdravstvo]]
* [[tehnologija]]
* [[znanost]]
* [[umetnost]]
* [[filozofija]]
* [[družbeni sistem]]i
* [[ekonomija]]
}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[antropologija]]
* [[učlovečenje]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|človek|Človek}}
{{wikinavedek}}
;{{ikona sl}}
* [http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf Biološka in psihosocialna evolucija človeka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081230123307/http://dsb.biologija.org/vpr/4-evol-antro.pdf |date=2008-12-30 }}
;{{ikona en}}
* ''[http://www.archaeologyinfo.com/homosapiens.htm Homo sapiens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110528014013/http://www.archaeologyinfo.com/homosapiens.htm |date=2011-05-28 }}'' na archaeology.info

[[Kategorija:Človek|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Kozmopolitske vrste]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pdigzg2teb1pua6qs8wsolpyc8k5zob</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Janša</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9359</id>
    <revision>
      <id>6672958</id>
      <parentid>6648280</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:21:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>popravek, ruska invazija ni bila v 2024 ampak v 2022</comment>
      <origin>6672958</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73714" sha1="5wze0pd67h9oggvwdwcri3k2hleajgq" xml:space="preserve">{{pp-extended|small=yes}}
{{Otherpersons}}
{{Infopolje Predsednik 
| name=Janez Janša
| image=&lt;!--WD--&gt;
| caption = Janša leta 2025
| order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]
| term_start=[[3. marec]] [[2020]]
| term_end=[[1. junij]] [[2022]]   
| predecessor=[[Marjan Šarec]]
| successor=[[Robert Golob]]
| term_start2=[[10. februar]] [[2012]]
| term_end2= [[20. marec]] [[2013]]  
| predecessor2= [[Borut Pahor]]
| successor2= [[Alenka Bratušek]]
| term_start3=[[3. december]] [[2004]]
| term_end3=[[21. november]] [[2008]]
| predecessor3=[[Anton Rop]]
| successor3= [[Borut Pahor]]
| order4=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]]
| term_start4=[[1. januar]] [[2008]]
| term_end4=[[30. junij]] [[2008]]
| successor4=[[Nicolas Sarkozy]] 
| term_start5=
| term_end5=
| predecessor5=
| successor5= 
| birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
| death_date=
| death_place=
| spouse=
| party=[[Slovenska demokratska stranka]]
| vicepresident=
||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=[[16. maj]] [[1990]]|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=[[29. marec]] [[1994]]|term_end7=[[30. november]] [[2000]]|term_start7=[[7. junij]] [[2000]]|predecessor4=[[José Sócrates]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner=[[Urška Bačovnik Janša]] ''por. 2009''|president=[[Borut Pahor]]|president2=[[Danilo Türk]]&lt;br&gt;[[Borut Pahor]]|president3=[[Janez Drnovšek]]&lt;br&gt;[[Danilo Türk]]
}}

'''Janez Janša''' (izgovarjava [[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]: {{IPA|[ˈja:nɛs ˈja:nʃa]}}, uradno ime '''Ivan Janša''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Times&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}&lt;/ref&gt; Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}&lt;/ref&gt; Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}&lt;/ref&gt;

Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}&lt;/ref&gt; pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}&lt;/ref&gt; Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval &quot;populist v stilu MAGA&quot;, Der Spiegel pa &quot;slovenski Trump&quot; in Deutsche Welle &quot;mini-Trump&quot;, podobno tudi [[BBC]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}&lt;/ref&gt; Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.&lt;ref&gt;[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]&lt;/ref&gt; Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}&lt;/ref&gt;

Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].&lt;ref name=&quot;Times&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Mladina&quot; /&gt;

V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf&lt;/ref&gt;

==Javno delovanje==
Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&amp;highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120911090114/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&amp;highlight=janša |date=2012-09-11 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]]
V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.&lt;/ref&gt;

Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja.

=== Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 ===
[[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]]
Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

===  Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 ===
Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]).

Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo.

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000.

=== Delo v stranki ===
Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}&lt;/ref&gt;

Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

=== Prva Janševa vlada (2004–2008) ===
[[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== V opoziciji 2008–2011 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]).

=== Druga Janševa vlada (2012–2013) ===
[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]]
{{main|10. vlada Republike Slovenije}}

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS.
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]]
Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}&lt;/ref&gt;
28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite.

Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.&lt;ref name=&quot;KPK&quot;&gt;[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;

27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji 2013–2020 ===
[[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]]
Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''.

==== Zaporna kazen ====
Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}&lt;/ref&gt; obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: &quot;Sodbo bomo razveljavili.&quot; |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt; Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.&lt;ref&gt;{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«&lt;ref&gt;{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Zmaga na volitvah 2018 ===
[[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]]
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}}
Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}&lt;/ref&gt; Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;/&gt; Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;/&gt; Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi &quot;ZA&quot; ter 31 &quot;PROTI&quot;, je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
=== Tretja Janševa vlada (2020–2022) ===
[[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]]
{{main|14. vlada Republike Slovenije}}

Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}&lt;/ref&gt; Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''&quot;Proti koaliciji sovraštva&quot;'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}&lt;/ref&gt; S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]]
Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]]
V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega &quot;robustnega&quot; skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}&lt;/ref&gt; Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: &quot;''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''&quot;''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''
[[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]]
Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: &quot;''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''&quot;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]]
Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam.

15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor: &quot;Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti.&quot; Janša: &quot;Znamo in zmoremo.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]]
 
Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}&lt;/ref&gt; Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}&lt;/ref&gt; Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022.

24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

=== Vrnitev v opozicijo (2022) ===
[[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]]
Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko  nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title=&quot;Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi&quot;|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}&lt;/ref&gt; Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].&lt;ref&gt;{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}&lt;/ref&gt;

27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt; Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: &quot;To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}&lt;/ref&gt;

V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
[[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]]
Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&amp;menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&amp;menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&amp;c_mod=rnews&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=8&amp;c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]&lt;/ref&gt; 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]&lt;/ref&gt; 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]&lt;/ref&gt;

==Podpora javnosti==
Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}}

Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)&lt;ref&gt;[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani﻿ Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice:

{{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s &quot;preizkušenimi&quot; prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}}

Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;

== Kritični odzivi ==
===V publicistiki===
V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]:

{{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx  SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom &quot;Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj&quot;, 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;}}

Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.&lt;ref name=&quot;SvetZarota&quot;&gt;[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.&lt;ref&gt;[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Med drugim ocenjuje:

{{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše &lt;ref name=SvetZarota /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota&lt;/ref&gt;}}

=== V protestnih gibanjih 2012–2013 ===
[[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]]
V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.&lt;ref name=&quot;KPK&quot;/&gt; Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite.

Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].&lt;ref name=&quot;LeviFašizemDvigaPrah&quot;&gt;[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03&lt;/ref&gt;

Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}&lt;/ref&gt;

===V umetnosti===
Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].&lt;ref&gt;Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].&lt;/ref&gt;

Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]].

== Odlikovanja in priznanja ==
* {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991)
* {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]&lt;ref&gt;[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006)
Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007)
Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]]
Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]]
Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008)
Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018)
Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021)
Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021)
Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022)
Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]]
Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) 
&lt;/gallery&gt;

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}}
* {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}}

== Glej tudi ==
* [[Slovenska demokratska stranka]]
* [[Janšizem]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{wikinavedek}}
{{SocialLinks}}

{{s-start}}
{{s-off}}
{{s-new|office}}
{{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''&lt;/small&gt; |years=1990–1994}}
{{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}}
{{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}}
{{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Anton Rop]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}}
{{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}}
|-
{{s-bef|before=[[José Sócrates]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}}
{{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}}
{{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}}
|-
{{s-ppo}}
{{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}}
{{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}
{{Evropski svet}}{{Navpolja
| list1 =
{{MzORS}}
{{1VladaSLO}}
{{2VladaSLO}}
{{3VladaSLO}}
{{5VladaSLO}}
{{8VladaSLO}}
{{14. Vlada Republike Slovenije}}
{{Pred Vl RS}}
{{Predsedniki vlade Slovenije}}
{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{3DZRS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{Poslanska skupina SDS18}}
{{Poslanska skupina SDS14}}
{{Poslanska skupina SDS11}}
{{Predsedniki Evropskega sveta}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{Grosuplje}}
}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Janša, Janez}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Slovenski obramboslovci]]
[[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Afera Depala vas]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]]
[[Kategorija:Janez Janša| ]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]]
[[Kategorija:Grosupeljčani]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>5wze0pd67h9oggvwdwcri3k2hleajgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beloglavi jastreb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9531</id>
    <revision>
      <id>6672681</id>
      <parentid>6648802</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:18:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6105" sha1="78mf21lpyzpf6rg0ngmcxfnroolrurs" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ptičs}}
{{Speciesbox
| name = Beloglavi jastreb
| image = Gyps fulvus in flight - Spain.jpg
| image_caption = Beloglavi jastreb v letu, [[Španija]]
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref =&lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |title=''Gyps fulvus'' |author=BirdLife International |date=2021 |page=e.T22695219A157719127 |access-date=20 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Gyps
| species = fulvus
| authority = ([[Carl Ludwig Hablitz|Hablizl]], 1783)&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hablizl |first=C. |author-link=Carl Ludwig Hablitz |year=1783 |chapter=Bemerkungen in der persischen Landschaft Gilan und auf den Gilanischen Gebirgen | language=de | editor-last=Pallas |editor-first=Peter Simon |editor-link=Peter Simon Pallas |title=Neue nordische Beyträge zur physikalischen und geographischen Erd- und Völkerbeschreibung, Naturgeschichte und Oekonomie |volume=4 |place=St. Petersburg and Leipzig |publisher=Bey Johann Zacharias Logan |pages=1–104 [58–59] |url=https://gdz.sub.uni-goettingen.de/id/PPN332461483_0004?tify={%22pages%22:[62],%22view%22:%22info%22} }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Podvrste
| subdivision_ref = &lt;ref&gt;{{cite book |author1=Gill, F. |author2=Donsker, D. |author3=Rasmussen, P. (Eds) |year=2020 |title=IOC World Bird List (v10.2) |doi=10.14344/IOC.ML.10.2}}&lt;/ref&gt;
| subdivision =
* ''G. f. fulvus'' (Hablizl, 1783)
* ''G. f. fulvescens'' Hume, 1869
| range_map = Gyps fulvus distribution map.png
| range_map_caption = Območje razširjenosti
| synonyms =
''Vultur fulvus''
}}
'''Beloglávi jástreb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gyps fulvus''''') je [[ujede|ujeda]] iz družine [[kragulji|kraguljev]] (Accipitridae), predstavnik [[jastrebi Starega sveta|jastrebov Starega sveta]].

Je [[mrhovinar]], in kot ostali jastrebi se hrani večinoma s trupli mrtvih živali. Večino časa jadra na svojih velikih [[perut]]ih; njegov let je okoren, zato večino časa v zraku le drsi. Na tleh ga najdemo na odprtem, kako sledi ali hodi; vzleta in pristaja na tleh ali na drevju. 

== Opis ==
Velikost beloglavih jastrebov je 93–122&amp;nbsp;cm z razponom kril 2,3–2,8&amp;nbsp;m. Pri nominantni podvrsti samci tehtajo 6,2–10,5 kg, samice pa običajno 6,5–10,5 kg. Pri indijski podvrsti (''G. f. fulvescens'') v povprečju tehtajo 7,1 kg. Pri odraslih osebkih je bila zabeležena največja teža od 4,5 do 15 kg, pri čemer je bila največja vrednost verjetno dosežena v ujetništvu.&lt;ref name=Ali1996&gt;{{cite book |last=Ali |first=S. |year=1996 |title=The Book of Indian Birds |url=https://archive.org/details/bookofindianbird0000alis |edition=12th |publisher=Bombay Natural History Society |location=Bombay |isbn=978-0-19-563731-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Ferguson-Lees2001&gt;{{cite book |last1=Ferguson-Lees |first1=J. |last2=Christie |first2=D. A. |year=2001 |title=Raptors of the World |publisher=Houghton Mifflin |isbn=978-0-618-12762-7 |url=https://books.google.com/books?id=hlIztc05HTQC&amp;pg=PP1}}&lt;/ref&gt; 

po izgledu pa je tipičen jastreb z belo glavo, z zelo širokimi krili in kratkim repom. Majhno glavo, ki je za razliko od [[rjavi jastreb|rjavega jastreba]] poraščena z belim puhom (odtod njegovo ime), med letom obrača sem ter tja, ker išče hrano - mrhovino. Je družaben in živi v [[kolonija (biologija)|kolonijah]].

Pri odraslih sta zgornja in spodnja stran svetle (drap) barve z belkasto črto na podperutnih krovcih. Najlažje jih spoznamo po beli puhasti glavi. Letalna peresa so črna, prav tako repna peresa, ostala pa so rjava. Kratke noge so medlo rožnate, prsi in trebuh rjavkastorumena in progasta.

Njegovo oglašanje še najbolj podobno godrnjanju in sikanju.

== Razširjenost ==
[[Slika:Gyps fulvus (Ljubljana Zoo).jpg|thumb|left|Beloglavi jastreb v [[Živalski vrt Ljubljana|Živalskem vrtu Ljubljana]]]]
Beloglavi jastrebi gnezdijo od januarja do junija. Njihova gnezda so kupi vejevja na skalnih policah ali v špranjah. Eno jajce valita okrog 50 dni tako samec kot samica. Mladiči so puhasti gnezdomci.

[[File:Gyps fulvus MHNT.ZOO.2010.11.77.5.jpg|thumb| ''Gyps fulvus'']]
[[populacija (biologija)|Populacija]] beloglavih jastrebov v [[Rvropa|Evropi]] upada zaradi [[onesnaženje|onesnaževanja]] in [[podnebne spremembe|podnebnih sprememb]], čeprav so ga (že po izginotju) uspešno spet naselili v Franciji in Italiji. V glavnem se zadržuje na goratih območjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah, gnezdi pa v skalovjih gora jugovzhodne Evrope, severne Afrike in Azije. Na otoku [[Cres]]u, je zaščiteno območje kot [[rezervat]] beloglavih jastrebov.&lt;ref name=wildlifeextra/&gt; Tam jadra nad območjem med [[Orlec]]om in [[Beli]]m. 

Beloglavi jastreb ima v Sloveniji status gnezdilke, kljub temu, da ne gnezdi znotraj meja naše države. V Slovenijo seže pomemben del prehranjevališč znotraj domačega okoliša furlanske in kvarnerske kolonije.&lt;ref name=Jančar /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|refs=

&lt;ref name=&quot;Jančar&quot;&gt;{{navedi enciklopedijo | last=Jančar | first=Tomaž |title= Beloglavi jastreb Gyps fulvus | encyclopedia=Atlas ptic Slovenije - Popis gnezdilk 2002–2017 | publisher=DOPPS | publication-place=Ljubljana | date=2019 | isbn=978-961-6674-33-1 | page=222 |url=https://ptice.si/wp-content/uploads/2025/01/AtlasPticSlovenije2019.pdf}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=wildlifeextra&gt;{{cite web |first=Powell |last=Ettinger |year=2008 |website=Wildlife Extra |url=http://www.wildlifeextra.com/go/world/cres-vultures.html#cr |title=Griffon vultures on Cres Island - Croatia }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Gyps fulvus}}
{{Wikispecies|Gyps fulvus}}
* {{BirdLife|22695219|Gyps fulvus}}
* {{Avibase|name=Gyps fulvus}}
* {{InternetBirdCollection|eurasian-griffon-gyps-fulvus|Eurasian Griffon}}
* {{VIREO|Griffon+Vulture}}
* {{Xeno-canto species|Gyps|fulvus|Griffon vulture}}

{{taxonbar|from=Q177856}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gyps]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1783]]</text>
      <sha1>78mf21lpyzpf6rg0ngmcxfnroolrurs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eurofighter Typhoon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10652</id>
    <revision>
      <id>6672982</id>
      <parentid>6641810</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:17:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672982</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6637" sha1="tc6h07ye0myqmeoj78mc2ig5507ez3d" xml:space="preserve">{{Reactive Fighter
|picture =[[Slika:Eurofighter Typhoon - ILA2002.jpg|250px|]]
|caption =Eurofighter Typhoon
|type =enosedežni visokozmogljivi lovec, lovski bombnik
|crew =1
|first_flight = 27. Marca 1994
|in_service =[[Italija]], [[Španija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]]
|manufacturer =[[EADS]]
|length =14.5 m
|wingspan =10.5 m
|height =4.0 m
|wing_area =52 [[m²]]
|weight_empty =9.750 kg
|weigt_loaded =21.000 kg
|MTOW = 23 500 kg 
|fuel = 4000 kg
|engine =dva turboventilatorska [[EJ200]]
|acc_force =6.122-9.300 [[kgp]]
|max_speed =2.390 km/h
|mach =2
|combat_range = 1.390 km 
|max_range =  3.700 km
|operational_height =16.765 m
|rate_of_climb = 293 m/s 
|wing_burden = 311 kg/m²
|ratio_acc/weight = 1.18
|machineguns = /
|guns=en top [[Mauser]] 27 mm
|bombs=do 6 t
|other =  /
|konflikti = /
}}
'''Eurofighter Typhoon''' (''tajfun'') je enosedežni dvomotorni visokozmogljivi [[lovsko letalo|lovec]] tehnologije [[STOL]]; toda uporabljajo ga tudi kot [[lovski bombnik]] ali [[lovec prestreznik]]. Typhoon ima [[delta krilo]] in [[kanardi|kanarde]].&lt;ref&gt;[http://www.eurofighter.com/media/press-office/facts-sheet-mediakit/benefits-to-industry.html &quot;Benefits to Industry.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120430234905/http://www.eurofighter.com/media/press-office/facts-sheet-mediakit/benefits-to-industry.html |date=2012-04-30 }} ''eurofighter.com.'' Retrieved: 31 January 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.eurofighter.com/eurofighter-typhoon/swing-role/air-superiority/overview1.html |title=&quot;Overview.&quot; ''eurofighter.com.'' Retrieved: 31 January 2012. |accessdate=2014-05-17 |archive-date=2013-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131114104259/http://www.eurofighter.com/eurofighter-typhoon/swing-role/air-superiority/overview1.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zasnoval ga je konzorcij evropskih družb [[BAE Systems]], [[Airbus Group]] in [[Alenia Aermacchi]]. Za trženje letala so leta 1986 ustanovili podjetje [[Eurofighter GmbH|Eurofighter Jagdflugzeug GmbH]].&lt;ref&gt;[http://articles.janes.com/articles/Janes-Defence-Industry-2007/Eurofighter-and-NETMA-strike-logistics-deal.html &quot;Eurofighter and NETMA Strike Logistics Deal.&quot;] ''Jane's Information Group'', 2007. Retrieved: 3 July 2011.&lt;/ref&gt;

Razvoj lovca se je začel leta 1983 kot ''Future European Fighter Aircraft''. Sodelovale so [[Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]] in [[Španija]]. Francija je pozneje odstopila in samostojno razvila [[Dassault Rafale]]. Demonstrator tehnologije [[British Aerospace EAP]] je prvič poletel 6. avgusta 1986. Prototip Eurofighterja pa je prvič poletel 27. marca 1994. Septembra 1998 so mu uradno dali ime Typhoon.

Razvoj letala je bil zelo podaljšan zaradi političnega vmešavanja. Bili so koflikti glede delitve dela in stroških razvoja. Po koncu Hladne vojne se je zmanjšala potreba po novem in dragem lovcu, kar je še dodatno podaljšalo razvoj. V operativno uporabo je vstopil leta 2003.  Uporabljajo ga Avstrijske letalske sile, Nemške letalske sile, Kraljeve letalske sile - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]], Španske letalske sile in Savdske letalske sile. Letalske sile Omana so tudi naročile letalo. Skupaj (do 2013) je bilo naročenih 571 letal.

Bojni krst je doživel leta 2011 v Libiji.

== Uporabniki ==
* [[Avstrija]]
* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* [[Italija]]
* [[Nemčija]]
* [[Španija]]
* [[Norveška]]
* [[Oman]]

== Oborožitev ==
* 6 [[Raketa zrak-zrak kratkega dosega|raket zrak-zrak kratkega dosega]] [[AIM-9L Sidewinder]] ali rakete kratkega dosega AMRAAM ter Iris-T
* 6 [[Raketa zrak-zrak srednjega dosega|raket zrak-zrak srednjega dosega]] [[AIM-120 AMRAAM]] ali

rakete dolgega dosega BVRAAM, ter rakete na dolgi doseg Meteor
* 4 [[protiradarska raketa|protiradarske rakete]] [[ALARM]] ali
* 4 [[protiladijska raketa|protiladijske rakete]] [[Penguin]] ali [[Harpoon]] ali
* 18 [[protioklepna raketa|protioklepnih raket]] [[Broimstone]] ali
* 6 [[kasetna bomba|kasetnic]] [[BL 755]] ali
* 4 lasersko vodljive bombe [[Paveway GBU-10/16]] ali
* 12 konvencionalnih bomb po 500&amp;nbsp;kg ali
* 4 raketni lanserji [[CRV-7]] ali
* 3 dodatni rezervoarji goriva ali
* ali različne kombinacije zgoraj naštetih možnosti

== Glej tudi ==
* [[vojaška letala]]
* [[Pretorijanski DASS]]

==Sklici in reference==
{{sklici|1}}
* Boot, Roy. ''From Spitfire to Eurofighter: 45 years of Combat Aircraft Design''. Shrewsbury, UK: AirLife Publishing Ltd., 1990. ISBN 1-85310-093-5.
* Buttler, Tony. ''British Secret Projects: Jet Fighters Since 1950''. Hinckley, UK: Midland Publishing, 2000. ISBN 1-85780-095-8.
* {{navedi knjigo|editor-last=Eden|editor-first=Paul|title=The Encyclopedia of Modern Military Aircraft|date=2006-06-01|url=https://archive.org/details/encymodernmilita0000unse|location=London, UK|publisher=Amber Books, 2004|isbn=1-904687-84-9|ref={{harvid|Eden|2004}}}}
* Harkins, Hugh. ''Eurofighter 2000, Europe`s Fighter for the New Millennium (Aerofax 6)''. Earl Shilton, UK: Midland Publishing, 2006, First edition 1997. ISBN 1-85780-068-0.
* Matthews, Henry. ''Prelude to Eurofighter: EAP (Experimental Aircraft Programme)'' (X-Planes Profile-1). Beirut, Lebanon: HPM (Henry Paul Matthews) Publications, 2000.
* {{navedi knjigo |author=Richardson, Doug |year=1989 |title=Stealth Warplanes: Deception, Evasion and Concealment in the Air. |url=https://archive.org/details/stealthwarplanes0000rich |publisher=London: Salamander|edition=1 |isbn=0-7603-1051-3 |cobiss= |pages=}}
* Spick, Mike. &quot;Eurofighter EF 2000 Typhoon&quot;. ''Brassey's Modern Fighters: The Ultimate Guide to In-Flight Tactics, Technology, Weapons, and Equipment''. Washington, DC: Potomac Books Inc, 2002. ISBN 1-57488-462-X.
* {{navedi knjigo |author=Spick, Mike |year=2000 |title=The Great Book of Modern Warplanes |publisher=St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company |isbn=9780760308936 |cobiss= |pages=}}
* Williams, Mel, ed. &quot;Dassault Rafale&quot;. ''Superfighters, The Next Generation of Combat Aircraft''. London: AIRtime, 2002. ISBN 1-880588-53-6.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.eurofighter.com/default.asp uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070503034430/http://www.eurofighter.com/default.asp |date=2007-05-03 }}

{{Zbirka|Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhoon}}

{{Reaktivna lovska letala}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanska lovska letala]]
[[Kategorija:Lovska letala]]
[[Kategorija:Lovski bombniki]]
[[Kategorija:Lovci četrte generacije]]
[[Kategorija:Nemška lovska letala]]</text>
      <sha1>tc6h07ye0myqmeoj78mc2ig5507ez3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miško Kranjec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11426</id>
    <revision>
      <id>6672956</id>
      <parentid>6646012</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:19:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-10621-56</username>
        <id>254890</id>
      </contributor>
      <origin>6672956</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12957" sha1="234fb8i78yvao09datycmlza4s1vrfs" xml:space="preserve">bil je seksis in norec

[[madžarščina|madžarsko]] ''Krányecz Mihály''), {{Avdio|Sl-Miško Kranjec.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[15. september]] [[1908]],  [[Velika Polana]], † [[8. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]]. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot ''Miha Kranjec'' ali ''Mišo Kranjec''.&lt;ref&gt;Novine, tjednik. Murska Sobota, 6. septembra 1931. Leto XVIII. št. 36., s. 2.; Novine Slovenske krajine. Murska Sobota, 11. septembra 1932. Leto XIX. št. 37., s. 3.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[Slika:KranjecMisko-rojstnahisa1.JPG|thumb|left|220px|''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'']]
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb.  Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval [[Juš Kozak]]. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]], ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba [[prekmurščina|prekmurščine]] v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini. 

Po gimnazijski [[matura|maturi]] leta 1930 se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Po poroki se je vrnil v Veliko Polano. Izključili so ga iz katoliškega društva zaradi pisma, v katerem je kritiziral Kleklove izobražence, češ da se ne borijo za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega proletariata. Leta 1936 je Klekl ostro kritiziral Kranjčevo literaturo.&lt;ref&gt;Stanislav Zver: Prekmurski Čedermac, 68. str. Ognjišče [[2001]]. ISBN 961-6308-62-9&lt;/ref&gt; Kleklovi sodelavci so smešili Kranjčevo literaturo. Jeseni 1938 je Kranjec kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. Požel je politični uspeh. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Njen razpad je doživel v [[Karlovec|Karlovcu]], od tod pa je pobegnil v [[Prekmurje]]. Partija se je odločila, da naj dela naprej v domačem kraju. Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Septembra 1941 so Madžari v soboški grad zaprli čez 40 aktivistov, med njimi tudi Kranjčevo ženo Ivanko in brata [[Naci Kranjec|Nacija]] (umrl je v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]). Ko Kranjec ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v [[partizani|partizane]] v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Verjetno je velikopolanskemu župniku [[Danijel Halas|Danijelu Halasu]] zameril, da odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://muraba.hu/sl/messages-slo/digitalni-inventar/danijel-halas/|title=Danijel Halas|publisher=MURABA}}&lt;/ref&gt; 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (1945–48, 1949–51 in 1972–75). Od leta 1945 je bil direktor [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] ter [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskega knjižnega zavoda]] in bil urednik ljubljanskega Dnevnika. Od leta 1953 je bil član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V tem času se je počutil osamljenega in odrinjenega. S skepso je opazoval Prekmurje, študiral ljudi okrog [[Kranj|Kranja]] in poskušal prodreti v duševnost industrijskega delavstva. [[Mile Klopčič]] mu je leta 1957 sporočil, da je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo njegov roman ''Zemlja se z nami premika''. Nagrado je odklonil. V tem desetletju je imel poleg razočaranj in spopadov tudi osebne težave. Leta 1959 so ga izvolili za glavnega urednika [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]. Počasi se mu je slabšalo zdravje. Imel je težave z ožiljem, pljuči in srcem. Po operaciji ožilja in okrevanju je spet pisal. Še naprej je pomagal pri Prešernovi družbi in bil predsednik založniškega sveta pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]]. Od pisateljev je do konca z njim prijateljeval [[Ivan Potrč]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v domači Veliki Polani. 

Miško Kranjec je bil vsestranski umetnik. Rad je slikal na platno in bil je nadarjen glasbenik. V kasnejših letih je rad hodil na lov in ribolov ter bil ljubitelj nogometa. Pogosto je spremljal nogometne tekme nogometnega kluba Olimpija.

Njegova prva žena je bila Ivanka Kranjec (rojena Bizjak), s katero je imel sina Miška mlajšega, sicer znanega slovenskega fotografa. Kasneje je se od Ivanke ločil in poročil z Emo Kranjec (rojena Mekiš). Leta 1955 se jima je rodil sin Matjaž, ki je postal prepoznavni slovenski novinar. Matjaž je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) diplomiral iz reportaže, zlasti leta pred upokojitvijo pa v svojih novinarskih prispevkih največ pisal o socialnih stiskah družin in posameznikov. Po dedovih stopinjah gre tudi Miškova vnukinja [[Mankica Kranjec|Mankica]], sicer novinarka in fotografinja, ki je v čast dedkovi bogati kulturni zapuščini pripravila razširjen fotografski projekt &quot;Po stopinjah mojega deda&quot;, v katerem svojega deda predstavi še bolj osebno kot smo ga poznali do sedaj. Razstava je bila prvič na ogled javnosti na Kranjčevo obletnico, 8. junija 2019, v Prekmurju, in nadaljuje svojo pot po vsej Sloveniji.

== Delo ==
Pisati je začel kot gimnazijec. V šoli so mu naročili, naj razredni učiteljici napiše pesem. Pri sedemnajstih letih je objavil prvo črtico. Pozornost kritike je vzbudil z novelo ''Smehljaj'' (1930), objavljeno v zbirki ''Sedem mladih slovenskih pisateljev''. Zgodaj se je odločil za realistični pisateljski način in mu je ostal zvest vse življenje. V slovenski književnosti se je s Kranjcem prvič predstavila nova literarna pokrajina Prekmurje. Spada v literarno smer [[socialni realizem]]. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, človek in zemlja, sezonski delavec in proletarec, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere, čas NOB, prodiranje kapitalizma v prekmursko vas, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Do pokrajine je izraženo intimno, čustveno razmerje. Prikazal je Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Izrazitejša [[avtobiografija|avtobiografska]] dela so romani ''Mladost v močvirju'' (1962), ''Svetlikanje jutra'' (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del ''Strici so mi povedali'' (1974).

Pisal je [[črtica (književnost)|črtice]], [[socialna povest|socialne povest]]i, [[pokrajinska kmečka povest|pokrajinske kmečke povesti]], [[novela (književnost)|novele]] in [[reportažni roman|reportažne]] ter [[partizanski roman|partizanske romane]] (''[[Za svetlimi obzorji]]''). Po njegovih delih so posneli nekaj [[film]]ov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice ...). 

Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade (dve za literarni deli in eno za življenjsko delo).

== Bibliografija ==
* ''Težaki'' (1932) {{COBISS|ID=16706055}}
* ''Sreča na vasi'' (1933) {{COBISS|ID=17526785}}
* ''Os življenja'' (1935) {{COBISS|ID=4189185}}
* ''[[Kapitanovi]]'' (1938) {{COBISS|ID=4208131}}
* ''Povest o dobrih ljudeh'' (1940) {{COBISS|ID=478721}} 
* ''Tihožitja in pejsaži'' (1945) {{COBISS|ID=1891592}}
* ''Pesem gora: roman'' (1946)
* ''Fara Svetega Ivana: roman'' (1947)
* ''Majhne so te stvari'' (1947) {{COBISS|ID=479489}}
* ''Pod zvezdo'' (1951){{COBISS|ID=9929631}}
* ''Imel sem jih rad'' (1953){{COBISS|ID=12977457}}
*''[[Zgubljena vera]]'' (1954){{COBISS|ID=2105374}}
* ''Čarni nasmeh'' (1956) {{COBISS|ID=2101534}}
* ''[[Macesni nad dolino]]'' (1957) {{COBISS|ID=2096385}}
* ''Mesec je doma na Bladovici'' (1958) {{COBISS|ID=1178910}}
* ''Kruh je bridka stvar'' (1959) {{COBISS|ID=2843393}}
* ''Za svetlimi obzorji'' (1960-63){{COBISS|ID=19124480}}{{COBISS|ID=19124992}} 1. knjiga: ''Nad hišo se ne kadi več'' (1960) {{COBISS|ID=191599}}{{COBISS|ID=191855}}, 2. knjiga: Bele so vse poti  
* ''[[Mladost v močvirju]]'' (1962) {{COBISS|ID=2998785}}
* ''Otroci, čigavi ste?'' (1964){{COBISS|ID=26405633}}
* ''[[Rdeči gardist]]'' (1964) {{COBISS|ID=31926529}}
* ''Zlata kočija'' (1967) {{COBISS|ID=474398}}
* ''Svetlikanje jutra'' (1968) {{COBISS|ID=23969793}}
* ''[[Strici so mi povedali]]'' (1974) {{COBISS|ID=963870}}

== Priznanja ==
=== Odlikovanja in nagrade ===
* 1945 - [[red zaslug za ljudstvo]] s srebrno zvezdo
* 1945 - [[red dela]] z rdečo zastavo
* 1947 - [[red jugoslovanske zastave]] z lento
* 1960 - [[red republike]] z zlatim vencem
*1959 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mesec je doma na Bladovici
* 1964 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mladost v močvirju
* 1976 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju literarne umetnosti

=== Poimenovanja ===
Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v [[Celje|Celju]], [[Lendava|Lendavi]], [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in [[Turnišče|Turnišču]].

Po njem sta poimenovani dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: [[Založba Obzorja]], 1984.
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], 1983.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi''. Ljubljana: [[Založba Genija]], 2004.
* [[Janez J. Švajncer]]: ''Miško Kranjec in njegova odlikovanja''. [[Vojnozgodovinski zbornik]], 115-116. [[Logatec]], [[2003]].
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1935''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963. {{COBISS|ID=3225601}}
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1983: Monografija''. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1114080043563139&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikivir-avtor}}
{{:Portal:Literatura/povezava}}
* {{Dlib|ime= Miško Kranjec}}
* [http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html Občina Velika Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110410212330/http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html |date=2011-04-10 }}
* [http://www2.arnes.si/~omkvpolanams/Misko%20Kranjec.htm OŠ Miška Kranjca, Velika Polana]
* [http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm OŠ Miška Kranjca, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119033424/http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm |date=2009-11-19 }}
* [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=mi%B9ko+kranjec  Diplomske naloge na temo Miška Kranjca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://mankica.com/po-stopinjah Po Stopinjah mojega deda]
* {{Geopedia2|L11689_F89_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Rojstna hiša v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F90_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Doprsni kip v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F91_T105_vF_b4_x603488_y159776.5_s17| Grob v Veliki Polani}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kranjec, Miško}}
[[Kategorija:Miško Kranjec| ]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]</text>
      <sha1>234fb8i78yvao09datycmlza4s1vrfs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672957</id>
      <parentid>6672956</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:20:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-10621-56</username>
        <id>254890</id>
      </contributor>
      <origin>6672957</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12946" sha1="etoi43ay3vpswyyedd6m62s554m9jaf" xml:space="preserve">bulsi da ne

[[madžarščina|madžarsko]] ''Krányecz Mihály''), {{Avdio|Sl-Miško Kranjec.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[15. september]] [[1908]],  [[Velika Polana]], † [[8. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]]. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot ''Miha Kranjec'' ali ''Mišo Kranjec''.&lt;ref&gt;Novine, tjednik. Murska Sobota, 6. septembra 1931. Leto XVIII. št. 36., s. 2.; Novine Slovenske krajine. Murska Sobota, 11. septembra 1932. Leto XIX. št. 37., s. 3.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[Slika:KranjecMisko-rojstnahisa1.JPG|thumb|left|220px|''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'']]
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb.  Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval [[Juš Kozak]]. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]], ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba [[prekmurščina|prekmurščine]] v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini. 

Po gimnazijski [[matura|maturi]] leta 1930 se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Po poroki se je vrnil v Veliko Polano. Izključili so ga iz katoliškega društva zaradi pisma, v katerem je kritiziral Kleklove izobražence, češ da se ne borijo za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega proletariata. Leta 1936 je Klekl ostro kritiziral Kranjčevo literaturo.&lt;ref&gt;Stanislav Zver: Prekmurski Čedermac, 68. str. Ognjišče [[2001]]. ISBN 961-6308-62-9&lt;/ref&gt; Kleklovi sodelavci so smešili Kranjčevo literaturo. Jeseni 1938 je Kranjec kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. Požel je politični uspeh. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Njen razpad je doživel v [[Karlovec|Karlovcu]], od tod pa je pobegnil v [[Prekmurje]]. Partija se je odločila, da naj dela naprej v domačem kraju. Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Septembra 1941 so Madžari v soboški grad zaprli čez 40 aktivistov, med njimi tudi Kranjčevo ženo Ivanko in brata [[Naci Kranjec|Nacija]] (umrl je v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]). Ko Kranjec ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v [[partizani|partizane]] v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Verjetno je velikopolanskemu župniku [[Danijel Halas|Danijelu Halasu]] zameril, da odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://muraba.hu/sl/messages-slo/digitalni-inventar/danijel-halas/|title=Danijel Halas|publisher=MURABA}}&lt;/ref&gt; 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (1945–48, 1949–51 in 1972–75). Od leta 1945 je bil direktor [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] ter [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskega knjižnega zavoda]] in bil urednik ljubljanskega Dnevnika. Od leta 1953 je bil član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V tem času se je počutil osamljenega in odrinjenega. S skepso je opazoval Prekmurje, študiral ljudi okrog [[Kranj|Kranja]] in poskušal prodreti v duševnost industrijskega delavstva. [[Mile Klopčič]] mu je leta 1957 sporočil, da je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo njegov roman ''Zemlja se z nami premika''. Nagrado je odklonil. V tem desetletju je imel poleg razočaranj in spopadov tudi osebne težave. Leta 1959 so ga izvolili za glavnega urednika [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]. Počasi se mu je slabšalo zdravje. Imel je težave z ožiljem, pljuči in srcem. Po operaciji ožilja in okrevanju je spet pisal. Še naprej je pomagal pri Prešernovi družbi in bil predsednik založniškega sveta pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]]. Od pisateljev je do konca z njim prijateljeval [[Ivan Potrč]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v domači Veliki Polani. 

Miško Kranjec je bil vsestranski umetnik. Rad je slikal na platno in bil je nadarjen glasbenik. V kasnejših letih je rad hodil na lov in ribolov ter bil ljubitelj nogometa. Pogosto je spremljal nogometne tekme nogometnega kluba Olimpija.

Njegova prva žena je bila Ivanka Kranjec (rojena Bizjak), s katero je imel sina Miška mlajšega, sicer znanega slovenskega fotografa. Kasneje je se od Ivanke ločil in poročil z Emo Kranjec (rojena Mekiš). Leta 1955 se jima je rodil sin Matjaž, ki je postal prepoznavni slovenski novinar. Matjaž je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) diplomiral iz reportaže, zlasti leta pred upokojitvijo pa v svojih novinarskih prispevkih največ pisal o socialnih stiskah družin in posameznikov. Po dedovih stopinjah gre tudi Miškova vnukinja [[Mankica Kranjec|Mankica]], sicer novinarka in fotografinja, ki je v čast dedkovi bogati kulturni zapuščini pripravila razširjen fotografski projekt &quot;Po stopinjah mojega deda&quot;, v katerem svojega deda predstavi še bolj osebno kot smo ga poznali do sedaj. Razstava je bila prvič na ogled javnosti na Kranjčevo obletnico, 8. junija 2019, v Prekmurju, in nadaljuje svojo pot po vsej Sloveniji.

== Delo ==
Pisati je začel kot gimnazijec. V šoli so mu naročili, naj razredni učiteljici napiše pesem. Pri sedemnajstih letih je objavil prvo črtico. Pozornost kritike je vzbudil z novelo ''Smehljaj'' (1930), objavljeno v zbirki ''Sedem mladih slovenskih pisateljev''. Zgodaj se je odločil za realistični pisateljski način in mu je ostal zvest vse življenje. V slovenski književnosti se je s Kranjcem prvič predstavila nova literarna pokrajina Prekmurje. Spada v literarno smer [[socialni realizem]]. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, človek in zemlja, sezonski delavec in proletarec, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere, čas NOB, prodiranje kapitalizma v prekmursko vas, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Do pokrajine je izraženo intimno, čustveno razmerje. Prikazal je Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Izrazitejša [[avtobiografija|avtobiografska]] dela so romani ''Mladost v močvirju'' (1962), ''Svetlikanje jutra'' (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del ''Strici so mi povedali'' (1974).

Pisal je [[črtica (književnost)|črtice]], [[socialna povest|socialne povest]]i, [[pokrajinska kmečka povest|pokrajinske kmečke povesti]], [[novela (književnost)|novele]] in [[reportažni roman|reportažne]] ter [[partizanski roman|partizanske romane]] (''[[Za svetlimi obzorji]]''). Po njegovih delih so posneli nekaj [[film]]ov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice ...). 

Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade (dve za literarni deli in eno za življenjsko delo).

== Bibliografija ==
* ''Težaki'' (1932) {{COBISS|ID=16706055}}
* ''Sreča na vasi'' (1933) {{COBISS|ID=17526785}}
* ''Os življenja'' (1935) {{COBISS|ID=4189185}}
* ''[[Kapitanovi]]'' (1938) {{COBISS|ID=4208131}}
* ''Povest o dobrih ljudeh'' (1940) {{COBISS|ID=478721}} 
* ''Tihožitja in pejsaži'' (1945) {{COBISS|ID=1891592}}
* ''Pesem gora: roman'' (1946)
* ''Fara Svetega Ivana: roman'' (1947)
* ''Majhne so te stvari'' (1947) {{COBISS|ID=479489}}
* ''Pod zvezdo'' (1951){{COBISS|ID=9929631}}
* ''Imel sem jih rad'' (1953){{COBISS|ID=12977457}}
*''[[Zgubljena vera]]'' (1954){{COBISS|ID=2105374}}
* ''Čarni nasmeh'' (1956) {{COBISS|ID=2101534}}
* ''[[Macesni nad dolino]]'' (1957) {{COBISS|ID=2096385}}
* ''Mesec je doma na Bladovici'' (1958) {{COBISS|ID=1178910}}
* ''Kruh je bridka stvar'' (1959) {{COBISS|ID=2843393}}
* ''Za svetlimi obzorji'' (1960-63){{COBISS|ID=19124480}}{{COBISS|ID=19124992}} 1. knjiga: ''Nad hišo se ne kadi več'' (1960) {{COBISS|ID=191599}}{{COBISS|ID=191855}}, 2. knjiga: Bele so vse poti  
* ''[[Mladost v močvirju]]'' (1962) {{COBISS|ID=2998785}}
* ''Otroci, čigavi ste?'' (1964){{COBISS|ID=26405633}}
* ''[[Rdeči gardist]]'' (1964) {{COBISS|ID=31926529}}
* ''Zlata kočija'' (1967) {{COBISS|ID=474398}}
* ''Svetlikanje jutra'' (1968) {{COBISS|ID=23969793}}
* ''[[Strici so mi povedali]]'' (1974) {{COBISS|ID=963870}}

== Priznanja ==
=== Odlikovanja in nagrade ===
* 1945 - [[red zaslug za ljudstvo]] s srebrno zvezdo
* 1945 - [[red dela]] z rdečo zastavo
* 1947 - [[red jugoslovanske zastave]] z lento
* 1960 - [[red republike]] z zlatim vencem
*1959 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mesec je doma na Bladovici
* 1964 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mladost v močvirju
* 1976 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju literarne umetnosti

=== Poimenovanja ===
Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v [[Celje|Celju]], [[Lendava|Lendavi]], [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in [[Turnišče|Turnišču]].

Po njem sta poimenovani dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: [[Založba Obzorja]], 1984.
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], 1983.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi''. Ljubljana: [[Založba Genija]], 2004.
* [[Janez J. Švajncer]]: ''Miško Kranjec in njegova odlikovanja''. [[Vojnozgodovinski zbornik]], 115-116. [[Logatec]], [[2003]].
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1935''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963. {{COBISS|ID=3225601}}
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1983: Monografija''. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1114080043563139&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikivir-avtor}}
{{:Portal:Literatura/povezava}}
* {{Dlib|ime= Miško Kranjec}}
* [http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html Občina Velika Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110410212330/http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html |date=2011-04-10 }}
* [http://www2.arnes.si/~omkvpolanams/Misko%20Kranjec.htm OŠ Miška Kranjca, Velika Polana]
* [http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm OŠ Miška Kranjca, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119033424/http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm |date=2009-11-19 }}
* [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=mi%B9ko+kranjec  Diplomske naloge na temo Miška Kranjca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://mankica.com/po-stopinjah Po Stopinjah mojega deda]
* {{Geopedia2|L11689_F89_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Rojstna hiša v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F90_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Doprsni kip v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F91_T105_vF_b4_x603488_y159776.5_s17| Grob v Veliki Polani}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kranjec, Miško}}
[[Kategorija:Miško Kranjec| ]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]</text>
      <sha1>etoi43ay3vpswyyedd6m62s554m9jaf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672959</id>
      <parentid>6672957</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:22:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-10621-56</username>
        <id>254890</id>
      </contributor>
      <origin>6672959</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12969" sha1="o7rhsrsykb8dkl6fs7544gbymggoaxx" xml:space="preserve">lada pele lada pomiva lčada loolo

[[madžarščina|madžarsko]] ''Krányecz Mihály''), {{Avdio|Sl-Miško Kranjec.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[15. september]] [[1908]],  [[Velika Polana]], † [[8. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]]. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot ''Miha Kranjec'' ali ''Mišo Kranjec''.&lt;ref&gt;Novine, tjednik. Murska Sobota, 6. septembra 1931. Leto XVIII. št. 36., s. 2.; Novine Slovenske krajine. Murska Sobota, 11. septembra 1932. Leto XIX. št. 37., s. 3.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[Slika:KranjecMisko-rojstnahisa1.JPG|thumb|left|220px|''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'']]
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb.  Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval [[Juš Kozak]]. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]], ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba [[prekmurščina|prekmurščine]] v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini. 

Po gimnazijski [[matura|maturi]] leta 1930 se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Po poroki se je vrnil v Veliko Polano. Izključili so ga iz katoliškega društva zaradi pisma, v katerem je kritiziral Kleklove izobražence, češ da se ne borijo za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega proletariata. Leta 1936 je Klekl ostro kritiziral Kranjčevo literaturo.&lt;ref&gt;Stanislav Zver: Prekmurski Čedermac, 68. str. Ognjišče [[2001]]. ISBN 961-6308-62-9&lt;/ref&gt; Kleklovi sodelavci so smešili Kranjčevo literaturo. Jeseni 1938 je Kranjec kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. Požel je politični uspeh. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Njen razpad je doživel v [[Karlovec|Karlovcu]], od tod pa je pobegnil v [[Prekmurje]]. Partija se je odločila, da naj dela naprej v domačem kraju. Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Septembra 1941 so Madžari v soboški grad zaprli čez 40 aktivistov, med njimi tudi Kranjčevo ženo Ivanko in brata [[Naci Kranjec|Nacija]] (umrl je v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]). Ko Kranjec ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v [[partizani|partizane]] v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Verjetno je velikopolanskemu župniku [[Danijel Halas|Danijelu Halasu]] zameril, da odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://muraba.hu/sl/messages-slo/digitalni-inventar/danijel-halas/|title=Danijel Halas|publisher=MURABA}}&lt;/ref&gt; 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (1945–48, 1949–51 in 1972–75). Od leta 1945 je bil direktor [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] ter [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskega knjižnega zavoda]] in bil urednik ljubljanskega Dnevnika. Od leta 1953 je bil član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V tem času se je počutil osamljenega in odrinjenega. S skepso je opazoval Prekmurje, študiral ljudi okrog [[Kranj|Kranja]] in poskušal prodreti v duševnost industrijskega delavstva. [[Mile Klopčič]] mu je leta 1957 sporočil, da je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo njegov roman ''Zemlja se z nami premika''. Nagrado je odklonil. V tem desetletju je imel poleg razočaranj in spopadov tudi osebne težave. Leta 1959 so ga izvolili za glavnega urednika [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]. Počasi se mu je slabšalo zdravje. Imel je težave z ožiljem, pljuči in srcem. Po operaciji ožilja in okrevanju je spet pisal. Še naprej je pomagal pri Prešernovi družbi in bil predsednik založniškega sveta pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]]. Od pisateljev je do konca z njim prijateljeval [[Ivan Potrč]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v domači Veliki Polani. 

Miško Kranjec je bil vsestranski umetnik. Rad je slikal na platno in bil je nadarjen glasbenik. V kasnejših letih je rad hodil na lov in ribolov ter bil ljubitelj nogometa. Pogosto je spremljal nogometne tekme nogometnega kluba Olimpija.

Njegova prva žena je bila Ivanka Kranjec (rojena Bizjak), s katero je imel sina Miška mlajšega, sicer znanega slovenskega fotografa. Kasneje je se od Ivanke ločil in poročil z Emo Kranjec (rojena Mekiš). Leta 1955 se jima je rodil sin Matjaž, ki je postal prepoznavni slovenski novinar. Matjaž je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) diplomiral iz reportaže, zlasti leta pred upokojitvijo pa v svojih novinarskih prispevkih največ pisal o socialnih stiskah družin in posameznikov. Po dedovih stopinjah gre tudi Miškova vnukinja [[Mankica Kranjec|Mankica]], sicer novinarka in fotografinja, ki je v čast dedkovi bogati kulturni zapuščini pripravila razširjen fotografski projekt &quot;Po stopinjah mojega deda&quot;, v katerem svojega deda predstavi še bolj osebno kot smo ga poznali do sedaj. Razstava je bila prvič na ogled javnosti na Kranjčevo obletnico, 8. junija 2019, v Prekmurju, in nadaljuje svojo pot po vsej Sloveniji.

== Delo ==
Pisati je začel kot gimnazijec. V šoli so mu naročili, naj razredni učiteljici napiše pesem. Pri sedemnajstih letih je objavil prvo črtico. Pozornost kritike je vzbudil z novelo ''Smehljaj'' (1930), objavljeno v zbirki ''Sedem mladih slovenskih pisateljev''. Zgodaj se je odločil za realistični pisateljski način in mu je ostal zvest vse življenje. V slovenski književnosti se je s Kranjcem prvič predstavila nova literarna pokrajina Prekmurje. Spada v literarno smer [[socialni realizem]]. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, človek in zemlja, sezonski delavec in proletarec, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere, čas NOB, prodiranje kapitalizma v prekmursko vas, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Do pokrajine je izraženo intimno, čustveno razmerje. Prikazal je Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Izrazitejša [[avtobiografija|avtobiografska]] dela so romani ''Mladost v močvirju'' (1962), ''Svetlikanje jutra'' (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del ''Strici so mi povedali'' (1974).

Pisal je [[črtica (književnost)|črtice]], [[socialna povest|socialne povest]]i, [[pokrajinska kmečka povest|pokrajinske kmečke povesti]], [[novela (književnost)|novele]] in [[reportažni roman|reportažne]] ter [[partizanski roman|partizanske romane]] (''[[Za svetlimi obzorji]]''). Po njegovih delih so posneli nekaj [[film]]ov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice ...). 

Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade (dve za literarni deli in eno za življenjsko delo).

== Bibliografija ==
* ''Težaki'' (1932) {{COBISS|ID=16706055}}
* ''Sreča na vasi'' (1933) {{COBISS|ID=17526785}}
* ''Os življenja'' (1935) {{COBISS|ID=4189185}}
* ''[[Kapitanovi]]'' (1938) {{COBISS|ID=4208131}}
* ''Povest o dobrih ljudeh'' (1940) {{COBISS|ID=478721}} 
* ''Tihožitja in pejsaži'' (1945) {{COBISS|ID=1891592}}
* ''Pesem gora: roman'' (1946)
* ''Fara Svetega Ivana: roman'' (1947)
* ''Majhne so te stvari'' (1947) {{COBISS|ID=479489}}
* ''Pod zvezdo'' (1951){{COBISS|ID=9929631}}
* ''Imel sem jih rad'' (1953){{COBISS|ID=12977457}}
*''[[Zgubljena vera]]'' (1954){{COBISS|ID=2105374}}
* ''Čarni nasmeh'' (1956) {{COBISS|ID=2101534}}
* ''[[Macesni nad dolino]]'' (1957) {{COBISS|ID=2096385}}
* ''Mesec je doma na Bladovici'' (1958) {{COBISS|ID=1178910}}
* ''Kruh je bridka stvar'' (1959) {{COBISS|ID=2843393}}
* ''Za svetlimi obzorji'' (1960-63){{COBISS|ID=19124480}}{{COBISS|ID=19124992}} 1. knjiga: ''Nad hišo se ne kadi več'' (1960) {{COBISS|ID=191599}}{{COBISS|ID=191855}}, 2. knjiga: Bele so vse poti  
* ''[[Mladost v močvirju]]'' (1962) {{COBISS|ID=2998785}}
* ''Otroci, čigavi ste?'' (1964){{COBISS|ID=26405633}}
* ''[[Rdeči gardist]]'' (1964) {{COBISS|ID=31926529}}
* ''Zlata kočija'' (1967) {{COBISS|ID=474398}}
* ''Svetlikanje jutra'' (1968) {{COBISS|ID=23969793}}
* ''[[Strici so mi povedali]]'' (1974) {{COBISS|ID=963870}}

== Priznanja ==
=== Odlikovanja in nagrade ===
* 1945 - [[red zaslug za ljudstvo]] s srebrno zvezdo
* 1945 - [[red dela]] z rdečo zastavo
* 1947 - [[red jugoslovanske zastave]] z lento
* 1960 - [[red republike]] z zlatim vencem
*1959 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mesec je doma na Bladovici
* 1964 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mladost v močvirju
* 1976 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju literarne umetnosti

=== Poimenovanja ===
Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v [[Celje|Celju]], [[Lendava|Lendavi]], [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in [[Turnišče|Turnišču]].

Po njem sta poimenovani dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: [[Založba Obzorja]], 1984.
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], 1983.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi''. Ljubljana: [[Založba Genija]], 2004.
* [[Janez J. Švajncer]]: ''Miško Kranjec in njegova odlikovanja''. [[Vojnozgodovinski zbornik]], 115-116. [[Logatec]], [[2003]].
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1935''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963. {{COBISS|ID=3225601}}
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1983: Monografija''. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1114080043563139&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikivir-avtor}}
{{:Portal:Literatura/povezava}}
* {{Dlib|ime= Miško Kranjec}}
* [http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html Občina Velika Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110410212330/http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html |date=2011-04-10 }}
* [http://www2.arnes.si/~omkvpolanams/Misko%20Kranjec.htm OŠ Miška Kranjca, Velika Polana]
* [http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm OŠ Miška Kranjca, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119033424/http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm |date=2009-11-19 }}
* [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=mi%B9ko+kranjec  Diplomske naloge na temo Miška Kranjca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://mankica.com/po-stopinjah Po Stopinjah mojega deda]
* {{Geopedia2|L11689_F89_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Rojstna hiša v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F90_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Doprsni kip v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F91_T105_vF_b4_x603488_y159776.5_s17| Grob v Veliki Polani}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kranjec, Miško}}
[[Kategorija:Miško Kranjec| ]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]</text>
      <sha1>o7rhsrsykb8dkl6fs7544gbymggoaxx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672960</id>
      <parentid>6672959</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:22:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-10621-56</username>
        <id>254890</id>
      </contributor>
      <origin>6672960</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12881" sha1="6t0idzh1vag1f80csqu04sdcafunyrk" xml:space="preserve">

{{Avdio|Sl-Miško Kranjec.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[15. september]] [[1908]],  [[Velika Polana]], † [[8. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]]. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot ''Miha Kranjec'' ali ''Mišo Kranjec''.&lt;ref&gt;Novine, tjednik. Murska Sobota, 6. septembra 1931. Leto XVIII. št. 36., s. 2.; Novine Slovenske krajine. Murska Sobota, 11. septembra 1932. Leto XIX. št. 37., s. 3.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[Slika:KranjecMisko-rojstnahisa1.JPG|thumb|left|220px|''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'']]
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb.  Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval [[Juš Kozak]]. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]], ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba [[prekmurščina|prekmurščine]] v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini. 

Po gimnazijski [[matura|maturi]] leta 1930 se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Po poroki se je vrnil v Veliko Polano. Izključili so ga iz katoliškega društva zaradi pisma, v katerem je kritiziral Kleklove izobražence, češ da se ne borijo za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega proletariata. Leta 1936 je Klekl ostro kritiziral Kranjčevo literaturo.&lt;ref&gt;Stanislav Zver: Prekmurski Čedermac, 68. str. Ognjišče [[2001]]. ISBN 961-6308-62-9&lt;/ref&gt; Kleklovi sodelavci so smešili Kranjčevo literaturo. Jeseni 1938 je Kranjec kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. Požel je politični uspeh. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Njen razpad je doživel v [[Karlovec|Karlovcu]], od tod pa je pobegnil v [[Prekmurje]]. Partija se je odločila, da naj dela naprej v domačem kraju. Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Septembra 1941 so Madžari v soboški grad zaprli čez 40 aktivistov, med njimi tudi Kranjčevo ženo Ivanko in brata [[Naci Kranjec|Nacija]] (umrl je v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]). Ko Kranjec ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v [[partizani|partizane]] v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Verjetno je velikopolanskemu župniku [[Danijel Halas|Danijelu Halasu]] zameril, da odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://muraba.hu/sl/messages-slo/digitalni-inventar/danijel-halas/|title=Danijel Halas|publisher=MURABA}}&lt;/ref&gt; 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (1945–48, 1949–51 in 1972–75). Od leta 1945 je bil direktor [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] ter [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskega knjižnega zavoda]] in bil urednik ljubljanskega Dnevnika. Od leta 1953 je bil član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V tem času se je počutil osamljenega in odrinjenega. S skepso je opazoval Prekmurje, študiral ljudi okrog [[Kranj|Kranja]] in poskušal prodreti v duševnost industrijskega delavstva. [[Mile Klopčič]] mu je leta 1957 sporočil, da je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo njegov roman ''Zemlja se z nami premika''. Nagrado je odklonil. V tem desetletju je imel poleg razočaranj in spopadov tudi osebne težave. Leta 1959 so ga izvolili za glavnega urednika [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]. Počasi se mu je slabšalo zdravje. Imel je težave z ožiljem, pljuči in srcem. Po operaciji ožilja in okrevanju je spet pisal. Še naprej je pomagal pri Prešernovi družbi in bil predsednik založniškega sveta pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]]. Od pisateljev je do konca z njim prijateljeval [[Ivan Potrč]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v domači Veliki Polani. 

Miško Kranjec je bil vsestranski umetnik. Rad je slikal na platno in bil je nadarjen glasbenik. V kasnejših letih je rad hodil na lov in ribolov ter bil ljubitelj nogometa. Pogosto je spremljal nogometne tekme nogometnega kluba Olimpija.

Njegova prva žena je bila Ivanka Kranjec (rojena Bizjak), s katero je imel sina Miška mlajšega, sicer znanega slovenskega fotografa. Kasneje je se od Ivanke ločil in poročil z Emo Kranjec (rojena Mekiš). Leta 1955 se jima je rodil sin Matjaž, ki je postal prepoznavni slovenski novinar. Matjaž je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) diplomiral iz reportaže, zlasti leta pred upokojitvijo pa v svojih novinarskih prispevkih največ pisal o socialnih stiskah družin in posameznikov. Po dedovih stopinjah gre tudi Miškova vnukinja [[Mankica Kranjec|Mankica]], sicer novinarka in fotografinja, ki je v čast dedkovi bogati kulturni zapuščini pripravila razširjen fotografski projekt &quot;Po stopinjah mojega deda&quot;, v katerem svojega deda predstavi še bolj osebno kot smo ga poznali do sedaj. Razstava je bila prvič na ogled javnosti na Kranjčevo obletnico, 8. junija 2019, v Prekmurju, in nadaljuje svojo pot po vsej Sloveniji.

== Delo ==
Pisati je začel kot gimnazijec. V šoli so mu naročili, naj razredni učiteljici napiše pesem. Pri sedemnajstih letih je objavil prvo črtico. Pozornost kritike je vzbudil z novelo ''Smehljaj'' (1930), objavljeno v zbirki ''Sedem mladih slovenskih pisateljev''. Zgodaj se je odločil za realistični pisateljski način in mu je ostal zvest vse življenje. V slovenski književnosti se je s Kranjcem prvič predstavila nova literarna pokrajina Prekmurje. Spada v literarno smer [[socialni realizem]]. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, človek in zemlja, sezonski delavec in proletarec, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere, čas NOB, prodiranje kapitalizma v prekmursko vas, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Do pokrajine je izraženo intimno, čustveno razmerje. Prikazal je Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Izrazitejša [[avtobiografija|avtobiografska]] dela so romani ''Mladost v močvirju'' (1962), ''Svetlikanje jutra'' (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del ''Strici so mi povedali'' (1974).

Pisal je [[črtica (književnost)|črtice]], [[socialna povest|socialne povest]]i, [[pokrajinska kmečka povest|pokrajinske kmečke povesti]], [[novela (književnost)|novele]] in [[reportažni roman|reportažne]] ter [[partizanski roman|partizanske romane]] (''[[Za svetlimi obzorji]]''). Po njegovih delih so posneli nekaj [[film]]ov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice ...). 

Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade (dve za literarni deli in eno za življenjsko delo).

== Bibliografija ==
* ''Težaki'' (1932) {{COBISS|ID=16706055}}
* ''Sreča na vasi'' (1933) {{COBISS|ID=17526785}}
* ''Os življenja'' (1935) {{COBISS|ID=4189185}}
* ''[[Kapitanovi]]'' (1938) {{COBISS|ID=4208131}}
* ''Povest o dobrih ljudeh'' (1940) {{COBISS|ID=478721}} 
* ''Tihožitja in pejsaži'' (1945) {{COBISS|ID=1891592}}
* ''Pesem gora: roman'' (1946)
* ''Fara Svetega Ivana: roman'' (1947)
* ''Majhne so te stvari'' (1947) {{COBISS|ID=479489}}
* ''Pod zvezdo'' (1951){{COBISS|ID=9929631}}
* ''Imel sem jih rad'' (1953){{COBISS|ID=12977457}}
*''[[Zgubljena vera]]'' (1954){{COBISS|ID=2105374}}
* ''Čarni nasmeh'' (1956) {{COBISS|ID=2101534}}
* ''[[Macesni nad dolino]]'' (1957) {{COBISS|ID=2096385}}
* ''Mesec je doma na Bladovici'' (1958) {{COBISS|ID=1178910}}
* ''Kruh je bridka stvar'' (1959) {{COBISS|ID=2843393}}
* ''Za svetlimi obzorji'' (1960-63){{COBISS|ID=19124480}}{{COBISS|ID=19124992}} 1. knjiga: ''Nad hišo se ne kadi več'' (1960) {{COBISS|ID=191599}}{{COBISS|ID=191855}}, 2. knjiga: Bele so vse poti  
* ''[[Mladost v močvirju]]'' (1962) {{COBISS|ID=2998785}}
* ''Otroci, čigavi ste?'' (1964){{COBISS|ID=26405633}}
* ''[[Rdeči gardist]]'' (1964) {{COBISS|ID=31926529}}
* ''Zlata kočija'' (1967) {{COBISS|ID=474398}}
* ''Svetlikanje jutra'' (1968) {{COBISS|ID=23969793}}
* ''[[Strici so mi povedali]]'' (1974) {{COBISS|ID=963870}}

== Priznanja ==
=== Odlikovanja in nagrade ===
* 1945 - [[red zaslug za ljudstvo]] s srebrno zvezdo
* 1945 - [[red dela]] z rdečo zastavo
* 1947 - [[red jugoslovanske zastave]] z lento
* 1960 - [[red republike]] z zlatim vencem
*1959 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mesec je doma na Bladovici
* 1964 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mladost v močvirju
* 1976 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju literarne umetnosti

=== Poimenovanja ===
Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v [[Celje|Celju]], [[Lendava|Lendavi]], [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in [[Turnišče|Turnišču]].

Po njem sta poimenovani dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: [[Založba Obzorja]], 1984.
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], 1983.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi''. Ljubljana: [[Založba Genija]], 2004.
* [[Janez J. Švajncer]]: ''Miško Kranjec in njegova odlikovanja''. [[Vojnozgodovinski zbornik]], 115-116. [[Logatec]], [[2003]].
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1935''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963. {{COBISS|ID=3225601}}
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1983: Monografija''. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1114080043563139&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikivir-avtor}}
{{:Portal:Literatura/povezava}}
* {{Dlib|ime= Miško Kranjec}}
* [http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html Občina Velika Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110410212330/http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html |date=2011-04-10 }}
* [http://www2.arnes.si/~omkvpolanams/Misko%20Kranjec.htm OŠ Miška Kranjca, Velika Polana]
* [http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm OŠ Miška Kranjca, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119033424/http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm |date=2009-11-19 }}
* [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=mi%B9ko+kranjec  Diplomske naloge na temo Miška Kranjca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://mankica.com/po-stopinjah Po Stopinjah mojega deda]
* {{Geopedia2|L11689_F89_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Rojstna hiša v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F90_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Doprsni kip v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F91_T105_vF_b4_x603488_y159776.5_s17| Grob v Veliki Polani}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kranjec, Miško}}
[[Kategorija:Miško Kranjec| ]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]</text>
      <sha1>6t0idzh1vag1f80csqu04sdcafunyrk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672961</id>
      <parentid>6672960</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:23:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Locpac</username>
        <id>211115</id>
      </contributor>
      <comment>Vandalism</comment>
      <origin>6672961</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13376" sha1="n6gq4tuj5tu73xv17noioz8zhthmwiw" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name        = Miško Kranjec
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| caption     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| spouse = Ivanka Bizjak, Ema Mekiš
| occupation   = &lt;!-- WD --&gt;
| notableworks = ''Os življenja'', ''Kapitanovi'', ''Povest o dobrih ljudeh'', ''Mladost v močvirju'', ''Strici so mi povedali'' 
}}

'''Miško Kranjec''' (izvirno '''Mihael Kranjec'''; [[madžarščina|madžarsko]] ''Krányecz Mihály''), {{Avdio|Sl-Miško Kranjec.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[urednik]], * [[15. september]] [[1908]],  [[Velika Polana]], † [[8. junij]] [[1983]], [[Ljubljana]]. V 30. letih 20. stoletja so ga v nekaterih časopisih imenovali tudi kot ''Miha Kranjec'' ali ''Mišo Kranjec''.&lt;ref&gt;Novine, tjednik. Murska Sobota, 6. septembra 1931. Leto XVIII. št. 36., s. 2.; Novine Slovenske krajine. Murska Sobota, 11. septembra 1932. Leto XIX. št. 37., s. 3.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[Slika:KranjecMisko-rojstnahisa1.JPG|thumb|left|220px|''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'']]
Rodil se je kot drugi od štirih otrok (od najstarejšega: Lojz, Miško, Vanek in Nace) očetu Mihaelu Kranjcu in materi Mariji, rojeni Pücko. Izšel je iz revne kmečko-delavske družine, ki ni imela lastne zemlje. Oče je opravljal sezonska dela, mati pa je služila za naturalije in pletla vzorce za poroke. Kranjec je kot otrok opravljal t. i. malo rihto, vaščanom je oglašal županova obvestila. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Tu je vstopil v red katoliške vzgoje. Februarja 1922 mu je umrl oče, za njegovo smrt pa je izvedel šele aprila, saj doma niso imeli denarja, da bi ga poklicali na pogreb.  Jeseni 1922 se je vpisal na humanistično gimnazijo, kjer je zemljepis predaval [[Juš Kozak]]. Obiskal je prekmurskega klerikalnega politika [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]], ki ga je hladno sprejel, ker sta zastopala različna politična stališča. Sodeloval je v prekmurskem katoliškem dijaškem in študentskem društvu Zavednost. Društvo je predlagalo, naj se konča uporaba [[prekmurščina|prekmurščine]] v regionalnem tisku in se začne izdajati v knjižni slovenščini. 

Po gimnazijski [[matura|maturi]] leta 1930 se je odločil za študij [[slavistika|slavistike]], a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Po poroki se je vrnil v Veliko Polano. Izključili so ga iz katoliškega društva zaradi pisma, v katerem je kritiziral Kleklove izobražence, češ da se ne borijo za socialne in kulturne pravice prekmurskega kmečkega proletariata. Leta 1936 je Klekl ostro kritiziral Kranjčevo literaturo.&lt;ref&gt;Stanislav Zver: Prekmurski Čedermac, 68. str. Ognjišče [[2001]]. ISBN 961-6308-62-9&lt;/ref&gt; Kleklovi sodelavci so smešili Kranjčevo literaturo. Jeseni 1938 je Kranjec kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. Požel je politični uspeh. Konec marca 1941 je bil v Srbiji mobiliziran v jugoslovansko vojsko. Njen razpad je doživel v [[Karlovec|Karlovcu]], od tod pa je pobegnil v [[Prekmurje]]. Partija se je odločila, da naj dela naprej v domačem kraju. Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju kot član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Septembra 1941 so Madžari v soboški grad zaprli čez 40 aktivistov, med njimi tudi Kranjčevo ženo Ivanko in brata [[Naci Kranjec|Nacija]] (umrl je v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]). Ko Kranjec ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v [[partizani|partizane]] v [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]], od tam pa je bil poklican na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo krajino]]. Verjetno je velikopolanskemu župniku [[Danijel Halas|Danijelu Halasu]] zameril, da odvračal mladino, da bi se pridružili zvezi naprednih kmečkih fantov in deklet, vendar ni dokazov, da bi bil Kranjec odgovoren za duhovnikovo smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://muraba.hu/sl/messages-slo/digitalni-inventar/danijel-halas/|title=Danijel Halas|publisher=MURABA}}&lt;/ref&gt; 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (1945–48, 1949–51 in 1972–75). Od leta 1945 je bil direktor [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] ter [[Slovenski knjižni zavod|Slovenskega knjižnega zavoda]] in bil urednik ljubljanskega Dnevnika. Od leta 1953 je bil član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V tem času se je počutil osamljenega in odrinjenega. S skepso je opazoval Prekmurje, študiral ljudi okrog [[Kranj|Kranja]] in poskušal prodreti v duševnost industrijskega delavstva. [[Mile Klopčič]] mu je leta 1957 sporočil, da je Društvo slovenskih pisateljev nagradilo njegov roman ''Zemlja se z nami premika''. Nagrado je odklonil. V tem desetletju je imel poleg razočaranj in spopadov tudi osebne težave. Leta 1959 so ga izvolili za glavnega urednika [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]. Počasi se mu je slabšalo zdravje. Imel je težave z ožiljem, pljuči in srcem. Po operaciji ožilja in okrevanju je spet pisal. Še naprej je pomagal pri Prešernovi družbi in bil predsednik založniškega sveta pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]]. Od pisateljev je do konca z njim prijateljeval [[Ivan Potrč]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v domači Veliki Polani. 

Miško Kranjec je bil vsestranski umetnik. Rad je slikal na platno in bil je nadarjen glasbenik. V kasnejših letih je rad hodil na lov in ribolov ter bil ljubitelj nogometa. Pogosto je spremljal nogometne tekme nogometnega kluba Olimpija.

Njegova prva žena je bila Ivanka Kranjec (rojena Bizjak), s katero je imel sina Miška mlajšega, sicer znanega slovenskega fotografa. Kasneje je se od Ivanke ločil in poročil z Emo Kranjec (rojena Mekiš). Leta 1955 se jima je rodil sin Matjaž, ki je postal prepoznavni slovenski novinar. Matjaž je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]) diplomiral iz reportaže, zlasti leta pred upokojitvijo pa v svojih novinarskih prispevkih največ pisal o socialnih stiskah družin in posameznikov. Po dedovih stopinjah gre tudi Miškova vnukinja [[Mankica Kranjec|Mankica]], sicer novinarka in fotografinja, ki je v čast dedkovi bogati kulturni zapuščini pripravila razširjen fotografski projekt &quot;Po stopinjah mojega deda&quot;, v katerem svojega deda predstavi še bolj osebno kot smo ga poznali do sedaj. Razstava je bila prvič na ogled javnosti na Kranjčevo obletnico, 8. junija 2019, v Prekmurju, in nadaljuje svojo pot po vsej Sloveniji.

== Delo ==
Pisati je začel kot gimnazijec. V šoli so mu naročili, naj razredni učiteljici napiše pesem. Pri sedemnajstih letih je objavil prvo črtico. Pozornost kritike je vzbudil z novelo ''Smehljaj'' (1930), objavljeno v zbirki ''Sedem mladih slovenskih pisateljev''. Zgodaj se je odločil za realistični pisateljski način in mu je ostal zvest vse življenje. V slovenski književnosti se je s Kranjcem prvič predstavila nova literarna pokrajina Prekmurje. Spada v literarno smer [[socialni realizem]]. Glavne teme in motivi so vaški proletariat, človek in zemlja, sezonski delavec in proletarec, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere, čas NOB, prodiranje kapitalizma v prekmursko vas, protest proti socialnim krivicam in boj malega človeka. Do pokrajine je izraženo intimno, čustveno razmerje. Prikazal je Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Izrazitejša [[avtobiografija|avtobiografska]] dela so romani ''Mladost v močvirju'' (1962), ''Svetlikanje jutra'' (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del ''Strici so mi povedali'' (1974).

Pisal je [[črtica (književnost)|črtice]], [[socialna povest|socialne povest]]i, [[pokrajinska kmečka povest|pokrajinske kmečke povesti]], [[novela (književnost)|novele]] in [[reportažni roman|reportažne]] ter [[partizanski roman|partizanske romane]] (''[[Za svetlimi obzorji]]''). Po njegovih delih so posneli nekaj [[film]]ov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice ...). 

Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade (dve za literarni deli in eno za življenjsko delo).

== Bibliografija ==
* ''Težaki'' (1932) {{COBISS|ID=16706055}}
* ''Sreča na vasi'' (1933) {{COBISS|ID=17526785}}
* ''Os življenja'' (1935) {{COBISS|ID=4189185}}
* ''[[Kapitanovi]]'' (1938) {{COBISS|ID=4208131}}
* ''Povest o dobrih ljudeh'' (1940) {{COBISS|ID=478721}} 
* ''Tihožitja in pejsaži'' (1945) {{COBISS|ID=1891592}}
* ''Pesem gora: roman'' (1946)
* ''Fara Svetega Ivana: roman'' (1947)
* ''Majhne so te stvari'' (1947) {{COBISS|ID=479489}}
* ''Pod zvezdo'' (1951){{COBISS|ID=9929631}}
* ''Imel sem jih rad'' (1953){{COBISS|ID=12977457}}
*''[[Zgubljena vera]]'' (1954){{COBISS|ID=2105374}}
* ''Čarni nasmeh'' (1956) {{COBISS|ID=2101534}}
* ''[[Macesni nad dolino]]'' (1957) {{COBISS|ID=2096385}}
* ''Mesec je doma na Bladovici'' (1958) {{COBISS|ID=1178910}}
* ''Kruh je bridka stvar'' (1959) {{COBISS|ID=2843393}}
* ''Za svetlimi obzorji'' (1960-63){{COBISS|ID=19124480}}{{COBISS|ID=19124992}} 1. knjiga: ''Nad hišo se ne kadi več'' (1960) {{COBISS|ID=191599}}{{COBISS|ID=191855}}, 2. knjiga: Bele so vse poti  
* ''[[Mladost v močvirju]]'' (1962) {{COBISS|ID=2998785}}
* ''Otroci, čigavi ste?'' (1964){{COBISS|ID=26405633}}
* ''[[Rdeči gardist]]'' (1964) {{COBISS|ID=31926529}}
* ''Zlata kočija'' (1967) {{COBISS|ID=474398}}
* ''Svetlikanje jutra'' (1968) {{COBISS|ID=23969793}}
* ''[[Strici so mi povedali]]'' (1974) {{COBISS|ID=963870}}

== Priznanja ==
=== Odlikovanja in nagrade ===
* 1945 - [[red zaslug za ljudstvo]] s srebrno zvezdo
* 1945 - [[red dela]] z rdečo zastavo
* 1947 - [[red jugoslovanske zastave]] z lento
* 1960 - [[red republike]] z zlatim vencem
*1959 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mesec je doma na Bladovici
* 1964 - [[Prešernova nagrada]] za roman Mladost v močvirju
* 1976 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju literarne umetnosti

=== Poimenovanja ===
Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v [[Celje|Celju]], [[Lendava|Lendavi]], [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in [[Turnišče|Turnišču]].

Po njem sta poimenovani dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Muris Idrizović, ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji''. Ljubljana: [[Založba Obzorja]], 1984.
* Berta Golob, ''Srce ustvarja roka piše''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga|Založba Mladinska knjiga]], 1983.
* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi''. Ljubljana: [[Založba Genija]], 2004.
* [[Janez J. Švajncer]]: ''Miško Kranjec in njegova odlikovanja''. [[Vojnozgodovinski zbornik]], 115-116. [[Logatec]], [[2003]].
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1935''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963. {{COBISS|ID=3225601}}
* [[Franc Zadravec]]: ''Miško Kranjec: 1908–1983: Monografija''. Ljubljana: Prešernova družba, 2007. [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1114080043563139&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikivir-avtor}}
{{:Portal:Literatura/povezava}}
* {{Dlib|ime= Miško Kranjec}}
* [http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html Občina Velika Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110410212330/http://www.velika-polana.si/domacija_mk.html |date=2011-04-10 }}
* [http://www2.arnes.si/~omkvpolanams/Misko%20Kranjec.htm OŠ Miška Kranjca, Velika Polana]
* [http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm OŠ Miška Kranjca, Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119033424/http://www.os-miska-kranjca.si/o_misku_kranjcu.htm |date=2009-11-19 }}
* [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=mi%B9ko+kranjec  Diplomske naloge na temo Miška Kranjca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [https://mankica.com/po-stopinjah Po Stopinjah mojega deda]
* {{Geopedia2|L11689_F89_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Rojstna hiša v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F90_T105_vF_b4_x603330.562_y159713.4135_s17| Doprsni kip v Veliki Polani}}
* {{Geopedia2|L11689_F91_T105_vF_b4_x603488_y159776.5_s17| Grob v Veliki Polani}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kranjec, Miško}}
[[Kategorija:Miško Kranjec| ]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]</text>
      <sha1>n6gq4tuj5tu73xv17noioz8zhthmwiw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Biokemija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11628</id>
    <revision>
      <id>6672790</id>
      <parentid>6615928</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:27:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leyo</username>
        <id>15979</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:Sucrose-inkscape.svg]] → [[File:Saccharose2.svg]] incorrect/inconsistent structural formula</comment>
      <origin>6672790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12906" sha1="5ha0klhhixhp5vhz2v7dsiujsafjx5e" xml:space="preserve">'''Biokemíja''' je [[znanost|interdisciplinarna veda]] na presečišču [[Biologija|biologije]] in [[Kemija|kemije]], ki preučuje [[Snov|kemijske snovi]] in [[Kemični proces|procese]], ki se odvijajo v [[organizem|organizmih]]: [[rastline|rastlinah]], [[živali]]h in [[Mikroorganizem|mikroorganizmih]].

Biokemija se ukvarja s strukturo in funkcijo [[Celica|celičnih]] sestavin, kot so [[beljakovina|beljakovine]], [[ogljikovi hidrati]], [[lipid]]i, [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]] in druge [[Biomolekula|biomolekule]]. V zadnjem času se biokemija ukvarja bolj specifično s [[kemijska reakcija|kemijskimi reakcijami]], ki jih [[kataliza|katalizirajo]] [[encim]]i, ter z lastnostmi beljakovin.

Biokemija [[Celična presnova|celične presnove]] je bila izčrpno opisana. Druge veje biokemije vključujejo [[genetski kod]] ([[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], [[Ribonukleinska kislina|RNK]]), sintezo beljakovin, transport prek [[celična membrana|celične membrane]] ter [[Celično signaliziranje|prenos signalov]].

== Razvoj biokemije ==
Kot zametke biokemije lahko štejemo odkritje prvega [[encim]]a, [[diastaza|diastaze]] ([[Anselme Payen]], 1833). Leta 1828 je [[Friedrich Wöhler]] objavil članek o sintezi [[sečnina|sečnine]], s katerim je dokazal, da je mogoče tudi [[organska kemija|organske]] spojine ustvariti umetno, izven organizma. K hitremu razvoju biokemije so, posebej v [[20. stoletje|20. stoletju]], pripomogle tehnike, kot so [[kromatografija]], [[rentgensko sipanje]], [[jedrska magnetna resonanca]], [[označevanje z radioizotopi]], [[elektronski mikroskop|elektronska mikroskopija]] in simulacije [[molekulska dinamika|molekulske dinamike]]. Te tehnike so omogočile odkritje in podrobno analizo številnih molekul in presnovnih poti v [[celica|celici]], kot so [[glikoliza]] in [[Krebsov cikel]].

Dandanes se izsledki biokemije uporabljajo na številnih področjih od [[genetika|genetike]] do [[molekularna biologija|molekularne biologije]] in od [[kmetijstvo|poljedelstva]] do [[medicina|medicine]]. Ena prvih praktičnih rab biokemijskih procesov je bila verjetno uporaba [[kvas]]ovk pri vzhajanju [[kruh]]a, kar so poznali že pred 5000 leti.

== Sistematska povezava med biokemijo, genetiko in molekularno biologijo ==
Raziskave v biokemiji uporabljajo specifične tehnike, ki so značilne le za biokemijo, vendar se kljub temu povezuje tudi s tehnikami in idejami iz [[genetika|genetike]], [[molekularna biologija|molekularne biologije]] in [[biofizika|biofizike]]. Nikoli ni bilo čisto jasne meje med temi področji, vsebino in tehnikami, vendar so člani vsakega področja zelo natančno določili in sistematizirali te pojme. 

'''Biokemija''' proučuje področje kemijskih substanc v življenjskih procesih, ki se pojavljajo v živih organizmih.

'''[[Genetika]]''' je področje, ki proučuje različne genetske razlike med organizmi. Po navadi se ukvarja tudi z genskimi napakami, [[mutacija]]mi ...

'''[[Molekularna biologija]]''' je področje preučevanja biomolekul - kako se le-te sintetizirajo, prepisujejo in prevajajo v genski material. Glavni cilj molekularne biologije je preučitev prepisovanja genskega materiala v [[Ribonukleinska kislina|RNK]] ter prevajanje le-te v [[beljakovina|beljakovine]].

== Področja biomolekul ==
Biokemija se načeloma ukvarja s [[kemija|kemijo]] snovi, ki jih lahko razvrstimo v nekaj velikih kategorij:

* [[ogljikovi hidrati]]
* [[lipid]]i
* [[beljakovina|beljakovine]] in [[aminokislina|aminokisline]]
* [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]], [[Ribonukleinska kislina|RNA]] in [[nukleinska kislina|nukleinske kisline]]

=== Ogljikovi hidrati ===
{{multiple image
| align = right
| direction = vertical
| image1 = Beta-D-Glucose.svg
| width1 = 220
| caption1 = Glukoza,  [[monosaharid]]
| image2 = Saccharose2.svg
| width2 = 220
| caption2 = Molekula sukroze ([[glukoza]] + [[fruktoza]]),  [[disaharid]]
| image3 = Amylose 3Dprojection.svg
| width3 = 220
| caption3 = [[Amiloza]],  [[polisaharid]] sestavljen iz tisoče [[glukoznih]] monomerov
| header = [[Ogljikovi hidrati]]
}}
Dve najpomembnejši funkciji ogljikovih hidratov so skladiščenje energije in ustvarjanje struktur. Ogljikove hidrate poznamo po sladkorju, a ogljikovi hidrati vsebujejo tudi drugačne molekule, ki vsebujejo dedni material, prenašajo podatke. [[Monosaharid]], [[fruktoza]], [[Glukoza|dekstroza]] so običajni izrazi za ogljikove hidrate. Monosaharid ali glukoza je večinoma ali vsaj delno v ciklični obliki z različnimi števili ogljikovih atomov.  Z procesom dehidracije se lahko poveže monosaharide z kemično glikozno vezjo v disaharide ali [[Polisaharid|polisaharide]]. Ti tako oblikujejo verigo polimerov, ki vsebujejo velike količine energije. Navaden sladkor ali sukroza je povezava glukozne molekule in fruktozne mulekule v izmenjavi ali samo kot disaharid. Značilne dolge verige ogljikovih hidratov so glikogen in [[celuloza]]. Celuloza ni pomemben del prebavljanja v človeku, a je sestavni del strukture sten rastlinskih celic. [[Glikogen]] ljudje prebavljajo in je tako skladiščenje energije v živalih, ki ga lahko ljudje použijejo.

=== Lipidi ===
[[Slika:Common lipid types.svg|sličica|320x320_pik|Struktura nekaj običajnih lipidov. Na vrhu je [[holesterol]] and oleinska kislina.&lt;ref&gt;[[Biokemija#Stryer|Stryer]] (2007), p. 328.&lt;/ref&gt; Srednja struktura je triglicerid iz olein, steroilne in palmoilne verige, ki se priključi glicerolu. Čisto na dnu je značilen fosfolipid, fosfatidilholin.&lt;ref&gt;[[Biokemija#Voet|Voet]] (2005), Ch. 12 Lipids and Membranes.&lt;/ref&gt;]]
[[Lipid|'''Lipidi''']] sestavljajo zelo različen zbir molekul, ki jih lahko opišemo predvsem kot v vodi netopne, nepolarne kemične spojine organskega izvora. Tu so [[Vosek|voski]], maščobne celice, [[Maščobna kislina|maščobne kisline]], [[Fosfolipid|fosfolipidi]], [[glikolipidi]], [[Retinoid|retinoidi]], [[Steroid|steroidi]]). Delijo se na linearne in ciklične, aromatske in nearomatske, fleksibilne in rigidne.

Lipidi so sestavni del naše prebave, saj je večina mlečnih in oljnih izdelkov sestavljena iz lipidov. So pomemben del [[Kozmetika|kozmetike]] in [[Farmacija|farmacije]], saj pomagajo skladiščiti ali topiti različne učinkovine v stabilno zmes, ki se razdeli šele v procesu prebave.

=== Proteini ===
[[Slika:AminoAcidball.svg|sličica|160x160_pik|Splošna struktura alfa-aminoklisline. Amino skupina na levi in karboksilna skupina na desni strani.]]
[[Beljakovina|Beljakovine]] so zelo velike molekule, makro biopolimeri, ki jih sestavljajo aminokisline (monomeri). Aminokisline se med seboj povežejo z [[Peptidna vez|peptidno vezjo]]. To ustvarjanje vezi z dehidracijo poveže lahko ogromno molekul v eno samo veliko, ki sestavlja tudi 200 monomerov ali več. Da razlikujemo med proteini in polipeptidi (tudi [[Peptid|peptidi]]) se za polipeptide uporablja izraz verige, ki je manjša od 30 členov. Proteini jih lahko vsebujejo preko 500.&lt;ref name=&quot;Metzler 2001&quot;&gt;[[Biokemija#Metzler|Metzler]] (2001), p. 58.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Amino_acids_1.png|levo|sličica|390x390_pik|Splošna aminokislina (1), nevtralna nereaktivna(2) kot bi fiziološko obstajala, (3) slika prikazuje dipeptidno vez.]]
[[Slika:1GZX_Haemoglobin.png|desno|sličica|160x160_pik|Shema [[hemoglobin]]. Rdeča in modra so [[globin]]; zelena struktura [[heme]].]]
Aminokisline so lahko [[Živčni prenašalec|nevrotranzmiterji]], proteini pa zaradi večjih struktur lahko opravljajo tudi zelo komplekse operacije. Aktin in [[miozin]] oskrbujeta krčenje skeletnih mišic. Protein je lahko posebno telo namenjeno imunskemu sistemu. Mogoče najbolj pomembna skupina proteinov v telesu so encimi. [[Encim|Encimi]] so katalizatorji kemičnih reakcij, pospešujejo kemične reakcije med določenimi spojinami in pri tem varčujejo pri potrebni aktivacijski energiji, ki bila potrebna za razbijanje prej obstoječim kemijskih vezi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Substratne molekule se spremenijo, ker pridejo v stik s encimom, reakcija pa se pospeši glede na naravni potek  tudi 10&lt;sup&gt;11&lt;/sup&gt; krat hitreje;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; glede na obstoječe pogoje bi sekunda interakcije z encimom kot katalizatorjem odtehtala 3000 let sobivanja spojin v zmesi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Srinivasan|first=Bharath|date=2021-07-16|title=A Guide to the Michaelis‐Menten equation: Steady state and beyond|journal=The FEBS Journal|language=en|volume=289|issue=20|pages=6086–6098|doi=10.1111/febs.16124|issn=1742-464X|pmid=34270860|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Ker se encim ne spreminja, ostane proces neokrnjen. Delovanje encima se lahko še dodatno pospeši ali ustavi z spreminjanjem pogojev, kar lahko spreminja tudi samo celico v kateri je encim.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Ker gre za ogromno strukturo, se protein opisuje na več načinov. Praviloma se uporabi štiri ravni definiranja. Kot verigo se opiše protein z opisom vsake aminokisline v verigi. To je primarna struktura. Sekundarna struktura preučuje strukturo ([[Morfologija (biologija)|morfologija molekul]]) in tako opisuje prostorski opis ravnin, struktur kot je vijačnica. Terciarna struktura opiše protein v 3d prostoru. Veriga v takem opisu prikaže kakšne lastnosti ima protein, ko lebdi. Sprememba ene izpostavljene verig aminokisline v proteinu spremeni lastnosti samega proteina. Na četrtem nivoju se opisuje protein po pod-enotah, ki imajo neko značilno lastnost glede na [[Peptidna vez|peptidno vez]]. Četrta raven ni nujno resnična za vse proteine.&lt;ref&gt;[[Biokemija#Fromm|Fromm and Hargrove]] (2012), pp. 35–51.&lt;/ref&gt;

Ko se proteine prebavi, se mnoge vezi razbijejo in nastanejo novi proteini in različne aminokisline. Ljudje in večina sesalcev nekatere aminokisline ne morejo izdelati v svojem telesu. 

Sesalci lahko izdelajo 

* [[alanin]], 
* [[asparagin]], 
* [[Asparaginska kislina|aspartat]], 
* [[cistein]], 
* [[Glutaminska kislina|glutamat]], 
* [[glutamin]], 
* [[glicin]], 
* [[prolin]], 
* [[serin]] in 
* [[tirozin]]. 

A polovice aminokislin lahko sesalci samo zaužijejo, telo pa jih ne more samostojno sestaviti ali preoblikovati. To so

* [[izolevcin]], 
* [[levcin]], 
* [[lizin]], 
* [[metionin]], 
* [[fenilalanin]], 
* [[treonin]], 
* [[triptofan]]  
* [[valin]]. 

Tako jih imenujemo za [[esencialne aminokisline]]. Pogojno velja tu tudi za [[arginin]] in [[histidin]]. Transaminaza encimi lahko poškodovano (odvzeta ji je amino skupina) aminokislino obnovijo z tranzaminacijo. Ko se protein razdrobi v aminokisline, kot stranski produkt ostaja amino NH4+ delec, ki je sicer strupen. Praviloma se telesne tekočine očistijo te snovi in se izloči kot [[Seč|urin]].

=== Nukleinska kislina ===
[[Slika:0322_DNA_Nucleotides.jpg|sličica|352x352_pik|The structure of [[deoxyribonucleic acid]] (DNA), the picture shows the monomers being put together.]]
Nukleinska kislina je splošno ime za družino polimerov, ki se najpogosteje nahaja v celičnem jedru. Gre za zapleteno strukturo polimerov, ki so veliki po zgradbi in vsebujejo veliko informacij, kot jih razume celica za gradnjo in strukturo in svojo presnovo. Monomer se imenuje nukleotid in je sestavljen iz nitrogene heterociklične baze (2x [[Purine|purin]] ali 3x [[Pyrimidine|pirimid]]), sladkorja riboze in skupine fosfata.&lt;ref&gt;[[Biokemija#Saenger|Saenger]] (1984), p. 84.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Nucleotides_1.svg|sredina|sličica|500x500_pik|Strukturni elementi nukleinske kisline so nukleotidi. Fosfatne skupine so lahko različne, a nujne.]]
Najbolj običajne so 

[[Deoksiribonukleinska kislina]] (DNK)  

[[Ribonukleinska kislina]] (RNK). 

Fosfatna skupina povezuje s sladkorjem vez.  

Nitrogene ciklične baze vsebujejo neke specifične pogoje. Baze z imeni [[adenin]], [[citozin]], [[gvanin]], [[timin]] in [[uracil]]. 

Nukleinska kislina poleg genetskega materiala oblikuje tudi del [[ATP-sintaza|ATP molekule]], molekule za posredovanje energije v vseh živih organizmih.

== Glej tudi ==

* [[seznam biokemikov]] 
* [[seznam slovenskih biokemikov]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|biokemija|Biokemija}}
* [http://ibk.mf.uni-lj.si/ Inštitut za biokemijo] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]
* [http://www.bf.uni-lj.si/biologija/o-oddelku/katedre/biokemija.html Katedra za biokemijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426060232/http://www.bf.uni-lj.si/biologija/o-oddelku/katedre/biokemija.html |date=2009-04-26 }} na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
* [http://web.fkkt.uni-lj.si/biokemija/ Katedra za biokemijo] na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]

{{Biologija-noga}}
{{BranchesofChemistry}}

[[Kategorija:Biokemija|*]]
[[Kategorija:Področja biologije]]
[[Kategorija:Področja kemije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5ha0klhhixhp5vhz2v7dsiujsafjx5e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtomobil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11859</id>
    <revision>
      <id>6672952</id>
      <parentid>6669787</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:54:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <origin>6672952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87379" sha1="k9zpasacdverzfmj61weu5ryxv4ssgq" xml:space="preserve">[[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]]

'''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=avtomobil&amp;hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. 

Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]).

[[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}&lt;/ref&gt; Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]].

[[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}&lt;/ref&gt; ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}&lt;/ref&gt; Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže.
== Glavni deli ==
Glavni deli avtomobila so:
* [[šasija]] ali samonosna karoserija
* glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd)
* hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem) menjalniku (npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik)
* [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom
* razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon)
* diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi
* platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami
* voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje
* potniški in/ali tovorni prostor

== Pomembni tehnični podatki ==
Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tehnične lastnosti avtomobila
!Parameter
!enota
!pomen
!opomba
|-
|moč
|kW (ali hp)
|pove kako zmogljiv je motor
|
|-
|navor
|Nm
|pove kakšna je prožnost motorja in pospeški
|večji vpliv na vožnjo kot sama moč
|-
|nazivna moč pri vrtljajih
|rpm
|pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka
|vidimo v diagramu moči in navora
|-
|nazivni navor pri vrtljajih
|rpm
|pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek
|vidimo v diagramu moči in navora
|-
|maksimalna hitrost
|km/h
|zmogljivost motorja in aerodinamike
|
|-
|zaviralna pot
|m
|kazalnik varnosti
|
|-
|volumen motorja
|ccm
|vpliva na življensko dobo motorja
|
|-
|št. valjev
|št.
|vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo
|
|-
|hrup vozila 
|dB
|pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje
|tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h
|-
|medosna razdalja
|mm
|daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini
|
|-
|pospešek vozila 0-100 km/h
|sec
|pomembno za varno prehitevanje
|gledajo se tudi pri drugih hitrostih
|-
|volumen posode za gorivo
|lit
|vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje
|
|-
|št. predstav menjalnika
|št.
|več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo
|
|-
|kombinirana poraba vozila
|lit/100km
|pove realno povprečno porabo
|
|-
|masa praznega vozila
|kg
|vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen
|
|-
|največja dovoljena masa
|kg
|pomebno za nosilnost vozila
|
|}

=== Avtomatski menjalniki ===
[[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]]

Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko.    

Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956.   

Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč.   [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|Multi-link BMW zadnje vzmetenje]]Prelomnici v razvoju sta bili:  

* Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. 
* Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov.
* Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom.

To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko.  [[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF menjalnik, aktivna razdelilna sklopka pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]
=== Diesel ali Bencin ===
Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor?  

* letno naredi 20.000 km ali več
* vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti
* nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin)
* nižji hrup pri visokih hitrostih

Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor?  

* letno naredi 15.000 km ali manj
* veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem
* veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km)
* veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h
[[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]
=== Dizelski motor ===
'''Prednosti:'''

* Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu)
* Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib
* Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+)
* Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan
* Idealni za daljše poti in avtocesto
'''Slabosti:'''

* Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue)
* Težji motor → večja masa vozila
* Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo)
* Višja začetna cena vozila

=== Ročni ali avtomatski menjalnik ===
Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik?   

* pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih
* daljše relacije in avtocesta
* večja udobnost, manjša utrujenost voznika
* avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda

Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik?  

* malo prevoženih kilometrov letno
* vožnja po neprometnih cestah
* off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov
!Tip menjalnik
!Opis
!Prednosti
!Slabosti
!Primeri
!Življenska doba
|-
|'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000:
Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem
|Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje
|menjalniki so bili izjemno robustni
|3 ali 4 prestave,
večja poraba goriva,

počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje
|
* GM TH180 (Opel Rekord, Senator)
* BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240)
* Renault DP0 (Renault Laguna, Clio)
* ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760)
* Mercedes 722.3/722.4
|100.000 -
500.000 km  

tipično 250.000 km
|-
|'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik'''
Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem
|deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija
premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika
|Naj udobnejša vožnja,
mehko prestavljanje in speljevanje, 

lažji na pram dvosklopčnim,

zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), 

zmašuje utrujenost voznika, 

za velike moči,

primerni za vleko prikolic,

edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje
|Kompleksnost dizajna
|
* 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley);

* 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot);
* 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan);
* 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford)
|250.000 – 
500.000 km
|-
|'''Dvosklopčni menjalnik''' 
DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe)

DCT: Dual Clutch Transmission,

PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe

EDC: Efficient Dual Clutch 

TCT: Twin Clutch Transmission
|dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje
|Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva
|Največja kompleksnost,
večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku,  

višji stroški vzdrževanja, 

včasih trzanje pri nizkih hitrostih, 

radi se pregrevajo
|
* DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT)

* Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo)
* 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati)
* DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche)
* TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep)
|150.000 – 250.000 km (mokre sklopke)
100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo
|-
|'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' 
AMT: Automated manual transmission
|klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem
|Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija
|počasnejše in manj udobno prestavljanje, 
trzanje, 
ni primeren za močnejše motorje
|
* AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford)
* Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti)
|100.000 – 200.000 km
|-
|'''Brezstopenjski menjalnik''' 
CVT: Continuously variable transmission
|uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja.
|Izjemno gladka vožnja
|Pomanjkanje &quot;občutka prestavljanja&quot;, 
manj primeren za športno vožnjo, 
nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih
|
* JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault)

* K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo)

* CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight)
|150.000 – 250.000 km
|}
&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;279&quot; heights=&quot;260&quot; caption=&quot;Galerija izgled avtomatskih menjalnikov&quot;&gt;
Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave
Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav
Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav
Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav
Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav
Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm
&lt;/gallery&gt;

=== Razporeditev motorja v avtu ===
Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja
!Lasnosti
!Vzdolžna postavitev
!Prečna postavitev
|-
|Orentacija
|Motor je vzporeden s smerjo vožnje
|Motor je pravokoten na smer vožnje
|-
|Pogon
|Zadnji ali štirikolesni
|Običajno prednji
|-
|Menjalnik
|ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD
|Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD
|-
|Razporeditev mase
|Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50
|Večina mase na prednji osi ~60–65%
|-
|Vozna dinamika
|Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo
|Več podkrmiljenja, manj &quot;športen občutek&quot;
|-
|Zasuk koles pri parkiranju
|Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino)
|Omejen zasuk zaradi širine motorja
|-
|Strošek proizvodnje
|Dražja, več komponent
|Cenejša, enostavnejša, manj komponent
|-
|Uporaba
|Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili
|Kompaktni, srednje veliki avtomobili
|-
|Vzdrževanje
|Več prostora za dostop do komponent
|Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje
|-
|Primeri vozil
|BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S
|VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1
|}

=== Segmenti Avtomobilov ===

==== Europski Segmenti ====
Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Evropski segmenti avtomobilov
!Koda
!Pomen in
tržni delež
!Dolžina
!Primer
!Slika primera
|-
|A
|mini
4%

(ang. Minicompact, Citycar)
|2.7–3.7 m
|Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10
|[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]]
|-
|B
|mali
16%

(ang. Subcompact car)
|3.7–4.2 m
|Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
|[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]]
|-
|C
|srednji
14%

(ang. Compact car)
|4.2–4.6 m
|VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
|[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]]
|-
|D
|veliki
7%

(ang. Mid-size car)
|4.6–4.8 m
|BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb
|[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]]
|-
|E
|poslovni oz.
premium
3%

(ang. Full-size car)
|4.8–5.0 m
|BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
|[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]]
|-
|F
|luksuzni
0,3%

(ang. Luxury saloon or sedan)
|5.1-več m
|BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII
|[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]]
|-
|J
|SUV
51%

(ang. sport utility vehicle)
|vseh &lt;br&gt;velikosti
|VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F)
|[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]]
|-
|M
|večnamenski,&lt;br&gt;enoprostorci,&lt;br&gt;kombiji
4%

(ang. Multi Purpose Car, Minivan)
|ohlapno &lt;br&gt;sledi &lt;br&gt;B-F
|Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo
|[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]]
|-
|S
|športni
0,7%

(ang. Roadster)
|običjano &lt;br&gt;D-F
|Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110
|[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]]
|}

=== Zmogljivostni razredi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Pospešek
0-100 km/h
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Max
hitrost
!Primer
|-
|Mestni
|12 s +
|&lt;75 (55)
|&lt;150 Nm
|&lt;140 km/h
|Renault Twingo, VW Up, Fiat 500
|-
|Osnovni
|10-12 s
|&lt;120 (90)
|150-250 Nm
|&lt;170 km/h
|Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa
|-
|Srednji
|8-10 s
|&lt;175 (130)
|250-400 Nm
|&lt;210 km/h
|Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra
|-
|Močnejši
|6-8 s
|&lt;240 (180)
|350-500 Nm
|&lt;240 km/h
|BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C
|-
|Zmogljivi
|4-6 s
|&lt;400 (300)
|450-650 Nm
|&lt;280 km/h
|BMW 330d, Audi S4, BMW740i
|-
|Športni
|3-4 s
|&lt;600 (450)
|600-900 Nm
|&lt;320 km/h
|Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5
|-
|Hiper
|&lt;3 s
|&gt;600 (450)
|&gt;900 Nm
|&lt;400 km/h
|Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Pospešek
0-100 km/h
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Max
hitrost
!Tipičen
doseg (km)
!Primer
|-
|Osnovni
|10-13 s
|&lt;100 (75)
|&lt;250 Nm
|&lt;190 km/h
|800-1250 km
|Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3
|-
|Srednji
|8-10 s
|&lt;160 (120)
|&lt;370 Nm
|&lt;200 km/h
|850-1300 km
|VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d 
|-
|Veliki
|6-8 s
|&lt;220 (160)
|300-500 Nm
|220-250 km/h
|1100-1450 km
|BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI
|-
|Premium
|5-6 s
|&lt;300 (225)
|400-750 Nm
|250-270 km/h
|1000-1200 km
|BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI
|-
|Športni
|4-5 s
|&gt;335 (250)
|600-900 Nm
|250-280 km/h
|800-1000 km
|BMW M550d, Mercedes AMG E53d
|-
|SUV
|6-9 s
|170-400 
(130-300)
|400-900 Nm
|230-250 km/h
|900-1100 km
|BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih
!Razred
!Moč
KM (kW)
!Navor
Nm
!Baterija
(kWh)
!Doseg
(km)
!Max
hitrost
!Primer
|-
|Mestni EV
|&lt;100 (75)
|&lt;200 Nm
|&lt;40 kWh
|&lt;200 km
|&lt;140 km/h
|Dacia Spring, Fiat 500e
|-
|Kompaktni EV
|&lt;200 (150)
|200–350 Nm
|≈65 kWh
|&lt;350 km
|&lt;160 km/h
|Renault Megane E-Tech, VW ID.3
|-
|Družinski EV
|&lt;350 (260)
|350–600 Nm
|≈85 kWh
|&lt;400 km
|&lt;185 km/h
|VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6
|-
|Premium EV
|&lt;600 (450)
|600–900 Nm
|≈100 kWh
|&lt;550 km
|&lt;230 km/h
|Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE
|-
|Športni EV
|&lt;1000 (745)
|900–1400 Nm
|≈110 kWh
|&lt;500 km
|&lt;300 km/h
|Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid
|-
|Hiper EV
|&gt;1000 (745)
|&gt;1500 Nm
|&gt;120 kWh
|&lt;550 km
|&lt;430 km/h
|Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista
|}

=== Pospešek 0-100 km/h ===
Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h
!'''Dejavnik'''
!'''Pomen'''
!'''Vpliv na''' '''pospešek'''
|-
|Razmerje moč/masa
|Koliko KM ima avto glede na maso
|Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek
|-
|Navor motorja
|Vlečna sila motorja
|Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih
|-
|Krivulja navora
|Kje v območju vrtljajev je navor
|Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100
|-
|Tip motorja
|Atmosferski/ turbo / EV
|Turbo in EV imajo prednost pri štartu
|-
|Menjalnik
|Ročni, avtomatski, DCT
|Hitrejše prestavljanje = boljši čas
|-
|Prestavna razmerja
|Dolžina posameznih prestav
|Krajše prestave → boljši pospešek
|-
|Pogon
|FWD / RWD / AWD
|AWD najboljši oprijem pri startu
|-
|Oprijem pnevmatik
|Zmes, širina, temperatura
|Slabe gume = zdrs in slab čas
|-
|Elektronika
|Launch control, TC
|Optimizira prenos moči na tla
|-
|Aerodinamika
|Zračni upor
|Manj pomembna do ~100 km/h
|-
|Pogoji okolja
|Temperatura, višina
|Vpliva na moč motorja
|-
|Voznik
|Reakcija, tehnika
|Pomembno brez launch controla
|}

== Varnostni sistemi ==
Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. &lt;ref name=&quot;who_stats&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}&lt;/ref&gt; [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, &lt;ref name=&quot;ward&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}&lt;/ref&gt; [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. &lt;ref name=&quot;bliss&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}&lt;/ref&gt; Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}&lt;/ref&gt;.

Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti.

Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}&lt;/ref&gt;:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih
!Sistem
!Slovenski pomen
!Ob-vezno
!Prve uporabe in
obvezno v EU od
!Opomba
|-
|'''ABS''' 
Anti-lock braking system
|sistem proti blokiranju koles
|DA
|Bosch Mercedes-Benz W116 1978,
BMW serije 7 1979;

obvezen v EU od 2004
|Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP
|-
|'''ASR/ ASC''' 
Anti-Slip Regulation/
Automatic Stability Control
|sis. proti zdrsavanju pog. koles
|/
|Mercedes-Benz patentiral 1959,
Mercedes-Benz S 1992,
BMW Serija 7 (E38), 1992
|je sestavni del ESP, 
ni neposredno obvezen
|-
|'''ESP/ DSC''' 
Electronic Stability Control/ 
Dynamic Stability Control
|elektronski program stabilnosti
ABS + ASR v praksi
|DA
|BMW 7 (E32) 1987;
Bosch za Mercedes-Benz S 1995;

obvezen v EU od 2014
|povezuje ABS in ASR sistema;
ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %.
|-
|'''BAS'''
Brake Assist
|pomoč pri zaviranju v sili
|/
|Mercedes-Benz S(W140) 1995
|nadgradnja v AEB, ki je obvezen
|-
|'''AEB'''
Autonomous Emergency Braking
|samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje)
|DA
|Volvo XC60 2008,
obvezen v EU od 2024
|nadgradnja BAS sistema
sistem, ki zazna, da voznik 
ni več sposoben voziti 
(npr. zaspi, doživi infarkt)
|-
|'''ESA'''
Emergency Stop Assistant
|reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika
|DA
|BMW serije 5 (G30) 2016;
obvezen v EU od 2024
|sistem, ki zazna nevarnost trka 
(s predhodnimi opozorili) 
in samodejno zavira, 
če voznik ne reagira
|-
|'''Airbag''' 
|zračna blazina
|DA
|Mercedes-Benz S W126 1981,

BMW serije 7 1985;

obvezen v EU od 1998
|John W. Hetrick (patent 1953),
prvi v ZDA v 70-ih,
posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov
|-
|'''Side Impact Protection'''
|bočne zračne blazine
|/
|Mercedes E-Class (W210) 1995,
BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995
|
|-
|'''eCall'''
|samodejni SOS klic v sili
|DA
|Volvo XC60, 2012
obvezen v EU od 2018
|potrebuje menjavo baterije na cca 5 let
|-
|'''Seat belt reminder'''
|opozorilo za varnostni pas
|DA
|Volvo 700/760, 1981,
obvezen v EU od 2014
|
|-
|'''Three-point seat belt'''
|tri točkovni varnostni pas
|DA
|Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&amp;nbsp;1963;
obvezen v EU od 1991
|
|-
|'''Reversing detection'''
|kamera in senzorji za
vzvratno vožnjo
|DA
|Mercedes-Benz S (W126) 1982,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Traffic Sign Recognition'''
|prepoznavanje prometnih znakov
|DA
|Opel Insignia, 2008
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Lane Keeping Assist'''
|držanje voznega pasu
|DA
|Mercedes-Benz S (W220) 2001,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Pedestrian Protection'''
|aktivna zaščita pešcev
|DA
|BMW serije 5 (F10) 2013;
obvezen v EU od 2026
|
|-
|'''ISA''' 
Intelligent Speed Assistance
|inteligentni pomočnik hitrosti
|DA
|Mercedes-Benz  (W220) 2003,
obvezen v EU od 2024
|Povezano s TSR + GPS
|-
|'''Driver Drowsiness &amp; Attention Warning'''
|nadzor pozornosti voznika
|DA
|Volvo S60/V60 2010,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''TPMS/ RDC'''
Tire Pressure Monitoring System/ 
Reifen Druck Controlle
|nadzor tlaka v pnevmatikah
|DA
|BMW RDC serisko 2002;
obvezen v EU od 2014
|zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna
|-
|'''EDR'''
Event Data Recorder
|črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov
|DA
|BMW serija 7 (E38) 1997,
obvezen v EU od 2024
|originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958
|-
|'''ESS'''
Emergency Stop Signal 
|avtomatsko otripajoče smerne
otripalke pri zaviranju v sili
|DA
|Mercedes S (W140) 1995,
obvezen v EU od 2024
|
|-
|'''Bumper System'''
|odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb
|DA
|Cadillac 1910,
obvezeno v EU od 1978
|
|-
|'''OBD''' 
On-Board Diagnostics
|več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo
|DA
|OBD II Land Rover Discovery 1996,
obvezen v EU od 2004
|originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988
|-
|'''BLIS''' 
Blind-Spot Monitoring
|zaznavanje mrtvega kota
|/
|Volvo XC90 2003 
|
|-
|'''Cruise control'''
|tempomat
|/
|Chrysler Imperial 1958,
Mercedes S (W108) 1968,
BMW E3 1971
|original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948
|-
|'''ACC'''
Adaptive Cruise Control

'''Radar System'''
|radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji 
|/
|Mercedes S-Class (W220) 1999,
BMW Serija 7 (E65) 2000,
|originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953,
popularen v premium razredu
|-
|'''HUD'''
[[Head-up display|Head-Up Display]]
|Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči
|/
|BMW serije 5 (E60) 2003,
Citroën C6 2005,
Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010
|originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, 
popularen v premium razredu
|-
|'''Night Vision'''
|nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči
|/
|BMW serije 7 (E65/E66) 2005
|originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972,
popularen v premium razredu
|-
|'''Auto-dimming rear-view mirror'''
|samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči
|/
|BMW serije 7 (E32) 1991
|
|-
|'''Alarm system'''
|elektronski avtomobilski alarm
|/
|Chrysler Imperial 1972
|popularen v premium razredu
|-
|'''Run-Flat tyres'''
|[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]]
|/
|[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934,
BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006
|popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Self-sealing tank'''
|[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]]
|/
|Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985,
BMW 7 Protection (E38) 1997
|originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939,
popularno v oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Composite Ceramic Brakes'''
|keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet
|/
|Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, 
Ferrari Enzo 2003,
Mercedes-Benz SLR McLaren 2003
|''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988,
popularen v športnem razredu
|-
|'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment'''
|samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom.
|/
|Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985,
BMW 7 Series Protection (E38) 1997
|originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942,
popularno v oklepljenih avtomobilih
|-
|'''Drive-by-wire system'''
|elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave.
• Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih
• Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' 
• Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS
|/
|Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, 
Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire
|originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]]
|}

== Avtonomna vožnja ==
Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}&lt;/ref&gt;  

V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024.  

Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Stopnje avtonomne vožnje (SAE)
!'''Stopnja'''
!'''Ime stopnje''' 
!'''Opis'''
!'''Tipični asistenčni sistemi'''
|-
|'''0'''
|'''No Automation'''
brez avtomatizacije
|Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja.
|Opozorilo za trk (FCW), 
opozorilo za zapustitev pasu (LDW), 
nadzor tlaka v pnevmatikah,
pomoč pri zaviranju, 
zaznavanje cestnih znakov, 
nadzor mrtvih kotov
|-
|'''1'''
|'''Driver Assistance'''
vozniški pripomočki
|Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor.
|Tempomat, 
BMW Adaptive Cruise Control (ACC), 
Lane Keep Assist (LKA)
|-
|'''2'''
|'''Partial Automation'''
delna avtomatizacija
|Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico.
|ACC + LKA, Traffic Jam Assist, 
Tesla Autopilot, 

BMW Driving Assistant Pro 

BMW Highway Assistant
|-
|'''3'''
|'''Conditional Automation'''
pogojna avtomatizacija
|Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. &lt;u&gt;Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.&lt;/u&gt;
|Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje,
Mercedes Drive Pilot 95,
BMW Personal Pilot L3
|-
|'''4'''
|'''High Automation'''
visoka avtomatizacija
|Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). &lt;u&gt;Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.&lt;/u&gt;
|Robotaxi (Waymo), 
avtonomni shuttle, 
samodejna vožnja brez volana
|-
|'''5'''
|'''Full Automation'''
popolna avtomatizacija
|Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. &lt;u&gt;Voznik ni potreben.&lt;/u&gt; Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.
|Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi
|}

== Ekologija ==
Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo.

=== Diesel ===
Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM).

* '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx.
* '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji.
* '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O).
* '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O.

* '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Emisije Diesla nekoč in danes
!Vrsta emisije
!Enota
!Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja)
!Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom
!Relativno izboljšanje
|-
|'''CO (ogljikov monoksid)'''
|g/km
|1,0 – 2,5
|0,5 g/km (Euro 6)
|67 %
|-
|'''HC (ogljikovodiki)'''
|g/km
|0,5 – 1,0
|0,09 g/km
|87 %
|-
|'''NOx (dušikovi oksidi)'''
|g/km
|1,0 – 2,0
|0,08 g/km
|95 %
|-
|'''PM (trdni delci – saje)'''
|g/km
|0,2 – 0,6
|0,0045 g/km
|98,5 %
|-
|'''CO₂ (ogljikov dioksid)'''
|g/km
|~180–200
|~120 g/km (sodobni TDI)
|37 %
|-
|'''Vidni dim'''
|–
|pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden
|praktično nič
|95 %
|}

=== Bencin ===

* '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje:
** CO → CO₂
** HC → CO₂ + H₂O
** NOx → N₂
* '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu.

* '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes
!Emisija
!Povprečje 1980
!2020
!Izboljšanje (%)
|-
|'''CO''' '''(ogljikov monoksid)'''
|20 g/km
|0,5 g/km
|97,5 %
|-
|'''HC''' '''(ogljikovodiki)'''
|3,0 g/km
|0,09 g/km
|97 %
|-
|'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)'''
|1,5 g/km
|0,06 g/km
|96 %
|-
|'''PM''' '''(trdni delci – saje)'''
|0,02 g/km
|0,0045 g/km
|78 %
|-
|'''CO₂'''  '''(ogljikov dioksid)'''
|210 g/km
|125 g/km
|40 %
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU
!Obdobje
!Standard
!Uvedene 
tehnologije
!Cilj zmanjšati
!Opombe
|-
|1988-92
|ECE R15
|'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva
|CO, HC
|Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU
|-
|1992-96
|EURO 1
|'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; 
osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih
|CO, HC, NOx
|Konec uplinjačev v EU, 
začetek EOBD sistemov
|-
|1996–00
|EURO 2
|Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga
|NOx, HC
|Dizli še brez DPF
|-
|2000-05
|EURO 3
|Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon
|NOx, HC, CO
|ECU optimizacija za emisije
|-
|2005-09
|EURO 4
|Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih
|PM, NOx
|DPF postane standard po 2007
|-
|2009-14
|EURO 5
|'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih
|NOx, PM
|AdBlue se uveljavi v osebnih avtih
|-
|2014-20
|EURO 6
|Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja
|NOx, PM, CO
|RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015)
|-
|2021-25
|EURO&amp;nbsp;6D
|'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi'''
|CO₂, NOx, PM
|Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev
|-
|2025-30
|EURO 7
|Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik'''
|CO₂, NOx, PM2.5, NH₃
|Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne
|}

== Statusni simbol ==
Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika.  
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU
!Socialni 
rang
!Družbeni 
položaj
!EU Segment
Avtomobila
!Bruto letni
prihodek
!Tip dela
!Primeri avtomobilov
!Opis lastnikov
|-
|'''Nižji delavski'''
t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred'''
|Osnovnošolska 
ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno 
|A, B '''Mestni'''
|0–22k €/leto
|Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, 
povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci
|Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa
SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona

Športni predih: 
Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris

EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box
|Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine.
|-
|'''Srednji delavski'''
t.i. '''ekonomski'''
'''razred'''
|Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno 
|C&amp;nbsp;'''Kompaktni'''
|18–35k €/leto
|Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, 
povelnik voda,
medicinske sestre, laboranti
|VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra
Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1

Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST

EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric
|Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki.
|-
|'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci'''
t.i. '''poslovno-ekonomski razred'''
|Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno
|D '''Srednji''' oz.
'''poslovni'''
|33–55k €/leto
|Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, 
povelnik čete, zdravnik
|BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb 
Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC 

Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra

EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 
|Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha.
|-
|'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci'''
t.i.&amp;nbsp;'''poslovni razred'''
|Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno 
|E '''Izvršni'''
|50–100k €/leto
|Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik
|BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES
Pogoste športne podznamke: BMW&amp;nbsp;M, Mercedes&amp;nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS

Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE

Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8

EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8
|Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let.
|-
|'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&amp;nbsp;'''prvi razred'''
|Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno 
|F '''Luksuzni''', 
S '''Športni'''
|120k+ €/leto
|Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj,
borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik
|BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom;
Porsche 911 Turbo S,  McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage;

Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63
|Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev.
|}

=== Luksuzni avtomobili ===
[[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]]
Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&amp;nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. 
[[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]]
[[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so:
[[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998  ]]Dizajnerske značilnosti:
* [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti,
* analogna [[Ura (naprava)|ura]],
* bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]],
* brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd),
* vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča,
* vsaj 225-275 mm široke pnevmatike,
* nizko profilne pnevmatike,
* kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken,
* zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska),
* dvojne ali štirikratne izpušne cevi,
* dolg pokrov motorja,
* brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom,
* obvolanske prestavne ročice F1 stil,
* zatemnena stekla,
* električno zložljiva zunanja stekla,
Tehnične krakteristike:

* dolga medosna razdalja (več prostora),
* vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje),
* avtomatski menjalnik s pretvornikom navora,
* zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD,
* launch control,
* motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna,
* prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem,
* twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga
* head-up display na vetrobranskem steklu

Komfortne karakteristike:

* itegriran zabavni sistem, internet, USB-C;
* ogrevanje mirujočega vozila (webasto),
* električno ogrevano vetrobransko steklo,
* ventilirani, ogrevani in masažni sedeži,
* električna vrata prtlažnika,
* ogrevana zunanja ogledala,
* ogrevan volan,
* indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa,
* mehka samozapiralna vrata,
* zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo),
* multi-link vzmetenje zadaj,
* aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje)
* double wishbone vzmetenje spredaj,
* elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, 
* dvojna ali trojna akustična zasteklitev,
* zadnji zasloni za potnike
* glasovno upravljanje
* Hi-Fi ozvočenje 3D zvok,
* zelo tiho delovanje motorja,
* Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek,
* hlajenje ali gretje držal za pijačo
* hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano,
* hladilnik med zadnjima sedežema,
* zložljive mizice

Varnostne značilnosti:

*alarmna naprava,
*premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]],
*asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja,
*[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija,
*samozatesnitveni rezervoar,
* samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru,

Takšni avtomobili&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}&lt;/ref&gt;, ki so statusni simbol so:
[[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]]
[[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]]
* Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva
* Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money)
* Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money)
* McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva
* Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi
* Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money)
* Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih
* Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money)
* BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV
* Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money)
* Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money)
* Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €
* Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money)
* Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money) 
* Aston Martin DB12 - 310 000  € simbol starega bogastva (old money)
* Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money)
* Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money)
* Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money)

== Vzdrževanje ==
Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}&lt;/ref&gt;: 

* mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno
* večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti
* velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]]
Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine.

Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano.

Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči.

Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate
!Tip motorja
!Diesel
!Bencin
!EV Električni
|-
!Komponenta
! colspan=&quot;3&quot; |Tipična menjava
|-
|Menjava olja
|15 000 km oz. 1x letno
|15 000 km oz. 1x letno
|/
|-
|Oljni filter
|15 000 km oz. 1x letno
|15 000 km oz. 1x letno
|/
|-
|Brisalci
|1x letno
|1x letno
|1x letno
|-
|Diagnostika celotnega vozila
|na 2 leti
|na 2 leti
|1x letno
|-
|Filter goriva
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|/
|-
|Filter zraka motorja
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|/
|-
|Filter kabine (mikrofilter)
|60 000 km oz. na 2 leti
|60 000 km oz. na 2 leti
|30 000 km oz. na 2 leti
|-
|Vžigalne (bencin) svečke
|/
|90 000 km
|/
|-
|Pnevmatike
|60 000 km/po obrabi/5 let
|60 000 km/po obrabi/5 let
|60 000 km/po obrabi/5 let
|-
|Zavorna tekočina
|na 2 leti
|na 2 leti
|na 2 leti 
|-
|Zavorne ploščice
|60 000 km oz. po obrabi
|60 000 km oz. po obrabi
|60 000 km oz. po obrabi
|-
|Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|olje v reduktorju (DC prenos) 
60 000 km oz. na 5 let
|-
|Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon)
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu 
|80 000 km oz. na 5 let
|80 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Hladilna tekočina 
|100 000 km oz. na 5 let
|100 000 km oz. na 5 let
|100 000 km oz. na 5 let
|-
|Menjalniško olje (ročni menjalnik)
|120 000 km oz. na 10 let
|120 000 km oz. na 10 let
|/
|-
|Menjava tesnil baterije EV
|/
|/
|100 000 km oz. na 5 let
|-
|Zavorni diski
|120 000 km oz. po obrabi
|120 000 km oz. po obrabi
|120 000 km oz. po obrabi
|-
|Ekologija: EGR čiščenje in DPF
|120 000 km oz. po stanju
|/
|/
|-
|Ekologija: GPF čiščenje
|/
|150 000 km
|/
|-
|Ekologija: EVAP sistem
|/
|150 000 km
|/
|-
|Ekologija: Lambda sonda
|/
|200 000 km
|/
|-
|Ekologija: TWC katalizator
|/
|200.000 km
|/
|-
|Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx
|200.000 km oz. 7 let
|200.000 km oz. 7 let
|/
|-
|Ekologija: EGR hladilnik
|250 000 km
|250 000 km
|/
|-
|Ekologija: SCR + AdBlue
|250 000 km
|/
|/
|-
|Ekologija: DOC katalizator
|200 000 km
|/
|/
|-
|Torna sklopka (ročni menjalnik)
|150 000 km oz. po obrabi
|150 000 km oz. po obrabi
|/
|-
|Jermeni in napenjalci klime in alternatorja 
|150 000 km oz. na 5 let
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Vodna črpalka in hladilna tekočina
|150 000 km oz. na 5 let
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|-
|Grelne (diesel) svečke in rele
|150 000 km oz. na 5 let
|/
|/
|-
|Izpušni sistem mejava
|po stanju
|po stanju
|/
|-
|Podvozje – roke, končniki
|200.000 km
|200.000 km
|200.000 km
|-
|Gumjaste cevi menjava
|po stanju
|po stanju
|200.000 km
|-
|Servis klimatske naprave za baterijo EV
|/
|/
|2 leta
|-
|Hladilni sistem baterije EV
|/
|/
|6 let
|-
|Elektronika, ki upravlja baterijo EV
|/
|/
|8 let
|-
|Konektorji, releji EV
|/
|/
|8 let
|-
|Polnilec AC/DC EV
|/
|/
|8 let
|-
|Inverter EV
|/
|/
|10 let
|-
|Kompresor toplotne črpalke EV
|/
|/
|200 000 km ali 8 let 
|-
|Menjava pogonske baterije EV
|/
|/
|250 000 km ali 10 let
|-
|Menjava injektorjev goriva
|250 000 km 
|250 000 km
|/
|-
|Menjava baterij za klice v sili (eCall)
|7 let
|7 let
|7 let
|-
|Akumulator  
|300.000 km oz. 10 let
|300.000 km oz. 10 let
|150.000 km oz. 5 let
|-
|Alternator, starter
|300.000 km oz. 15 let
|300.000 km oz. 15 let
|/
|-
|Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej)
|300.000 km oz. 15 let
|200.000 km oz. 10 let
|/
|-
|Optična (geometriska) nastavitev podvozja
|po potrebi
|po potrebi
|po potrebi
|-
|Kleparska dela, menjava odbijačev
|po potrebi
|po potrebi
|po potrebi
|}

== Avtomobilizacija ==
Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. 
&lt;div style=&quot;column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Avtomobilizacija po državah 2024 
št. avtov na 1000 preb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}&lt;/ref&gt;
!Država
!Št. vozil 
|-
|San Marino
|1606
|-
|Gibraltar
|1444
|-
|Andora
|1214
|-
|Lihtenštajn
|1068
|-
|Brunej
|1012
|-
|Monako
|910
|-
|Nova Zelandija
|869 
|-
|ZDA
|860
|-
|Malta
|823
|-
|Poljska 
|761 
|-
|Italija 
|756 
|-
|Avstralija 
|737 
|-
|Luksenburg
|732
|-
|Kanada 
|707 
|-
|Francija 
|704 
|-
|Češka 
|658 
|-
|Portugalska 
|640 
|-
|Norveška
|635  
|-
|Avstrija 
|632  
|-
|Velika Britanija 
|632  
|-
|Nemčija 
|627  
|-
|Španija
|627  
|-
|Grčija 
|617  
|-
|Japonska 
|612  
|-
|Švica 
|604  
|-
|Belgija 
|590  
|-
|Nizozemska 
|588  
|-
|Slovenija
|579
|-
|Finska 
|577  
|-
|Švedska 
|544  
|-
|EU
|569
|-
|Danska 
|540 
|-
|Irska 
|540  
|-
|Malezija 
|535  
|-
|Slovaška 
|513  
|-
|Libija 
|490  
|-
|Bolgarija 
|485  
|-
|Hrvaška 
|474  
|-
|Sirija 
|472  
|-
|Madžarska 
|463  
|-
|Južna Koreja
|458  
|-
|Romunija 
|438  
|-
|Izrael 
|404  
|-
|Rusija 
|389  
|-
|Belorusija
|387  
|-
|Mehika
|358  
|-
|Tajvan 
|344  
|-
|Združeni Arabski Emirati 
|343  
|-
|Srbija
|330  
|-
|Argentina
|311  
|-
|Tajska 
|277  
|-
|Čile 
|246  
|-
|Kazahstan
|226  
|-
|Kitajska 
|223  
|-
|Turčija 
|220  
|-
|Brazilija
|214  
|-
|Ukrajina
|192  
|-
|Iran
|183  
|-
|Južna Afrika
|176  
|-
|Ekvador 
|152 
|}
&lt;/div&gt;

== Stroški ==
Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}&lt;/ref&gt; Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Operativni stroški osebnega avtomobila
!Fiksni letni
!Variabilni glede na uporabo
|-
|Bazno parkiranje
|Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje
|-
|Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) 
|AdBlue
|-
|Zavarovanje (obvezno in kasko)
|Pnevmatike (letne, zimske)
|-
|Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa)
|Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue)
|-
|Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let)
|Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) 
|-
|Tehnični pregled
|Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine
|-
|Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olje)
|Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, sistemi ipd)
|-
|Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje)
|Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki
|-
|Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč)
|Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd)
|-
|*Priključna moč bazne električne polnilne postaje
|Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci
|-
|*Amortizacija bazne električne polnilne postaje
|Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje,
popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč 
|-
|Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba
|Prometni in parkirni prekrški
|-
|Stroški kapitala
|* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila
|-
|Amortizacija avtomobila
|* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete
|-
|Rezervni sklad
|Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu)
|-
| colspan=&quot;2&quot; |* velja za električna vozila
|}

== Mediji ==
Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih:

* avtomobilske revije
* avtomobilski spletni portali
* avtomobilski TV progami oz. oddaje
* avtomobilski Podcasti

=== Revije ===
Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenske avtomobilistične revije
!Revija
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Izhaja od
|-
|'''Motorevija AMZS'''
|https://www.amzs.si/motorevija
|Tehnika, varnost, testi
|Zelo strokovna, manj “showa”
|1957
|-
|'''Avto Magazin'''
|https://avto-magazin.metropolitan.si/
|Testi, primerjave, novice
|Najbolj znana
|1967
|-
|'''AvtoFokus'''
|https://www.avto-fokus.si/
|Novice, trg, testi
|Močan spletni del, zelo priljubljena
|1999
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodne avtomobilistične revije
!Revija
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Izdaja od
|-
|'''Autocar'''
|https://www.autocar.co.uk/
|Testi, industrija
|Najstarejša avtomobilska revija na svetu
|1895
|-
|'''Motor Trend'''
|https://www.motortrend.com/
|Testi, nagrade
|Ameriška primerjalna revija
|1949
|-
|'''Car and Driver'''
|https://www.caranddriver.com/
|Testi, novosti
|Ameriška revija, zelo vplivna
|1955
|-
|'''CAR Magazine'''
|https://www.carmagazine.co.uk/
|Dizajn, trendi
|Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK
|1962
|-
|'''What Car?'''
|https://www.whatcar.com/
|Potrošniški testi
|Objektivne ocene za kupce, UK
|1973
|-
|'''Classic &amp; Sports Car'''
|https://www.classicandsportscar.com/
|Klasika
|Oldtimerji, restavracije
|1982
|-
|'''Auto Bild'''
|https://www.autobild.de/
|Novice, tehnikalije
|največja EU avto revija
|1986
|-
|'''Auto Express'''
|https://www.autoexpress.co.uk/
|Nakupi, primerjave
|Zelo praktična, UK
|1988
|-
|'''Top Gear Magazine'''
|https://www.topgear.com/
|Avti, lifestyle
|Najbolj “ikonična”
|1993
|-
|'''Evo'''
|https://www.evo.co.uk/
|Vozniška izkušnja
|Sveta trojica: voznik–avto–cesta
|1998
|-
|'''Octane'''
|https://www.octane-magazine.com/
|Premium &amp; classic
|High-end, luksuz
|2003
|}

=== Spletni portali ===
Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodni portali
!Portal
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|'''Auto Express'''
|https://www.autoexpress.co.uk
|Primerjave, “best buy”, praktični avti
|
|1988
|-
|'''mobile.de'''
|https://www.mobile.de
|Največji nemški trg rabljenih vozil
|
|1996
|-
|'''AutoScout24'''
|https://www.autoscout24.com
|Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU
|
|1998
|-
|'''Willhaben'''
|https://www.willhaben.at
|Avstrijski oglasi (tudi avti)
|
|2006
|-
|'''Carfolio'''
|https://www.carfolio.com
|Specifikacije, aerodinamika
|
|2007
|-
|'''ZePerfs'''
|https://www.zeperfs.com
|Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.)
|
|2009
|-
|'''Auto-Data.net'''
|https://www.auto-data.net
|Tehnični podatki, motorji, poraba
|
|2010
|-
|'''The Drive'''
|https://www.thedrive.com
|Tehnika + kultura avtomobilizma
|
|2015
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenski portali
!Portal
!Splet
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|Salomon Oglasnik
|https://oglasi.svet24.si
|Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web)
|
|1991
|-
|Avto.net
|https://www.avto.net
|Slovenski oglasi za vozila
|
|2000
|-
|Avtooglasi.com
|https://www.avtooglasi.com
|Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom
|
|2000
|-
|Makina.si
|https://www.makina.si
|Manjši oglasnik za rabljena vozila
|
|2010
|-
|Facebook Marketplace
|https://www.facebook.com/marketplace
|Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali
|
|2016
|-
|Dober avto
|https://www.doberavto.si/
|Dražbe avtomobilov
|
|2021
|}

=== Avtmomobilski TV programi oz. oddaje ===
Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodne oddaje
!Oddaja
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|Top Gear
|https://www.bbc.co.uk/topgear
|BBC / 
TV + streaming
|Zabavni testi, superšportniki, 
izzivi
|Najbolj ikonična avtomobilska oddaja
|1977/ 2002
|-
|MotorWeek
|https://motorweek.org
|PBS (ZDA)
|Objektivni testi 
|Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja
|1981
|-
|Driven
|—
|Channel 4 
(UK TV)
|Testi in primerjave
|Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s
|1998
|-
|Fifth Gear
|https://www.discoveryuk.com/fifth-gear
|UK TV / Discovery / YouTube
|Tehnični testi, 
realna uporaba
|Bolj resen in manj “show” kot Top Gear
|2002
|-
|Wheeler Dealers
|https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers
|Discovery Channel
|Nakup–obnova–prodaja 
|Fokus na ekonomiko popravil
|2003
|-
|Car S.O.S.
|https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos
|National Geographic
|Restavriranje klasičnih vozil
|Čustveni “restoration” format
|2013
|-
|Carfection
|https://www.youtube.com/carfection
|YouTube
|Cinematic 
premium testi
|Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche)
|2014
|-
|Jay Leno’s Garage
|[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com]
|CNBC / 
YouTube
|Luksuzni in 
klasični avtomobili
|Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih
|2015 
|-
|The Grand Tour
|https://www.amazon.com/grandtour
|Amazon 
Prime 
Video
|Road trip, superšportniki, 
humor
|Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May)
|2016
|-
|Throttle House
|https://www.youtube.com/throttlehouse
|YouTube
|Performance testi 
+ humor
|Eden najboljših modernih review kanalov
|2016
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenske avtomobilske oddaje
!Oddaja
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Leto prvega izida
|-
|Avtomobilnost
|https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost
|RTV Slovenija 
(TV SLO 2 + splet)
|Tehnologija, mobilnost, varnost, testi
|Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO
|2015
|-
|Volan
|https://www.kanal-a.si/volan
|Kanal A
|Testi avtomobilov, predstavitve modelov
|Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji
|~2000
|-
|Avto.info
|— (arhiv Kanal A)
|Kanal A
|Novice, testi, varna vožnja
|Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj
|~2010
|-
|Automobille
|— (arhiv TV3)
|TV3
|Novice, testi, motošport
|Kratka informativna oddaja
|2001
|}

=== Avtomobilski podcasti ===
Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Mednarodni Podcasti
!Podcast
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|The Smoking Tire Podcast
|https://www.thesmokingtire.com
|YouTube / Spotify
|Testi, superšportniki, vozni občutek
|Eden najbolj “driver-focused” podcastov
|2012
|-
|Car Talk
|https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk
|NPR / radio / arhiv
|Popravila, nasveti, humor
|Legendarna oddaja (Tom &amp; Ray Magliozzi)
|1977
|-
|PistonHeads Podcast
|https://www.pistonheads.com
|Spotify / web
|Performance avti (BMW M, AMG, RS)
|Močan UK enthusiast fokus
|~2018
|-
|The Intercooler Podcast
|https://www.theintercooler.co.uk
|Spotify / web
|Globoke avtomobilske debate
|Zelo analitičen “Autocar style”
|~2020
|-
|Car Throttle Podcast
|https://www.carthrottle.com
|YouTube / Spotify
|Car kultura + humor
|Lažji, zabaven format
|~2017
|-
|Auto Express Podcast
|https://www.autoexpress.co.uk
|Spotify / web
|Novice + testi novih avtov
|Profesionalni news format
|~2019
|-
|Autocar Podcast
|https://www.autocar.co.uk
|Spotify / web
|Industrija + novi modeli
|Zelo tehničen in strokoven
|~2018
|-
|Throttle House Podcast
|https://www.youtube.com/@ThrottleHouse
|YouTube / Spotify
|Testi + humor + performance
|Eden najboljših modernih review formatov
|~2016
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenski Podcasti
!Podcast
!Spletni link
!Platforma
!Fokus
!Opomba
!Od leta
|-
|APM (Avtomobilsko prometne minute)
|https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm
|RTV SLO (Val 202 / podcast)
|Novice, testi, mobilnost, promet
|Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO
|2023
|-
|Pod Haubo
|https://www.youtube.com/@PodHaubo
|YouTube / Spotify
|Novice, testi, humor, industrija
|Sproščen, “car talk” format z mnenji
|2023
|-
|Avtomat Podcast
|https://podcasti.si/avtomat
|Spotify / Apple Podcasts
|Lifestyle, gostje, avtomobili
|Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only”
|~2020
|-
|Avto Magazin Podcast
|[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si]
|Web / podcast platforme
|Testi, dogodki, avtomobilska kultura
|Klasičen avtomobilski medijski pristop
|~2022
|-
|UNDERDOG podcast
|https://www.youtube.com/@KomotarMinuta
|YouTube / Spotify
|Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci)
|Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar)
|~2020
|-
|Društvo SDA podcast
|https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda
|Spotify / web
|Avto industrija, pravni in poslovni vidik
|Bolj B2B avtomobilski svet
|2025
|}

== Tehnologije goriva in pogona ==
[[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}&lt;/ref&gt;|levo]]
Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}&lt;/ref&gt; 

Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}&lt;/ref&gt; Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. &lt;ref name=&quot;IEA2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]]
Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}&lt;/ref&gt; zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&amp;nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč.

== Zgodovina ==
''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]''

Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}&lt;/ref&gt; Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. 

Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton.

Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen.

Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, &lt;ref name=&quot;racv&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}&lt;/ref&gt; se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje &lt;ref name=&quot;setright&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}&lt;/ref&gt; 

V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: &quot;pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &amp;#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{Kategorija v Zbirki|Automobiles}}
* [[Avtomobilistično dirkanje]]
* [[Velomobil]]
* [[Električni avtomobil]]
* [[Hibridni avtomobil]]
* [[Samovozeči avtomobil]]


[[Kategorija:Avtomobilizem]]
[[Kategorija:Motorna vozila]]
[[Kategorija:Parni stroji]]
[[Kategorija:Izposojenke iz grščine]]
[[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]]
[[Kategorija:Avtomobili|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>k9zpasacdverzfmj61weu5ryxv4ssgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primorska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>13812</id>
    <revision>
      <id>6672751</id>
      <parentid>6561367</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:00:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27758-96</username>
        <id>259445</id>
      </contributor>
      <comment>/* Avstrijsko primorje */ typo</comment>
      <origin>6672751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41487" sha1="8htsf3tm1g23e7gn6qotkk12t5nktx3" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Primorje}}{{refimprove}}{{Lektura|datum=september 2025}}{{Infopolje Zgodovinska pokrajina
|_noautocat             = &lt;!-- &quot;no&quot; for no automatic categorization --&gt;
|native_name            = Primorska&lt;br /&gt;Litorale
|conventional_long_name = Primorska
|common_name2           =Primorske 
|subdivision            = 
|nation                 = zgodovinska regija
|status_text            = &lt;!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --&gt;
|government_type        = &lt;!-- To generate categories: &quot;Monarchy&quot;, &quot;Republic&quot;, etc. to generate categories --&gt;
&lt;!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --&gt;
|title_leader           = 
|title_deputy           = 
|leader1                = 
|year_leader1           = 
|deputy1                = 
|year_deputy1           = 
&lt;!-- Former Legislature --&gt;
|legislature            = 
|house1                 = &lt;!-- Name of first chamber --&gt;
|house2                 = &lt;!-- Name of second chamber --&gt;
|type_house1            = &lt;!-- Default: &quot;Upper house&quot; --&gt;
|type_house2            = &lt;!-- Default: &quot;Lower house&quot; --&gt;
&lt;!-- General information --&gt;
|capital                = [[Trst]] (v [[Italija|Italiji]])
|latd= 
|latm= 
|latNS= 
|longd= 
|longm= 
|longEW=
|national_motto         = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|anthem        = ''[[Vstala Primorska]]'' (neuradna)
|political_subdiv       = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|today                  = [[Slovenija|Slovenije]], [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]] 
&lt;!-- Rise and fall, events, years and dates --&gt;
&lt;!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say &quot;abolition&quot; or &quot;declaration&quot;. --&gt;
|year_start             = 
|year_end               = 
|event_start            = 
|date_start             = &lt;!-- Optional: Date of establishment--&gt;
|event_end              = ukinitev
|date_end               = 
|event1                 = 
|date_event1            = 
|event2                 = 
|date_event2            = 
|event3                 = 
|date_event3            = 
|event4                 =  
|date_event4            = 
|life_span              = 
|era                    = 
|event_pre              = 
|date_pre               = 
|event_post             = 
|date_post              = 
&lt;!-- Images --&gt;
|image_flag             = 
|image_border           = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|flag_type              = &lt;!-- Displayed text for link under flag. Default &quot;Flag&quot; --&gt;
|flag                   = &lt;!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --&gt;
|image_coat             = 
|symbol_type            = 
|symbol                 = &lt;!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --&gt;
|image_map              = Primorska Pict.JPG
|image_map_caption      = 
&lt;!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities &quot;p1&quot; to &quot;p5&quot; and &quot;s1&quot; to &quot;s8&quot; --&gt;
|p1                     =  
|flag_p1                = 
|border_p1              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_p1               = 
|s1                     = 
|flag_s1                = 
|border_s1              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_s1               = &lt;!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --&gt;
|s2                     = 
|flag_s2                = 
|border_s2              = &lt;!-- Default: &quot;border&quot;; for non-rectangular flag, type &quot;no&quot; --&gt;
|image_s2               = &lt;!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --&gt;
&lt;!-- Area and population of a given year (up to 5) --&gt;
|stat_year1             = &lt;!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --&gt;
|stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
|stat_pop1              = &lt;!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --&gt;
|footnotes              = &lt;!-- Accepts wikilinks --&gt;
|common_name=Coastal Region}}

[[Slika:Map of Slovenian dialects.svg|right|thumb|268px|{{legend|#44aaff|Primorska narečna skupina&lt;br /&gt; 1 – Šavrinsko narečje}} Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]]

'''Primórska''' (tudi '''Slovensko primorje''', '''''primorska Slovenija''''' in '''''Primorje''''') ({{Audio|Sl-Primorska.oga|izgovorjava}}) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora. Primorska je tisti predel med Furlansko nižino, Jadransko obalo ter Kranjsko, kjer so razširjena narečja, ki spadajo v primorsko narečno skupino.

Ime ''Primorska'' se v tem članku uporablja za štiri različne prostore (ki samo delno sovpadajo), odvisno od obravnavane vsebine, in sicer za geografski pojem (področje ob morju), za politično-administrativni pojem (današnja uradna opredelitev), za zgodovinsko področje (kot so odločale različne sile, ki so bile na oblasti), pa tudi za kulturno-jezikovno območje (tradicionalna predstava ozemlja, kjer se prebivalci imajo za Primorce).
  
Poimenovanje deloma izhaja iz imena historične kronske dežele v času [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], ki se je v letih 1813 in 1918 imenovala [[Avstrijsko primorje]] ({{jezik-de|Österreichisches Küstenland}}). Ime Primorska se je uveljavilo med priključitvijo primorja Italiji. Primorsko je v zgodovini posebej izoblikovalo [[Trst|svobodno tržaško pristanišče]] in ostalo gospodarstvo, prometne povezave ter kultura, ki je rasla z njim. Primorska, ki sicer danes ne predstavlja enotne gospodarske ali upravne regije, ga je pa nekoč, obsega [[Tržaško]] pokrajino, [[Goriška regija|Goriško regijo]], [[Slovenska Istra|Slovensko Istro]], [[Kras (območje)|Kras]] in vzhodni del [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanije-Julijske krajine]]. Danes se Primorska pogosto povezuje s slovenskim etničnim ozemljem, ki se je po prvi svetovni vojni znašlo zahodno od [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], s čimer je bila dobra četrtina [[Slovenci|Slovencev]] ločena od preostalega naroda, in je nanj močno vplival [[italijanski fašizem]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://razpotja.si/razpotja_article/nova-primorska/ |last=Humar |first=Vesna |title=Nova Primorska ali kaj imajo skupnega pastirji in mornarji |language=sl |journal=Razpotja |issue=29 |date=zima 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |url= |title=Changing Denotations of Selected Slovenian Choronyms |trans-title=Spreminjanje denotata izbranih slovenskih pokrajinskih imen |language=en, sl |last=Geršič |first=Matjaž |year=2017 |journal=Acta geographica Sovenica |volume=57 |issue=1 |publisher=ZRC SAZU |cobiss=40099117}}&lt;/ref&gt;

Goriška regija je dobila svoje poimenovanje po mestu [[Gorica]], ki je danes v [[Italija|Italiji]] ter po deželi [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriški in Gradiški]], ki je tu obstajala do leta 1918. Obalno-kraška regija obsega Kras in severni del [[Istra|istrskega polotoka]], kjer s pristaniščem [[Koper]] tvori pomorsko povezavo Slovenije s svetom.

== Zgodovina == 
 
===Prihod Slovanov na ozemlje Primorske===
Prihod Slovanov na današnje ozemlje Primorske omenja že [[Pavel Diakon]] v svojem delu Zgodovina Langobardov (»Historia Langobardorum«): v njej je opisana zgodovina Langobardov od začetkov leta 560 do konca leta 740; knjiga vsebuje tudi važne podatke o prvotnem prihodu slovanskih plemen v Beneško Slovenijo, oziroma na najbolj zahodni predel slovenskega naselitvenega prostora. Med drugim, v tej knjigi Pavel Diakon omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670 ob reki Nadiži:
{{citatni blok|Deinde ordinatus est aput Foroiuli dux Wechtari, qui fuit oriundus de Vincentina civitate, vir benignus et populum suaviter regens. Hunc cum audisset Sclavorum gens Ticinum profectum esse, congregata valida multitudine, voluerunt super Foroiulanum castrum inruere; et venientes castrametati sunt in loco qui Broxas dicitur, non longe a Foroiuli.&lt;ref&gt;https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_V&lt;/ref&gt;||Tako se začenja poglavje, v katerem zgodovinar [[Pavel Diakon]] opisuje dogodek, ki se je zgodil leta 670, ko je slovansko ljudstvo (“Sclavorum gens”) zvedelo za začasno odsotnost čedadskega vojvode Wechtari-ja (“dux Wechtari”), se zbralo v velikem številu, hotelo napasti Čedadsko trdnjavo (“super Foroiulanum castrum inruere”), in se utaborilo v kraju imenovanem Broxas, nedaleč od Čedada (“non longe a Foroiuli”)…}}      
 
Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov na današnjem ozemlju Primorske je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] ({{jezik-it|Il Placito del Risano}}). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.&lt;ref&gt;Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi &amp; Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43&lt;/ref&gt;
{|
|-
|
{{quote|&quot;Tunc Joannes dux dixit…de sclavis autem unde dicitis accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus, ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damnietatem faciunt sive de agris, sive de silvie, vel roncora, aut ubicumque, nos eos ejiciamus foras. Si vobis placet, ut eos mittamus in talia deserta loca, ubi sine vestro damno valeant commanere, faciant utilitatem in publico, sicut et caeteros populos.&quot;|Listina [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]}}     
|
''Vojvoda Ivan je tedaj tako povedal… slovani, o katerih mi pravite, najprej preverimo, na čigavi zemlji prebivajo, in če ne povzročajo škode, naj kar ostanejo ali odidejo kamorkoli hočejo; če pa vam povzročajo škodo na poljih, v gozdovih, na zemljiščih ali kjerkoli drugje jih spodimo, ali če vam je bolj po godu jih pošljemo na neobdelana zeljišča, kjer vam ne bodo povzročali škode in kjer bodo koristili družbi kot vsi drugi.'' 
|}
Od leta 1524 do 1527 je '''[[Primož Trubar]]''' prebival v Trstu, kjer je postal osebni strežnik škofa [[Peter Bonomo|Pietra Bonoma]] in spoznal kalvinistične in cvinglijanske ideje ter spise [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]].

Italijanski menih '''[[Alasia da Sommaripa]]''' je, med svojim prebivanjem na [[Grad Devin|Devinskem gradu]] med letoma 1601 in 1612, sestavil in leta 1607 objavil prvi  italijansko-slovenski slovar »''Vocabolario Italiano e Schiavo''«, v katerem je navedel tudi primere praktične konverzacije v slovenskem jeziku, ki nam omogoča spoznati, kako je v tistih časih zvenel slovenski pogovorni jezik:  

{|
|-
|
{{citatni blok|• P. Signore venite à cena, ch'è hora.&lt;br/ &gt; —  ''Goſpud poite vechieriat, ker ie vra.''}}
{{citatni blok|• V. Andiamoci prima à ſcaldar vn puco.&lt;br/ &gt; —  ''Poimo poprei ano malo ſe ſegret.''}}
{{citatni blok|• P. Venite, che v'è buon fuoco.&lt;br/ &gt; —  ''Puite, da ie dober oggn.''}}
|
{{citatni blok|• V. Hauete più triſto vino, di quello, c'habbiamo beuuto à Duino.&lt;br/ &gt; — ''Imate cuiſſa vina, coi tiſte, ker ſmo pile y Duino.''}}
{{citatni blok|• P. N'habbiamo bene ancora noi di cosi buno, ma è più caro.&lt;br/ &gt; — ''Imamo tudi mi tolicai dobriga, ma ie vech drago.''}}
|}

=== Avstrijsko primorje ===
[[Avstrijsko primorje]] do konca prve svetovne vojne [[Avstrijsko primorje]] je bila posebna kronska dežela, ki je bila ustanovljena leta 1848 po ukinitvi [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Vključevala je mejno grofijo Istro, pokneženo grofijo Goriško in Gradiško ter svobodno mesto Trst, kjer je bil tudi sedež.

=== Prva svetovna vojna ===
V prvi svetovni vojni je na tem območju potekala [[Soška fronta]], ki se je odprla leta 1915, ko je Italija z [[Londonski pakt|Londonskim paktom]] stopila na stran [[antanta|antante]] in napovedala vojno Avstro-Ogrski. Na tej bojni črti je potekalo dvanajst ofenziv, v zadnji so združene avstro-ogrske in nemške čete prebile fronto in pognale italijansko vojsko v neorganiziran umik. Ta bitka, ki se je začela 24. oktobra 1917, je znana kot ''[[Čudež pri Kobaridu]]''.

Kljub uspehom [[centralne sile|centralnih sil]] pa sta se ob hkratnem bližajočem se koncu vojne in kapitulaciji držav centralnih sil morali avstro-ogrska in nemška vojska umakniti. Italija je začela z uresničevanjem določb iz Londonskega pakta ter začela zasedati obljubljena ozemlja, med njimi tudi s Slovenci poseljene dele Primorske. Soška fronta je uničila velik del Primorske, zaradi bližine fronte pa se je bilo prisiljeno izseliti veliko lokalnega prebivalstva.

===Fašistična italijanizacija slovenske manjšine v Italiji in Primorcev===
Primorska je bila po vojni prepuščena na milost in nemilost zmagovitih antantnih držav. Po premirju med Avstro-Ogrsko in antantno vojsko je italijanska vojska zasedla ozemlje do črte, določene z Londonskim paktom, ponekod pa jo je celo prekoračila. To je bila črta Trbiž-Predel-Mangart-Podbrdo-Idrija-Snežnik-Kvarner. Njihove enote so se celo približale [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer pa jih je ustavila enota srbskih vojakov, ki jih je tja poslala Narodna vlada v Ljubljani.
{{bar box
|width = 300px
|float = right  
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd 
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;    
[[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|&lt;br /&gt;{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|&lt;u&gt;zahodno od rapalske meje:&lt;/u&gt; predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}}

Na pariški mirovni konferenci je bilo po dolgotrajnih pogajanjih med Italijo in [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] določeno, naj se državi sami sporazumeta o poteku meje.

Tako je bila 12. novembra 1920 podpisana [[Rapalska pogodba]], ki je določila mejo med obema državama: Italija je z njenim podpisom priznala Kraljevino SHS, v zameno pa je Italija pridobila velik del slovenskega naselitvenega prostora, na katerem je prebivalo več kot 320.000 Slovencev, in del hrvaškega naselitvenega prostora, na katerem je prebivalo približno 170.000 Hrvatov.

Ozemlje, pridobljeno na podlagi Rapalske pogodbe, je italijanska uprava delno (Kanalska dolina) priključila Videmski pokrajini, z ostalim ozemljem (Avstrijsko primorje, Idrijsko okrožje in Postojnsko glavarstvo) pa ustanovli štiri nove pokrajine: Goriško, Tržaško, Puljsko in Reško (potem, ko je leta 1924 Kraljevina Italija pridobila Reko na podlagi [[Rapalska pogodba#Mesto Reka, samostojna enota|Rimskega sporazuma]]). 
 
Goriška je bila med prvo svetovno vojno zaradi soške fronte gospodarsko uničena, nova meja pa je pretrgala tradicionalne gospodarske in prometne povezave z zaledjem, kar je hudo prizadelo regijo. Večina gospodarskih panog je prišla v last Italijanov, Slovenci pa so bili odvisni predvsem od kmetijstva, ki pa je bilo revno in razdrobljeno.

Že v začetku italijanske oblasti se je pokazalo, da italijanska država ne kaže nobenega zanimanja za pravice Slovencev in Hrvatov, saj je začela s takojšnjim spreminjanjem slovanskega značaja pokrajine. Italijanska država je v duhu [[italijanizacija|italijanizacije]] pokrajine s pomočjo bank načrtno odkupovala prezadolžena slovenska in hrvaška posestva in tja naseljevala kolone (najemnike zemlje) iz drugih delov Italije. Veliko Slovencev in Hrvatov se je bilo zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov in splošne gospodarske krize prisiljenih odseliti, mnogi pa so se odselili spričo [[raznarodovalna italijanska politika|raznarodovalne italijanske politike]], ki je še večji zagon dobila po vzponu [[fašizem|fašizma]] leta 1922.

13. julija 1920 so italijanski fašisti požgali [[Narodni dom, Trst|slovenski Narodni dom v Trstu]], in še nekaj drugih kulturnih domov, izvajali pa so še druge ekscese. Tako so na primer v tako imenovanih [[kazenska ekspedicija|kazenskih ekspedicijah]] po primorskih mestih in vaseh uničevali šole, delavske in kulturne domove, župnišča itd. Pri tem početju so imeli odkrito podporo italijanskih oblasti.Fašisti so samo v času od leta 1919 do 1920 napadli, razbili ali požgali okrog 130 slovanskih kulturnih in gospodarskih sedežev ali stavb.&lt;br /&gt;Veliko Slovencev  se je bilo prisiljeno v konfinacijo na jug Italije ali pa zbežalo v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] (nad 100.000), mnogi pa tudi v prekooceanske dežele. Slovenska narodna skupnost je do srede tridesetih let izgubila večino že sicer šibke gospodarske podlage, zbrane v [[zadruge|zadrugah]], [[posojilnice|posojilnicah]] in [[hranilnice|hranilnicah]]. Kot osrednja organizacija primorskih Slovencev je delovalo društvo [[Edinost (društvo)|Edinost]]. To je vsaj na začetku povezovalo vse politične smeri in si prizadevalo v danih razmerah ohraniti jezikovne in šolske pravice ter kulturne in gospodarske ustanove.{{Več slik
| align     = right
| footer    = Letak s prepovedjo uporabe slovanskega jezika na javnih mestih.&lt;br/&gt; Goriški skladatelj [[Lojze Bratuž]] je 25. decembra 1926 umrl, potem ko so ga fašisti prisilili požreti strojno olje, ker si je v cerkvi upal voditi pevski zbor, ki je pel nabožne pesmi v slovenskem jeziku.
 
| width     = 120

| image1    = Fasizem1 display.jpg 
| alt1      = Rumeni karton

| image2    = Bratuz Lojze.jpg 
| alt2      = Rdeči karton
}} 
[[fašistično nasilje|Fašistično zatiranje]] slovensko govorečih prebivalcev Primorske se je še bolj okrepilo po letu 1922, oziroma s fašističnim prevzemom oblasti v Italiji, ki se je zgodil 28. oktobra 1922. Fašizem ni priznaval manjšin in je med drugim poudarjal manjvrednost [[Slovani|Slovanov]]. [[Raznarodovanje]] na Primorskem je postalo sistematično. [[Slovenščina|Slovenščino]] so ukinili na sodiščih, uradih, javnih napisih in nagrobnikih na pokopališčih, sčasoma pa so jo prepovedali tudi pri cerkvenem bogoslužju. Razpuščena so bila tudi [[slovenska društva]] in [[knjižnice]]. Oktobra 1923 je bila sprejeta [[Gentilejeva šolska reforma]], s katero so ukinili okoli 400 slovenskih in hrvaških šol. Kljub prepovedi in pritiskom pa se je slovenščina v Cerkvi obdržala še naprej.

===Antifašizem na Primorskem===
Do leta 1927 so vse šole postale italijanske, za poitalijančevanje in fašizacijo slovenske mladine pa so vzpostavili posebne organizacije.
{{citatni blok|Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale po Trstu ter drugih primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence in Hrvate. Plačani fašistični zločinci so jih nekaznovano pobijali ter uničevali njihovo imetje|Alojz Zidar|Slovenski narod pomni in obtožuje, Založba Lipa 1999}}
Fašizem je pri Slovencih izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do oboroženega. Prvi spopadi Primorcev z okupacijsko vojsko so se začeli že leta 1919 ([[Ostožno brdo]], [[Osp]]) pravi krvavi spopadi pa že leta 1921 ([[Marezige]], [[Osp]]), ko so na obeh straneh padle prve žrtve. Prvi organizatorji odpora so bili komunisti, učitelji in duhovniki, prva udarna sila pa organizacija Mladina iz katere je nastala legendarna [[Borba]].  Ilegalni odpor v Julijski Krajini se je kasneje vključila organizacija [[Orjuna]] iz Jugoslavije, ki je zaradi izgubljenih ozemelj gojila sovraštvo do Italije in fašizma ter je izvajala teroristične, zastraševalne in druge akcije.

Duhovniki so bili od leta 1920 združeni v [[Zbor svečenikov sv. Pavla]], ki je dejansko bdel nad vsem življenjem Primorcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Granda, Stane |year=2008 |title=Mala zgodovina Slovenije |place=Celje |publisher=Celjska Mohorjeva družba |page=266 |cobiss=242039296}}&lt;/ref&gt;

Leta 1924 je poleg Mladine, Borbe in Orjune nastala še organizacija za Slovence in Hrvate v Julijski Krajini, in se je imenovala [[TIGR]]. Nastala je iz želje po radikalnejšem odporu proti italijanski fašistični politiki. Njen glavni namen je bil z nasilnimi akcijami zbuditi pozornost svetovne javnosti, ustrahovati organizatorje raznorodovalne politike, Slovence pa spodbuditi k uporu in jih navdati z upanjem v možnost združitve z matično domovino. Glavne akcije so bile požigi fašističnih šol in ustanov, pa tudi napadi na oddelke [[fašistična milica|fašistične milice]] in posamezne fašiste.[[Slika:Bazovica 0105.jpg|thumb|V trajen spomin na štiri obsojence &quot;Prvega tržaškega procesa&quot; je bil postavljen spomenik na kraju njihove usmrtitve v [[Bazovica|Bazovici]] pri Trstu.]] Proti osumljencem je država organizirala sojenja posebnega sodišča za zaščito države. Prvo večje sojenje je bilo v [[Pulj]]u leta 1929, naslednje pa je bilo februarja 1930 v [[Trst]]u, ko so zaradi eksplozije v uredništvu fašističnega časnika [[Il popolo di Trieste]] razkrinkali organizacijo in obsodili njene voditelje. Štirje, to so bili člani organizacije [[Borba]] [[Ferdo Bidovec]], [[Fran Marušič]], [[Zvonimir Miloš]] ter [[Alojz Valenčič]] so bili obsojeni na smrt in ustreljeni v [[Bazovica|Bazovici]]. Številni drugi pa so bili obsojeni na takšne in drugačne kazni. Uporniška dejavnost slovenskih rodoljubov je tako za nekaj časa zamrla, ponovni zagon pa je dobila v letih pred drugo svetovno vojno: izvedene so bile razne sabotaže, kot na primer požigi skladišč in razstrelitev želežniške proge pri [[Trbiž]]u. [[Tajna policija]] pa je organizacijo leta 1940 odkrila in obtožene so obsodili na [[drugi tržaški proces|drugem tržaškem procesu]] decembra 1941, med njimi pet na smrtno kazen. To so bili komunisti in tigrovci [[Pinko Tomažič]], [[Viktor Bobek]], [[Ivan Vadnal]], [[Simon Kos]] in [[Ivan Ivančič]].

Po italijanskem napadu na Jugoslavijo so Fašistične oblasti še bolj poostrile zatiralne ukrepe proti Slovencem na Primorskem, a kljub temu jim ni uspelo preprečiti, da bi se Primorci množično vključevali v nastajajoče odporniško gibanje, ki so ga dojemali predvsem kot nadaljevanje odpora proti fašizmu.
{{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»&lt;br/&gt;''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942&lt;ref&gt;Alojz Zidar,Slovenski narod pomni in obtožuje, Založba Lipa 1999&lt;/ref&gt;}}

=== Primorska v drugi svetovni vojni in po njej ===

Na Primorskem so se prve skupine borcev proti fašizmu oblikovale vse od italijanske okupacije. [[Pinko Tomažič]] je že leta 1940 na Miljskih hribih pripravljal prvo oboroženo gverilsko skupino, vendar so ga odkrili. Prvi odbor OF je bil ustanovljen v Trstu avgusta leta 1941, prve napade pa so izvedli Maslovi borci leta 1941.
{{multiple image
|align=right
|image1= Ustanak u Jugoslaviji 1943.png 
|width1=290
|caption1=Osvobojena območja ob kapitulaciji Italije (september 1943) 
|image2= Italian_social_republic_map.png   
|width2=220px 
|caption2= Nemška Operacijska cona Jadranskega Primorja&lt;ref&gt;https://de.wikipedia.org/wiki/Operationszone_Adriatisches_Küstenland&lt;/ref&gt; 
}}
Kapitulacija Italije, razglašena 8. septembra 1943, je na vsem ozemlju Jugoslavije ustvarilo pričakovanje zavezniškega izkrcanja na Jadranu. Prepričanje, da se bliža konec vojne, je mnoge zvabilo k vstaji in k sodelovanju s partizani. Tudi Primorci so se množično vključevali v [[narodnoosvobodilni boj]] pod vodstvom Osvobodilne fronte in se borili proti fašizmu ter za priključitev matični domovini.

Po padcu fašistične Italije so Primorsko zasedli nemški okupatorji in jo vključili v Operacijsko Cono Jadranskega Primorja ({{jezik-de|Operazionszone Adriatisches Küstenland}}).
 
[[Image:Primorska proglasitev.jpg|thumb|210px|Proglas priključitve Slovenskega Primorja združeni Sloveniji]]16. septembra 1943 je Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]], proglasil  priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt; Spričo tega tudi [[slovensko domobranstvo|domobransko gibanje]] na Primorskem, imenovano [[Slovenski narodni varnostni zbor]], ni imelo večjega uspeha.
{{citatni blok|''... Kranjci nas (Primorce) v bistvu ne marajo, ker jih opozarjamo na njihovo veliko krivdo: na udinjanje mnogih med njimi tujcu in pripravljenost povezovati se z njimi proti lastnim bratom. Tega greha Primorci, razen redkih izjem, v glavnem nismo storili, zato so nam tuje vse diskusije v zvezi z narodno spravo, ki razdvajajo Slovence v osrednji Sloveniji, in ostajamo  ponosni na partizanske spomenike, ki v mogočnem loku obdajajo Trst in Gorico.''|[[Jože Pirjevec]]|Primorski dnevnik 10. aprila 2014}}
3. avgusta 1944, je bila ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=2024-09-16|website=slovenska-biografija.si}}&lt;/ref&gt; krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=2024-09-14|website=dk.fdv.uni-lj.si|first=Marko}}&lt;/ref&gt;
Aprila 1945 je štela okoli 2.500 privržencev, pretežno tržaških delavcev, in je delovala kot sestavni del [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], oziroma [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]], pri pripravi splošne vstaje, zaključnih bojev ter prevzema o blasti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html
|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024}}&lt;/ref&gt; 
28. aprila so privrženci KMT začeli izvajati organizirane odporniške akcije, v škodo nemških oboroženih sil in njihovih kolaborantov, v pričakovanju jugoslovanskih oboroženih sil.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
{{citatni blok|''Istrani!&lt;br /&gt;Čas osvoboditve naše Slovenske Istre je vendar prišel.&lt;br /&gt; Vsi, kmetje, delavci, meščani in inteligenca, zgrabite za orožje in pridružite se naši vojski, da bomo skupno pregnali še zadnjega zločinca z naše trpinčene zemlje.&lt;br /&gt;Dnevi okrutnega trpljenja, umorov, požigov in krvi so minili. Prišel je čas, da združimo vse naše sile ter zasedemo vso našo zemljo, obalo Slovenske Istre in naš Trst.&lt;br /&gt;Smrtni sovražnik našega naroda, tisti sovražnik, ki je tukaj ubijal in ropal, zapiral v ječe naše najboljše sinove in hčere, in še v zadnjih dneh svojega obstoja jih moril, danes v strahu beži, ker ve, da ima pred našim ljudstvom krvav dolg.&lt;br /&gt;Slovenska Istra, ki je bila dolgih in krvavih 25 let pod fašističnim jarmom, mora biti sedaj svobodna in jugoslovanska!&lt;br /&gt;Istrani, delavci, kmetje in meščani! Zgrabimo vsi orožje. S seboj prinesite puške in municijo, ki jo imate doma, s tem orožjem bomo sovražnika pobili; če ne bo zadostovalo orožje, bomo šli nadenj z vilami in lopatami, da enkrat za vedno uničimo to fašistično golazen.&lt;br /&gt;Naša vojska se bliža Trstu s hitrim korakom močna IV. Jugoslovanska Titova armada prodira preko Reke in Ilirske Bistrice na Trst. Tisoči tankov drvi naglo proti nam in morda gre samo še za ure, da se ta močna Titova armada združi z nami. Uničimo zadnje ostanke, ki so še na naši zemlji. Dokažimo, da smo dovolj močni, da skupno z našo vojsko sami dokončno osvobodimo našo Slovensko Istro, Trst in ostala naša mesta in jih pridružimo močni Titovi federativni Jugoslaviji.&lt;br /&gt;Naša pot pelje v jugoslovanski Trst in danes ni sile, ki bi nas ustavila na tej poti.&lt;br /&gt;K orožju, naš čas je nastopil!&lt;br /&gt;Živela federativna demokratična Jugoslavija! Živel maršal Tito! Živela naša Jugoslovanska armada! Smrt fašizmu – Svobodo narodu!&lt;br /&gt;29. april 1945&lt;br /&gt;Osvobodilna fronta slovenskega naroda|Proglas vsespošne ljudske vstaje, ki ga je objavilo politično vodstvo OF''&lt;ref&gt;{{navedi splet  
|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev Slovenskega Primorja
|author=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=17. septembra 2024}}&lt;/ref&gt; 
}}

1. maja so [[9. korpus NOVJ|9. korpus]], odredi IV. Jugoslovanske armade [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]] in delavski bataljoni, ki so delovali pod okvirom OF in Komand mest, osvobodili Trst in Gorico, kmalu nato pa še celotno Istro. Konec vojne so Primorci pričakali na strani zmagovitih držav zaveznikov in začel se je diplomatski boj za zahodno mejo. Vojna vihra je na območju Primorske terjala približno 7300 žrtev med pripadniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in njihovimi sodelavci ter smrt približno 5600 civilistov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
{{multiple image
|align=right
|image1=Confini Trieste-Istria2.jpg    
|width1=224
|caption1=[[Morganova linija]] (1945-1947)    
|image2=Free Territory of Trieste 2.jpg 
|width2=224
|caption2=[[Svobodno tržaško ozemlje]] (1947-1954){{legend|#C9FF20|Cona A STO;}}
{{legend|#AEFFAE|Cona B STO.}} }}
Jugoslovanska zasedba slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki ga je Italija dobila po prvi svetovni vojni je sprožila ostro reakcijo [[Britanci|Britancev]] in [[Američani|Američanov]] ter grožnjo vojaškega spopada. Jugoslavija je v končni fazi popustila in do 12. junija 1945 se je [[jugoslovanska armada]] morala umakniti za [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Morganova linija je [[Julijska krajina|Julijsko krajino]] razdelila na cono A in cono B.  

10. februarja 1947 je bila podpisana Pariška mirovna pogodba. Z začetkom veljavnosti mirovne pogodbe 15. septembra 1947 je bila določena meja med Italijo in Jugoslavijo in ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO), ki je bilo razdeljeno na Cono A STO in Cono B STO.    
 
Zaradi meje so bile med Italijo in Jugoslavijo stalne napetosti. 9. maja 1952 so zahodne sile z ''Londonskim sporazumom'' hotele prepustiti cono A STO Italiji, čemur se je Jugoslavija uprla. 8. oktobra 1953 pa sta [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[ZDA]] objavili namero, da bosta ukinili cono A STO in jo prepustili Italiji. V ta namen je Italija osredotočila svoje sile na mejah cone, vendar je v znak nasprotovanja enostranski odločitvi enako storila tudi Jugoslavija in prišlo je do ''[[tržaška kriza|tržaške krize]]''. V Jugoslaviji so se začele množične manifestacije, okrepili pa so tudi vojaške enote z rezervisti, s čimer je [[Tito]] dal vedeti, da vprašanja brez sodelovanja Jugoslavije ne bodo rešili. Velike sile so tako ocenile resnost razmer in se raje odločile za reševanje konflikta po diplomatski poti. 

5. oktobra 1954 je bil podpisan [[Londonski memorandum]], ki je dodelil cono A STO Italiji, cono B STO pa Jugoslaviji. Pri tem so državljani na obeh straneh meje imeli tudi pravice do izbire državljanstva in do izselitve bodisi v Italijo, bodisi v Jugoslavijo.   

Končna določitev meje med državama pa je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]].

Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991 sta Italija in Slovenija potrdili Slovenijo kot naslednico tistih jugoslovanskih pogodb, ki zadevajo Slovenijo in slovensko prebivalstvo.

== Večja mesta ==
V Italiji [[Trst]], [[Gorica]], [[Čedad]], v Republiki Sloveniji pa [[Nova Gorica]], [[Koper]], [[Izola]], [[Ajdovščina]], [[Vipava]], [[Tolmin]], [[Kobarid]], [[Sežana]], [[Bovec]], [[Idrija]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Ilirska Bistrica]].{{efn|Zgodovinsko gledano Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica niso v Primorju, ampak v vojvodini Kranjski.}}

== Gospodarstvo ==
Tradicionalne gospodarske panoge in območja, ki v veliki meri temeljijo na naravnih razmerah, so ribištvo, solinarstvo, pomorstvo, poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], [[Goriška Brda|Goriških Brdih]] ter [[Koprska brda|Koprskih brdih]], živinorejsko-poljedelsko območje s pašništvom v višjeležečih delih Koprskih brd in [[Brkini|Brkinov]], vinogradniško-živinorejsko območje višjega ležečega kraškega sveta ter območje z obmorsko gospodarsko usmeritvijo neposredno ob obali. Na severu na [[Kambreško|Kambreškem]] in v [[Banjšice|Banjšicah]] kmetijstvo kljub blagemu vplivu sredozemskega podnebja po [[soška dolina|soški dolini]]} nima večje vloge vloge, ima pa zato večjo vlogo gozd kot prevladujoča oblika rabe tal v pokrajini.

Kmetijstvo je bilo že od nekdaj zelo pomembno. Na tem območju so v nasprotju z drugimi pokrajinami Slovenije gojili oljke, vinsko trto, določene vrste južnega sadja in zgodnje zelenjave. Marsikje, zlasti na [[Kras]]u, so v ospredju manj donosne dejavnosti, veliko nekdaj skrbno obdelanih zemljišč pa je danes neobdelanih in opuščenih, zlasti na območjih odseljevanja prebivalstva in slabših naravnih možnosti. V porastu pa je danes predvsem pridelava sadja in vina.

[[Slika:Salt field worker.JPG|thumb|[[Sečoveljske soline]]]]Kmetovanje pa so spremljale številne dopolnilne dejavnosti, povezane predvsem z bližino večjih obalnih mest, predvsem Trsta. V Trstu, ki je bil ob popisu prebivalstva leta 1910 največje slovensko mesto je bilo tudi veliko  slovenskega kapitala oz. podjetij in več delavcev kot v vsej ostali Sloveniji. Zaradi majhnosti [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] ribolov danes nima večjega gospodarskega pomena, večji pomen ima predvsem gojenje školjk in solinarstvo.

V krajih ki so po Londonskem memorandumu ostali v Sloveniji je bila industrija pred letom 1945 slabo razvita, zgoščena je bila le v nekaj krajih, ki so po drugi svetovni vojni ostali v Italiji. Manjšo vlogo je imela izolska industrija, kljub skromnim zalogam pa je bila razmeroma pomembna dejavnost premogovništvo. Na razvoj gospodarstva sta po drugi svetovni vojni vplivala predvsem dva dejavnika, in sicer nova državna meja ter pospešen razvoj industrije, ki je zmanjšal prevladujoč pomen kmetijstva. V času SFR Jugoslavije je na Primorskem zraslo ogromno podjetij in tovarn, ki so bila svetovno znana kot npr.: Luka Koper, Tomos, Meblo, Lipa, Mehanotehnika, Javor in druga, ki pa so v času osamosvajanja ali po osamosvojitvi v večini propadla.

Po osamosvojitvi Slovenije postaja vse pomembejši dejavnik tudi državna meja s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Z razvojem industrije so zrasla nova gospodarska središča, kar je povzročilo spremembe v zaposlitveni strukturi prebivalstva. Sprva je prevladovalo zaposlovanje v tovarnah, kasneje pa se je okrepilo zaposlovanje v storitvenih dejavnostih. Glavne industrijske panoge  so postale lesnopredelovalna, kovinska, kemična, živilska industrija ter industriji prometnih sredstev in gradbenega materiala. Na Kambreškem in v Banjšicah sta nosilni gospodarski dejavnosti, pomembni za vso državo, industrija cementa in gradbenih izdelkov ter proizvodnja električne energije iz soških hidroelektrarn, v manjšem obsegu pa je prisotnih tudi nekaj drugih dejavnosti. Najpomembnejša industrijska središča so [[Nova Gorica]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Anhovo]], [[Koper]], [[Izola]], [[Ajdovščina]], [[Sežana]] in [[Ilirska Bistrica]].[[Postojna|Postojna,]]

[[File:Lukakoper.jpg|thumb|Koprsko pristanišče]]Obmorskost in obmejnost krepita vlogo terciarnega sektorja. Vse bolj so v ospredju turizem, promet, trgovina in pristaniška dejavnost. Osrednji območji gospodarskega razvoja sta obalni del Koprskih brd ter Goriška ravan s spodnjo in srednjo [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Koprsko pristanišče pa se je po drugi svetovni vojni do danes razvilo v pomembno jadransko pristanišče, njegov pomen pa raste.

Ponekod obmejni položaj z Italijo izkoriščajo za razvoj specializiranih turistično-gostinskih storitev in igralništva. Zlasti ob morju pa je pomemben poletni turizem z raznovrstno paleto spremljajočih dejavnosti, kjer od turističnih mest prednjačita [[Piran]] in [[Portorož]]. Turistično pomembni so še nekateri kraji v notranjosti, zlasti [[Lipica]] s konji [[lipicanci]] in znamenite [[Škocjanske jame]]. Pomembno vlogo pa turizem igra tudi v dolini Soče.

=== Prebivalstvo ===
 
Primorska je bila že od davnih časov narodnostno mešano področje naseljeno s [[Slovenci]], Istrani in [[Hrvati]], in  [[Italijani]], Furlani in [[Nemci]].

Pred razmejitvijo po drugi svetovni vojni je leta 1945 na delu Primorske, ki danes pripada Sloveniji, prebivalo približno 220.000 Slovencev in 20.000 Italijanov; na delu Primorske, ki danes pripada Italiji pa je leta 1945 prebivalo približno 300.000 Italijanov in 100.000 Slovencev (vključno z Beneškimi Slovenci).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 – ISBN 978-961-6580-89-2&lt;/ref&gt;

===Znameniti Primorci===
&lt;gallery heights=&quot;120&quot; mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Sveta gora, altar of the Mother of God basilica.jpg|[[Urška Ferligoj]]
Slika:Iacobus Handl Gallus.GIF|[[Jakob Petelin Gallus|Jakob Gallus]]
Slika:Ivan Nabergoj.jpg|[[Ivan Nabergoj]]
Slika:Simon Gregorčič.jpg|[[Simon Gregorčič]]
Slika:Frančišek Borgia Sedej.jpg|[[Frančišek Borgia Sedej|Frančišek B. Sedej]]
Slika:Julius Kugy.jpg|[[Julij Kugy]]
Slika:Max Fabiani 1902.jpg|[[Max Fabiani]]
Slika:Alojz Gradnik 1925.jpg|[[Alojz Gradnik]]
Slika:COA Coronini von Cronberg - Tyroff AT.jpg|[[Nicoletta Coronini]]
Slika:Edvard Rusjan.jpg|[[Edvard Rusjan]]
Slika:Srečko Kosovel.jpg|[[Srečko Kosovel]]
Slika:Elda Piščanec.jpg|[[Elda Piščanec]]
Slika:Bartol Pict.jpg|[[Vladimir Bartol]]
Slika:Igo Gruden 1928.jpg|[[Igo Gruden]]
Slika:Bratuz Lojze.jpg|[[Lojze Bratuž]]
Slika:Kosmač Pict.jpg|[[Ciril Kosmač]]
Slika:Jože Babič.jpg|[[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]]
Slika:Lojzka Bratuž 02.jpg|[[Lojzka Bratuž]]
Slika:Ciril Zlobec.jpg|[[Ciril Zlobec]]
Slika:Tikara Pict.jpg|[[Tinkara Kovač]] 
&lt;/gallery&gt;

=== Kultura ===
V 19. stoletju sta bili Trst in Gorica, poleg Ljubljane in Celovca, med glavnimi zarišči slovenskega intelektualnega in političnega življenja. Gorica je bila med drugim sedež mogočne metropolje, v katero sta bili vključeni tudi tržaško-koprska in ljubljanska škofija. Med drugim je bilo v Gorici semenišče, okoli katerega se je razvijalo plodno intelektualno življenje, ki je prispevalo k formaciji literarnih ustvarjalcev, kot na primer Simona Gregorčiča. V Trstu, v katerem je na začetku 20. stoletja prebivalo več Slovencev kot v Ljubljani, pa se je ustvarila bogata slovenska gospodarska elita, ki jo je, po prvi svetovni vojni, strlo protislovensko delovanje italijanskega fašizma.

== Himna Primorcev (neuradna) ==
[[Vstala Primorska]] je slovenska rodoljubna pesem ([[slovenske ljudske pesmi]]) in (neuradna) himna Primorcev. Avtor besedila je Lev Svetek-Zorin, uglasbil pa jo je Rado Simoniti.

Osnova te pesmi je Venturinijeva Bazoviška, ki je med Slovenci v Italiji, kljub prepovedi slovenske besede in pesmi, postala zelo popularna že v času fašizma in NOB.

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* Jože Pirjevec: &quot;Trst je naš!&quot;: boj Slovencev za morje (1848-1954). Ljubljana: Nova revija, 2008.
* Dušan Nećak, Božo Repe: Oris sodobne obče in slovenske zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2003.
* Milica Kacin Wohinz, Marta Verginella: Primorski upor fašizmu 1920-1941. Ljubljana: Slovenska matica, 2008.
* Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.
* Miloš Ivančič: Primorska dežela, Društvo Tigr, Koper 2013,

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945]]
* [[Italijanski vojni zločini druge svetovne vojne]]
* [[Rapalska pogodba]]
* [[Slovenska manjšina v Italiji]]
* [[Slovenska obala]]
* [[Vinorodna dežela Primorska]]

== Zunanje povezave ==
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovene Littoral|Primorska}}
{{-}}
{{SLO_pokrajine}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Primorska| ]]
[[Kategorija:Področja Slovenije]]
[[Kategorija:Jadransko morje]]</text>
      <sha1>8htsf3tm1g23e7gn6qotkk12t5nktx3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Cankar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15921</id>
    <revision>
      <id>6672976</id>
      <parentid>6672493</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:55:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>HhhkyQdxcfvr</username>
        <id>259476</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po smrti */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6672976</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16993" sha1="an8d3ommwj2t99m8g9z10a7dqy4al2d" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Cankar}}
{{Infopolje Pisec
| name             = Ivan Cankar
| image            = 
| caption          = 
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = 
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| occupation       = 
| genre            = [[Novela (književnost)|novela]], [[kratka zgodba]], [[Dramsko delo|drama]], [[pesem]], [[esej]]
| movement         = [[simbolizem (književnost)|simbolizem]]&lt;br /&gt;[[moderna umetnost]]
| notableworks     = ''[[Kralj na Betajnovi]]&lt;br /&gt;[[Martin Kačur]]&lt;br /&gt;[[Za narodov blagor]]&lt;br /&gt;[[Hiša Marije Pomočnice]]&lt;br /&gt;[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]''
&lt;!-- | influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] --&gt;
&lt;!-- | influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]] --&gt;| website          = 
}}

'''Ivan Cankar''' (tudi ''Johann Cankar'')&lt;ref name=&quot;:99&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vrhnika/04332/?pg=82|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04332 {{!}} Vrhnika {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]]. 

Skupaj z [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom]] velja za začetnika modernizma v slovenski književnosti. Velja za največjega pisatelja v slovenščini, včasih so ga primerjali s Franzom Kafko in Jamesom Joyceom.

==Življenje==
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši na Vrhniki, ''Na klancu'' 1 (ob njegovem roj. Vrhnika 141)&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt; kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Bil je eden od mnogih otrok revnega obrtnika, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu priselil v Bosno. Vzgajala ga je mati Neža, s katero je vzpostavil tesen, a ambivalenten odnos. Lik požrtvovalne in podredljivo represivne matere je kasneje postal ena najbolj prepoznavnih značilnosti Cankarjeve proze. Krščen je bil 11. maja v domači [[Župnija Vrhnika|župniji Vrhnika]].&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt; Leta 1882 je bil vpisan v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 se je vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji ''Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''.

Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je  prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca na Dunaju,]] vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat [[Fran Povše]]). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom ''[[Slovenci in Jugoslovani]]'', v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.

Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnišnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

== Delo ==

[[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]]
Uvrščamo ga med štiri predstavnike [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]].

Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila.

Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]'').

V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.

Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''.

== Psevdonimi ==

Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.

== Po smrti ==

Kipi v spomin njemu se nahajajo: [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|na Vrhniki]] (delo kiparja [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]]), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]), pred [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]] v Ljubljani ([[Slavko Tihec]]), pa tudi v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici v Sloveskih goricah]]. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Sloveniji, osnovnih šol, [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika]], Spominski plošči in svojo ulico ima tudi na [[Dunaj|Dunaju]].

Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]].

[[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film ''Cankar'' in [[strip]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani]] pod pokroviteljstvom [[Občina Vrhnika|Občine Vrhnika]] od leta 2020 podeljujejo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] za najboljšo [[pripovedništvo|pripovedno]], [[lirika|lirično]], [[dramatika|dramsko]] ali [[esejistika|esejistično]] knjigo minulega leta.&lt;ref name=&quot;Delo_nominiranci&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2021-02-10}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']]
=== Poezija ===
* ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902)

===Proza===
* ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899)
* ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901)
* ''[[Tujci]]'' (roman) (1902)
* ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903)
* ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903)
* ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903)
* ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904)
* ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904)
* ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905)
* ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905)
* ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905)
* ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905)
* ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest)  (1905)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest)  (1905)
* ''[[V samoti]]'' (povest)  (1905)
* ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906)
* ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907)
* ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907)
* ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman)  (1907)
* ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908)
* ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908)
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909)
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909)
* ''[[Za križem]]''(novele) (1909)
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911)
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) (1911)
* ''[[Milan in Milena]]'' (roman) (1913)
* ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920)
* ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921)
*  ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest)  (1913/1914; prvič objavljeno 1921)

=== Dramatika ===
* ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897)
* ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900)
* ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901)
* ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902)
* ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907)
* ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910)
* ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911)

Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: ''Pregled slovenske književnosti''&lt;ref&gt;Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.&lt;/ref&gt;

=== Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' ===
* [[:s: Uboge rože|Uboge rože!]] (24.–25. september 1902)
* Prijateljica (7.–11. marec 1903)
* Groba nehvaležnost (4. december 1909)
* Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910)
* Don Alfonso (8.–9. februar 1910)
* Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910)
* Sveto obhajilo (19. februar 1910)
* Naredba (26. marec 1910)
* Judežev poljub (23. april 1910)
* Siv las (30. april 1910)
* Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910)
* Ponesrečen feljton (21. maj 1910)
* Majsko veselje (28. maj 1910)
* Cigarete (23. julij 1910)
* Njena podoba (30. julij 1910)
* Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910)
* Sočutni Jakob (13. avgust 1910)
* Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910)
* Trubadur (20. avgust 1910)
* Pravljica (27. avgust 1910)
* Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910)
* Idila (3. september 1910)
* Češnje in prstan (7. september 1910)
* V gaju (10. september 1910)
* Idealist (8. oktober 1910)
* Istrski osel (24. junij 1911)
* Starec (30. avgust–2. september 1911)
* Na verandi (14. oktober 1911)
* Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911)
* Mladost (26. oktober 1911)
* Noč (28. oktober 1911)
* Pred pragom (4. november 1911)
* Koncert na vrtu (7. december 1911)
* Sova (18. maj 1912)
* Desetica (20. avgust 1912)
* Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912)
* Tičnica (23. november 1912)
* Muhe (30. november 1912)
* Odlomek iz romana (10.–13. december 1912)
* Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige &quot;Aleš iz Razora&quot; (9. maj 1926)

== Mladinska dela == 
* ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887)
* ''[[Bobi]]'' (1909)
* [[Peter Klepec (Cankar)|''Peter Klepec'']] (1917)
* [[Na peči|''Na peči'']] (1876-1918)

=== Esejistika Ivana Cankarja ===
* ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907)
* ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910)
* ''[[Črtice]]''                 (1876-1918)
* ''[[Tuje Življenje]]''     (1876-1918)

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih cankaroslovcev]]
*[[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Cankarjeva literarna pot]]
* [[Cankarjeva nagrada]]
* [[Cankarjevo priznanje]]
* [[Cankarjev dom]]
* [[Cankarjev vrh]]
* [[Cankar (priimek)]]
* {{:Portal:Literatura/povezava}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77.
* Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80.
* {{Cite book |author=Grdina |title=Ivan Cankar: portret genija |edition=2. natis |publisher=Beletrina |location=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298076416|first=Igor}}
* Alojzija Zupan Sosič (2025): ''Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in misle''c. Ljubljana, Cankarjeva založba.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{zbirka in kategorija}}
* [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot]
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede]
* [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111030216/http://projekti.svarog.org/cankar/ |date=2008-01-11 }}
*{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran'']
* [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&amp;id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&amp;type=PDF Ivan Cankar in Trst]
* [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi

{{-}}

{{Ivan Cankar}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenska moderna]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Ivan Cankar|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]</text>
      <sha1>an8d3ommwj2t99m8g9z10a7dqy4al2d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Slovenci</title>
    <ns>14</ns>
    <id>17386</id>
    <revision>
      <id>6672653</id>
      <parentid>6020817</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27672-84</username>
        <id>259431</id>
      </contributor>
      <origin>6672653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="215" sha1="emywm1s68m51greisd5ny9gxrml7o6d" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Slovenci]]h. Timcat

{{Kategorija v Zbirki|People of Slovenia}}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Južni Slovani]]
[[Kategorija:Slovenija]]</text>
      <sha1>emywm1s68m51greisd5ny9gxrml7o6d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672654</id>
      <parentid>6672653</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:56:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6672653|6672653]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-27672-84|~2026-27672-84]] ([[User talk:~2026-27672-84|pogovor]])</comment>
      <origin>6672654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="208" sha1="9j2wyi10ryq7zy2dfl775mra40h9e5q" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Slovenci]]h.

{{Kategorija v Zbirki|People of Slovenia}}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Južni Slovani]]
[[Kategorija:Slovenija]]</text>
      <sha1>9j2wyi10ryq7zy2dfl775mra40h9e5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23041</id>
    <revision>
      <id>6672699</id>
      <parentid>6615276</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitev romanov glede na snov */ dp</comment>
      <origin>6672699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9782" sha1="dq2opvju00dyl6vkixq9sup6myraivm" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Roman}}

'''Román''' je najobširnejše [[epika|pripovedno]] delo v [[proza|prozi]]. Ima številna [[poglavje|poglavja]], dogajanje je zapleteno in po navadi zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica [[kniževna oseba|književnih oseb]], [[značaj]] osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana. V romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa ter kraja dogajanja.&lt;ref&gt;Lukács, L. (2000). ''Teorija romana''. Ljubljana : Literarno-umetniško društvo Literatura.&lt;/ref&gt;
 
== Zgodovina romanov ==

Najstarejše oznake za roman je mogoče najti v [[antika|antični]] oziroma grško-rimski in staroindijski [[zgodovina|zgodovini]]. Antični roman so imeli za isto zvrst kot zgodovinopisje in ga z njim tudi povezujejo, najdemo pa tudi izraz pripoved. Antika torej za svoje romane ni ustvarila posebnega literarnega termina, ampak je prenašala nanj oznake drugih zvrsti. Ravno tako tudi staroindijska. 

V [[Evropa|Evropi]] se je izraz roman prvič pojavil v staro-francoskem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]] in sicer kot »romanz«. Najprej so bili romani močno [[Junaški ep|junaško epski]], v 12. stoletju pa se pojavi nova zvrst verznih pripovedi z viteško ljubezenskimi in pustolovskimi motivi. V 13. stoletju se termin roman prenese iz teh viteških pesnitev na prozne pripovedi. Prvi besedo roman napiše Étienne Pasquier leta 1560, v svoji [[Enciklopedija|enciklopediji]] Recherches de la France. V 17. stoletju se pomen francoskega termina »romanz« dokončno ustali. Pojem roman tako, označuje pripoved v prozi, ki je domišljijska, viteška, pustolovska, heroično-galantna ter fantastična. Francoski termin zgodaj sprejmejo Italijani kot termin »romanzo« prvi ga uporabijo Luigi Pulci, [[Matteo Maria Boiardo]], [[Ludovico Ariosto]]  v 13. stoletju. Posebnost pri italijanskem razvoju romana pa je ta, da so termin uporabljali za dva primera: za renesančno epiko in za roman v sodobnem smislu.
Izraz se prenese tudi na [[Portugalska|Portugalsko]], v [[Španija|Španijo]], kjer je termin našel mesto šele v 17. stoletju, uporabil pa ga je [[Miguel de Cervantes]] v [[Don Kihot]]u, takrat nastane tudi pojem [[Novela (književnost)|»novela«]] za daljšo pripovedno obliko. Podobni primeri so tudi v anglosaški literaturi kjer se pojavi v 13. stoletju in ima več oblik: romanse, romaunce…  

[[George Noel Gordon Byron|Byron]] je uporabil izraz »romaunt« v Romanju grofiča Harolda saj je s tem sledil Franciji. Španski in angleški termin se nato razširita v anglosaškem in latinsko-ameriškem prostoru, francoska oznaka romana pa prodre v srednjo Evropo nato na nemški prostor v 17. stoletju in nato še v slovanski prostor.&lt;ref&gt;Kos, J. (1983). ''Roman''. Ljubljana : Državna založba Slovenije.&lt;/ref&gt;

=== Pojav romana na slovenskih tleh ===
[[Slika:Josip Jurčič - Deseti brat.pdf|150px|thumb|page=3|desno]]
Na slovenskih tleh se je roman pojavil leta 1866, ko je [[Josip Jurčič]] napisal prvi slovenski roman [[Deseti brat]]. Motiv Desetega brata pa je ljudski, prikazuje življenje desetega otroka v družini, ki naj bi prinašal nesrečo. Josip Jurčič je poleg romana uvedel v slovensko literaturo še [[črtica (književnost)|črtice]], [[pripovedka|pripovedke]], in [[povest]]i, pri tem je štet kot najbolj zvestega sledilca literarnega programa Frana Levstika.

Tako romanopisje kot tudi sama literarna teorija je strmo napredovala po Desetem bratu, napredovala je tudi bralna kultura ob razvijanju slovenskega tiska in časopisja, pa tudi narodne politike, tudi sami pisatelji so bili vedno bolj seznanjeni s svojimi sodobniki. Janko Kersnik je eden prvih družboslovcev, ki seznanja s književnostjo bližnje kulturno okolje in nove kulturne in pravne izzive, ki prihajajo z reformami. Ivan Tavčar izstopa kot izrazito strankarski pisec, ki uvede liberalizem kot pomemben svetovni nazor. Vladimir Bartol je ena prvih slovenskih pisateljev, ki izrecno naslovi vprašanje psihoanalize v prozi, ukvarja se tudi z verskimi tematikami. Zaradi vidne povezave časopisov, gibanj in strank v zaprte kroge in večinoma kmečkim prebivalstvom, je velika skrb vložena predvsem v dvigovanje pismenosti. Prave romane, ki izpolnjujejo vse zahteve modernega oz. postmodernega romana, pa tudi podrobno trdno analizo dosedanje književnosti s stališča sodobne literarne teorije, slovenska književnost pričenja analizirati po drugi svetovni vojni. Z osamosvojitvijo vidno narašča literarna produkcija, opazno se poveča tudi žanrska produkcija.

== Delitev romanov glede na snov ==
* viteški,
* pustolovski,
* zgodovinski,
* vojni,
* znanstvenofantastični,
* [[Senzacionalni roman|senzacionalni]],
* biografski,
* psihološki,
* družbenokritični,
* kriminalni,
* ljubezenski,
* družinski,
* borilne veščine,
* a la clef roman
* [[Pikareskni roman]]
* politični roman

=== Viteški roman ===
[[Viteški roman]] pripoveduje o dvorsko-viteškem življenju v visokem srednjem veku, nastal pa je v 12. stoletju v Franciji in se nato razširil. Prvotno je bil pisan v verzih, v 13. stoletju pa se je razvil v prozo. Še najbližje viteškemu romanu je Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem, a je po zgradbi vse še vedno povest. Predstavnik je Ivan Sivec: Vladar Samo
[[Slika:Naslovnica Alamuta.png|150px|thumb|desno|Naslovnica Alamuta iz leta 2001]]

=== Pustolovski roman ===
[[Pustolovski roman]] lahko pripoveduje o več različnih obdobjih. Te zgodbe poskušajo bralcu približati nenavadna doživetja. Alamut Vladimirja Bartola je predstavnik žanra.

=== Zgodovinski roman ===
[[Zgodovinski roman]] je večinoma daljše besedilo, iz katerega izvemo, kakšni so bili posamezni zgodovinski dogodki, osebe. V njih prepoznamo tudi določena zgodovinska dejstva. Najbolj jasen predstavnik žanra je Veliki voz Miloša Mikelna.

=== Vojni roman ===
[[Vojni roman]] korenine te vrsta romana izhajajo iz [[ep]]ov. Nekateri vojni romani so nastali z namenom proti vojni, drugi pa z namenom, da bi vojno spodbudili. V slovenski književnosti ta žanr dobro predstavlja roman Toneta Svetine: Ukana.

=== Znanstvenofantastični roman ===
[[Znanstvenofantastični roman]] ima zgodbo postavljeno v domišljiski svet, z raznimi izmišljenimi bitji kot so nezemljani, [[robot]]i, [[vampir]]ji, vile, [[škrat]]i, [[čarovnik]]i, avtor lahko omogoča tako alternativno resničnost, utopijo, uvaja znanstvene ideje v običajno stvarnost... Najbolj jasen predstavnik je 4000 Ivana Tavčarja.

=== Biografski roman ===
[[Biografski roman]] je neke vrste zgodovinski roman, ki realno pripoveduje o življenju pomembne zgodovinske osebe, kadar pa opisuje sodobno osebo postane samostojen žanr. Predstavnik žanra je Anton Slodnjak: Iztrohnjeno srce

=== Psihološki roman ===
[[Psihološki roman]] pripoveduje o notranjem, duševnem stanju ljudi. Torej o njihovih čustvih, mišljenju in razmišljanju. Ta zvrst pa se je dobro razvila v sredini 19. stoletja. Žanr dolgo ni imel predstavnika v slovenskem jeziku. Goran Vojnovič: Čefurji raus,  Drago Jančar: Drevo brez imena, Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov, Nejc Gazvoda:[[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]], Evald Flisar:Opazovalec, Branko Gradišnik: Roka, voda, kamen

=== Družbenokritični roman ===
Družbenokritični roman s to zvrstjo pistelji kritično ocenjujejo družbo, iz različnih perspektiv in v različnih obdobjih. Najbolj jasen primer takšnega pisanja nudi Andrej E.Skubic:Fužinski bluz, Janko Kersnik:Rokovnjači, Igor Karlovšek:Odvetnik, Polona Glavan: Kakorkoli

=== Kriminalni roman ===
[[Kriminalni roman]] pripoveduje o kriminalnih dejanjih in o razreševanju kriminalnih dejanjih, o detektivskem delu. Obstajajo pa tudi podzvrsti kriminalnega romana, ki se nanašajo na to čemur roman najbolj posveča pozornost. Slovenski predstavniki so Avgust Demšar: Evropa, Vladimir P.Štefanec: Mrtvi ne plačujejo računov, 

=== Ljubezenski roman ===
[[Ljubezenski roman]] zelo pogosto posveti vso pozornost ljubezenskemu odnosu med glavnima literarnima likoma. Žanr je po navadi namenjen ženskam in knjige po navadi izhajajo v serijski obliki. Četudi je statistično ta tip romana najbolj bran v Sloveniji, imamo le malo predstavnikov: Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti, Tina Vrščaj:Zataknjena v pomladi.

=== Družinski roman ===
Družinski roman je zvrst, ki pripoveduje o družinskih odnosih, o vzponih in padcih družine. Po navadi jo piše eden izmed družinskih članov.&lt;ref&gt;Belšak, A. (2003). ''Žanri v slovenski daljši prozi''. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko.&lt;/ref&gt;
Najbolj viden predstavnik takšnega pisanja v smislu sage izstopa serija romanov Bogdan Novak: Lipa zelenela je. Vidna predstavnika sta tudi Vladimir Hieng:Čudežni feniks, Katarina Marinčič: Prikrita harmonija

=== Roman o borilnih veščinah ===
[[Roman o borilnih veščinah]] se ukvarja s tematiko borilnih veščin in športov ter ima številne podzvrsti, kot so športni roman, kriminalka, ljubezenski roman. Utemeljitelj te zvrsti v Sloveniji je Silvester Vogrinec, njegov najbolj značilni roman je Karate bojevnik : Beli galeb.

== Delitev romanov glede na obliko ==
* Pisemski,
* dnevniški,
* kronikalni,
* idr.

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|roman|Roman}}
* [http://www.delo.si/clanek/97302''Prvi slovenski roman v verzih'']
* [http://www.centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&amp;L2_ID=38&amp;L3_ID=58&amp;LANG=slo''Slovenski roman v 19. stoletju''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110518024734/http://centerslo.net/l3.asp?L1_ID=4&amp;L2_ID=38&amp;L3_ID=58&amp;LANG=slo |date=2011-05-18 }}
* [http://www.merriam-webster.com/dictionary/novel''Definition of novel'']

[[Kategorija:Književnost]]
[[Kategorija:Pripovedni žanri ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dq2opvju00dyl6vkixq9sup6myraivm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludvik XIV. Francoski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23668</id>
    <revision>
      <id>6672642</id>
      <parentid>6672494</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:36:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>Začetek novega razdelka.</comment>
      <origin>6672642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70563" sha1="eq4g91t93zkzcyi7f2wh5i4t5zu6e9x" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ludvik XIV.
| title        = 
| successor    = [[Ludvik XV.]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 
| death_place  = 
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = 
| succession   = [[Kralj Francije]]
| predecessor  = [[Ludvik XIII.]]
}}

'''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].

Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi&lt;ref&gt;Spielvogel 2016, stran 419.&lt;/ref&gt; zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju.

Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije.

Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost.

Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.&lt;ref&gt;Nathan 1993, strani 633–649.&lt;/ref&gt; Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nathan 1993, stran 633.&lt;/ref&gt; Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701.

Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti.

== Zgodnja leta ==
[[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]]
[[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]]
Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}&lt;/ref&gt; in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).&lt;ref&gt;Bluche 1990, stran 11.&lt;/ref&gt; V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 129.&lt;/ref&gt;

Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.&lt;ref&gt;Panhuysen 2016, stran 26.&lt;/ref&gt; Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so:

:&lt;blockquote&gt;»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«&lt;ref&gt;Fraser 2006, strani 14–16.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 30–40.&lt;/ref&gt;

V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy.

== Manjšina in fronda ==

=== Nasledstvo prestola ===
Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.&lt;ref&gt;Reinhardt 2016, stran 20.&lt;/ref&gt;

Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja&lt;ref&gt;Kleinman 1985, stran 145.&lt;/ref&gt; s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,&lt;ref&gt;Bély 2001, stran 57.&lt;/ref&gt; razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.&lt;ref&gt;Sonnino 1998, strani 217–218.&lt;/ref&gt; Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten.

Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 34–37.&lt;/ref&gt;

Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot &quot;navadnega kriminalca&quot;, kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika.

Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 29–36.&lt;/ref&gt;

Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].&lt;ref&gt;Beem 2018, stran 83.&lt;/ref&gt; Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 131.&lt;/ref&gt; Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].&lt;ref&gt;Dvornik 1962, stran 456.&lt;/ref&gt; Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč.

=== Zgodnja dejanja ===
Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.&lt;ref&gt;Kleinman 1985.&lt;/ref&gt;
[[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]]
Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 70–75.&lt;/ref&gt;

Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali &quot;plemstvo halje&quot;), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev.

Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 80–85.&lt;/ref&gt; Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta.
[[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]]
Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.&lt;ref&gt;Blanning 2008, stran 306.&lt;/ref&gt; Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza.

Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 84–87.&lt;/ref&gt; Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz.

Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor.
[[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]]
Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.&lt;/ref&gt; »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Hatton 1972, stran 22.&lt;/ref&gt; »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 31.&lt;/ref&gt;

Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani &quot;tuji princi&quot;, kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]].

Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu.

Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 18.&lt;/ref&gt; Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 148–150.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.&lt;ref&gt;Bluche 1990, strani 128–129.&lt;/ref&gt;

== Osebna vladavina in reforme ==

=== Odraslost in zgodnje reforme ===
[[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]]
Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra:

:»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}&lt;/ref&gt;
Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran xii.&lt;/ref&gt;

Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev.

Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo.
[[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]]
Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov.
[[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]]
Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček.

Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le &quot;neprivilegirani&quot; razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.&lt;/ref&gt;

Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije.

Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje.

=== Odnosi z glavnimi kolonijami ===
[[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]]
Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.&lt;ref&gt;Merryman 2007.&lt;/ref&gt; Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.&lt;ref&gt;Antoine 1989, stran 33.&lt;/ref&gt; Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike.

Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni.

Ludvik je vladal prek številnih svetov:

* ''Conseil d'en haut'' (&quot;Visoki svet&quot;, ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri.
* ''Conseil des dépêches'' (&quot;Svet sporočil&quot;, ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc).
* ''Conseil de Conscience'' (&quot;Svet vesti&quot;, ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji).
* ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 223–225.&lt;/ref&gt;

== Zgodnje vojne ==

=== Španija ===
[[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]]
[[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]]
Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Wolf 1968, stran 117.&lt;/ref&gt; Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 54.&lt;/ref&gt; Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije.

[[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče &quot;prešlo&quot; v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant &quot;prešel&quot; v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko.

=== Odnos z Nizozemsko ===
[[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]]
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.&lt;ref&gt;Israel 1990, strani 197–199.&lt;/ref&gt;

Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.&lt;ref&gt;Hutton 1986, strani 299-300.&lt;/ref&gt;

Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 109-110.&lt;/ref&gt;
[[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]]
Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.&lt;ref&gt;McKay 1997, stran 206.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.&lt;ref&gt;Young 2004, stran 133.&lt;/ref&gt;

Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.&lt;ref&gt;Black 2001, strani 97-99.&lt;/ref&gt;

Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, strani 396-398.&lt;/ref&gt; Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.&lt;ref&gt;Frost 2000, stran 213.&lt;/ref&gt; Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, stran 451.&lt;/ref&gt;

Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami.

Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji.

Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 161-171.&lt;/ref&gt;

Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.&lt;ref&gt;Merriman 2019, stran 319.&lt;/ref&gt; Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi.

=== Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami ===
[[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]]
Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.&lt;ref&gt;Bailey 2018, stran 14.&lt;/ref&gt;
[[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]]
Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}&lt;/ref&gt; Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 439.&lt;/ref&gt; Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega.

[[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.&lt;ref&gt;Keay 1994, strani 201-204.&lt;/ref&gt;

Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.&lt;ref&gt;Pagani 2001, stran 182.&lt;/ref&gt; Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}&lt;/ref&gt; Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.&lt;ref&gt;Barnes 2005, stran 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mungello 2005, stran 125.&lt;/ref&gt;

== Višek moči ==

=== Centralizacija moči ===
[[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]]
Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji.

Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}&lt;/ref&gt;
[[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]]
Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v:

&quot;neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom.&quot;&lt;ref&gt;Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, &quot;Solar Power,&quot; The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.&lt;/ref&gt;

Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom.

Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}&lt;/ref&gt; Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo (&quot;plemstvo meča&quot;) prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo (&quot;plemstvo halje&quot;). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje.

=== Francija kot središče vojskovanja ===
[[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]]
Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej.

Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}&lt;/ref&gt; Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam:

:&quot;Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 236-237.&lt;/ref&gt;
Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov:

:&quot;Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [&lt;nowiki/&gt;[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 237 in 242.&lt;/ref&gt;

== Fontainebleaujski edikt ==
[[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]]
Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' (&quot;''čigar kraljestvo, njegova vera''&quot;), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 89-99.&lt;/ref&gt;

Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 92-93.&lt;/ref&gt; Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami.

Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 96.&lt;/ref&gt;
[[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot &quot;misijonarji v škornjih&quot;), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]]
15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.&lt;ref&gt;Nolan 2008, stran 132.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 96-97.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bluche 1986, strani 20-21.&lt;/ref&gt;

Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 98.&lt;/ref&gt;

Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena.

Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.&lt;ref&gt;Edwards 2007, stran 212-213.&lt;/ref&gt; Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi.

== Devetletna vojna ==
{{Main|Devetletna vojna}}
=== Vzroki in potek ===
[[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]]
[[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]]
[[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.&lt;ref&gt;Durant in Durant 1963, stran 691.&lt;/ref&gt; Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 192.&lt;/ref&gt;

Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 313.&lt;/ref&gt; Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 189-191.&lt;/ref&gt;

Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije (&quot;Opustošenje Pfalške&quot;).&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 192-193.&lt;/ref&gt;
[[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]]
Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].&lt;ref&gt;Lynn 1999.&lt;/ref&gt; Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,&lt;ref&gt;Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.&lt;/ref&gt; predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 209.&lt;/ref&gt;
[[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]]
Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov.

Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za &quot;tako barbarsko kot neuporabno&quot;.&lt;ref&gt;Terlinden, Ch. (1958). &quot;Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695&quot;. Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.&lt;/ref&gt;

Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 232.&lt;/ref&gt; Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 253.&lt;/ref&gt;

=== Mir v Ryswicku ===
Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč.

Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona.

Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 653.&lt;/ref&gt; V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.&lt;ref&gt;Lossky 1994, stran 255.&lt;/ref&gt; Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana.

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Main|Španska nasledstvena vojna}}
=== Vzroki in priprave na vojno ===
Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev.

Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.).

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Citirana d&lt;nowiki/&gt;ela ===

* Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN &lt;bdi&gt;978-3-3192-7619-9&lt;/bdi&gt;.
* Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN &lt;bdi&gt;978-0-5311-5112-9&lt;/bdi&gt;.
* Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-4000-3374-4&lt;/bdi&gt;.
* Nathan, James (jesen 1993). &quot;Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV&quot;. ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia.
* Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN &lt;bdi&gt;978-9-0450-2329-8&lt;/bdi&gt;.
* Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC  423881843.
* Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-3058-8842-5&lt;/bdi&gt;.
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
[[Kategorija:Francoski kralji]]
[[Kategorija:Navarski kralji]]
[[Kategorija:Bourboni]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eq4g91t93zkzcyi7f2wh5i4t5zu6e9x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srednja Amerika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>25224</id>
    <revision>
      <id>6672608</id>
      <parentid>6616658</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:47:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba izraza Srednja Amerika kot sinonima */ -anglofonski odstavek, za slovenščino neuporaben, ker imamo Srednjo in Mezoameriko</comment>
      <origin>6672608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7936" sha1="mox6uf37ioem8msli3vz93myqemnf86" xml:space="preserve">{{Infobox 
| bodyclass = geography
| title     = SrednjaAmerika 
| image     = [[File:Middle America (orthographic projection).svg|250px]]
| label1    = Območje
| data1     = 2.728.827 km²
| label2    = Prebivalstvo (2007) 
| data2     = 188.187.764
| label3    = Države
| data3     = {{Collapsible list
| title = 21 – 23
| {{Flag|Antigva in Barbuda}}
| {{Flag|Bahami}}
| {{Flag|Barbados}}
| {{Flag|Belize}}
| {{Flag|Kolumbija}}{{NoteTag|Včasih vključeno|name=&quot;Countries&quot;}}
| {{Flag|Kostarika}}
| {{Flag|Kuba}}
| {{Flag|Dominica}}
| {{Flag|Dominikanska republika}}
| {{Flag|Salvador}}
| {{Flag|Grenada}}
| {{Flag|Gvatemala}}
| {{Flag|Haiti}}
| {{Flag|Honduras}}
| {{Flag|Jamajca}}
| {{Flag|Mehika}}
| {{Flag|Nikaragva}}
| {{Flag|Panama}}
| {{Flag|Sveti Krištof in Nevis}}
| {{Flag|Sveta Lucija (država)}}
| {{Flag|Sveti Vincencij in Grenadine}}
| {{Flag|Trinidad in Tobago}}
| {{Flag|Venezuela}}{{NoteTag|name=&quot;Države&quot;}}
 }}
| label4 = [[Odvisno ozemlje]]
| data4 = {{Collapsible list
| title = 18
| {{Flag|Angvila}} (UK)
| {{Flag|Aruba}} (NL)
| {{Flag|Bonaire}} (NL)
| {{Flag|Britanski Deviški otoki}} (UK)
| {{Flag|Kajmanji otoki}} (UK)
| {{Flag|Curaçao}} (NL)
| {{Flag|Gvadelup}} (FR)
| {{Flag|Martinik}} (FR)
| {{Flag|Monserat}} (UK)
| {{Flag|Navassa Island}}{{NoteTag|Pod upravo ZDA, lasti si Haiti.}} (ZDA)
| {{Flag|Portorico}} (ZDA)
| {{Flag|Saba}} (NL)
| {{Flag|Saint Barthélemy}} (FR)
| {{Flagicon image|Local flag of the Collectivity of Saint Martin.svg}} [[Sveti Martin]] (FR)
| {{Flag|Sveti Evstahij (otok)}} (NL)
| {{Flag|Nizozemski Sveti Martin}} (NL)
| {{Flag|Otoki Turks in Caicos}} (UK)
| {{Flag|Deviški otoki Združenih držav}} (ZDA)
 }}
| label5    = [[Bruto domači proizvod|BDP]]
| data5     = $1.416 229 trilijon&lt;br /&gt;(ocena 2005)
| label6    = glavni jeziki
| data6     = [[španščina]], [[angleščina]], [[francoščina]], [[Majan]], [[Nahuatl]], [[antilska kreolščina]], [[Haitjska kreolščina]] in drugi
| label7    = [[Time zone]]s
| data7     = [[UTC−04:00]] ([[Barbados]]) to&lt;br /&gt;[[UTC−08:00]] ([[Baja California]])
| label8    = Največja mesta
| data8     = {{Collapsible list
| titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;
| title      = 10 največjih mest Srednje Amerike (2015)
| 
# {{flagicon|Mehika}} [[Ciudad de Mexico]]
# {{flagicon|Kuba}} [[Havana]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Ecatepec de Morelos]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Guadalajara]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Puebla de Zaragoza]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Ciudad Juárez]]
# {{flagicon|Mehika}} [[León, Guanajuato]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Tijuana]]
# {{flagicon|Honduras}} [[Tegucigalpa]]
# {{flagicon|Mehika}} [[Zapopan]]
 }}
}}
'''Srednja Amerika''' je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. Običajno vključuje Mehiko, sedem držav Srednje Amerike ter 13 otoških držav in 18 karibskih ozemelj. Skupaj s Severno Ameriko tvorijo celino Severna Amerika.

[[Kolumbija]] in [[Venezuela]] Južne Amerike sta včasih vključeni v to podregijo. Karibi so občasno izključeni iz te podregije, medtem ko so Bermudi in Gvajane redko vključeni.&lt;ref&gt;[http://www.lib.utexas.edu/maps/americas/middleamerica.jpg CIA political map of Middle America]. 1994. [http://www.lib.utexas.edu/maps/ Perry–Castañeda Library Map Collection]; University of Texas Library Online&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;[http://www.m-w.com/dictionary/Middle%20America Middle America].&quot; ''Merriam-Webster's Collegiate Dictionary'', 11th ed. 2003. ({{ISBN|0-87779-809-5}}) New York: Merriam-Webster, Inc.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Augelli&gt;{{cite journal|jstor=2561309|author=Augelli, John P.|title=The Rimland-Mainland Concept of Culture Areas in Middle America|journal=Annals of the Association of American Geographers|date=June 1962|volume=52|issue=2|pages=52 (2): 119–129|doi=10.1111/j.1467-8306.1962.tb00400.x|quote=Mexico, Central America, and the West Indies, to which the term is normally applicable, share a general [geographic] focus .... For some ... &quot;Middle America&quot; refers only to Mexico and Central America; others add the West Indies and, infrequently, even Colombia, Venezuela, and The Guianas. Occasionally, the term &quot;Central America&quot; is used synonymously with &quot;Middle America&quot;. Also, German geographers often refer to just the isthmian territories from Panama to Guatemala as ''Mittelamerika''.}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Image:MiddleAmerica-pol.jpg|thumb|left|upright=1.25|Politični zemljevid Srednje Amerike]]

Fiziografsko gledano Srednja Amerika označuje ozemeljski prehod med Severno Ameriko in Južno Ameriko, obe povezuje, a ločuje.&lt;ref name=&quot;Idiot&quot;&gt;Gonzalez, Joseph. 2004. [https://books.google.com/books?id=I4h9x5ZYDDIC &quot;Middle America: Bridging Two Continents&quot;] (ch. 17). ''The Complete Idiot's Guide to Geography.'' ({{ISBN|1-59257-188-3}}) New York: Alpha Books; pp. 213–7&lt;/ref&gt; Srednjeameriška celina na zahodu obsega zoženi, ožinski trakt ameriške kopenske mase med južnim [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] v južnih Združenih državah in severno konico [[Andi|Andov]] v Kolumbiji,&lt;ref name=&quot;EB&quot;&gt;&quot;[http://www.britannica.com/eb/topic-381099/Middle-America Middle America].&quot; ''Encyclopædia Britannica'' 2006. Chicago: Encyclopædia Britannica, Inc.&lt;/ref&gt; ki ločuje [[Tihi ocean]] na zahodu in [[Atlantski ocean]] (tj. [[Mehiški zaliv]] in [[Karibsko morje]]) na vzhodu, medtem ko [[Veliki Antili|Veliki]] in [[Mali Antili]] tvorijo otočni lok na vzhodu. Regija se je razvila subaerial južno od Severne Amerike kot kompleksen sistem vulkanskega loka v zgodnji [[kreda|kredi]], ki je sčasoma oblikoval kopenski most v [[pliocen]]ski dobi, ko je njen južni konec (v Panami) trčil v Južno Ameriko zaradi [[tektonika plošč|tektonskega delovanja]].&lt;ref&gt;Coney, Peter J. 1982. &quot;[https://www.jstor.org/stable/2399080 Plate tectonic constraints on the biogeography of Middle America and the Caribbean region].&quot; ''Annals of the Missouri Botanical Garden'': v. 69, pp. 432–443&lt;/ref&gt;

== Države in ozemlja ==
Majhne otoške države so izključene. Portoriko je v poševnem tisku, ker ni neodvisen.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Država
!št. prebivalcev
!Površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
!Gostota na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
!Glavno mesto
|-
|{{Flag|Mehika}}
|127.575.529
|1.943.945
|65,6
|[[Ciudad de Mexico]]
|-
|{{Flag|Gvatemala}}
|17.581.472
|107.158
|164,1
|[[Gvatemala (mesto)]]
|-
|{{Flag|Kuba}}
|11.333.483
|109.883
|103,1
|[[Havana]]
|-
|{{Flag|Haiti}}
|11.263.770
|27.557
|408,7
|[[Port-au-Prince]]
|-
|{{Flag|Dominikanska republika}}
|10.738.958
|48.329
|222,2
|[[Santo Domingo]]
|-
|{{Flag|Honduras}}
|9.746.117
|111.888
|87,1
|[[Tegucigalpa]]
|-
|{{Flag|Nikaragva}}
|6.545.502
|119.994
|54,5
|[[Managua]]
|-
|{{Flag|Salvador}}
|6.453.553
|20.720
|311,5
|[[San Salvador]]
|-
|{{Flag|Costa Rica}}
|5.047.561
|51.049
|98,9
|[[San José]]
|-
|{{Flag|Panama}}
|4.246.439
|74.333
|57,1
|[[Panama (mesto)]]
|-
|{{Flag|Jamajka}}
|2.948.279
|10.831
|272,2
|[[Kingston, Jamajka|Kingston]]
|-
|''{{Flag|Portoriko}}''
|''2.933.408''
|''9104''
|''322,2''
|''[[San Juan, Portoriko|San Juan]]''
|-
|{{Flag|Belize}}
|390.353
|22.805
|17,1
|[[Belmopan]]
|-
|{{Flag|Bahami}}
|389.482
|9997
|39,0
|[[Nassau, Bahami|Nassau]]
|-
|'''Skupaj'''
|'''217.193.906'''
|'''2.667.593'''
|'''81,4'''
|–
|}

== Opombe ==
{{sklici|group=op.}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
* &quot;[http://dictionary.reference.com/browse/Middle%20America Middle America]&quot;, ''[http://dictionary.reference.com/ Dictionary.com]''.
* &quot;[http://www.bartleby.com/65/na/NAmer.html North America]&quot;. ''[https://web.archive.org/web/20020205073950/http://www.bartleby.com/65/ The Columbia Encyclopedia]'', 6th ed. 2001–6. New York: Columbia University Press.
* ''Oxford English Reference Dictionary'', 2nd ed. (rev.) 2002. ({{ISBN|0-19-860652-4}}) Oxford, UK: Oxford University Press.


{{regije sveta}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Regije Amerike]]
[[Kategorija:Srednja Amerika| ]]</text>
      <sha1>mox6uf37ioem8msli3vz93myqemnf86</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Srednja Amerika</title>
    <ns>1</ns>
    <id>25227</id>
    <revision>
      <id>6672603</id>
      <parentid>4114435</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:33:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-25247-16</username>
        <id>258825</id>
      </contributor>
      <comment>/* Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki */ nov razdelek</comment>
      <origin>6672603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3991" sha1="8ddy4jlk0z9saw523y7714byrfdcu7g" xml:space="preserve">{{PredlogZdruži zaključen|cilj=Medmorska Amerika|datum=26. avgust 2010|rezultat=Ohrani|pogovor=Pogovor:Medmorska Amerika#Predlog za združitev}}

Članek pravi, da je ''Srednja Amerika sestavljena iz treh različnih geografskih enot-Mehike, Medmorske Amerike in Karibskih otokov''. Potem predlagam, da članek [[Srednja Amerika in Karibi]] preimenujemo v [[Srednja Amerika]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:01, 24 mar. 2005 (CET)

Ti si to pisal, jaz sem pa storil.{{s-;-)}} LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:05, 24 mar. 2005 (CET)

In beseda je ''redirect'' postala. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:06, 24 mar. 2005 (CET)

Tukaj je zdaj nastalo precejšnje neskladnje med raznimi članki. V članku o [[Mehika|Mehiki]] recimo piše, da je v Severni Ameriki. Enako piše tudi v angleški verziji članka o [[:en:Mexico|Mehiki]]. Potem v angleški verziji članka o [[:en:North America|Severni Ameriki]] piše, da zajema tudi Mehiko, v sorodnem članku o [[:en:Central America|Srednji Ameriki]] pa pravijo, da se le-ta začne šele južno od Mehike, oz. morda skupaj z južnim delom Mehike... --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 20:46, 24 mar. 2005 (CET)

In kaj se ti zdi tu neskladno? Mehika je v Severni Ameriki razen morda [[Chiapas]], zaradi skupne zgodovine s Srednjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:02, 24 mar. 2005 (CET)

: Pa v tem članku o Srednji Ameriki piše, da jo sestavlja tudi Mehika. --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 21:20, 24 mar. 2005 (CET)

:: Pa res! Zdaj sem pa zmeden. Srednješolci, kako vas učijo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:23, 24 mar. 2005 (CET)

:::Ena delitev uporablja izraz Latinska Amerika, ki obsega Mehiko in vse južne države.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 21:33, 24 mar. 2005 (CET)

==Central/Middle America==
V angleški Wikipediji razlikujejo [[:en:Central America|Central America]] in [[en:Middle America|Middle America]]. Bi morali Srednjo Ameriko prestaviti na Centralno Ameriko ali zamenjati interwikije? --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:44, 4 april 2007 (CEST)

Spoštovani, če ste kdaj brali ali poslušali dr. Šprajca, potem bi morali vedeti, da Srednja Amerika in Mezoamerika niti slučajno nosta isti pojem. Srednja Amerika je geografski pojem, Mezoamerika pa se tiče zgodovine in civilizacij, ki so živele na območju, ki je drugačno od današnje geografske delitve.
Preusmeritev ni ustrezen način. Treba je dopustiti možnost napisati članek o Mezoameriki !!
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 18:18, 6. november 2013 (CET)

:Se strinjam, da nista ekvivalentna pojma in da bi bilo dobro imeti ločena članka. Ampak članek o Mezoameriki je možno brez problemov napisati, tudi če preusmeritev obstaja (samo malo težje). V stavku »Preusmerjeno s strani Mezoamerika«, ki se pojavi po preusmeritvi na to stran, samo klikni na besedo »Mezoamerika« in je možno vse urediti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:05, 6. november 2013 (CET)

== Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki ==

Prevod iz &lt;bdi&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednja_Amerika&amp;oldid=6122640 18:18, 11. november 2023] doda dobesedni prevod poglavja &quot;Uporaba izraza Srednja Amerika kot sinonima&quot; iz angleščine, ki je v slovenščini v trenutnem prevodu brezpomenski, ker se [[:en:Central America|Central America]] in [[:en:Middle America|Middle America]] obe prevedeta v Srednjo Ameriko (in enako za Afriko). Ta odstavek mora biti bodisi odstranjen, ali pa povsem spremenjen, s komentarjem na različno poimenovanje v angleščini.&lt;/bdi&gt; [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-25247-16|&amp;#126;2026-25247-16]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-25247-16|pogovor]]) 14:33, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>8ddy4jlk0z9saw523y7714byrfdcu7g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672611</id>
      <parentid>6672603</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:49:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki */ odgovor</comment>
      <origin>6672611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4442" sha1="ntl3btypgkejivjxoi3qlusfcl3p4od" xml:space="preserve">{{PredlogZdruži zaključen|cilj=Medmorska Amerika|datum=26. avgust 2010|rezultat=Ohrani|pogovor=Pogovor:Medmorska Amerika#Predlog za združitev}}

Članek pravi, da je ''Srednja Amerika sestavljena iz treh različnih geografskih enot-Mehike, Medmorske Amerike in Karibskih otokov''. Potem predlagam, da članek [[Srednja Amerika in Karibi]] preimenujemo v [[Srednja Amerika]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:01, 24 mar. 2005 (CET)

Ti si to pisal, jaz sem pa storil.{{s-;-)}} LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:05, 24 mar. 2005 (CET)

In beseda je ''redirect'' postala. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:06, 24 mar. 2005 (CET)

Tukaj je zdaj nastalo precejšnje neskladnje med raznimi članki. V članku o [[Mehika|Mehiki]] recimo piše, da je v Severni Ameriki. Enako piše tudi v angleški verziji članka o [[:en:Mexico|Mehiki]]. Potem v angleški verziji članka o [[:en:North America|Severni Ameriki]] piše, da zajema tudi Mehiko, v sorodnem članku o [[:en:Central America|Srednji Ameriki]] pa pravijo, da se le-ta začne šele južno od Mehike, oz. morda skupaj z južnim delom Mehike... --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 20:46, 24 mar. 2005 (CET)

In kaj se ti zdi tu neskladno? Mehika je v Severni Ameriki razen morda [[Chiapas]], zaradi skupne zgodovine s Srednjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:02, 24 mar. 2005 (CET)

: Pa v tem članku o Srednji Ameriki piše, da jo sestavlja tudi Mehika. --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 21:20, 24 mar. 2005 (CET)

:: Pa res! Zdaj sem pa zmeden. Srednješolci, kako vas učijo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:23, 24 mar. 2005 (CET)

:::Ena delitev uporablja izraz Latinska Amerika, ki obsega Mehiko in vse južne države.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 21:33, 24 mar. 2005 (CET)

==Central/Middle America==
V angleški Wikipediji razlikujejo [[:en:Central America|Central America]] in [[en:Middle America|Middle America]]. Bi morali Srednjo Ameriko prestaviti na Centralno Ameriko ali zamenjati interwikije? --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:44, 4 april 2007 (CEST)

Spoštovani, če ste kdaj brali ali poslušali dr. Šprajca, potem bi morali vedeti, da Srednja Amerika in Mezoamerika niti slučajno nosta isti pojem. Srednja Amerika je geografski pojem, Mezoamerika pa se tiče zgodovine in civilizacij, ki so živele na območju, ki je drugačno od današnje geografske delitve.
Preusmeritev ni ustrezen način. Treba je dopustiti možnost napisati članek o Mezoameriki !!
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 18:18, 6. november 2013 (CET)

:Se strinjam, da nista ekvivalentna pojma in da bi bilo dobro imeti ločena članka. Ampak članek o Mezoameriki je možno brez problemov napisati, tudi če preusmeritev obstaja (samo malo težje). V stavku »Preusmerjeno s strani Mezoamerika«, ki se pojavi po preusmeritvi na to stran, samo klikni na besedo »Mezoamerika« in je možno vse urediti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:05, 6. november 2013 (CET)

== Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki ==

Prevod iz &lt;bdi&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednja_Amerika&amp;oldid=6122640 18:18, 11. november 2023] doda dobesedni prevod poglavja &quot;Uporaba izraza Srednja Amerika kot sinonima&quot; iz angleščine, ki je v slovenščini v trenutnem prevodu brezpomenski, ker se [[:en:Central America|Central America]] in [[:en:Middle America|Middle America]] obe prevedeta v Srednjo Ameriko (in enako za Afriko). Ta odstavek mora biti bodisi odstranjen, ali pa povsem spremenjen, s komentarjem na različno poimenovanje v angleščini.&lt;/bdi&gt; [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-25247-16|&amp;#126;2026-25247-16]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-25247-16|pogovor]]) 14:33, 7. maj 2026 (CEST)

:Hvala, sem odstranil zapis. Bi pa vsekakor pozdravil zapis o razlikah med Srednjo Ameriko, Mezoameriko, Medmorsko Ameriko in Karibi, ki so po raznih definicijah vsi del Srednje Amerike. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ntl3btypgkejivjxoi3qlusfcl3p4od</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672710</id>
      <parentid>6672611</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:24:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki */</comment>
      <origin>6672710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4660" sha1="c0z4bg2iq2dpf3d9ox88hixqnnpkm00" xml:space="preserve">{{PredlogZdruži zaključen|cilj=Medmorska Amerika|datum=26. avgust 2010|rezultat=Ohrani|pogovor=Pogovor:Medmorska Amerika#Predlog za združitev}}

Članek pravi, da je ''Srednja Amerika sestavljena iz treh različnih geografskih enot-Mehike, Medmorske Amerike in Karibskih otokov''. Potem predlagam, da članek [[Srednja Amerika in Karibi]] preimenujemo v [[Srednja Amerika]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:01, 24 mar. 2005 (CET)

Ti si to pisal, jaz sem pa storil.{{s-;-)}} LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:05, 24 mar. 2005 (CET)

In beseda je ''redirect'' postala. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:06, 24 mar. 2005 (CET)

Tukaj je zdaj nastalo precejšnje neskladnje med raznimi članki. V članku o [[Mehika|Mehiki]] recimo piše, da je v Severni Ameriki. Enako piše tudi v angleški verziji članka o [[:en:Mexico|Mehiki]]. Potem v angleški verziji članka o [[:en:North America|Severni Ameriki]] piše, da zajema tudi Mehiko, v sorodnem članku o [[:en:Central America|Srednji Ameriki]] pa pravijo, da se le-ta začne šele južno od Mehike, oz. morda skupaj z južnim delom Mehike... --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 20:46, 24 mar. 2005 (CET)

In kaj se ti zdi tu neskladno? Mehika je v Severni Ameriki razen morda [[Chiapas]], zaradi skupne zgodovine s Srednjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:02, 24 mar. 2005 (CET)

: Pa v tem članku o Srednji Ameriki piše, da jo sestavlja tudi Mehika. --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 21:20, 24 mar. 2005 (CET)

:: Pa res! Zdaj sem pa zmeden. Srednješolci, kako vas učijo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:23, 24 mar. 2005 (CET)

:::Ena delitev uporablja izraz Latinska Amerika, ki obsega Mehiko in vse južne države.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 21:33, 24 mar. 2005 (CET)

==Central/Middle America==
V angleški Wikipediji razlikujejo [[:en:Central America|Central America]] in [[en:Middle America|Middle America]]. Bi morali Srednjo Ameriko prestaviti na Centralno Ameriko ali zamenjati interwikije? --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:44, 4 april 2007 (CEST)

Spoštovani, če ste kdaj brali ali poslušali dr. Šprajca, potem bi morali vedeti, da Srednja Amerika in Mezoamerika niti slučajno nosta isti pojem. Srednja Amerika je geografski pojem, Mezoamerika pa se tiče zgodovine in civilizacij, ki so živele na območju, ki je drugačno od današnje geografske delitve.
Preusmeritev ni ustrezen način. Treba je dopustiti možnost napisati članek o Mezoameriki !!
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 18:18, 6. november 2013 (CET)

:Se strinjam, da nista ekvivalentna pojma in da bi bilo dobro imeti ločena članka. Ampak članek o Mezoameriki je možno brez problemov napisati, tudi če preusmeritev obstaja (samo malo težje). V stavku »Preusmerjeno s strani Mezoamerika«, ki se pojavi po preusmeritvi na to stran, samo klikni na besedo »Mezoamerika« in je možno vse urediti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:05, 6. november 2013 (CET)

== Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki ==

Prevod iz &lt;bdi&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednja_Amerika&amp;oldid=6122640 18:18, 11. november 2023] doda dobesedni prevod poglavja &quot;Uporaba izraza Srednja Amerika kot sinonima&quot; iz angleščine, ki je v slovenščini v trenutnem prevodu brezpomenski, ker se [[:en:Central America|Central America]] in [[:en:Middle America|Middle America]] obe prevedeta v Srednjo Ameriko (in enako za Afriko). Ta odstavek mora biti bodisi odstranjen, ali pa povsem spremenjen, s komentarjem na različno poimenovanje v angleščini.&lt;/bdi&gt; [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-25247-16|&amp;#126;2026-25247-16]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-25247-16|pogovor]]) 14:33, 7. maj 2026 (CEST)

:Hvala, sem odstranil zapis. Bi pa vsekakor pozdravil zapis o razlikah med Srednjo Ameriko, Mezoameriko, Medmorsko Ameriko in Karibi, ki so po raznih definicijah vsi del Srednje Amerike. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 7. maj 2026 (CEST)

:: S to razliko, da je [[Mezoamerika]] izraz, ki se uporablja izključno v zgodovinskem smislu in ne geografskem.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:24, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>c0z4bg2iq2dpf3d9ox88hixqnnpkm00</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672714</id>
      <parentid>6672710</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:36:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki */ odgovor</comment>
      <origin>6672714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5042" sha1="bk85xb7geam3ls7r5ac0cjsjrl271o5" xml:space="preserve">{{PredlogZdruži zaključen|cilj=Medmorska Amerika|datum=26. avgust 2010|rezultat=Ohrani|pogovor=Pogovor:Medmorska Amerika#Predlog za združitev}}

Članek pravi, da je ''Srednja Amerika sestavljena iz treh različnih geografskih enot-Mehike, Medmorske Amerike in Karibskih otokov''. Potem predlagam, da članek [[Srednja Amerika in Karibi]] preimenujemo v [[Srednja Amerika]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:01, 24 mar. 2005 (CET)

Ti si to pisal, jaz sem pa storil.{{s-;-)}} LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 18:05, 24 mar. 2005 (CET)

In beseda je ''redirect'' postala. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:06, 24 mar. 2005 (CET)

Tukaj je zdaj nastalo precejšnje neskladnje med raznimi članki. V članku o [[Mehika|Mehiki]] recimo piše, da je v Severni Ameriki. Enako piše tudi v angleški verziji članka o [[:en:Mexico|Mehiki]]. Potem v angleški verziji članka o [[:en:North America|Severni Ameriki]] piše, da zajema tudi Mehiko, v sorodnem članku o [[:en:Central America|Srednji Ameriki]] pa pravijo, da se le-ta začne šele južno od Mehike, oz. morda skupaj z južnim delom Mehike... --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 20:46, 24 mar. 2005 (CET)

In kaj se ti zdi tu neskladno? Mehika je v Severni Ameriki razen morda [[Chiapas]], zaradi skupne zgodovine s Srednjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:02, 24 mar. 2005 (CET)

: Pa v tem članku o Srednji Ameriki piše, da jo sestavlja tudi Mehika. --[[Uporabnik:Ales|Ales Casar]] 21:20, 24 mar. 2005 (CET)

:: Pa res! Zdaj sem pa zmeden. Srednješolci, kako vas učijo? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:23, 24 mar. 2005 (CET)

:::Ena delitev uporablja izraz Latinska Amerika, ki obsega Mehiko in vse južne države.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 21:33, 24 mar. 2005 (CET)

==Central/Middle America==
V angleški Wikipediji razlikujejo [[:en:Central America|Central America]] in [[en:Middle America|Middle America]]. Bi morali Srednjo Ameriko prestaviti na Centralno Ameriko ali zamenjati interwikije? --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:44, 4 april 2007 (CEST)

Spoštovani, če ste kdaj brali ali poslušali dr. Šprajca, potem bi morali vedeti, da Srednja Amerika in Mezoamerika niti slučajno nosta isti pojem. Srednja Amerika je geografski pojem, Mezoamerika pa se tiče zgodovine in civilizacij, ki so živele na območju, ki je drugačno od današnje geografske delitve.
Preusmeritev ni ustrezen način. Treba je dopustiti možnost napisati članek o Mezoameriki !!
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 18:18, 6. november 2013 (CET)

:Se strinjam, da nista ekvivalentna pojma in da bi bilo dobro imeti ločena članka. Ampak članek o Mezoameriki je možno brez problemov napisati, tudi če preusmeritev obstaja (samo malo težje). V stavku »Preusmerjeno s strani Mezoamerika«, ki se pojavi po preusmeritvi na to stran, samo klikni na besedo »Mezoamerika« in je možno vse urediti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:05, 6. november 2013 (CET)

== Težave z avtomatskim prevodom iz en wiki ==

Prevod iz &lt;bdi&gt;[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednja_Amerika&amp;oldid=6122640 18:18, 11. november 2023] doda dobesedni prevod poglavja &quot;Uporaba izraza Srednja Amerika kot sinonima&quot; iz angleščine, ki je v slovenščini v trenutnem prevodu brezpomenski, ker se [[:en:Central America|Central America]] in [[:en:Middle America|Middle America]] obe prevedeta v Srednjo Ameriko (in enako za Afriko). Ta odstavek mora biti bodisi odstranjen, ali pa povsem spremenjen, s komentarjem na različno poimenovanje v angleščini.&lt;/bdi&gt; [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-25247-16|&amp;#126;2026-25247-16]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-25247-16|pogovor]]) 14:33, 7. maj 2026 (CEST)

:Hvala, sem odstranil zapis. Bi pa vsekakor pozdravil zapis o razlikah med Srednjo Ameriko, Mezoameriko, Medmorsko Ameriko in Karibi, ki so po raznih definicijah vsi del Srednje Amerike. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 7. maj 2026 (CEST)

:: S to razliko, da je [[Mezoamerika]] izraz, ki se uporablja izključno v zgodovinskem smislu in ne geografskem.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:24, 7. maj 2026 (CEST)
:::Seveda, je pa vsekakor smiselno, da nekaj besedila namenimo tem delitvam, da se pojem točno opredeli za vse relevantne delitve. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:36, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>bk85xb7geam3ls7r5ac0cjsjrl271o5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sigmund Freud</title>
    <ns>0</ns>
    <id>26505</id>
    <revision>
      <id>6672723</id>
      <parentid>6389900</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:21:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>anahronizem, ps</comment>
      <origin>6672723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26019" sha1="78xslyeesk8a6utyxee95d4fvhq4nk6" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Freud}}{{refimprove|datum=maj 2026}}{{Infopolje Znanstvenik
|name = Sigmund Freud
|birth_date = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|residence = {{zastava|Avstrija}}, (kasneje) [[Anglija]]
|nationality = {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija|Avstrijec]]
|ethnicity = [[Judi|judovska]]
|field = [[nevrologija]], [[filozofija]], [[psihiatrija]], [[psihologija]], [[psihoterapija]], [[psihoanaliza]]
|work_institutions = [[Univerza na Dunaju]]
|alma_mater = Univerza na Dunaju
|doctoral_advisor = [[Jean-Martin Charcot]], (kasneje) [[Josef Breuer]]
|doctoral_students = [[John Bowlby]], [[Viktor Frankl]], [[Anna Freud]], [[Ernest Jones]], [[Carl Jung]], [[Melanie Klein]], [[Jacques Lacan]], [[Fritz Perls]], [[Otto Rank]], [[Wilhelm Reich]]
|known_for  = [[psihoanaliza]]
|prizes = [[Goethejeva nagrada]]
|influences        = [[Aristotel]], [[Franz Brentano|Brentano]], [[Josef Breuer|Breuer]], [[Jean-Martin Charcot|Charcot]], [[Charles Darwin|Darwin]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Ernst Haeckel|Haeckel]], [[Eduard von Hartmann|Hartmann]], [[John Hughlings Jackson|Jackson]], [[Immanuel Kant|Kant]], [[Julius Robert von Mayer|Mayer]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Platon]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauer]], [[Sofokles]], [[J.P. Jacobsen]]
|religion = 
}}

'''Sigismund Schlomo Freud''', bolje znan kot '''Sigmund Freud''' [zígmund- frôjd-], [[Avstrijci|avstrijski]] [[nevrolog]] in [[psiholog]] [[Judje|judovskega rodu]], [[6. maj]] [[1856]], [[Příbor]] ({{langx|de|Freiberg}}), [[Moravska]], [[Češka]] (tedaj Avstrijsko cesarstvo), † [[23. september]] [[1939]], [[London]], [[Anglija]].

Je utemeljitelj [[psihoanaliza|psihoanalitične]] šole v [[psihologija|psihologiji]], ki uči, da [[podzavest]]ni motivi naše [[duševnost]]i vplivajo na številne oblike našega [[vedenje|vedenja]]. Zanimal se je za [[hipnoza|hipnozo]] v smislu sredstva pomoči duševnim [[bolnik]]om. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s [[proste asociacije|prostimi asociacijami]] in analizo [[sanje|sanj]], kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize. Z razvojem psihoanalize je dosegel svetoven uspeh in tako postal eden najpomembnejših mislecev 20. stoletja.

== Življenje ==
Rojen je bil 6. maja 1856 v [[Příbor]]ju (današnja [[Češka]], tedaj Avstrijsko cesarstvo) v [[Judje|judovski]] družini. Pri enaindvajsetih se je preimenoval v »Sigmund«. Čeprav je bil prvorojenec in je imel tri brate ter pet sester, je imel tudi starejše polbrate iz očetovega prejšnjega zakona. Leta 1865 je Freud začel obiskovati Leopoldstädter Kommunal-Realgymnasium, ugledno srednjo šolo. Bil je zelo priden in nadarjen učenec. Šest let od osmih je bil najboljši učenec v razredu. Leta 1873 je z odliko in pohvalo opravil maturo.
 
Študiral je od 1873 na 1881 na [[Dunajska univerza|Dunajski univerzi]]. Sprva je želel študirati pravo, ampak se je nato priključil medicinski fakulteti, kjer je študiral filozofijo pri [[Franz Brentano|Franzu Brentanu]], psihologijo pri Ernestu Brücku in zoologijo pri Carlu Clausu. Leta 1881 je diplomiral in postal doktor medicine.

O njegovem zgodnjem delu in življenju je znano zelo malo, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje, leta 1885 in 1907.

Leta 1886 se je poročil z Martho Bernays, s katero sta imela šest otrok:
* Mathilde (1887–1978)
* Jean-Martin (1889–1967)
* Oliver (1891–1969)
* Ernst (Ernst Ludwig) (1892–1970)
* Sophie (1893–1920)
* Anna (1895–1982).
 
[[Slika:Hall Freud Jung in front of Clark 1909.jpg|right|thumb|250px|Skupinska fotografija pred Clark University. Spredaj: Sigmund Freud, [[Granville Stanley Hall]], [[Carl Gustav Jung|C. G. Jung]]; zadaj: [[Abraham A. Brill]], [[Ernest Jones]], [[Sandor Ferenczi]].]]

Leta 1930 je v [[Frankfurt]]u prejel [[Goethejeva nagrada|Goethejevo nagrado]] za delo na področju psihologije. Istega leta mu je pri petindevetdesetih umrla mati.  Po &quot;Machtergreifung&quot; nacistov v Nemčiji so po maju 1933 tudi Freudova dela začeli metati na ogenj.  Leto kasneje se je avstrijska demokracija sprevrgla v klerofašistično stanovsko državo. Freud se zgleda nevarnosti, ki mu je grozila, ni dovolj zavedal. MIslil je najprej, da je reakcionarni katolicizem v Avstriji zaenkrat najboljša zaščita pred nacisti. Ker se ni zavedel resnosti položaja,  je za nadaljnji obstoj psihoanalize v Nemčiji privolil v vsemogoče  organizacijske kompromise z nacisti.[39]

V tem času se je izostril konflikt s – takrat – komunistično usmerjenim Wilhelmom Reichom, njegovim dotlej cenjenim učencem, ki je 1930 stopil v KPD in z govori in spisi agitiral proti nacizmu. Freud je dal Reicha leta 1934 izključiti iz Mednarodne zveze psihoanalitikov. Vprašanje, ali je šlo, kot nekateri zgodovinarji menijo, za žrtev kmeta, ki naj bi pomirila naciste [40] ali vseeno v prvi vrsti za »znanstvene razloge«, kot je Fred sam izjavil – in to le v zasebnem pismu - ostaja odprto [41]

Po invaziji nemške vojske v Avstrijo je 12. marca 1938 Gestapo zaslišal njegovo hčer Anno Freud. Za vsak primer je od družinskega zdravnika Maxa Schurja dobila kapsulo veronala.  Ko se je Anna vseeno srečno vrnila domov, se je njen oče končno zavedel, da je čas, da državo zapustijo. Vplivni privrženci, kot sta bila njegov poznejši življenjepisec Ernest Jones in njegova pacientka in učenka Marie Bonaparte, so poskrbeli za  diplomatski pritisk s strani Velike Britanije in Združenih držav Amerike, tako da se je Freud z večino svojih družinskih članov, po plačilu »Davka za beg iz rajha«, ki ga je založila Marie Bonaparte, lahko izselil.[42]  

Freud je znesek kasneje iz Londona povrnil. Za dovoljenje, da se lahko izseli, je Freud podpisal naslednjo izjavo: »Rade volje potrjujem, da do današnjega dne, 4. junija 1938 ni prišlo do nikakršnega nadlegovanja moje osebe ali moje družine. Organi in uradniki strank so z menoj in s člani moje družine ves čas postopali korektno in obzirno[43] Proslula anekdota, v katero se danes dvomi[43] pravi, da naj bi izjavo na roko dopolnil:»Gestapo lahko samo priporočim«.[44] 4. junija 1938 je Freud s svojo družino prek Pariza emigriral v London, kjer se je vselil v hišo 20 Maresfield Gardens  Hampsteadu. Anna Freud je začela v Londonu izdajala zbrana dela; John Rodker je v ta namen ustanovil Imago Publishing Company.

Štiri od petih sester Freuda, Regine Debora (Rosa), Marie (Mici), Esther Adolfine (Dolfi) in Pauline Regina (Pavla) so ostale na Dunaju. Po neuspešnih poskusih, omogočiti tudi njim, so jih nacisti internirali v koncentracijskih taboriščih in leta 1942 in 1943 umorili.[45]

Freud je vse svoje življenje strastno rad kadil [[cigara|cigare]] in kljub [[Rak (bolezen)|raku]] spodnje [[čeljust]]i dalje kadil vse do svoje smrti. Dnevno je pokadil po celo škatlo cigar. Verjel je, da s kajenjem krepi svojo sposobnost za delo. Ostal je kadilec kljub opozorilom kolega Wilheima Fließa. Od odkritja bolezni, leta 1923, v starosti sedeminšestdesetih, je prestal kar 30 operacij, ki naj bi omejile raka. 

Kako leto v izgnanstvu Freud ni mogel več prenašati bolečin  in se v dogovoru s svojim [[zdravnik]]om odločil za smrt. 23. septembra 1939 ob treh zjutraj je Max Schur po smrtni dozi morfija potrdil njegovo smrt.[46] Tri dni po njegovi smrti so na zahtevo sina Ernesta  Freudovo telo upepelili. Njegov pepel, v starogrški žari, darilu princese Marie Bonaparte, se skupaj s pepelom njegove žene Marte in hčerke Ane nahaja v Kolumbariju krematorija v Golders Green na severozahodu Londona.  

== Začetki njegove kariere ==
Leta 1882 je Freud začel svojo zdravniško kariero v dunajski bolnišnici. Njegovo raziskovalno delo o možganski anatomiji je leta 1884 privedlo do objave raziskovalne naloge o učinku [[kokain]]&lt;nowiki/&gt;a, ki je bila osnova za njegovo prvo knjigo z naslovom Študija, objavljena leta 1891. Več let je Freud delal v različnih oddelkih bolnišnice. Veliko svojega časa je preživel v psihiatrični kliniki Theodorja Meynerta, kar je privedlo do njegovega povečanega zanimanja za klinično delo. Zaradi njegovih obsežnih raziskav so ga leta 1885 imenovali za univerzitetnega predavatelja [[nevropatologija|nevropatologije]].
 
Leta 1886 je Freud prenehal z bolnišničnim delom in začel z zasebno prakso, kjer se je osredotočil na &quot;živčne motnje&quot;. Freud je zelo občudoval svojega mentorja za filozofijo Brentana, (ki je bil znan po svojih teorijah percepcije in introspekcije) kot tudi [[Theodor Lipps|Theodorja Lippsa]] (ki je bil eden izmed glavnih sodobnih teoretikov konceptov nezavednega in empatije). Freud je kot študent rad prebiral [[Friedrich Nietzsche|Friedricha Nietzscheja]]. Ko je leta 1900 Nietzsche umrl, je Freud kupil njegova dela in jih začel proučevati. Njegovo zanimanje za filozofijo se je nato zmanjšalo, saj se je odločil za kariero iz nevropatologije in psihiatrije. 

Pomemben vpliv pri oblikovanju njegove intelektualne in moralne identitete so imele tudi njegove judovske korenine, saj naj bi le-te vplivale na vsebino psihoanalitičnih idej, zlasti idej v zvezi z racionalističnimi vrednotam, za katere se je zavzemal. Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije.

== Delo == 
[[Osebnost]] je razdelil na tri plasti:
* ''[[id|'''id''']]'' - nezavedno. Sestavljata jo dva [[nagon]]a:
** ''[[eros (psihologija)|eros]]'' - [[spolnost|spolni]] nagon in
** ''[[tanatos]]'' - nagon [[smrt]]i in uničevanja.
K njuni izpolnitvi [[človek]]a žene ''[[libido]]''.
* ''[[ego|'''ego''']]'' - jaz; zavedno;
* ''[[superego|'''superego''']]'' - nadjaz. Vsebuje [[vest]] in [[morala|moralo]], ki jo pridobimo v [[družba|družbi]].

Vpeljal je tudi nove načine zdravljenja, najbolj znano je izpovedovanje [[pacient]]a na kavču, kjer lahko sprosti tok svojih misli in prepusti mišljenje prostim [[asociacija (psihologija)|asociacija]]m. Pred tem je Freud uporabljal [[hipnoza|hipnozo]] z drogami, zaradi preizkušanja na sebi je bil dve leti zasvojen s [[kokain]]om.

== Teorija nezavednega == 
Freud je na področju duševnosti uporabil [[determinizem|deterministična]] načela sistematično na področju duševnosti in ugotovil, da je širok spekter človeškega vedenja lahko pojasniti samo v smislu miselnih procesov ali stanj, ki jih določajo. Tako je namesto zdravljenja obnašanja nevrotika kot vzročno-nerazložljivo, ki je bil prevladujoči problem stoletja, Freud vztrajal, nasprotno, da ga obravnavajo kot osebo s posebnim vedenjskim vzorcem, za katere je smiselno poiskati razlago duševnega stanja posameznika. Zato je pomen, ki ga pripisuje spodrsljajem jezika ali peresa, obsesivno vedenje in sanje določil s skritimi vzroki v '''podzavesti''' osebe. To kaže, da je svoboda volje, ki je, če ne v celoti iluzija, vsekakor bolj strogo omejena kot splošno prepričanje, da smo vsakič, ko naredimo izbiro, vodeni s skritimi miselnimi procesi, ki se jih ne zavedamo in nad katerimi nimamo nadzora.

== Razvoj psihoanalize ==
V oktobru 1885 je Freud šel v Pariz k svetovno znanemu nevrologu [[Jean-Martin Charcot|Jean-Martinu Charcotu]], ki je opravljal znanstvene raziskave s [[hipnoza|hipnozo]]. Charcot se je posvečal študiju [[histerija|histerije]] in bil dovzeten za hipnozo, ki jo je pogosto pokazal z bolniki na odru pred občinstvom.

Leta 1886 je tudi Freud začel z zdravljenjem s pomočjo hipnoze. Omenjen način zdravljenja je uporabil pri prijatelju Josefu Breueru, vendar se je le-ta razlikoval od francoskih metod, ki jih je opazil pri Charcotu. Velik korak pri razvoju psihoanalize je bil primer pri pacientki, znana kot &quot;Anna O&quot;. Pacientki je bilo naročeno, naj govori o svojih simptomih, medtem ko je bila ona pod hipnozo. Tako naj bi Freud iznašel &quot;govoreče zdravilo&quot; za njeno zdravljenje. Zaradi pogovora naj bi se ti simptomi in izbruhi v njenem vedenju, ki naj bi bili posledica travmatičnih spominov in incidentov, zmanjšali. To je Freuda pripeljalo do ugotovitve, da lahko bolnikom pomaga brez uporabe hipnoze. S spodbujanjem bolnikov, da svobodno govorijo o kakršnikoli ideji in spominu, ki se jim je med pogovorom porajal, je začel razvijati svojo teorijo o psihoanalizi. Na podlagi njegovega kliničnega dela, je domneval, da so nezavedni simptomi [[Spolno nasilje|spolnega nadlegovanja]] v zgodnjem otroštvu, nujen predpogoj za histerijo in nevrozo. Tekom svoje kariere je dobil veliko privržencev, ki so se zanimali za njegovo teorije in so želeli z njim sodelovati. Po Freudovem zgledu so tudi njegovi sodelavci odpirali številne klinike in ambulante. Zaradi zaupnosti je Freud vse svoje paciente preimenoval in jih obravnaval pod psevdonimom. Med letoma 1887 in 1902 je Freud zanesljivo napredoval vsaj na treh področjih: razumevanje potlačitve in nastanku simptomov, odkritju [[sanje|sanj]] in njihovih interpretacijah in naravi [[Ojdipov kompleks|Ojdipovega kompleksa]]. Leta 1905 je izdal ''Tri razprave o seksualnosti'', ki naj bi bile nadaljevanje ''Interpretacije sanj'', ki je izšla leta 1899.

== Katarzična metoda zdravljenja histerije ==

Freudova iznajdba psihoanalize predstavlja enega od treh velikih udarcev človeškemu  [[narcizem|narcisizmu]]. Prvega je zadal Kopernik, ki je dokazal, da Zemlja ni center vesolja, drugega Darwin ko odkrije, da ima človek skupne prednike z opicami, zadnji pa je bila Freudova [[psihoanaliza]], ko pove, da človek ni gospodar niti v lastni glavi, saj je tri četrtine delovanja nezavednega.&lt;ref&gt;Bahovec, 1990&lt;/ref&gt; 

Freud pravi, da je hipnoza metoda, ki je preveč  mistična in je ni nikoli preveč maral. Metoda je bila neustrezna tudi zato, ker vseh pacientov ni bilo možno hipnotizirati. Freudova tehnika se je od tovrstne hipnoze razlikovala v tem,da je v stanju visoke koncentracije (ki je bilo podobno hipnotičnem stanju), ko je pacientu popolnoma obudil spomin na sprožilni dogodek, hkrati oživel še spremljajoči [[afekt]] in če je pacient ta dogodek opisal do podrobnosti, ter ga 'izgovoril', je le-ta izginil. Ta tehnika je imenovana katarzična metoda. 

Freudove ugotovitve, ki jih je apliciral v teoretske okvire, temeljijo na bogatih izkušnjah dela s pacientkami/pacientki, ki so ga obiskovale/li. Tako je do pomembnih odkritij in konceptov prišlo že zelo zgodaj, objavljeni pa so bili v delu Študije o histeriji.&lt;ref&gt;Breuer in Freud, 2002&lt;/ref&gt; S pobudo Freudovega raziskovanja pristopov k zdravljenju histeričnih [[simptomi|simptomov]] je naletel na pomembna odkritja, ki so takrat predstavljala radikalne znanstvene premike, danes pa veljajo za osnove psihoanalize. Pomemben preskok na področju histerije, ki gaje odkril Freud, je katarzična metoda. 
Na poti ugotavljanja zakaj pri nekaterih pacientih hipnoza preprosto ni učinkovita se mu je porodila ideja o odporu. Ti pacienti zavestno ali nezavedno nasprotujejo hipnozi, četudi pomislekov niso izražali. S pomočjo te ugotovitve je nehipnotizabilnim pacientkam predlagal visoko stopnjo koncentracije na določen dogodek ter tako prišel do spoznanja, da je do patogenih predstav moč priti z vztrajanjem. Porodilo se je vprašanje, kako zdaj ravnati s tem odporom, s sugestijo, zatrtjem ali nečem popolnoma novim. Odločitev za zadnjo pot ga je privedla k novim pomembnim ugotovitvam. »V letih neposredno po objavi Študij se je Freud vedno bolj odrekal sredstvu omenjene sugestije in se začel vedno bolj zanašati na tok pacientovih »prostih [[asociacija (psihologija)|asociacij]]«. S tem se je odprla pot za analizo sanj.« &lt;ref&gt;Breuer in Freud, 2002: 19&lt;/ref&gt;

== Zdravljenje s kokainom ==

Na začetku dvajsetega stoletja je Sigmund Freud razburkal svetovno javnost z utemeljitvijo [[psihoanaliza|psihoanalize]]. Nov pristop k zdravljenju duševnih motenj je javnosti predstavil v treh pomembnih delih, ki so dramatično vplivala na takrat uveljavljene prakse s področja psihologije. Freudovo prvo [[epohalno]] delo nosi naslov ''Interpretacija sanj'' (1900), sledili sta še ''Psihopatologija vsakdanjega življenja'' (1901) in ''Tri razprave o teoriji seksualnosti'' (1905). Ker je Freudova teorija o razvoju človeške osebnosti temeljila predvsem na [[seksualnost|seksualnosti]], je sprožila številne [[polemike]], celo posmeh v laični javnosti. Kolegi iz stroke pa so Freudu očitali pomanjkanje znanstvenih dokazov, s katerimi bi [[empirično]] in znanstveno dokazal svoja spoznanja. Najostrejši kritiki psihoanalize, ki so Freuda poznali in se skupaj z njim gibali v akademskih krogih, so mu na tihem očitali, da je njegovo monumentalno življenjsko delo le plod blodenj, ki jih je doživel pod vplivom uživanja kokaina.
Prav zares je leta 1884 izšla razprava z naslovom ''O koki'', v kateri Freud hvali učinke [[kokain|kokaina]] in ga priporoča kot zdravilo za zdravljenje [[Velika depresivna motnja|depresije]] in [[impotenca|impotence]] pri moških, hkrati pa je mnenja, da bi s kokainom lahko uspešno zdravili odvisnike od [[morfij|morfija]].

Freud  je v zdravilne namene tudi sam užival kokain – sodeč po nekaterih informacijah zato, ker naj bi preizkušal hipnozo s pomočjo drog, nekateri viri pa omenjajo, da ga je užival z namenom spodbujanja koncentracije ter blaženje [[stres|stresa]] in depresije. Sam je temu rekel, da mu pomaga pri razmišljanju. 

Znan kot zagovornik uporabe kokaina v medicini, ga je priporočal prijateljem in ga predpisoval svojim pacientom. Ko pa je postalo jasno, da kokain povzroča hudo [[Odvisnost od substanc|odvisnost]], se je Freud znašel na udaru kritik.
Tudi sam je spremenil mnenje o čudežnem prašku, ko je hotel svojega prijatelja Ernsta Fleischla von Marxowa s kokainom ozdraviti odvisnosti od morfija, ki jo je Marxow že imel zaradi hudih bolečin amputirane noge, vendar je le-ta umrl zaradi še večje odvisnosti. Ta izkušnja je Freuda odvrnila od nadaljnjega promoviranja nevarnega [[alkaloid|alkaloida]]. Vedno večje število odkritih odvisnikov od kokaina in vesti o škodljivosti te substance pa so nekoliko okrnili njegov ugled zdravnika. Leta 1885 je javno priznal svojo zmoto.

== Freud v času nacizma == 
Ko so leta 1933 nacisti prevzeli nadzor nad Nemčijo, je bilo veliko Freudovih del uničenih. Kljub vedno večji moči nacistov, je Freud ostal na Dunaju. Šele po nasvetu Ernesta Jonessa, predsednika mednarodnega Psihoanalitičnega združenja, so Freud in njegova družina postopoma zapustili Dunaj in se odpravili v London. Freud je imel podporo ameriških diplomatov, predvsem njegovega bivšega bolnika in veleposlanika v Franciji, Williama Bullitta. Freud kmalu ni več mogel dostopati do svojih bančnih računov, zato je za pomoč prosil princeso Marie Bonaparte, ki je bila ena izmed najbolj uglednih in premožnih Freudovih francoskih privržencev. Zaradi njene finančne pomoči so Freud, njegova žena Martha in hči Anna dobili izhodne vizume za odhod z Dunaja. Ko je zapuščal Nemčijo, je [[Gestapo]] zahteval, naj izjavi, da so z njim ravnali spoštljivo. Freud je napisal: »Vsem toplo priporočam Gestapo.« (»Ich kann die Gestapo jedermann auf das beste empfehlen.«). Sprva so se nastanili v Parizu, nato pa so odpotovali v London in se nastanili na 20 Maresfield Gardens v [[London]]u, kjer je danes njegov [[muzej]].

== Pacienti ==
Freud je v študijah o svojih pacientih uporabljal [[psevdonim]]e. Veliko pravih identitet teh pacientov je ugotovil [[Peter Swales]]. Znani pacienti s psevdonimi so:
* Anna O. (Bertha Pappenheim, 1859–1936),
* Cäcilie M. (Anna von Lieben),
* Dora (Ida Bauer, 1882–1945),
* Frau Emmy von N. (Fanny Moser),
* Fräulein Elisabeth von R. (Ilona Weiss),
* Fräulein Katharina (Aurelia Kronich),
* Fräulein Lucy R.,
* Mali Hans (Herbert Graf, 1903–1973),
* Podganji človek (Ernst Lanzer, 1878–1914),
* Volčji človek (Sergei Pankejeff, 1887–1979).

Ostali znani pacienti so še:
* H.D. (1886–1961),
* Emma Eckstein (1865–1924),
* [[Gustav Mahler]] (1860–1911), s katerim se je Freud srečal le enkrat,
* princesa [[Marie Bonaparte]].

Ljudje, o katerih je napisal opazovalne študije, ampak niso bili njegovi pacienti, so:
* Daniel Paul Schreber (1842–1911),
* [[Woodrow Wilson]] (1856–1924), o katerem je Freud napisal študijo skupaj z Williamom Bullittom,
* [[Michelangelo]], ki ga je analiziral v eseju ''Michelangelov Mojzes'',
* [[Leonardo da Vinci]]
* [[Mojzes]], v knjigi ''Mojzes in monoteizem'',
* Josef Popper-Lynkeus, v študiji ''Josef Popper-Lynkeus in teorija sanj''.

== Interpretacija sanj ==

Freud je opredelil [[sanje|sanje]] kot “kraljevsko pot v [[nezavedno]]”. Razlagal je, da se v sanjah razkrivajo nezavedne vsebine v deformirani obliki. Obstaja namreč del nezavednega, ki skuša zavesti prikriti pravi pomen sanj. To se zgodi tako, da določene dele sanj izbriše s [[spomin|spomina]], ostalo vsebino pa šifrira – torej jo lahko razumemo le prek razvozlavanja kompleksnih [[simbol|simbolov]]. Zato je vsebino sanj delil na manifestno (kar sanjamo in se zjutraj spomnimo) in latentno (kar je v ozadju oz.  pravi pomen sanj). Manifestna vsebina je torej šifrirana latentna vsebina, ta pa izvira iz preteklih in aktualnih doživljanj.

Njegova teorija interpretacije sanj sloni na njegovih lastnih sanjah iz leta 1895. Skrbelo ga je za pacientko Irmo, ki se ji zdravstveno stanje ni izboljševalo po njegovih pričakovanjih, za to pa je v veliki meri krivil samega sebe.

Sanjal je, da je na zabavi srečal Irmo in jo pregledal. Potem je imel preblisk, v katerem je videl [[kemijska formula|kemijsko formulo]] droge, ki jo je Irmi v žilo vbrizgal drug zdravnik. Postalo mu je jasno, da je za Irmino slabo zdravstveno stanje kriva nesterilna igla, ki jo je uporabil drugi zdravnik. Tako je bila njegova slaba vest olajšana.

Te sanje je interpretiral kot izpolnitev želje – izpolnile so mu željo po spoznanju, da za Irmino slabo zdravstveno stanje ni kriv on sam, ampak nek drug zdravnik. Na podlagi tega izpeljal sklep, da je glavna funkcija sanj izpolnitev sanjačeve želje. To naj bi zmanjšalo [[anksioznost]] in osebo, ki sanja, posledično obvarovalo pred prebujanjem.

== Vera ==

Freud je gledal na [[Bog|Boga]] kot na iluzijo, ki je osnovana na otročji čustveni potrebi po nadrejenem, nadnaravnem, mogočnem [[patriarh|patriarhu]], ki igra vlogo zaščitnika. Trdil je, da lahko vero (kljub temu, da je bila v zgodnjih začetkih civilizacije nujna za brzdanje človekove nasilne narave) v modernih časih odmaknemo na stran zaradi bolje razvite znanosti in razuma. 

Vera ima po njegovem funkcijo psihološke tolažbe -  vera v nadnaravnega zaščitnika ([[patriarh|patriarha]]) blaži človeški strah pred naravo, tako kot vera v posmrtno življenje blaži  človeški strah pred smrtjo. Glavna ideja je, da je vsa vera lahko pojasnjena skozi funkcijo v družbi, ne pa skozi njeno povezavo z resnico – zato jo je percepiral kot [[iluzija|iluzijo]].

Po njegovem je vera igrala tudi vlogo mediatorja, saj naj bi zatirala nasilje v zasebnem in javnem življenju in blažila konflikte med življenjsko silo ([[Eros|Eros]]) - voljo do življenja in voljo do ustvarjanja življenja in smrtnim instinktom ([[Thanatos|Thanatos]]) - povrnitvijo živega stanja v neživo.

== Poglavitna dela ==
* ''Študije o histeriji'' (skupaj z [[Josef Breuer|Josefom Breuerjem]]) (Studien über Hysterie, 1895)
* ''[[Interpretacija sanj]]'' (Die Traumdeutung, 1899 [1900])
* ''Psihopatologija vsakdanjega življenja'' (Zur Psychopathologie des Alltagslebens, 1901)
* ''Tri razprave o teoriji seksualnosti'' (Drei Abhandlungen zur Sexualtheorie, 1905)
* ''Vic in njegov odnos do nezavednega'' (Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten, 1905)
* ''Leonardo da Vinci in njegovi spomini na otroštvo'' (Eine Kindheitserinnerung des Leonardo da Vinc, 1910)
* ''Pet predavanj psihoanalize'' (Über Psychoanalyse, 1910)
* ''Totem in tabu'' (Totem und Tabu, 1913)
* ''O narcisizmu'' (Zur Einführung des Narzißmus, 1914)
* ''Predavanja za uvod v psihoanalizo'' (Vorlesungen zur Einführung in die Psychoanalyse, 1917)
* ''Onstran načela ugodja'' (Jenseits des Lustprinzips, 1920)
* ''Ego in id'' (Das Ich und das Es, 1923)
* ''Inhibicija, simptom in tesnoba'' (Hemmung, Symptom und Angst, 1926)
* ''Prihodnost neke iluzije'' (Die Zukunft einer Illusion, 1927)
* ''Nelagodje v kulturi'' (Das Unbehagen in der Kultur, 1930)
* ''Mož Mojzes in monoteistična religija'' (Der Mann Moses und die monotheistische Religion, 1939)
* ''Očrt psihoanalize'' (Abriß der Psychoanalyse, 1940)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

*Freud, S. 2000. ''Interpretacija sanj''. Ljubljana: Studia humanitatis.
*Stajnko, A. Freud in koka [citirano 20. 11. 2015]. Dostopno na: http://www.ventilatorbesed.com/?opcija=kom_clanki&amp;oce=132&amp;id=2356
*Breuer, Josef in Sigmund Freud (2002, 1895): Študije o histeriji. Delta, Ljubljana 
*Bahovec, Eva (1990): Kopernik, Darwin, Freud. Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana

== Glej tudi ==
* [[seznam avstrijskih psihologov]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Sigmund Freud}}
{{wikinavedek}}
* [http://www.freudarchives.org/ Freud Archives]
* [http://www.iep.utm.edu/freud/ Internet Encyclopedia of Philosophy]
* [http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/freud.html Jewish Virtual Library]
* [http://webspace.ship.edu/cgboer/freud.html Personality Theories]
* [http://gutenberg.spiegel.de/autor/sigmund-freud-182 Projekt Gutenberg] (v nemščini)

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Freud, Sigmund}}
[[Kategorija:Avstrijski Judje]]
[[Kategorija:Avstrijski nevrologi]]
[[Kategorija:Avstrijski psihologi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Avstrijski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Avstrijski akademiki]]
[[Kategorija:Sigmund Freud| ]]</text>
      <sha1>78xslyeesk8a6utyxee95d4fvhq4nk6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Živali</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27522</id>
    <revision>
      <id>6672935</id>
      <parentid>6663952</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:19:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27673-51</username>
        <id>259470</id>
      </contributor>
      <comment>napake</comment>
      <origin>6672935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105071" sha1="ntlafebaz7lbba8u4i5jn9nq712003r" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Favna|rimsko boginjo s tem imenom|Favna (boginja)}}
{{automatic taxobox
| name = Živali
|display_parents = 6
| fossil_range = [[kritogenij]] – danes, {{Long fossil range |665|0}}
| image = Animal_diversity_October_2007.jpg
| image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: [[avstralska zelena drevesna žaba]], [[lesna sova]], [[sibirski tiger]], [[navadni križevec]], [[vrtnik|polž vrtnik]], [[orjaška črepaha]], [[čebela|solitarna čebela]], [[zlata arovana]], [[berberski makak]], [[pilar]] in metulj [[lisasti šah]].
|taxon = Animalia
|authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]
|subdivision_ranks = Podrazdelitve
|subdivision = *[[Bilateria]] (dvobočno somerne živali, ~30 debel)
* [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
* [[Ctenophora]] (rebrače)
* [[Placozoa]] (plakozoji)
* [[Porifera]] (spužve)
|synonyms = * Metazoa {{au|Haeckel 1874}}&lt;ref name=&quot;Phylonyms Metazoa&quot;&gt;{{cite book |chapter=Metazoa E. Haeckel 1874 [J. R. Garey and K. M. Halanych], converted clade name |title=Phylonyms: A Companion to the PhyloCode |edition=1st |date=2020 |publisher=[[CRC Press]] |doi=10.1201/9780429446276 |pages=1352 |isbn=9780429446276 |s2cid=242704712 |editor-first1=Kevin |editor-last1=de Queiroz |editor-first2=Philip |editor-last2=Cantino |editor-first3=Jacques |editor-last3=Gauthier}}&lt;/ref&gt;
* Choanoblastaea {{au|Nielsen 2008}}&lt;ref name=&quot;Choanoblastaea&quot;&gt;{{cite journal |title=Six major steps in animal evolution: are we derived sponge larvae? |journal=Evolution &amp; Development |volume=10 |issue=2 |date=2008 |pages=241–257 |first1=Claus |last1=Nielsen |doi=10.1111/j.1525-142X.2008.00231.x |pmid=18315817 |s2cid=8531859 |issn=1520-541X}}&lt;/ref&gt;
* Gastrobionta {{au|Rothm. 1948}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;&gt;{{cite journal |first1=Werner |last1=Rothmaler |date=1951 |title=Die Abteilungen und Klassen der Pflanzen |journal=Feddes Repertorium |doi=10.1002/fedr.19510540208 |volume=54 |issue=2–3 |pages=256–266}}&lt;/ref&gt;
* Zooaea {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
* Euanimalia {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
}}

'''Živáli''' ('''Brin Pajsar''') so eno izmed petih [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na [[Zemlja|Zemlji]]. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V [[biologija|biološkem]] smislu sodi med živali tudi [[človek]].

[[znanost|Znanstveno]] jih preučuje [[zoologija]], ki se nadalje deli v več ožjih [[znanstvena disciplina|znanstvenih disciplin]]. Predpono zoo- (iz [[stara grščina|grškega]] zōion - ''živo bitje''&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/zoo- zoo- definition]. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.{{ikona en}}&lt;/ref&gt;) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo '''favna'''.

== Etimologija ==
Besed žival v slovenščini izhaja iz besede &quot;živ&quot; (latinsko ‛vivus’ iz 10. stoletja) vse v pomenu ‛živ’, gr. ''bíos'' ‛življenje’.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4294057/zv?View=1&amp;Query=%c5%beival|title=Fran|website=Slovenski etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt;

Znanstveno ime Animalia izhaja iz latinskega samostalnika ''animal'' z enakim pomenom, ki je sam izpeljan iz latinskega ''animalis'' 'ki ima dih ali dušo'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|last=Cresswell|first=Julia|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Word Origins|year=2010|publisher=[[Oxford University Press]]|location=New York|edition=2nd|isbn=978-0-19-954793-7|title=Animal|quote='having the breath of life', from anima 'air, breath, life'.}}&lt;/ref&gt; Biološka definicija vključuje vse člane kraljestva Animalia.&lt;ref name=&quot;americanheritage_animal2&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Animal|encyclopedia=The American Heritage Dictionary|publisher=[[Houghton Mifflin]]|year=2006|edition=4th}}&lt;/ref&gt;  Izraz ''metazoa'' izhaja iz starogrške {{Jezik|grc|μετα}} {{Transliteracija|grc|meta}} 'po' (v biologiji predpona ''meta-'' pomeni 'pozneje') in {{Jezik|grc|ζῷᾰ}} {{Transliteracija|grc|zōia}} 'živali', množina od {{Jezik|grc|ζῷον}} {{Transliteracija|grc|zōion}} 'žival'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoan|encyclopedia=Merriam-Webster|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan|accessdate=6 July 2022|archivedate=6 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220706115538/https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoa|encyclopedia=Collins|url=https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa|accessdate=6 July 2022|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091429/https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Živali so [[evkarionti]], z izjemo skupine [[Myxozoa]] [[Mnogoceličar|mnogocelični]] organizmi, kar jih loči od [[bakterije|bakterij]] in večine [[protisti|protistov]].  So [[heterotrof]]i, po čemer se razlikujejo od [[rastline|rastlin]] in [[alge|alg]]. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej [[prebavni sistem|prebavnega sistema]]).

[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].

[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]

===Zgradba===
Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; 

Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}&lt;/ref&gt; Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|url=https://archive.org/details/additivescrystal00sang|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=[https://archive.org/details/additivescrystal00sang/page/n228 212]}}&lt;/ref&gt; Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|url=https://archive.org/details/worldofcell00beck_0|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}&lt;/ref&gt; kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.&lt;ref name=scienceperspectives10/&gt; Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|url=https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=[https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8/page/44 45]}}&lt;/ref&gt;

===Razmnoževanje in razvoj===
{{Glej tudi|Spolno razmnoževanje|Nespolno razmnoževanje}}

Skoraj vse živali se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knobil|first=Ernst|title=Encyclopedia of reproduction, Volume 1|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-227020-8|page=315}}&lt;/ref&gt; 

Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic ([[gameta|gamet]]): moške ([[spermij]]i) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako [[testis]]e kot [[jajčnik]]e, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi.

Nekatere živali se lahko [[nespolno razmnoževanje|razmnožujejo nespolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Adiyodi |first1=K. G.|last2=Hughes |first2=Roger N. |last3=Adiyodi |first3=Rita G. |title=Reproductive Biology of Invertebrates, Progress in Asexual Reproduction, Volume 11 |year=2002 |publisher=Wiley |page=116}}&lt;/ref&gt; To se lahko zgodi pri [[partenogeneza|partenogenezi]], kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju ([[spužve]]) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kaplan |title=GRE exam subject test |url=https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse |year=2008 |publisher=Kaplan Publishing |isbn=978-1-4195-5218-2 |page=[https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse/page/233 233]}}&lt;/ref&gt;

==Ekologija==
Vse živali so [[heterotrof]]i, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Rastogi|first=V. B.|title=Modern Biology|year=1997|publisher=Pitambar Publishing|isbn=978-81-209-0496-5|page=3}}&lt;/ref&gt; Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so [[zveri]], [[herbivor]]i, [[omnivor]]i in [[parazit]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Levy|first=Charles K.|title=Elements of Biology|url=https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy|year=1973|publisher=Appleton-Century-Crofts|isbn=978-0-390-55627-1|page=[https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy/page/108 108]}}&lt;/ref&gt;

[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).&lt;ref name=&quot;Ecology&quot;&gt;Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.&lt;/ref&gt; Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.&lt;/ref&gt; Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo [[detritofag]]i, ki se hranijo z mrtvo organsko snovjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Geomorphology and environmental impact assessment |url=https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse |year=2001 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-90-5809-344-8 |last1=Marchetti |first1=Mauro |last2=Rivas |first2=Victoria |page=[https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse/page/84 84]}}&lt;/ref&gt; Včasih je težko ločevati ta dva načina [[Prehranjevanje|prehranjevalnega vedenja]], na primer kadar [[parazit]] preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različne [[Protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]] in načini, kako jih zaobiti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Ecology of marine fishes: California and adjacent waters |url=https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse |year=2006 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24653-9 |last1=Allen |first1=Larry Glen |last2=Pondella |first2=Daniel J. |last3=Horn |first3=Michael H. |page=[https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse/page/428 428]}}&lt;/ref&gt;

Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge [[Biomolekula|biomolekule]]. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) in vodo (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]) s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Understanding Science: Upper Primary |last=Clutterbuck |first=Peter |page=9 |year=2000 |publisher=Blake Education |isbn=978-1-86509-170-9}}&lt;/ref&gt; 

Živali, ki živijo na oceanskem dnu v bližini [[hidrotermalni vrelec|hidrotermalnih vrelcev]], niso odvisne od energije sončne svetlobe. Osnovo [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]] namesto tega tvorijo [[kemosinteza|kemosintetske]] [[arheje]] in bakterije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Castro |first1=Peter |last2=Huber |first2=Michael E. |title=Marine Biology |url=https://archive.org/details/marinebiology0000pete |publisher=McGraw-Hill |year=2007 |edition=7. |page=[https://archive.org/details/marinebiology0000pete/page/376 376] |isbn=978-0-07-722124-9}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost ==

=== Velikost ===
[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, kar jih je kdaj živelo, saj lahko doseže težo do 190 [[Tona|ton]] dolžino do 33,6 metra.&lt;ref name=&quot;Wood&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Wood|first=Gerald|title=The Guinness Book of Animal Facts and Feats|year=1983|isbn=978-0-85112-235-9|url=https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood|publisher=Guinness Superlatives|location=Enfield, Middlesex}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Davies|first=Ella|title=The longest animal alive may be one you never thought of|url=https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|work=BBC Earth|accessdate=1 March 2018|date=20 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180319073808/https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|archivedate=19 March 2018}}&lt;/ref&gt; Največja danes živeča kopenska žival je [[afriški savanski slon]] (''Loxodonta africana''), ki lahko tehta do 12,25 tone&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; in meri do 10,67 v dolžino.&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; Največje kopenske živali, ki so kdaj živele, so bili [[Titanosauria|titanozavrski]] [[zavropodi|zavripodi]], kot je [[Argentinosaurus|argentinozaver]], ki je morda tehtal kar 73 ton, in [[Supersaurus|superzaver]], ki je lahko dosegel dolžino 39 m.&lt;ref name=&quot;Mazzettaetal2004&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mazzetta|first=Gerardo V.|last2=Christiansen|first2=Per|last3=Fariña|first3=Richard A.|year=2004|title=Giants and Bizarres: Body Size of Some Southern South American Cretaceous Dinosaurs|journal=Historical Biology|volume=16|issue=2–4|pages=71–83|bibcode=2004HBio...16...71M|citeseerx=10.1.1.694.1650|doi=10.1080/08912960410001715132}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi konferenco|last=Curtice|first=Brian|year=2020|conference=Society of Vertebrate Paleontology|url=https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|title=Dinosaur Systematics, Diversity, &amp; Biology|accessdate=30 December 2022|archive-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211019192436/https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|page=92}}&lt;/ref&gt; Več živali je mikroskopskih velikosti; nekateri [[Myxozoa]] ([[parazitski ožigalkarji]] znotraj Cnidaria) nikoli ne prerastejo 20 [[Mikrometer|μm]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|title=Myxozoa|last=Fiala|first=Ivan|date=10 July 2008|publisher=Tree of Life Web Project|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180301225416/https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|archivedate=1 March 2018}}&lt;/ref&gt; ena najmanjših znanih vrst (''Myxobolus shekel'') pa v odrasli dobi meri največ 8,5 μm.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Kaur|first=H.|last2=Singh|first2=R.|year=2011|title=Two new species of Myxobolus (Myxozoa: Myxosporea: Bivalvulida) infecting an Indian major carp and a cat fish in wetlands of Punjab, India|journal=Journal of Parasitic Diseases|volume=35|issue=2|pages=169–176|doi=10.1007/s12639-011-0061-4|pmc=3235390|pmid=23024499}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
Slika:Anim1754_-_Flickr_-_NOAA_Photo_Library_(1).jpg|[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, ki je kdaj živela; lahko zraste do 33,6 metra  dolžino.
Slika:Fdl17-9-grey.jpg|Pripadniki [[Myxozoa|Myxozoan]] kot je ''[[Myxobolus cerebralis]]'', so enocelični paraziti, ki nikoli ne prerastejo 20 [[μm]].
&lt;/gallery&gt;

=== Število in habitati glavnih debel ===
Naslednja tabela prikazuje ocenjeno število opisanih danes živečih vrst za glavna živalska debla,&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zhang|first=Zhi-Qiang|date=30 August 2013|title=Animal biodiversity: An update of classification and diversity in 2013|url=https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|url-status=live|journal=Zootaxa|publisher=[[Magnolia Press]]|volume=3703|issue=1|page=5|doi=10.11646/zootaxa.3703.1.3|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154926/https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|archive-date=24 April 2019|access-date=2 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skupaj z njihovimi glavnimi habitati (kopenski, sladkovodni&lt;ref name=&quot;Balian2008&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Balian|first=E. V.|last2=Lévêque|first2=C.|last3=Segers|first3=H.|first4=K.|last4=Martens|title=Freshwater Animal Diversity Assessment|url={{GBurl |id=Dw4H6DBHnAgC |p=628}}|year=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-8259-7|page=628}}&lt;/ref&gt; in morski)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Hogenboom|first=Melissa|title=There are only 35 kinds of animal and most are really weird|url=https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|publisher=BBC Earth|accessdate=2 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810141811/https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|archivedate=10 August 2018}}&lt;/ref&gt; ter prostoživečim ali zajedavskim načinom življenja&lt;ref name=&quot;Poulin2007&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Poulin|first=Robert|authorlink=Robert Poulin (zoologist)|title=Evolutionary Ecology of Parasites|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2007|isbn=978-0-691-12085-0|page=[https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6 6]|url=https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6}}&lt;/ref&gt; Ocenjene številke vrst temeljijo na znanstveno opisanih številkah; veliko večje ocene so bile izračunane na podlagi različnih metod napovedovanja, ki se lahko močno razlikujejo. Na primer, opisanih je približno 25.000–27.000 vrst ogorčic, medtem ko objavljene ocene skupnega števila vrst ogorčic segajo od 10.000–20.000 do 500.000, 10 milijonov ali celo 100 milijonov.&lt;ref name=&quot;Felder2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Felder|first=Darryl L.|last2=Camp|first2=David K.|title=Gulf of Mexico Origin, Waters, and Biota: Biodiversity|url={{GBurl |id=CphA8hiwaFIC |pg=RA1-PA1111}}|year=2009|publisher=Texas A&amp;M University Press|isbn=978-1-60344-269-5|page=1111}}&lt;/ref&gt; Na podlagi vzorcev znotraj [[taksonomija|taksonomske]] hierarhije je bilo leta 2011 izračunano, da skupno število živalskih vrst – vključno s tistimi, ki še niso opisane – znaša približno 7,77 milijona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How many species on Earth? About 8.7 million, new estimate says|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|accessdate=2 March 2018|date=24 August 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180701164954/https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|archivedate=1 July 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mora2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mora|first=Camilo|last2=Tittensor|first2=Derek P.|last3=Adl|first3=Sina|last4=Simpson|first4=Alastair G. B.|last5=Worm|first5=Boris|date=23 August 2011|editor-last=Mace|editor-first=Georgina M.|title=How Many Species Are There on Earth and in the Ocean?|journal=PLOS Biology|volume=9|issue=8|page=e1001127|doi=10.1371/journal.pbio.1001127|pmc=3160336|pmid=21886479|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Uporaba [[sistem črtnih kod DNA|sistema črtnih kod DNA]]  v taksonomiji dodatno otežuje ocene števila vrst. Leta 2016 je analiza črtnega kodiranja ocenila, da je samo v [[Kanada|Kanadi]] skoraj 100.000 vrst [[žuželke|žuželk]],pri čemer so raziskovalci ekstrapolirali, da globalna favna žuželk presega 10 milijonov vrst. Skoraj 2 milijona od teh naj bi pripadala eni sami družini muh, [[Cecidomyiidae]] (galice).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Hebert |first1=Paul D. N. |last2=Ratnasingham |first2=Sujeevan |last3=Zakharov |first3=Evgeny V. |last4=Telfer |first4=Angela C. |last5=Levesque-Beaudin |first5=Valerie |last6=Milton |first6=Megan A. |last7=Pedersen |first7=Stephanie |last8=Jannetta |first8=Paul |last9=deWaard |first9=Jeremy R. |display-authors=5 |title=Counting animal species with DNA barcodes: Canadian insects |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences |date=1 August 2016 |volume=371 |issue=1702 |pages=20150333 |doi=10.1098/rstb.2015.0333 |pmid=27481785 |pmc=4971185}}&lt;/ref&gt;}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | [[Deblo (biologija)|Deblo]]
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Zgled
! scope=&quot;col&quot; | Vrste
! scope=&quot;col&quot; | Kopno
! scope=&quot;col&quot; | Morje
! scope=&quot;col&quot; | Sladkovodni
! scope=&quot;col&quot; | Prostoživeči
! scope=&quot;col&quot; | [[Zajedavstvo|Zajedavci]]
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Arthropoda]]&lt;br /&gt;(členonožci)'''
|[[File:European wasp white bg02.jpg|alt=wasp|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1257000&quot;|1.257.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da 1.000.000&lt;br /&gt;([[žuželke]])&lt;ref name=&quot;Stork2018&quot;&gt;{{cite journal |last=Stork |first=Nigel E. |s2cid=23755007 |title=How Many Species of Insects and Other Terrestrial Arthropods Are There on Earth? |journal=Annual Review of Entomology |volume=63 |issue=1 |date=January 2018 |doi=10.1146/annurev-ento-020117-043348 |pmid=28938083 |pages=31–45 |doi-access=free}} Stork notes that 1m insects have been named, making much larger predicted estimates.&lt;/ref&gt;
|Da &gt;40.000&lt;br /&gt;([[višji raki]])&lt;ref&gt;{{cite book |year=2002 |series=Zoological catalogue of Australia |volume=19.2A |title=Crustacea: Malacostraca |publisher=[[CSIRO Publishing]] |isbn=978-0-643-06901-5 |chapter=Introduction |last=Poore |first=Hugh F. |pages=1–7 |chapter-url={{GBurl |id=ww6RzBz42-4C |p=1}}}}&lt;/ref&gt;
|Da 94.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
|Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|Da &gt;45.000{{efn|Ne vključije[[parazitoid]]e.&lt;ref name=Poulin2007/&gt;}}&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Mollusca]]&lt;br /&gt;(mehkužci)'''
|[[File:Grapevinesnail 01.jpg|alt=snail|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;85000&quot; |85.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;br /&gt;107.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 35.000&lt;ref name=Nicol1969&gt;{{cite journal |last=Nicol |first=David |title=The Number of Living Species of Molluscs |journal=Systematic Zoology |volume=18 |issue=2 |date=June 1969 |pages=251–254 |doi=10.2307/2412618 |jstor=2412618 |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
| 60.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 5.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;12.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;5.600&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Chordata]]&lt;br /&gt;(strunarji)'''
|[[File:Lithobates pipiens.jpg|alt=green spotted frog facing right|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;70000&quot;|&gt;70.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Uetz |first=P. |title=A Quarter Century of Reptile and Amphibian Databases |url=https://www.researchgate.net/publication/352462027 |journal=Herpetological Review |volume=52 |pages=246–255 |via=ResearchGate |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221154655/https://www.researchgate.net/publication/352462027_A_Quarter_Century_of_Reptile_and_Amphibian_Databases |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 23.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;&gt;{{cite book |last1=Reaka-Kudla |first1=Marjorie L. |last2=Wilson |first2=Don E. |last3=Wilson |first3=Edward O. |author3-link=E. O. Wilson |title=Biodiversity II: Understanding and Protecting Our Biological Resources |url={{GBurl |id=-X5OAgAAQBAJ |p=90}} |year=1996 |publisher=Joseph Henry |isbn=978-0-309-52075-1 |page=90}}&lt;/ref&gt;
| 13.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
| 18,000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;9.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
|Da
| 40&lt;br /&gt;([[somi]])&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Essential Fish Biology: Diversity, Structure and Function |url={{GBurl |id=U0o4DwAAQBAJ |p=281}} |year=2017 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-878555-2 |pages=281–282 |quote=[[Trichomycteridae]] ... includes obligate parasitic fish. Thus 17 genera from 2 subfamilies, [[Vandelliinae]]; 4 genera, 9spp. and [[Stegophilinae]]; 13 genera, 31 spp. are parasites on gills (Vandelliinae) or skin (stegophilines) of fish.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Platyhelminthes]]&lt;br /&gt;(ploski črvi)'''
|[[File:Pseudoceros dimidiatus.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;29500&quot;|29.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Sluys |first=R. |title=Global diversity of land planarians (Platyhelminthes, Tricladida, Terricola): a new indicator-taxon in biodiversity and conservation studies |journal=Biodiversity and Conservation |volume=8 |issue=12 |pages=1663–1681 |doi=10.1023/A:1008994925673 |year=1999 |bibcode=1999BiCon...8.1663S |s2cid=38784755}}&lt;/ref&gt;
| Yes&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.300&lt;!--Turbellaria--&gt;&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;&lt;br /&gt;
3.000–6.500&lt;ref name=Pandian&gt;{{cite book |last=Pandian |first=T. J. |title=Reproduction and Development in Platyhelminthes |publisher=CRC Press |year=2020 |isbn=978-1-000-05490-3 |pages=13–14 |url={{GBurl |id=l6rMDwAAQBAJ |pg=PT14}} |access-date=19 May 2020}}&lt;/ref&gt;
| &gt;40.000&lt;ref name=Poulin2007/&gt;&lt;br /&gt;
4.000–25.000&lt;ref name=Pandian/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nematoda]]&lt;br /&gt;(gliste)'''
|[[File:CelegansGoldsteinLabUNC.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;25000&quot;|25.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 4.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| 11.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 14.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Annelida]]&lt;br /&gt;(kolobarniki)'''
|[[File:Nerr0328.jpg|100px]]
|align=right |17.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.750&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| 400&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Cnidaria]]&lt;br /&gt;(ožigalkarji)'''
|[[File:FFS Table bottom.jpg|alt=Table coral|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;16000&quot;|16.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Nekaj&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;1.350&lt;br /&gt;([[Myxozoa]])&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Porifera]]&lt;br /&gt;(spužve)'''
|[[File:A colourful Sponge on the Fathom.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;10800&quot;|10.800&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 200–300&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morand |first1=Serge |last2=Krasnov |first2=Boris R. |last3=Littlewood |first3=D. Timothy J. |title=Parasite Diversity and Diversification |url={{GBurl |id=o2t2BgAAQBAJ |p=44}} |year=2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-03765-6 |page=44 |access-date=2 March 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Echinodermata]]&lt;br /&gt;(iglokožci)'''
|[[File:Starfish, Caswell Bay - geograph.org.uk - 409413.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;7500&quot;|7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| 7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Bryozoa]]&lt;br /&gt;(mahovnjaki)'''
|[[File:Bryozoan at Ponta do Ouro, Mozambique (6654415783).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;6000&quot; |6.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 60–80&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Rotifera]]&lt;br /&gt;(kotačniki)'''
|[[File:20090730 020239 Rotifer.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;2000&quot;|2.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| &gt;400&lt;ref&gt;{{cite web |last=Fontaneto |first=Diego |title=Marine Rotifers: An Unexplored World of Richness |url=https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |publisher=JMBA Global Marine Environment |access-date=2 March 2018 |pages=4–5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180302225409/https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |archive-date=2 March 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite conference |last=May |first=Linda |title=Epizoic and parasitic rotifers |conference=Rotifer Symposium V: Proceedings of the Fifth Rotifer Symposium, held in Gargnano, Italy, September 11–18, 1988 |publisher=Springer |year=1989}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nemertea]]&lt;br /&gt;(nitkarji)'''
|[[File:Némerte.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1350&quot;|1.350&lt;ref name=&quot;Chernyshev_2021&quot;&gt;{{cite journal |last1=Chernyshev |first1=A. V. |title=An updated classification of the phylum Nemertea |journal=Invertebrate Zoology |date=September 2021 |volume=18 |issue=3 |pages=188–196 |doi=10.15298/invertzool.18.3.01 |s2cid=239872311 |url=https://www.researchgate.net/publication/354810461 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hookabe_2022&quot;&gt;{{cite journal |last1=Hookabe |first1=Natsumi |last2=Kajihara |first2=Hiroshi |last3=Chernyshev |first3=Alexei V. |last4=Jimi |first4=Naoto |last5=Hasegawa |first5=Naohiro |last6=Kohtsuka |first6=Hisanori |last7=Okanishi |first7=Masanori |last8=Tani |first8=Kenichiro |last9=Fujiwara |first9=Yoshihiro |last10=Tsuchida |first10=Shinji |last11=Ueshima |first11=Rei |title=Molecular Phylogeny of the Genus Nipponnemertes (Nemertea: Monostilifera: Cratenemertidae) and Descriptions of 10 New Species, With Notes on Small Body Size in a Newly Discovered Clade |journal=Frontiers in Marine Science |year=2022 |volume=9 |doi=10.3389/fmars.2022.906383 |url=https://www.researchgate.net/publication/362813258 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
|
| Da
| Da
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Tardigrada]]&lt;br /&gt;(počasniki)'''
|[[File:Tardigrade (50594282802).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1335&quot;|1.335&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hickman Diversity 2018&quot;&gt;{{cite book |title=Animal Diversity |first1=Cleveland P. |last1=Hickman |first2=Susan L. |last2=Keen |first3=Allan |last3=Larson |first4=David J. |last4=Eisenhour |edition=8th |publisher=McGraw Hill |year=2018 |isbn=978-1-260-08427-6}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(vlažne rastline)
| Da
| Da
| Da
|
|}

== Evolucijski izvor ==
[[Slika:Trilobite Ordovicien 8127.jpg|thumb|[[Trokrparji]] so med najbolj znanimi fosilnimi skupinami]]
Dokaze o obstoju živalih segajo vse do obdobja [[kriogenij]]. [[24-Isopropylcholestane|24-izopropilholestan]] (24-ipc) je bil odkrit v kamninah, starih približno 650 milijonov let; proizvajajo ga samo spužve in alge [[Pelagophyyte]].  Analize teh alg dosledno kažejo na [[Fanerozoik|fanerozojski]] izvor, medtem ko analize spužv kažejo na [[neoproterozoik|neoproterozojskoi]] izvor, kar je skladno s pojavom 24-ipc v fosilnem zapisu.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gold|first=David|display-authors=et al.|date=22 February 2016|title=Sterol and genomic analyses validate the sponge biomarker hypothesis|journal=PNAS|volume=113|issue=10|pages=2684–2689|bibcode=2016PNAS..113.2684G|doi=10.1073/pnas.1512614113|pmc=4790988|pmid=26903629|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Love|first=Gordon|display-authors=et al.|date=5 February 2009|title=Fossil steroids record the appearance of Demospongiae during the Cryogenian period|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-02-05_457_7230/page/718|journal=Nature|volume=457|issue=7230|pages=718–721|bibcode=2009Natur.457..718L|doi=10.1038/nature07673|pmid=19194449}}&lt;/ref&gt;

Prvi fosili teles živali se pojavijo v [[Edikarij|edikariju]], pri čemer sta znana primera ''[[Charnia]]'' in ''[[Spriggina]]''. Dolgo časa so dvomili, ali ti fosili resnično predstavljajo živali,&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Shen|first=Bing|last2=Dong|first2=Lin|last3=Xiao|first3=Shuhai|last4=Kowalewski|first4=Michał|year=2008|title=The Avalon Explosion: Evolution of Ediacara Morphospace|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-01-04_319_5859/page/80|journal=Science|volume=319|issue=5859|pages=81–84|bibcode=2008Sci...319...81S|doi=10.1126/science.1150279|pmid=18174439}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Chen|first=Zhe|last2=Chen|first2=Xiang|last3=Zhou|first3=Chuanming|last4=Yuan|first4=Xunlai|last5=Xiao|first5=Shuhai|date=1 June 2018|title=Late Ediacaran trackways produced by bilaterian animals with paired appendages|journal=Science Advances|volume=4|issue=6|pages=eaao6691|bibcode=2018SciA....4.6691C|doi=10.1126/sciadv.aao6691|pmc=5990303|pmid=29881773}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Schopf|first=J. William|title=Evolution!: facts and fallacies|year=1999|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-628860-5|page=[https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7 7]|url=https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7}}&lt;/ref&gt; vendar je odkritje živalskega lipida [[Holesterol|holesterola]] v fosilih ''[[Dickinsonia]]'' potrdilo njihovo naravo.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–1249&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Bobrovskiy|first=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Menijo, da so živali nastale v razmerah z nizko vsebnostjo kisika, kar nakazuje, da so lahko v preživele zgolj z [[anaerobno dihanje|anaerobnim dihanjem]]. Ko so se postopoma prilagodile aerobnemu metabolizmu, so postale popolnoma odvisne od kisika v svojem okolju.&lt;ref name=&quot;Zimorski2019&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zimorski|first=Verena|last2=Mentel|first2=Marek|last3=Tielens|first3=Aloysius G. M.|last4=Martin|first4=William F.|year=2019|title=Energy metabolism in anaerobic eukaryotes and Earth's late oxygenation|journal=Free Radical Biology and Medicine|volume=140|pages=279–294|doi=10.1016/j.freeradbiomed.2019.03.030|pmc=6856725|pmid=30935869}}&lt;/ref&gt;

Mnoga živalska debla so se prvič pojavila v [[Fosil|fosilnih]] zapisih med [[kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni leti v sedimentih, kot je [[Burgess shale|Burgessov skrilavec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stratigraphic Chart 2022|url=https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf|publisher=International Stratigraphic Commission|date=February 2022|accessdate=25 April 2022|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402100018/https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf}}&lt;/ref&gt; Danes živeča debla v teh kamninah vključujejo [[Mehkužci|mehkužce]], [[Ramenonožci|ramenonožce]], [[krempljičarji|krempljičarje]], [[Počasniki|počasnike]], [[Členonožci|členonožce]], [[Iglokožci|iglokožce]] in [[Hemichordate|Hemicordate]], skupaj s številnimi danes izumrlimi oblikami, kot je [[Plenilstvo|plenilski]] ''[[Anomalocaris]]''. Navidezna nenadnost dogodka je morda le posledica nepopolnosti fosilnih zapisov in ne dejanski dokaz, da so se vse te živali pojavile istočasno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=A. C.|last2=Porter|first2=S. M.|last3=Moore|first3=J. L.|last4=Dudas|first4=F. O.|last5=Bowring|first5=S. A.|last6=Higgins|first6=J. A.|last7=Fike|first7=D. A.|last8=Eddy|first8=M. P.|year=2010|title=The earliest Cambrian record of animals and ocean geochemical change|journal=Geological Society of America Bulletin|volume=122|issue=11–12|pages=1731–1774|bibcode=2010GSAB..122.1731M|doi=10.1130/B30346.1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New Timeline for Appearances of Skeletal Animals in Fossil Record Developed by UCSB Researchers|url=https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|publisher=The Regents of the University of California|accessdate=1 September 2014|date=10 November 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903062054/https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|archivedate=3 September 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Conway-Morris|first=Simon|author-link=Simon Conway Morris|year=2003|title=The Cambrian &quot;explosion&quot; of metazoans and molecular biology: would Darwin be satisfied?|url=https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|url-status=live|journal=The International Journal of Developmental Biology|volume=47|issue=7–8|pages=505–515|pmid=14756326|archive-url=https://web.archive.org/web/20231114204853if_/https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|archive-date=14 November 2023|access-date=28 September 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Morris|first=Simon Conway|author-link=Simon Conway Morris|date=29 June 2006|title=Darwin's dilemma: the realities of the Cambrian 'explosion'.|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences|volume=361|issue=1470|pages=1069–83|doi=10.1098/rstb.2006.1846|pmc=1578734|pmid=16754615}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Royal Ontario Museum&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Tree of Life|url=https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|website=The Burgess Shale|publisher=[[Royal Ontario Museum]]|accessdate=28 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180216054845/https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|archivedate=16 February 2018|date=10 June 2011}}&lt;/ref&gt; To stališče podpira odkritje vrste ''[[Auroralumina attenboroughii]]'', najzgodnejšega znanega predstavnika ožigalkarjev kronske skupine iz obdobja ediakarija (pred 557–562 milijoni let, približno 20 milijonov let pred kambrijsko eksplozijo). Menijo, da je bil eden prvih [[Plenilstvo|plenilcev]], ki je majhen plen lovil s pomočjo svojih ožigalnih celic, podobno kot sodobni ožigalkarji.&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 20222&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;

Nekateri paleontologi menijo, da so se živali pojavile veliko pred kambrijsko eksplozijo, morda že pred 1 milijardo let.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Campbell|first=Neil A.|last2=Reece|first2=Jane B.|title=Biology|url=https://archive.org/details/isbn_9780536970923|year=2005|publisher=Pearson, Benjamin Cummings|isbn=978-0-8053-7171-0|edition=7th|page=[https://archive.org/details/isbn_9780536970923/page/526 526]}}&lt;/ref&gt; Zgodnji fosili,ki bi lahko predstavljali živali, so bili na primer najdeni v 665 milijonov let starih kamninah [[Trezona Formation|formacije Trezona]] v [[Južna Avstralija|Južni Avstraliji]]. Ti fosili so najverjetneje zgodnje [[spužve]].&lt;ref name=&quot;roseMaloof&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=Adam C.|last2=Rose|first2=Catherine V.|last3=Beach|first3=Robert|last4=Samuels|first4=Bradley M.|last5=Calmet|first5=Claire C.|last6=Erwin|first6=Douglas H.|last7=Poirier|first7=Gerald R.|last8=Yao|first8=Nan|last9=Simons|first9=Frederik J.|date=17 August 2010|title=Possible animal-body fossils in pre-Marinoan limestones from South Australia|journal=Nature Geoscience|volume=3|issue=9|pages=653–659|bibcode=2010NatGe...3..653M|doi=10.1038/ngeo934}}&lt;/ref&gt; [[fosilna sled|Fosilne sledi]], kot so odtisi in rovi, odkriti v obdobju [[tonij|tonija]] (pred približno 1 milijardo let), lahko kažejo na prisotnost [[Triploblastičnost|triploblastičnih]] črvom podobnih živali, ki so bile približno tako velike (cca. 5&amp;nbsp;mm široke) in zapletene kot deževniki.&lt;ref name=&quot;Seilacher19982&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Seilacher|first=Adolf|last2=Bose|first2=Pradip K.|last3=Pfluger|first3=Friedrich|date=2 October 1998|title=Triploblastic animals more than 1 billion years ago: trace fossil evidence from india|url=https://archive.org/details/sim_science_1998-10-02_282_5386/page/80|journal=Science|volume=282|issue=5386|pages=80–83|bibcode=1998Sci...282...80S|doi=10.1126/science.282.5386.80|pmid=9756480}}&lt;/ref&gt; Vendar pa podobne sledi ustvarja tudi velik enocelični protist ''[[Gromia sphaerica]]'', zato te fosilne sledi iz obdobja tonija morda ne kažejo na zgodnjo evolucijo živali.&lt;ref name=&quot;Matz2008&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Matz|first=Mikhail V.|last2=Frank|first2=Tamara M.|last3=Marshall|first3=N. Justin|last4=Widder|first4=Edith A.|last5=Johnsen|first5=Sönke|date=9 December 2008|title=Giant Deep-Sea Protist Produces Bilaterian-like Traces|journal=Current Biology|volume=18|issue=23|pages=1849–54|bibcode=2008CBio...18.1849M|doi=10.1016/j.cub.2008.10.028|pmid=19026540|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MSNBC200811&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reilly|first=Michael|title=Single-celled giant upends early evolution|work=NBC News|date=20 November 2008|url=https://www.nbcnews.com/id/wbna27827279|accessdate=5 December 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130329062924/https://www.nbcnews.com/id/27827279/|archivedate=29 March 2013}}&lt;/ref&gt; Približno v istem času se je zmanjšala raznolikost večplastnih slojev [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]], imenovanih [[Stromatolit|stromatoliti]], kar bi lahko bila posledica paše novo razvitih živali.&lt;ref name=&quot;Bengtson2002OriginsOfPredation&quot;&gt;{{Cite encyclopedia |last=Bengtson |first=S. |year=2002 |chapter=Origins and early evolution of predation |encyclopedia=The Paleontological Society Papers |volume=8 |title=The fossil record of predation |editor-last=Kowalewski |editor-first=M. |editor-last2=Kelley |editor-first2=P. H. |pages=289–317 |publisher=[[The Paleontological Society]] |chapter-url=https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |access-date=3 March 2018 |archive-date=30 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191030140248/https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Strukture, podobne s sedimentom napolnjenim cevkam, ki spominjajo na fosilne sledi rogov črvom podobnih živali, so našliv 1,2 milijarde let starih kamninah v Severni Ameriki, v 1,5 milijarde let starih kamninah v Avstraliji in Severni Ameriki ter milijarde let starih kamninah v Avstraliji. Njihova razlaga, da so živalskega izvora, je sporna, saj bi lahko šlo za vodne iztoke ali druge strukture.&lt;ref name=&quot;Seilacher 20072&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Seilacher|first=Adolf|authorlink=Adolf Seilacher|title=Trace fossil analysis|url=https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-47226-1|publication-place=Berlin|pages=[https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil/page/n193 176]–177|oclc=191467085}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Breyer|first=J. A.|year=1995|title=Possible new evidence for the origin of metazoans prior to 1 Ga: Sediment-filled tubes from the Mesoproterozoic Allamoore Formation, Trans-Pecos Texas|url=https://archive.org/details/sim_geology_1995-03_23_3/page/268|journal=[[Geology (journal)|Geology]]|volume=23|issue=3|pages=269–272|bibcode=1995Geo....23..269B|doi=10.1130/0091-7613(1995)023&lt;0269:PNEFTO&gt;2.3.CO;2}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:DickinsoniaCostata.jpg|''[[Dickinsonia costata]]'' iz edikarija (približno 635–542 milijonov let nazaj) je ena najstarejših znanih živalskih vrst.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–12492&quot;&gt;{{cite journal|last1=Bobrovskiy|first1=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
File:Auroralumina_attenboroughii_reconstruction.jpg|''[[Auroralumina attenboroughii]]'', edikarijski plenilec (približno 560 milijonov let nazaj)&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 2022&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dunn|first1=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;
File:20191203_Anomalocaris_canadensis.png|''[[Anomalocaris canadensis]]''  je ena izmed številnih živalskih vrst, ki so se pojavile med [[Kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni let, in jo najdemo v fosilnih plasteh ''Burgess Shale''.
&lt;/gallery&gt;

== Filogenija ==

=== Zunanja filogenija ===
Živali so [[monofilija|monofiletska skupina]], kar pomeni, da izvirajo iz skupnega prednika. Živali so sestrska skupina [[Choanoflagellata|bičkarjev ovratničarjev]], skupaj pa tvorijo klad[[Choanozoa]].&lt;ref name=&quot;Budd2015&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Budd|first=Graham E.|last2=Jensen|first2=Sören|year=2017|title=The origin of the animals and a 'Savannah' hypothesis for early bilaterian evolution|journal=[[Biological Reviews]]|volume=92|issue=1|pages=446–473|doi=10.1111/brv.12239|pmid=26588818|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Raziskava Ros-Rocher in sodelavcev (2021) sledi izvoru živali do enoceličnih prednikov in v kladogramu prikazuje zunanje sorodstvene odnose. Negotovosti v razmerjih so označene s prekinjenimi črtami. Klad živali je zagotovo nastal pred 650 milijoni let, morda pa se je razvil že pred 800 milijoni let, kar temelji na podlagi dokazov [[Molekularna ura|molekularne ure]] za različna debla živali.&lt;ref name=&quot;Ros-Rocher Pérez-Posada Leger Ruiz-Trillo 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Ros-Rocher|first=Núria|last2=Pérez-Posada|first2=Alberto|last3=Leger|first3=Michelle M.|last4=Ruiz-Trillo|first4=Iñaki|year=2021|title=The origin of animals: an ancestral reconstruction of the unicellular-to-multicellular transition|journal=Open Biology|publisher=The Royal Society|volume=11|issue=2|page=200359|doi=10.1098/rsob.200359|pmc=8061703|pmid=33622103}}&lt;/ref&gt;

{{Clade |style=font-size:100%; line-height:100% 
|label1=[[Opisthokonta]] |sublabel1=
|1={{Clade
   |1=[[Holomycota]] (vklj. glive) [[File:Asco1013.jpg|60 px]]
   |label2=[[Holozoa]] |sublabel2=
   |2={{Clade |state=dashed
      |1=[[Ichthyosporea]] [[File:Abeoforma whisleri-2.jpg|50 px]]
      |2=[[Pluriformea]] [[File:Corallochytrium limacisporum.png|50 px]]
      |label3=[[Filozoa]]
      |3={{Clade
         |1=[[Filasterea]] [[File:Ministeria vibrans.jpeg|60 px]] 
         |label2=[[Choanozoa]] |sublabel2=
         |2={{Clade
            |label1=[[Choanoflagellate]]a |1=[[File:Desmarella moniliformis.jpg|60 px]]
            |label2 ='''Animalia''' |sublabel2= pred več kot 650 milijoni let |2= [[File:Polychaeta (no) 2.jpg|60 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

=== Notranja filogenija ===
{{anchor|basal}}

Razmerja med najzgodnejšimi vejami živalskega evolucijskega drevesa so predmet razprav.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Erives|first=Albert|last2=Fritzsch|first2=Bernd|date=2019-07-17|title=A screen for gene paralogies delineating evolutionary branching order of early Metazoa|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/704551v1|journal=bioRxiv|pages=704551|doi=10.1101/704551|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kapli_2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Telford|first2=Maximilian J.|date=11 December 2020|title=Topology-dependent asymmetry in systematic errors affects phylogenetic placement of Ctenophora and Xenacoelomorpha|journal=Science Advances|volume=6|issue=10|pages=eabc5162|bibcode=2020SciA....6.5162K|doi=10.1126/sciadv.abc5162|pmc=7732190|pmid=33310849|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Rebrače|rebrač]] (Ctenophora) sta edini skupini z telesno simetrijo še [[Bilateria|dvobočno simetrične živali]] (Bilateria) in [[ožigalkarji]] (Cnidaria), kar kaže na njihovo tesno sorodnost.&lt;ref name=&quot;Giribet Edgecombe 2020&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Giribet|first=G.|last2=Edgecombe|first2=G.D.|title=The Invertebrate Tree of Life|year=2020|publisher=[[Princeton University Press]]|url={{GBurl |id=YHetDwAAQBAJ |p=21}}|page=21|isbn=978-0-6911-7025-1|accessdate=27 May 2023}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Spužve|spužev]] (Porifera) tudi [[plakozoji]] (Placozoa) nimajo telesne simetrije in so pogosto veljali za &quot;manjkajoči člen&quot; med protisti in mnogoceličnimi živalmi. Prisotnost [[Gen Hox|genov hox]] v skupini Placozoa nakazuje, da so bile nekoč bolj kompleksne, kot so danes.&lt;ref name=&quot;Wanninger 2024&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Wanninger|first=Andreas|date=2024|title=Hox, homology, and parsimony: An organismal perspective|journal=Seminars in Cell &amp; Developmental Biology|volume=152-153|pages=16–23|doi=10.1016/j.semcdb.2023.01.007|pmid=36670036|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Dolgo je veljalo, da so [[spužve]] (Porifera) najstarejša veja živalskega drevesa in s tem sestrska skupina vseh drugih živali. Vendar obstajajo dokazi, da bi lahko to vlogo imele [[rebrače]] (Ctenophora). Molekularne filogenetske analize podpirajo obe hipotezi. Leta 2017 so Roberto Feuda in njegovi sodelavci analizirali razlike v [[Aminokislina|aminokislinskih]] zaporedjih in podprli hipotezo o spužvah kot sestrski skupini. Njihov kladogram je prikazoval ta odnos, medtem ko je alternativa (hipoteza o rebračah kot sestrski skupini) zgolj zamenjala mesta spužev in rebrač:&lt;ref name=&quot;Feuda Dohrmann 2017&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Feuda |first1=Roberto |last2=Dohrmann |first2=Martin |last3=Pett |first3=Walker |last4=Philippe |first4=Hervé |last5=Rota-Stabelli |first5=Omar |last6=Lartillot |first6=Nicolas |last7=Wörheide |first7=Gert |last8=Pisani |first8=Davide |display-authors=5 |title=Improved Modeling of Compositional Heterogeneity Supports Sponges as Sister to All Other Animals |journal=Current Biology |volume=27 |issue=24 |pages=3864–3870.e4 |doi=10.1016/j.cub.2017.11.008 |pmid=29199080 |year=2017 |doi-access=free |bibcode=2017CBio...27E3864F |hdl=10449/43929 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; 

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
   |label2=[[Eumetazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
         |sublabel2=''simetrija''
         |2={{clade
            |1=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

Nasprotno pa študija iz leta 2023, ki so jo izvedli Darrin Schultz in njegovi sodelavci, uporablja starodavne [[genetska povezanost|genske povezave]] za konstruiranje naslednje sestrske filogenije rebrač:&lt;ref name=&quot;Schultz Haddock 2023&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Schultz|first=Darrin T.|last2=Haddock|first2=Steven H. D.|author-link2=Steven Haddock|last3=Bredeson|first3=Jessen V.|last4=Green|first4=Richard E.|last5=Simakov|first5=Oleg|last6=Rokhsar|first6=Daniel S.|date=2023-05-17|title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals|url=https://rdcu.be/dcJSY|journal=Nature|volume=618|issue=7963|pages=110–117|bibcode=2023Natur.618..110S|doi=10.1038/s41586-023-05936-6|pmc=10232365|pmid=37198475}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
   |label2=[[Myriazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1={{clade
            |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
            |2=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            }}
         |label2= |sublabel2=''simetrija'' 
         |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
         }}
      }}
   }}
}}

=== Dvobočno nesimetrične živali ===
[[Slika:Elephant-ear-sponge.jpg|sličica|Dvobočno nesimetrične živali vključujejo spužve (sredina) in korale (ozadje).]]
Spužve se fizično zelo razlikujejo od drugih živali in dolgo časa so jih obravnavali kot najstarejše živalsko deblo in so tvorile [[sestrska skupina|sestrski klad]] vsem drugim živalim.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bhamrah|first=H. S.|last2=Juneja|first2=Kavita|title=An Introduction to Porifera|year=2003|publisher=Anmol Publications|isbn=978-81-261-0675-2|page=58}}&lt;/ref&gt; Kljub njihovi morfološki različnosti z vsemi drugimi živalmi, genetski dokazi kažejo, da so spužve morda tesneje povezane z drugimi živalmi kot [[rebrače]] (Ctenophora).&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Schultz |first1=Darrin T. |last2=Haddock |first2=Steven H. D. |last3=Bredeson |first3=Jessen V. |last4=Green |first4=Richard E. |last5=Simakov |first5=Oleg |last6=Rokhsar |first6=Daniel S. |date=17 May 2023 |title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals |url=https://rdcu.be/dcJSY |journal=Nature |volume=618 |issue=7963 |pages=110–117 |doi=10.1038/s41586-023-05936-6 |pmid=37198475 |s2cid=258765122 |pmc=10232365 |bibcode=2023Natur.618..110S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Whelan |first1=Nathan V. |last2=Kocot |first2=Kevin M. |last3=Moroz |first3=Tatiana P. |last4=Mukherjee |first4=Krishanu |last5=Williams |first5=Peter |last6=Paulay |first6=Gustav |last7=Moroz |first7=Leonid L. |last8=Halanych |first8=Kenneth M. |display-authors=5 |date=9 October 2017 |title=Ctenophore relationships and their placement as the sister group to all other animals |url=https://rdcu.be/dcJS3 |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |volume=1 |issue=11 |pages=1737–1746 |doi=10.1038/s41559-017-0331-3 |pmid=28993654 |pmc=5664179 |bibcode=2017NatEE...1.1737W}}&lt;/ref&gt; Spužve nimajo kompleksne telesne organizacije, ki je značilna za večino drugih živalskih vrst.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sumich|first=James L.|title=Laboratory and Field Investigations in Marine Life|url=https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi|year=2008|publisher=Jones &amp; Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-5730-4|page=[https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi/page/n157 67]}}&lt;/ref&gt; Njihove celice so sicer diferencirane, vendar v večini primerov ne tvorijo pravih tkiv, kar jih ločuje od ostalih živali.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Jessop|first=Nancy Meyer|title=Biosphere; a study of life|year=1970|publisher=[[Prentice-Hall]]|page=428}}&lt;/ref&gt; Večina spužev se prehranjuje tako, da vsrkava vodo skozi por, nato pa filtrirajo drobne delce hrane.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sharma|first=N. S.|title=Continuity And Evolution Of Animals|year=2005|publisher=Mittal Publications|isbn=978-81-8293-018-6|page=106}}&lt;/ref&gt;

Rebrače (Ctenophora) in ožigalkarji (Cnidaria) imajo radialno simetrijo, kar pomeni, da je njihovo telo razporejeno okoli osrednje osi. Njihov prebavni sistem je preprost – imajo prebavne komore z eno samo odprtino, ki služi tako kot usta kot anus.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A Living Bay: The Underwater World of Monterey Bay|year=2000|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22149-9|last=Langstroth|first=Lovell|last2=Langstroth|first2=Libby|editor-last=Newberry|editor-first=Todd|page=[https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244 244]|url=https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244}}&lt;/ref&gt; Živali v obeh skupinah imajo različna tkiva, ki pa niso organizirana v ločene [[Organ (biologija)|organe]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Safra|first=Jacob E.|title=The New Encyclopædia Britannica|volume=16|year=2003|publisher=Encyclopædia Britannica|isbn=978-0-85229-961-6|page=523}}&lt;/ref&gt; So [[Diploblastičnost|diploblastični]], kar pomeni, da imajo samo dva glavna [[Klični list|klična lista]], ektoderm (zunanja plast) in endoderm (notranja plast).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Kotpal|first=R.L.|title=Modern Text Book of Zoology: Invertebrates|publisher=Rastogi Publications|isbn=978-81-7133-903-7|page=184|year=2012}}&lt;/ref&gt;

Plakozoji so drobne živali, ki nimajo stalne prebavne votline in nobene telesne simetrije. Na prvi pogled spominjajo na amebe.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barnes|first=Robert D.|year=1982|title=Invertebrate Zoology|publisher=Holt-Saunders International|pages=84–85|isbn=978-0-03-056747-6}}&lt;/ref&gt;  Njihova evolucijska sorodnost z drugimi živalmi še ni popolnoma jasna in je predmet intenzivnih raziskav.&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Srivastava |first1=Mansi |last2=Begovic |first2=Emina |last3=Chapman |first3=Jarrod |last4=Putnam |first4=Nicholas H. |last5=Hellsten |first5=Uffe |last6=Kawashima |first6=Takeshi |last7=Kuo |first7=Alan |last8=Mitros |first8=Therese |last9=Salamov |first9=Asaf |last10=Carpenter |first10=Meredith L. |last11=Signorovitch |first11=Ana Y. |last12=Moreno |first12=Maria A. |last13=Kamm |first13=Kai |last14=Grimwood |first14=Jane |last15=Schmutz |first15=Jeremy |display-authors=5 |date=1 August 2008 |title=The Trichoplax genome and the nature of placozoans |journal=Nature |volume=454 |issue=7207 |pages=955–960 |doi=10.1038/nature07191 |pmid=18719581 |bibcode=2008Natur.454..955S |s2cid=4415492 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Dvobočno simetrične živali ===
{{Glavni|Bilateria|Simetrija (biologija)#Bilateralna simetrija}}

Preostale živali, velika večina – sestavljajo približno 29 debel in več kot milijon vrst – tvorijo [[klad]] [[Dvobočniki|Bilateria]], za katero je značilna dvobočna simetrična telesna zasnova. Člani klada Bilatera so [[Triploblastičnost|triploblastični]], s tremi dobro razvitimi kličnimi listi, njihova tkiva pa [[Organogeneza|tvorijo različne organe]]. Njihov prebavni sistem ima dve odprtini – usta in anus. Pri podskupini [[Nephrozoa|nefrozoja]] (Nephrozoa) pa je prisotna tudi notranja telesna votlina ([[celom]] ali psevdocelom). Telesa teh živali so jasno usmerjena: imajo glavo (spredaj) in rep (zadaj), hrbtno in trebušno površino ter levo in desno stran.&lt;ref name=&quot;Minelli2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Spodaj je prikazano sodobno [[filogenetsko drevo]] za Bilaterijo (dvobočno simetrične živali).&lt;ref name=&quot;Dunn Giribet Edgecombe Hejnol 2014&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=Casey W.|last2=Giribet|first2=Gonzalo|last3=Edgecombe|first3=Gregory D.|last4=Hejnol|first4=Andreas|date=23 November 2014|title=Animal Phylogeny and Its Evolutionary Implications|journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics|volume=45|issue=1|pages=371–395|doi=10.1146/annurev-ecolsys-120213-091627}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style=font-size:85%;line-height:85%
|label1='''Bilateria''' 
|1={{clade
   |1=[[Xenacoelomorpha]] [[File:Xenoturbella japonica.jpg|70 px]]
   |label2= [[Nephrozoa]] 
   |sublabel2=650 milijoni let
   |2={{clade
      |label1=[[Deuterostomia]] 
      |1={{clade
         |1=[[Ambulacraria]] [[File:Portugal 20140812-DSC01434 (21371237591).jpg|60 px]]
         |2=[[Chordata]] [[File:Branchiostoma lanceolatum (Pallas, 1774).jpg|80 px]]
         }}
      |label2= [[Protostomia]] 
      |sublabel2=610 milijoni let
      |2={{clade
         |1=[[Ecdysozoa]] [[File:Long nosed weevil edit.jpg|60 px]]
         |2=[[Spiralia]] [[File:Grapevinesnail 01.jpg|60 px]]
         }}
      }}
   }}
}}
[[Slika:Bilaterian_body_plan.svg|sličica|Idealiziran [[Nephrozoa|nefrozojski]] načrt telesa.{{Efn|Compare [[:File:Annelid redone w white background.svg]] for a more specific and detailed model of a particular phylum with this general body plan.}} S podolgovatim telesom in smerjo gibanja ima žival glavo in rep. Osnova glave so čutila [[Cefalizacija|in usta]]. Nasprotne krožne in vzdolžne mišice omogočajo [[Peristaltika|peristaltično gibanje]].]]
Imeti sprednji del pomeni, da se ta del telesa srečuje z dražljaji, kot je hrana, ki daje prednost [[Cefalizacija|cefalizaciji]], razvoju glave s [[čutilo|čutilni]] in usti. Veliko dvobočno simetričnih živali ima kombinacijo krožnih [[Mišica|mišic]], ki ob krčenju podaljšajo telo, in vzdolžne mišice, ki skrajšajo telo.&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Kombinacija mišic teh živali z mehkim telesom s [[Hidrostatski skelet|hidrostatičnim skeletom]] omogoča gibanje s [[Peristaltika|peristaltiko]] (valovanju podobno mišično krčenje in sproščanje).&lt;ref name=&quot;Quillin&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Quillin|first=K. J.|date=May 1998|title=Ontogenetic scaling of hydrostatic skeletons: geometric, static stress and dynamic stress scaling of the earthworm lumbricus terrestris|url=https://jeb.biologists.org/cgi/pmidlookup?view=long&amp;pmid=9600869|url-status=live|journal=[[Journal of Experimental Biology]]|volume=201|issue=12|pages=1871–1883|bibcode=1998JExpB.201.1871Q|doi=10.1242/jeb.201.12.1871|pmid=9600869|archive-url=https://web.archive.org/web/20200617135617/https://jeb.biologists.org/content/201/12/1871.long|archive-date=17 June 2020|access-date=4 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Imajo tudi črevesje, ki se razteza v osnovi skozi valjasto telo od ust do anusa. Mnoge dvobočno simetrične živalii imajo primarne [[Ličinka|ličinke]], ki plavajo z [[Migetalka|migetalkami]] in imajo apikalni organ s čutilnimi celicami. Vendar so se pri nekaterih skupinah skozi evolucijo nekatere od teh lastnosti izgubile. Na primer, odrasli iglokožci (kot so morske zvezde) so radialno simetrični (za razliko od njihovih ličink), medtem ko imajo nekateri [[Helminthe|parazitski črvi]] izjemno poenostavljeno telesno strukturo.&lt;ref name=&quot;Minelli20092&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot; /&gt;

Raziskave so močno spremenile razumevanje zoologov o odnosih znotraj skupine Bilateria. Zdi se, da večina pripada dvema glavnima vejama, [[Protostomia|protostomi]] (Protostomia) in [[Deuterostomia|devterostomi]] (Deuterostomia).&lt;ref name=&quot;Telford 2008 pp. 457–459&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Telford|first=Maximilian J.|year=2008|title=Resolving Animal Phylogeny: A Sledgehammer for a Tough Nut?|journal=Developmental Cell|volume=14|issue=4|pages=457–459|doi=10.1016/j.devcel.2008.03.016|pmid=18410719|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Pogosto se domneva, da so najbolj osnovne dvobočno simetrične živali pripadniki [[Xenacoelomorpha]], vsi drugi pa pripadajo podkladu [[Nephrozoa|nefrozoji]] (Nephrozoa).&lt;ref name=&quot;Philippe2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Philippe|first=H.|last2=Brinkmann|first2=H.|last3=Copley|first3=R. R.|last4=Moroz|first4=L. L.|last5=Nakano|first5=H.|last6=Poustka|first6=A. J.|last7=Wallberg|first7=A.|last8=Peterson|first8=K. J.|last9=Telford|first9=M. J.|year=2011|title=Acoelomorph flatworms are deuterostomes related to ''Xenoturbella''|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2011-02-10_470_7333/page/254|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=470|issue=7333|pages=255–258|bibcode=2011Natur.470..255P|doi=10.1038/nature09676|pmc=4025995|pmid=21307940}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Perseke2007&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Perseke|first=M.|last2=Hankeln|first2=T.|last3=Weich|first3=B.|last4=Fritzsch|first4=G.|last5=Stadler|first5=P. F.|last6=Israelsson|first6=O.|last7=Bernhard|first7=D.|last8=Schlegel|first8=M.|date=August 2007|title=The mitochondrial DNA of Xenoturbella bocki: genomic architecture and phylogenetic analysis|url=https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|url-status=live|journal=Theory Biosci|volume=126|issue=1|pages=35–42|citeseerx=10.1.1.177.8060|doi=10.1007/s12064-007-0007-7|pmid=18087755|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154927/https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|archive-date=24 April 2019|access-date=4 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cannon 2016&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Cannon|first=Johanna T.|last2=Vellutini|first2=Bruno C.|last3=Smith III|first3=Julian.|last4=Ronquist|first4=Frederik|last5=Jondelius|first5=Ulf|last6=Hejnol|first6=Andreas|date=3 February 2016|title=Xenacoelomorpha is the sister group to Nephrozoa|url=https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:nrm:diva-1844|url-status=live|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=530|issue=7588|pages=89–93|bibcode=2016Natur.530...89C|doi=10.1038/nature16520|pmid=26842059|archive-url=https://web.archive.org/web/20220730091447/http://nrm.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A1037430&amp;dswid=-7165|archive-date=30 July 2022|access-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ta hipoteza ni dokončno potrjena. Nekatere študije kažejo, da so Xenacoelomorpha tesneje povezani z [[Ambulacraria]] (vključujejo iglokožce in Hemichordate), kot z drugimi dvobočno simetričnimi živalmi.&lt;ref name=&quot;Kapli 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Natsidis|first2=Paschalis|last3=Leite|first3=Daniel J.|last4=Fursman|first4=Maximilian|last5=Jeffrie|first5=Nadia|last6=Rahman|first6=Imran A.|last7=Philippe|first7=Hervé|last8=Copley|first8=Richard R.|last9=Telford|first9=Maximilian J.|date=19 March 2021|title=Lack of support for Deuterostomia prompts reinterpretation of the first Bilateria|journal=Science Advances|volume=7|issue=12|pages=eabe2741|bibcode=2021SciA....7.2741K|doi=10.1126/sciadv.abe2741|pmc=7978419|pmid=33741592}}&lt;/ref&gt;{{Clear}}

==== Protostomi in devterostomi ====
{{Glavni|Protostomi|Devterostomi}}
[[Slika:Protovsdeuterostomes.svg|sličica|Dvostransko črevo se razvije na dva načina. Pri mnogih [[Protostomia|protostomih]] se blastopor razvije v usta, medtem ko pri [[Deuterostomia|devterostomih]] postane anus.]]
Protostomi in devterostomi se razlikujejo po več značilnostih. Zgodaj v razvoju se zarodki devterostomov med celično delitvijo [[Cepitev (zarodek)|cepijo]] radialno, medtem ko se številni protostomi ([[Spiralia]]) cepijo spiralno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Valentine|first=James W.|date=July 1997|title=Cleavage patterns and the topology of the metazoan tree of life|journal=PNAS|volume=94|issue=15|pages=8001–8005|bibcode=1997PNAS...94.8001V|doi=10.1073/pnas.94.15.8001|pmc=21545|pmid=9223303|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Živali iz obeh skupin imajo popoln prebavni trakt, vendar se pri protostomih prva odprtina [[Archenteron|embrionalnega črevesja]] razvije v usta, anus nastane kasneje. Pri deuterostomih se prvi razvije anus, usta pa nastanejo kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peters|first=Kenneth E.|last2=Walters|first2=Clifford C.|last3=Moldowan|first3=J. Michael|title=The Biomarker Guide: Biomarkers and isotopes in petroleum systems and Earth history|volume=2|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-83762-0|page=717}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hejnol2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hejnol|first=A.|last2=Martindale|first2=M. Q.|url=https://www.researchgate.net/publication/230766195|chapter=The mouth, the anus, and the blastopore – open questions about questionable openings|title=Animal Evolution – Genomes, Fossils, and Trees|editor-last=Telford|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-957030-0|pages=33–40|accessdate=1 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028190247/https://www.researchgate.net/publication/230766195|archivedate=28 October 2018}}&lt;/ref&gt;

Glavni vrsti devterostomov sta Ambulacraria in strunarji (Chordata).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hyde|first=Kenneth|title=Zoology: An Inside View of Animals|url=https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi|year=2004|publisher=[[Kendall Hunt]]|isbn=978-0-7575-0997-1|page=[https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi/page/n340 345]}}&lt;/ref&gt; Predstavniki Ambulacraria so izključno morske živali in vključujejo [[Enteropneusta|črevoškrgarje]], [[morske zvezde]], [[Morski ježki|morske ježke]] in [[Brizgači|brizgače]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Alcamo|first=Edward|title=Biology Coloring Workbook|year=1998|publisher=[[The Princeton Review]]|isbn=978-0-679-77884-4|page=220}}&lt;/ref&gt; Med strunarji prevladujejo [[vretenčarji]] (živali s [[Hrbtenica|hrbtenico]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Holmes|first=Thom|title=The First Vertebrates|url=https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm|publisher=Infobase|year=2008|isbn=978-0-8160-5958-4|page=[https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm/page/n65 64]}}&lt;/ref&gt; ki jih sestavljajo [[ribe]], [[dvoživke]], [[plazilci]], [[Ptiči|ptice]] in [[sesalci]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rice|first=Stanley A.|title=Encyclopedia of evolution|publisher=Infobase|year=2007|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75 75]|isbn=978-0-8160-5515-9|url=https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tobin|first=Allan J.|last2=Dusheck|first2=Jennie|title=Asking about life|year=2005|publisher=Cengage|isbn=978-0-534-40653-0|page=497}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Simakov|first=Oleg|last2=Kawashima|first2=Takeshi|last3=Marlétaz|first3=Ferdinand|last4=Jenkins|first4=Jerry|last5=Koyanagi|first5=Ryo|last6=Mitros|first6=Therese|last7=Hisata|first7=Kanako|last8=Bredeson|first8=Jessen|last9=Shoguchi|first9=Eiichi|display-authors=5|date=26 November 2015|title=Hemichordate genomes and deuterostome origins|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=527|issue=7579|pages=459–465|bibcode=2015Natur.527..459S|doi=10.1038/nature16150|pmc=4729200|pmid=26580012}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Spiral_cleavage_in_Trochus.png|sličica|[[spiralneži|Spiralia]] se v zarodku razvije s [[cepitev|spiralno cepitvijo]], kot tukaj pri morskem polžu.]]
Protostomi vključujejo [[Ecdysozoa]], poimenovane po njihovi skupni [[fenotipska lastnost|lastnosti]] [[Levitev|izlevitvi]], pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plas.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Dawkins|first=Richard|authorlink=Richard Dawkins|title=The Ancestor's Tale: A Pilgrimage to the Dawn of Evolution|year=2005|publisher=[[Houghton Mifflin Harcourt]]|isbn=978-0-618-61916-0|page=[https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381 381]|url=https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381}}&lt;/ref&gt; Med največjimi debli te skupine so [[členonožci]] in [[gliste]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Prewitt|first=Nancy L.|last2=Underwood|first2=Larry S.|last3=Surver|first3=William|title=BioInquiry: making connections in biology|year=2003|publisher=John Wiley|isbn=978-0-471-20228-8|page=[https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289 289]|url=https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289}}&lt;/ref&gt; Preostali protostomi so pripadniki [[Spiralia]], imenovani po vzorcu razvoja s spiralno cepitvijo v zgodnjem zarodku. Glavna spiralna debla vključujejo [[Kolobarniki|kolobarnike]] in [[Mehkužci|mehkužce]].&lt;ref name=&quot;Shankland2&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Shankland|first=M.|last2=Seaver|first2=E.C.|year=2000|title=Evolution of the bilaterian body plan: What have we learned from annelids?|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=97|issue=9|pages=4434–4437|bibcode=2000PNAS...97.4434S|doi=10.1073/pnas.97.9.4434|jstor=122407|pmc=34316|pmid=10781038|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina taksonomije ==
{{Nadaljnje informacije|Taksonomija (biologija)}}
[[Slika:Jean-Baptiste_de_Lamarck.jpg|levo|sličica|[[Jean-Baptiste de Lamarck]] je vodil ustvarjanje sodobne klasifikacije [[Nevretenčarji|nevretenčarjev]], ki je do leta 1809 razdelila Linnejev &quot;Vermes&quot; na 9 fil. &lt;ref name=&quot;Gould2011&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;]]
V [[Antika|antiki]] je Aristotel na podlagi lastnih opazovanj [[Aristotelova biologija|živali]] [[Aristotelova biologija|razdelil]]{{Efn|V njegovi ''[[History of Animals]]'' in ''[[Parts of Animals]]''.}} na tiste s krvjo (v grobem vretenčarji) in tiste brez krvi. Živali so bile nato [[Scala naturae|razvrščene]] [[Scala naturae|na lestvici]] od človeka (s krvjo, dvema nogama, občutljivo dušo) navzdol prek živorodnih štirinožcev (s krvjo, štirimi nogami, razumsko dušo) ter drugih skupin, kot so raki (brez krvi, veliko nog, občutljiva duša) do spontano generiranih bitij, kot so spužve (brez krvi, brez nog, rastlinska duša). [[Aristotel]] ni bil prepričan, ali so spužve živali, ki bi v njegovem sistemu morale imeti občutke, apetit in gibanje, ali rastline, ki teh lastnosti nimajo. Vedel je, da lahko spužve zaznajo dotik in se skrčijo, če jih poskušamo odtrgati od kamnin, vendar jih je zmedlo to, da so pritrjene na podlago kot rastline in se nikoli ne premikajo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|url=https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9|publisher=Bloomsbury|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=[https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9/page/n126 111]–119, 270–271}}&lt;/ref&gt;

Leta 1758 je [[Carl Linnaeus]] v svojem delu ''[[Systema naturae|Systema Naturae]]'' ustvaril prvo [[hierarhija|hierarhično]] klasifikacijo.&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Linnaeus|first=Carl|authorlink=Carl Linnaeus|title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis.|edition=[[10th edition of Systema Naturae|10th]]|publisher=Holmiae (Laurentii Salvii)|year=1758|url=https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|accessdate=22 September 2008|language=la|trans-title=The System of Nature through the Three Kingdoms of Nature|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081010032456/https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|archivedate=10 October 2008}}&lt;/ref&gt; V njegovi prvotni shemi so bile živali eno od treh kraljestev, razdeljenih v razrede [[Vermes v Systema Naturae|Vermes]], [[Insecta v Systema Naturae|Insecta]], [[Pisces v Systema Naturae|Pisces]], [[Amphibia v Systema Naturae|Amphibia]], [[Aves v Systema Naturae|Aves]] in [[Mammalia v Systema Naturae|Mammalia]]. Od takrat so bile zadnje štiri združene v eno samo deblo, [[Strunarji|Chordata]], medtem ko sta bili Insecta (ki so vključevali rake in pajkovce) ter Vermes preimenovani ali razdeljeni na nove skupine. Ta proces je leta 1793 začel [[Jean-Baptiste de Lamarck]], ki je skupino Vermes označil kot {{Jezik|fr|une espèce de chaos}} ('kaotični nered'){{Efn|Francoska predpona {{lang|fr|une espèce de}} ima slabšalen pomen.&lt;ref&gt;{{cite dictionary |title=Espèce de |url=https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |dictionary=Reverso dictionnnaire |access-date=1 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130728151210/https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |archive-date=28 July 2013 |url-status=live |language=fr,en}}&lt;/ref&gt;}} in skupino razdelil na tri nova debla: črve, iglokožce in polipe (ki so vsebovali korale in meduze). Do leta 1809 je Lamarck v svoji ''[[Philosophie Zoologique]]'' oblikoval devet debel, ločenih od vretenčarjev (pri katerih je še vedno ohranil štiri debla: sesalce, ptice, plazilce in ribe) ter mehkužce, in sicer [[Vitičnjaki|vitičnjake]], kolobarnike, rake, pajkovce, žuželke, črve, [[Radiata|radiate]], polipe in [[Infusoria|infuzorije]].&lt;ref name=&quot;Gould20112&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;

V svojem delu ''{{Jezik|fr|[[Le Règne Animal]]}}'' iz leta 1817 [[Georges Cuvier]] je uporabil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] in živali razdelil na štiri {{Jezik|fr|embranchements}} ('veje' z različnimi telesnimi zgradbami, ki približno ustrezajo debelom): vretenčarji, mehkužci, členkaste živali (členonožci in kolobarniki) ter [[Zoophytes|zoofiti (radiata)]] (iglokožci, ožigalkarji in druge oblike).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=de Wit|first=Hendrik C. D.|title=Histoire du développement de la biologie|volume=III|publisher=Presses polytechniques et universitaires Romandes|year=1994|pages=94–96|isbn=978-2-88074-264-5|language=fr}}&lt;/ref&gt; To delitev na štiri skupine so sprejeli embriolog [[Karl Ernst von Baer]] leta 1828, zoolog [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]] leta 1857 in primerjalni anatom [[Richard Owen]] leta 1860.&lt;ref name=&quot;Valentine2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt;

Leta 1874 je [[Ernst Haeckel]] živalsko kraljestvo razdelil na dve podkraljestvi: Metazoa (večcelične živali, ki so vključevale pet debel: ožigalkarje, iglokožce, členonožce, mehkužce in vretenčarje) in Protozoa (enocelične živali), kamor je dodal še šesto živalsko deblo, spužve.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Haeckel|first=Ernst|authorlink=Ernst Haeckel|title=Anthropogenie oder Entwickelungsgeschichte des menschen|url=https://archive.org/details/anthropogenieod05haecgoog|year=1874|page=202|language=de|trans-title=Anthropogeny or the Development story of Humans|publisher=W. Engelmann}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valentine20042&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt; Protozoe so kasneje preselili v nekdanje kraljestvo [[Protisti|Protista]], zaradi česar je Metazoa ostala sinonim za Animalia.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hutchins|first=Michael|title=Grzimek's Animal Life Encyclopedia|url=https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714|year=2003|edition=2nd|publisher=Gale|isbn=978-0-7876-5777-2|page=[https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714/page/n21 3]}}&lt;/ref&gt;

[[Jovan Hadži]], slovenski zoolog srbske narodnosti, redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jovan Hadži|url=https://www.sazu.si/clani/jovan-hadzi|website=www.sazu.si|accessdate=2025-02-24|language=en}}&lt;/ref&gt;, je razvil edinstven taksonomski sistem za razvrščanje živalskega kraljestva. V svoji delitvi je živali razvrstil v šest debel: praživali (Protozoa), spužve (Parazoa), nečlenarji (Ameria), maločlenarji (Oligomeria), mnogočlenarji (Polymeria) in strunarji (Chordata). Ta pristop se je razlikoval od takrat uveljavljenih sistemov, saj je temeljil na številu telesnih segmentov kot glavnem kriteriju za razvrščanje&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Carter G.S.|year=1954|title=On Hadži's Interpretations of Animal Phylogeny|url=http://www.jstor.org/stable/2411377|journal=Systematic Zoology|volume=3|issue=4|pages=163-173}}&lt;/ref&gt;, medtem ko so drugi sistemi dajali prednost različnim morfološkim in evolucijskim značilnostim. Čeprav Hadžijev sistem med strokovnjaki ni bil splošno sprejet, se je zaradi svoje preprostosti pogosto uporabljal v izobraževanju v nekdanji Jugoslaviji.
{{sistem Hadži|expand=no}}

== V človeški kulturi ==

=== Uporaba živali ===
[[Slika:Carni_bovine_macellate.JPG|levo|sličica|[[govedina|Goveje]] stranice v [[klavnica|klavnici]]]]
Ljudje za hrano uporabljamo številne živalske vrste – tako domače rejne živali v [[Živinoreja|živinoreji]] kot tudi divje vrste, predvsem z ribolovom v morjih.&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fao.org/fishery/|title=Fisheries and Aquaculture|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519173740/https://www.fao.org/fishery|archivedate=19 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Economist&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt; Mnoge vrste morskih rib se [[Ribolov|lovijo]] za prodajo, nekatere pa tudi gojijo v [[Ribogojnica|ribogojnicah]].&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Helfman|first=Gene S.|title=Fish Conservation: A Guide to Understanding and Restoring Global Aquatic Biodiversity and Fishery Resources|url=https://archive.org/details/fishconservation00helf|date=2007|publisher=Island|isbn=978-1-59726-760-1|page=[https://archive.org/details/fishconservation00helf/page/n25 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Review of Fisheries and Aquaculture|url=https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|publisher=FAO|accessdate=13 August 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150828131307/https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|archivedate=28 August 2015}}&lt;/ref&gt; Skupna masa ljudi in njihove [[Živina|živine]] predstavlja več kot 90% biomase vseh kopenskih vretenčarjev, kar je skoraj toliko kot skupna masa vseh žuželk.&lt;ref name=&quot;Eggleton 2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Eggleton|first=Paul|date=17 October 2020|title=The State of the World's Insects|journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|issue=1|pages=61–82|doi=10.1146/annurev-environ-012420-050035|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Ljudje za hrano in vlakna lovimo ali gojimo [[Nevretenčarji|nevretenčarje]], vključno z [[glavonožci]], [[raki]], [[Žuželke|žuželkami]] – predvsem [[Medonosna čebela|čebele]] in [[Sviloprejka|sviloprejke]] – ter [[školjke]] ali [[Polži|polže]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=January 2002|title=Shellfish climbs up the popularity ladder|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|url-status=dead|journal=Seafood Business|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105143157/https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|archive-date=5 November 2012|access-date=8 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|date=2024-09-17|title=Western honeybee|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|url=https://www.britannica.com/animal/western-honeybee|accessdate=2024-10-20}}&lt;/ref&gt; [[Domača kokoš|Kokoši]], [[Domače govedo|govedo]], [[Domača ovca|ovce]], [[Domači prašič|prašiči]] in druge živali se po vsem svetu redijo zaradi mesa.&lt;ref name=&quot;Economist2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cattle-today.com/|title=Breeds of Cattle at Cattle Today|publisher=Cattle-today.com|accessdate=15 October 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715234745/https://cattle-today.com/|archivedate=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lukefahr|first=S. D.|last2=Cheeke|first2=P. R.|title=Rabbit project development strategies in subsistence farming systems|url=https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160506105314/https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|archivedate=6 May 2016}}&lt;/ref&gt; Živalska vlakna, kot sta volna in svila, se uporabljajo za izdelavo tekstila, medtem ko so se živalske [[Kita (anatomija)|kite]] uporabljale za vezanje. Usnje je široko uporabljeno za izdelavo čevljev in drugih izdelkov. Živali so se lovile in gojile tudi zaradi krzna za izdelavo plaščev, klobukov in drugih oblačil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ancient fabrics, high-tech geotextiles|url=https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|publisher=Natural Fibres|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160720093749/https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|archivedate=20 July 2016}}&lt;/ref&gt;Iz teles žuželk so se pridobivala barvila, kot so [[karmin]] ([[košeniljka]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.fao.org/docrep/v8879e/v8879e09.htm|chapter=Cochineal and Carmine|title=Major colourants and dyestuffs, mainly produced in horticultural systems|publisher=FAO|accessdate=16 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180306060330/https://www.fao.org/docrep/v8879e/V8879e09.htm|archivedate=6 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|title=Guidance for Industry: Cochineal Extract and Carmine|publisher=FDA|accessdate=6 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713100106/https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; [[šelak]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=How Shellac Is Manufactured|url=https://nla.gov.au/nla.news-article55073762|accessdate=17 July 2015|work=The Mail|location=Adelaide|date=18 December 1937|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091433/https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/55073762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Pearnchob|first=N.|last2=Siepmann|first2=J.|last3=Bodmeier|first3=R.|year=2003|title=Pharmaceutical applications of shellac: moisture-protective and taste-masking coatings and extended-release matrix tablets|journal=Drug Development and Industrial Pharmacy|volume=29|issue=8|pages=925–938|doi=10.1081/ddc-120024188|pmid=14570313}}&lt;/ref&gt; in [[Kermes (dye)|kermes]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barber|first=E. J. W.|title=Prehistoric Textiles|url=https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7|year=1991|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-00224-8|pages=[https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7/page/n267 230]–231}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Munro214&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Munro|first=John H.|title=The Cambridge History of Western Textiles|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6|chapter=Medieval Woollens: Textiles, Technology, and Organisation|editor-last=Jenkins|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-34107-3|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6/page/n259 214]–215}}&lt;/ref&gt;. [[delovna žival|Delovne živali]], kot so govedo in konji, so se uporabljale za delo in prevoz že od začetkai kmetijstva.&lt;ref name=&quot;Pond2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Pond|first=Wilson G.|title=Encyclopedia of Animal Science|url={{GBurl |id=1SQl7Ao3mHoC |p=248}}|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8247-5496-9|pages=248–250|accessdate=22 February 2018}}&lt;/ref&gt;

Živali, kot je vinska mušica ''[[Drosophila melanogaster|Drosophila melanogaster,]]'' igrajo pomembno vlogo v znanosti kot [[modelni organizem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Genetics Research|url=https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|publisher=Animal Health Trust|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212193051/https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|archivedate=12 December 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drug Development|url=https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|publisher=Animal Research.info|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160608124406/https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|archivedate=8 June 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Animal Experimentation|url=https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|publisher=BBC|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160701220536/https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|archivedate=1 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EUstatistics2013&quot;&gt;{{Navedi splet|title=EU statistics show decline in animal research numbers|url=https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|publisher=Speaking of Research|year=2013|accessdate=24 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171006162448/https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|archivedate=6 October 2017}}&lt;/ref&gt; Živali se uporabljajo pri razvoju [[Cepivo|cepiv]] od njihovega odkritja v 18. stoletju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vaccines and animal cell technology|date=10 June 2013|url=https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|publisher=Animal Cell Technology Industrial Platform|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713184805/https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; Nekatera zdravila, kot je zdravilo proti raku [[Trabectedin]], temeljijo na [[Toksin|toksinih]] ali drugih molekulah živalskega izvora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medicines by Design|url=https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|publisher=National Institute of Health|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160604214644/https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|archivedate=4 June 2016}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hebbuz.JPG|sličica|[[Lovski pes]] prinaša raco med lovom.]]
Ljudje so uporabljali [[lovski pes|lovske pse]] za sledenje in prinašanje plena,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Fergus|first=Charles|title=Gun Dog Breeds, A Guide to Spaniels, Retrievers, and Pointing Dogs|url=https://archive.org/details/gundogbreedsguid0000ferg_d8w4|publisher=The Lyons Press|date=2002|isbn=978-1-58574-618-7}}&lt;/ref&gt; [[ujeda|ptice ujede]] pa za lovljenje ptic in sesalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=History of Falconry|url=https://www.thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|publisher=The Falconry Centre|accessdate=22 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160529023926/https://thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|archivedate=29 May 2016}}&lt;/ref&gt; medtem ko so privezane [[Kormorani|kormorane]] uporabljali za lovljenje rib.&lt;ref name=&quot;King2013&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=King|first=Richard J.|title=The Devil's Cormorant: A Natural History|url={{GBurl |id=ucGyAAAAQBAJ |p=9}}|date=2013|publisher=University of New Hampshire Press|isbn=978-1-61168-225-0|page=9}}&lt;/ref&gt; [[Dendrobatidae|Strupene žabe podrevnice]] so se uporabljale za zastrupljanje konic [[Pihalnik|puščic pihalnikov]].&lt;ref name=&quot;amphibiaweb1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|title=Dendrobatidae|publisher=AmphibiaWeb|accessdate=10 October 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110810090554/https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|archivedate=10 August 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|title=Dendrobatidae|accessdate=9 July 2016|last=Heying|first=H.|year=2003|publisher=Animal Diversity Web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110212005358/https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|archivedate=12 February 2011}}&lt;/ref&gt; Številne živali imajo kot hišne ljubljenčke, od nevretenčarjev, kot so tarantele, hobotnice in [[Bogomolke|bogomoljke]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Other bugs|date=18 February 2011|url=https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|publisher=Keeping Insects|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707170022/https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt; plazilcev, kot so [[kače]] in [[kameleoni]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kaplan|first=Melissa|title=So, you think you want a reptile?|url=https://www.anapsid.org/parent.html|publisher=Anapsid.org|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160703115141/https://www.anapsid.org/parent.html|archivedate=3 July 2016}}&lt;/ref&gt; in ptic, kot so [[kanarček|kanarčki]], [[Skobčevka|skobčevke]] in [[papige]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pet Birds|url=https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|publisher=PDSA|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707053516/https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt;. Kljub temu so med ljudmi najbolj priljubljeni ljubljenčki sesalci, predvsem [[Domači pes|psi]], [[Domača mačka|mačke]] in [[Zajec|zajci]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|title=Animals in Healthcare Facilities|year=2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304102728/https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|archivedate=4 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The Humane Society of the United States|title=U.S. Pet Ownership Statistics|url=https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|accessdate=27 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120407193941/https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|archivedate=7 April 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=U.S. Rabbit Industry profile|publisher=[[United States Department of Agriculture]]|url=https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|accessdate=10 July 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131020161216/https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|archivedate=20 October 2013}}&lt;/ref&gt; Obstaja napetost med dojemanjem živali kot človekovih spremljevalcev in priznavanjem njihovega obstoja kot posameznikov s svojimi [[Pravice živali|pravicami]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Plous|first=S.|date=1993|title=The Role of Animals in Human Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-social-issues_spring-1993_49_1/page/n3|journal=Journal of Social Issues|volume=49|issue=1|pages=1–9|doi=10.1111/j.1540-4560.1993.tb00906.x}}&lt;/ref&gt;

Najrazličnejše kopenske in vodne živali ljudje lovijo ne zaradi hrane ali kot ljubljenčke, ampak zaradi [[Živali v športu|športa]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hummel|first=Richard|title=Hunting and Fishing for Sport: Commerce, Controversy, Popular Culture|date=1994|publisher=Popular Press|isbn=978-0-87972-646-1|url=https://archive.org/details/huntingfishingfo0000humm}}&lt;/ref&gt;

=== Uporaba v simboliki ===
[[Zodiak|Znamenja zahodnega]] in [[kitajski zodiak|kitajskega zodiaka]] temeljijo na živalih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Lau|first=Theodora|title=The Handbook of Chinese Horoscopes|url=https://archive.org/details/handbookofchines0000laut|pages=[https://archive.org/details/handbookofchines0000laut/page/n43 2]–8, 30–35, 60–64, 88–94, 118–124, 148–153, 178–184, 208–213, 238–244, 270–278, 306–312, 338–344|publisher=Souvenir|year=2005}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tester19872&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Tester|first=S. Jim|title=A History of Western Astrology|url={{GBurl |id=L0HSvH96alIC |p=31}}|year=1987|publisher=Boydell &amp; Brewer|isbn=978-0-85115-446-6|pages=31–33 and passim}}&lt;/ref&gt; Na Kitajskem in Japonskem [[Dnevni metulji|metulja]] pogosto dojemajo kot [[Poosebljenje|poosebitev]] človekove [[Duša|duše]]&lt;ref name=&quot;Hearn2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt;, v klasični ikonografiji pa je metulj prav tako simbol duše.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=De Jaucourt|first=Louis|date=January 2011|title=Butterfly|url=https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|url-status=live|journal=Encyclopedia of Diderot and d'Alembert|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811042437/https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|archive-date=11 August 2016|access-date=16 December 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hutchins, M., Arthur V. Evans, Rosser W. Garrison and Neil Schlager (Eds) (2003), ''Grzimek's Animal Life Encyclopedia'', 2nd edition.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Alexander_Coosemans_-_Still_Life_with_Lobster_and_Oysters.jpg|sličica|Umetniška upodobitev: ''[[Tihožitje]] [[Nephropidae|z]] [[Ostriga|jastogom]]'' in ostrigami, [[Alexander Coosemans]], {{Okoli|1660}}]]
Živali so bile [[evrazijski živalski slog|umetniški motiv]] že od najzgodnejših časov, tako zgodovini, na primer v starem Egiptu, kot v prazgodovini, kot so [[Lascaux|jamske]] [[Lascaux|poslikave v Lascauxu]]. Med pomembnimi upodobitvami živali sta ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'' ''(1515)'' [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in portret konja ''[[Whistlejacket|Piščalka]]'' (ok. 1762) [[George Stubbs|Georgea Stubbsa]].&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Jones|first=Jonathan|title=The top 10 animal portraits in art|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|accessdate=24 June 2016|work=[[The Guardian]]|date=27 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160518105922/https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|archivedate=18 May 2016}}&lt;/ref&gt; [[Arthropods in film|Žuželke]], ptice in sesalci imajo pomembno vlogo v literaturi in filmu&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Paterson|first=Jennifer|date=29 October 2013|title=Animals in Film and Media|url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|url-status=live|journal=Oxford Bibliographies|doi=10.1093/obo/9780199791286-0044|archive-url=https://web.archive.org/web/20160614200642/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|archive-date=14 June 2016|access-date=24 June 2016}}&lt;/ref&gt;.

Živali, vključno z [[Insects in mythology|žuželkami]]&lt;ref name=&quot;Hearn3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt; in sesalci&lt;ref name=&quot;TFL&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Deer|url=https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|publisher=[[Trees for Life (Scotland)|Trees for Life]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160614200842/https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|archivedate=14 June 2016}}&lt;/ref&gt; imajo osrednjo vlogo v mitologiji in religiji. [[Skarabej (mitologija)|Skarabej]] je bil sveta žival v [[Stari Egipt|starem Egiptu]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Ben-Tor|first=Daphna|title=Scarabs, A Reflection of Ancient Egypt|location=Jerusalem|publisher=Israel Museum|date=1989|isbn=978-965-278-083-6|page=8}}&lt;/ref&gt; medtem ko je krava sveta v [[Hinduizem|hinduizmu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Biswas|first=Soutik|title=Why the humble cow is India's most polarising animal|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|publisher=BBC|accessdate=9 July 2016|date=15 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161122205058/https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|archivedate=22 November 2016}}&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so mitološko in versko pomembni še [[jeleni]], &lt;ref name=&quot;TFL&quot; /&gt; [[konji]], &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hayagrīva: The Mantrayānic Aspect of Horse-cult in China and Japan|publisher=Brill Archive|page=9|last=van Gulik|first=Robert Hans}}&lt;/ref&gt; [[Lev|levi]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Grainger|first=Richard|title=Lion Depiction across Ancient and Modern Religions|url=https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|publisher=Alert|accessdate=6 July 2016|date=24 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160923134807/https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|archivedate=23 September 2016}}&lt;/ref&gt; [[netopirji]], &lt;ref name=&quot;ReadGonzalez&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Read|first=Kay Almere|last2=Gonzalez|first2=Jason J.|year=2000|title=Mesoamerican Mythology|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=132–134}}&lt;/ref&gt; [[medvedi]],&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wunn|first=Ina|date=January 2000|title=Beginning of Religion|journal=Numen|volume=47|issue=4|pages=417–452|doi=10.1163/156852700511612}}&lt;/ref&gt; in [[volkovi]] &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=McCone|first=Kim R.|title=Studien zum indogermanischen Wortschatz|publisher=Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck|year=1987|editor-last=Meid|editor-first=W.|location=Innsbruck|pages=101–154|language=de|chapter=Hund, Wolf, und Krieger bei den Indogermanen}}&lt;/ref&gt;.

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Avtotiza]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Animalia}}
* [https://tolweb.org/ Tree of Life Project]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612121424/http://www.tolweb.org//|date=12 June 2011}}
* [https://animaldiversity.org/ Animal Diversity Web] – [[University of Michigan]]'s database of animals
* [https://archive.today/20160426231847/https://www.arkive.org/ Wildscreen Arkive] – multimedia database of endangered/protected species

{{Eukaryota}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}
{{Taxonbar |from=Q729}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živali| ]]
[[Kategorija:Zoologija]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]</text>
      <sha1>ntlafebaz7lbba8u4i5jn9nq712003r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672936</id>
      <parentid>6672935</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:20:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27673-51</username>
        <id>259470</id>
      </contributor>
      <comment>acdfg</comment>
      <origin>6672936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105057" sha1="so009hm5xin2fbn1qjqh6y0alvaehga" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Favna|rimsko boginjo s tem imenom|Favna (boginja)}}
{{automatic taxobox
| name = Živali
|display_parents = 6
| fossil_range = [[kritogenij]] – danes, {{Long fossil range |665|0}}
| image = Animal_diversity_October_2007.jpg
| image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: [[avstralska zelena drevesna žaba]], [[lesna sova]], [[sibirski tiger]], [[navadni križevec]], [[vrtnik|polž vrtnik]], [[orjaška črepaha]], [[čebela|solitarna čebela]], [[zlata arovana]], [[berberski makak]], [[pilar]] in metulj [[lisasti šah]].
|taxon = Animalia
|authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]
|subdivision_ranks = Podrazdelitve
|subdivision = *[[Bilateria]] (dvobočno somerne živali, ~30 debel)
* [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
* [[Ctenophora]] (rebrače)
* [[Placozoa]] (plakozoji)
* [[Porifera]] (spužve)
|synonyms = * Metazoa {{au|Haeckel 1874}}&lt;ref name=&quot;Phylonyms Metazoa&quot;&gt;{{cite book |chapter=Metazoa E. Haeckel 1874 [J. R. Garey and K. M. Halanych], converted clade name |title=Phylonyms: A Companion to the PhyloCode |edition=1st |date=2020 |publisher=[[CRC Press]] |doi=10.1201/9780429446276 |pages=1352 |isbn=9780429446276 |s2cid=242704712 |editor-first1=Kevin |editor-last1=de Queiroz |editor-first2=Philip |editor-last2=Cantino |editor-first3=Jacques |editor-last3=Gauthier}}&lt;/ref&gt;
* Choanoblastaea {{au|Nielsen 2008}}&lt;ref name=&quot;Choanoblastaea&quot;&gt;{{cite journal |title=Six major steps in animal evolution: are we derived sponge larvae? |journal=Evolution &amp; Development |volume=10 |issue=2 |date=2008 |pages=241–257 |first1=Claus |last1=Nielsen |doi=10.1111/j.1525-142X.2008.00231.x |pmid=18315817 |s2cid=8531859 |issn=1520-541X}}&lt;/ref&gt;
* Gastrobionta {{au|Rothm. 1948}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;&gt;{{cite journal |first1=Werner |last1=Rothmaler |date=1951 |title=Die Abteilungen und Klassen der Pflanzen |journal=Feddes Repertorium |doi=10.1002/fedr.19510540208 |volume=54 |issue=2–3 |pages=256–266}}&lt;/ref&gt;
* Zooaea {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
* Euanimalia {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
}}

'''Živáli''' (


) so eno izmed petih [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na [[Zemlja|Zemlji]]. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V [[biologija|biološkem]] smislu sodi med živali tudi [[človek]].

[[znanost|Znanstveno]] jih preučuje [[zoologija]], ki se nadalje deli v več ožjih [[znanstvena disciplina|znanstvenih disciplin]]. Predpono zoo- (iz [[stara grščina|grškega]] zōion - ''živo bitje''&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/zoo- zoo- definition]. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.{{ikona en}}&lt;/ref&gt;) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo '''favna'''.

== Etimologija ==
Besed žival v slovenščini izhaja iz besede &quot;živ&quot; (latinsko ‛vivus’ iz 10. stoletja) vse v pomenu ‛živ’, gr. ''bíos'' ‛življenje’.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4294057/zv?View=1&amp;Query=%c5%beival|title=Fran|website=Slovenski etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt;

Znanstveno ime Animalia izhaja iz latinskega samostalnika ''animal'' z enakim pomenom, ki je sam izpeljan iz latinskega ''animalis'' 'ki ima dih ali dušo'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|last=Cresswell|first=Julia|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Word Origins|year=2010|publisher=[[Oxford University Press]]|location=New York|edition=2nd|isbn=978-0-19-954793-7|title=Animal|quote='having the breath of life', from anima 'air, breath, life'.}}&lt;/ref&gt; Biološka definicija vključuje vse člane kraljestva Animalia.&lt;ref name=&quot;americanheritage_animal2&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Animal|encyclopedia=The American Heritage Dictionary|publisher=[[Houghton Mifflin]]|year=2006|edition=4th}}&lt;/ref&gt;  Izraz ''metazoa'' izhaja iz starogrške {{Jezik|grc|μετα}} {{Transliteracija|grc|meta}} 'po' (v biologiji predpona ''meta-'' pomeni 'pozneje') in {{Jezik|grc|ζῷᾰ}} {{Transliteracija|grc|zōia}} 'živali', množina od {{Jezik|grc|ζῷον}} {{Transliteracija|grc|zōion}} 'žival'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoan|encyclopedia=Merriam-Webster|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan|accessdate=6 July 2022|archivedate=6 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220706115538/https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoa|encyclopedia=Collins|url=https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa|accessdate=6 July 2022|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091429/https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Živali so [[evkarionti]], z izjemo skupine [[Myxozoa]] [[Mnogoceličar|mnogocelični]] organizmi, kar jih loči od [[bakterije|bakterij]] in večine [[protisti|protistov]].  So [[heterotrof]]i, po čemer se razlikujejo od [[rastline|rastlin]] in [[alge|alg]]. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej [[prebavni sistem|prebavnega sistema]]).

[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].

[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]

===Zgradba===
Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; 

Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}&lt;/ref&gt; Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|url=https://archive.org/details/additivescrystal00sang|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=[https://archive.org/details/additivescrystal00sang/page/n228 212]}}&lt;/ref&gt; Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|url=https://archive.org/details/worldofcell00beck_0|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}&lt;/ref&gt; kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.&lt;ref name=scienceperspectives10/&gt; Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|url=https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=[https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8/page/44 45]}}&lt;/ref&gt;

===Razmnoževanje in razvoj===
{{Glej tudi|Spolno razmnoževanje|Nespolno razmnoževanje}}

Skoraj vse živali se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knobil|first=Ernst|title=Encyclopedia of reproduction, Volume 1|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-227020-8|page=315}}&lt;/ref&gt; 

Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic ([[gameta|gamet]]): moške ([[spermij]]i) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako [[testis]]e kot [[jajčnik]]e, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi.

Nekatere živali se lahko [[nespolno razmnoževanje|razmnožujejo nespolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Adiyodi |first1=K. G.|last2=Hughes |first2=Roger N. |last3=Adiyodi |first3=Rita G. |title=Reproductive Biology of Invertebrates, Progress in Asexual Reproduction, Volume 11 |year=2002 |publisher=Wiley |page=116}}&lt;/ref&gt; To se lahko zgodi pri [[partenogeneza|partenogenezi]], kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju ([[spužve]]) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kaplan |title=GRE exam subject test |url=https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse |year=2008 |publisher=Kaplan Publishing |isbn=978-1-4195-5218-2 |page=[https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse/page/233 233]}}&lt;/ref&gt;

==Ekologija==
Vse živali so [[heterotrof]]i, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Rastogi|first=V. B.|title=Modern Biology|year=1997|publisher=Pitambar Publishing|isbn=978-81-209-0496-5|page=3}}&lt;/ref&gt; Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so [[zveri]], [[herbivor]]i, [[omnivor]]i in [[parazit]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Levy|first=Charles K.|title=Elements of Biology|url=https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy|year=1973|publisher=Appleton-Century-Crofts|isbn=978-0-390-55627-1|page=[https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy/page/108 108]}}&lt;/ref&gt;

[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).&lt;ref name=&quot;Ecology&quot;&gt;Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.&lt;/ref&gt; Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.&lt;/ref&gt; Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo [[detritofag]]i, ki se hranijo z mrtvo organsko snovjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Geomorphology and environmental impact assessment |url=https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse |year=2001 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-90-5809-344-8 |last1=Marchetti |first1=Mauro |last2=Rivas |first2=Victoria |page=[https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse/page/84 84]}}&lt;/ref&gt; Včasih je težko ločevati ta dva načina [[Prehranjevanje|prehranjevalnega vedenja]], na primer kadar [[parazit]] preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različne [[Protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]] in načini, kako jih zaobiti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Ecology of marine fishes: California and adjacent waters |url=https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse |year=2006 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24653-9 |last1=Allen |first1=Larry Glen |last2=Pondella |first2=Daniel J. |last3=Horn |first3=Michael H. |page=[https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse/page/428 428]}}&lt;/ref&gt;

Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge [[Biomolekula|biomolekule]]. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) in vodo (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]) s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Understanding Science: Upper Primary |last=Clutterbuck |first=Peter |page=9 |year=2000 |publisher=Blake Education |isbn=978-1-86509-170-9}}&lt;/ref&gt; 

Živali, ki živijo na oceanskem dnu v bližini [[hidrotermalni vrelec|hidrotermalnih vrelcev]], niso odvisne od energije sončne svetlobe. Osnovo [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]] namesto tega tvorijo [[kemosinteza|kemosintetske]] [[arheje]] in bakterije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Castro |first1=Peter |last2=Huber |first2=Michael E. |title=Marine Biology |url=https://archive.org/details/marinebiology0000pete |publisher=McGraw-Hill |year=2007 |edition=7. |page=[https://archive.org/details/marinebiology0000pete/page/376 376] |isbn=978-0-07-722124-9}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost ==

=== Velikost ===
[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, kar jih je kdaj živelo, saj lahko doseže težo do 190 [[Tona|ton]] dolžino do 33,6 metra.&lt;ref name=&quot;Wood&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Wood|first=Gerald|title=The Guinness Book of Animal Facts and Feats|year=1983|isbn=978-0-85112-235-9|url=https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood|publisher=Guinness Superlatives|location=Enfield, Middlesex}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Davies|first=Ella|title=The longest animal alive may be one you never thought of|url=https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|work=BBC Earth|accessdate=1 March 2018|date=20 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180319073808/https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|archivedate=19 March 2018}}&lt;/ref&gt; Največja danes živeča kopenska žival je [[afriški savanski slon]] (''Loxodonta africana''), ki lahko tehta do 12,25 tone&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; in meri do 10,67 v dolžino.&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; Največje kopenske živali, ki so kdaj živele, so bili [[Titanosauria|titanozavrski]] [[zavropodi|zavripodi]], kot je [[Argentinosaurus|argentinozaver]], ki je morda tehtal kar 73 ton, in [[Supersaurus|superzaver]], ki je lahko dosegel dolžino 39 m.&lt;ref name=&quot;Mazzettaetal2004&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mazzetta|first=Gerardo V.|last2=Christiansen|first2=Per|last3=Fariña|first3=Richard A.|year=2004|title=Giants and Bizarres: Body Size of Some Southern South American Cretaceous Dinosaurs|journal=Historical Biology|volume=16|issue=2–4|pages=71–83|bibcode=2004HBio...16...71M|citeseerx=10.1.1.694.1650|doi=10.1080/08912960410001715132}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi konferenco|last=Curtice|first=Brian|year=2020|conference=Society of Vertebrate Paleontology|url=https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|title=Dinosaur Systematics, Diversity, &amp; Biology|accessdate=30 December 2022|archive-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211019192436/https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|page=92}}&lt;/ref&gt; Več živali je mikroskopskih velikosti; nekateri [[Myxozoa]] ([[parazitski ožigalkarji]] znotraj Cnidaria) nikoli ne prerastejo 20 [[Mikrometer|μm]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|title=Myxozoa|last=Fiala|first=Ivan|date=10 July 2008|publisher=Tree of Life Web Project|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180301225416/https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|archivedate=1 March 2018}}&lt;/ref&gt; ena najmanjših znanih vrst (''Myxobolus shekel'') pa v odrasli dobi meri največ 8,5 μm.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Kaur|first=H.|last2=Singh|first2=R.|year=2011|title=Two new species of Myxobolus (Myxozoa: Myxosporea: Bivalvulida) infecting an Indian major carp and a cat fish in wetlands of Punjab, India|journal=Journal of Parasitic Diseases|volume=35|issue=2|pages=169–176|doi=10.1007/s12639-011-0061-4|pmc=3235390|pmid=23024499}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
Slika:Anim1754_-_Flickr_-_NOAA_Photo_Library_(1).jpg|[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, ki je kdaj živela; lahko zraste do 33,6 metra  dolžino.
Slika:Fdl17-9-grey.jpg|Pripadniki [[Myxozoa|Myxozoan]] kot je ''[[Myxobolus cerebralis]]'', so enocelični paraziti, ki nikoli ne prerastejo 20 [[μm]].
&lt;/gallery&gt;

=== Število in habitati glavnih debel ===
Naslednja tabela prikazuje ocenjeno število opisanih danes živečih vrst za glavna živalska debla,&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zhang|first=Zhi-Qiang|date=30 August 2013|title=Animal biodiversity: An update of classification and diversity in 2013|url=https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|url-status=live|journal=Zootaxa|publisher=[[Magnolia Press]]|volume=3703|issue=1|page=5|doi=10.11646/zootaxa.3703.1.3|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154926/https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|archive-date=24 April 2019|access-date=2 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skupaj z njihovimi glavnimi habitati (kopenski, sladkovodni&lt;ref name=&quot;Balian2008&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Balian|first=E. V.|last2=Lévêque|first2=C.|last3=Segers|first3=H.|first4=K.|last4=Martens|title=Freshwater Animal Diversity Assessment|url={{GBurl |id=Dw4H6DBHnAgC |p=628}}|year=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-8259-7|page=628}}&lt;/ref&gt; in morski)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Hogenboom|first=Melissa|title=There are only 35 kinds of animal and most are really weird|url=https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|publisher=BBC Earth|accessdate=2 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810141811/https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|archivedate=10 August 2018}}&lt;/ref&gt; ter prostoživečim ali zajedavskim načinom življenja&lt;ref name=&quot;Poulin2007&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Poulin|first=Robert|authorlink=Robert Poulin (zoologist)|title=Evolutionary Ecology of Parasites|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2007|isbn=978-0-691-12085-0|page=[https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6 6]|url=https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6}}&lt;/ref&gt; Ocenjene številke vrst temeljijo na znanstveno opisanih številkah; veliko večje ocene so bile izračunane na podlagi različnih metod napovedovanja, ki se lahko močno razlikujejo. Na primer, opisanih je približno 25.000–27.000 vrst ogorčic, medtem ko objavljene ocene skupnega števila vrst ogorčic segajo od 10.000–20.000 do 500.000, 10 milijonov ali celo 100 milijonov.&lt;ref name=&quot;Felder2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Felder|first=Darryl L.|last2=Camp|first2=David K.|title=Gulf of Mexico Origin, Waters, and Biota: Biodiversity|url={{GBurl |id=CphA8hiwaFIC |pg=RA1-PA1111}}|year=2009|publisher=Texas A&amp;M University Press|isbn=978-1-60344-269-5|page=1111}}&lt;/ref&gt; Na podlagi vzorcev znotraj [[taksonomija|taksonomske]] hierarhije je bilo leta 2011 izračunano, da skupno število živalskih vrst – vključno s tistimi, ki še niso opisane – znaša približno 7,77 milijona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How many species on Earth? About 8.7 million, new estimate says|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|accessdate=2 March 2018|date=24 August 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180701164954/https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|archivedate=1 July 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mora2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mora|first=Camilo|last2=Tittensor|first2=Derek P.|last3=Adl|first3=Sina|last4=Simpson|first4=Alastair G. B.|last5=Worm|first5=Boris|date=23 August 2011|editor-last=Mace|editor-first=Georgina M.|title=How Many Species Are There on Earth and in the Ocean?|journal=PLOS Biology|volume=9|issue=8|page=e1001127|doi=10.1371/journal.pbio.1001127|pmc=3160336|pmid=21886479|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Uporaba [[sistem črtnih kod DNA|sistema črtnih kod DNA]]  v taksonomiji dodatno otežuje ocene števila vrst. Leta 2016 je analiza črtnega kodiranja ocenila, da je samo v [[Kanada|Kanadi]] skoraj 100.000 vrst [[žuželke|žuželk]],pri čemer so raziskovalci ekstrapolirali, da globalna favna žuželk presega 10 milijonov vrst. Skoraj 2 milijona od teh naj bi pripadala eni sami družini muh, [[Cecidomyiidae]] (galice).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Hebert |first1=Paul D. N. |last2=Ratnasingham |first2=Sujeevan |last3=Zakharov |first3=Evgeny V. |last4=Telfer |first4=Angela C. |last5=Levesque-Beaudin |first5=Valerie |last6=Milton |first6=Megan A. |last7=Pedersen |first7=Stephanie |last8=Jannetta |first8=Paul |last9=deWaard |first9=Jeremy R. |display-authors=5 |title=Counting animal species with DNA barcodes: Canadian insects |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences |date=1 August 2016 |volume=371 |issue=1702 |pages=20150333 |doi=10.1098/rstb.2015.0333 |pmid=27481785 |pmc=4971185}}&lt;/ref&gt;}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | [[Deblo (biologija)|Deblo]]
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Zgled
! scope=&quot;col&quot; | Vrste
! scope=&quot;col&quot; | Kopno
! scope=&quot;col&quot; | Morje
! scope=&quot;col&quot; | Sladkovodni
! scope=&quot;col&quot; | Prostoživeči
! scope=&quot;col&quot; | [[Zajedavstvo|Zajedavci]]
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Arthropoda]]&lt;br /&gt;(členonožci)'''
|[[File:European wasp white bg02.jpg|alt=wasp|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1257000&quot;|1.257.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da 1.000.000&lt;br /&gt;([[žuželke]])&lt;ref name=&quot;Stork2018&quot;&gt;{{cite journal |last=Stork |first=Nigel E. |s2cid=23755007 |title=How Many Species of Insects and Other Terrestrial Arthropods Are There on Earth? |journal=Annual Review of Entomology |volume=63 |issue=1 |date=January 2018 |doi=10.1146/annurev-ento-020117-043348 |pmid=28938083 |pages=31–45 |doi-access=free}} Stork notes that 1m insects have been named, making much larger predicted estimates.&lt;/ref&gt;
|Da &gt;40.000&lt;br /&gt;([[višji raki]])&lt;ref&gt;{{cite book |year=2002 |series=Zoological catalogue of Australia |volume=19.2A |title=Crustacea: Malacostraca |publisher=[[CSIRO Publishing]] |isbn=978-0-643-06901-5 |chapter=Introduction |last=Poore |first=Hugh F. |pages=1–7 |chapter-url={{GBurl |id=ww6RzBz42-4C |p=1}}}}&lt;/ref&gt;
|Da 94.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
|Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|Da &gt;45.000{{efn|Ne vključije[[parazitoid]]e.&lt;ref name=Poulin2007/&gt;}}&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Mollusca]]&lt;br /&gt;(mehkužci)'''
|[[File:Grapevinesnail 01.jpg|alt=snail|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;85000&quot; |85.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;br /&gt;107.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 35.000&lt;ref name=Nicol1969&gt;{{cite journal |last=Nicol |first=David |title=The Number of Living Species of Molluscs |journal=Systematic Zoology |volume=18 |issue=2 |date=June 1969 |pages=251–254 |doi=10.2307/2412618 |jstor=2412618 |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
| 60.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 5.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;12.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;5.600&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Chordata]]&lt;br /&gt;(strunarji)'''
|[[File:Lithobates pipiens.jpg|alt=green spotted frog facing right|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;70000&quot;|&gt;70.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Uetz |first=P. |title=A Quarter Century of Reptile and Amphibian Databases |url=https://www.researchgate.net/publication/352462027 |journal=Herpetological Review |volume=52 |pages=246–255 |via=ResearchGate |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221154655/https://www.researchgate.net/publication/352462027_A_Quarter_Century_of_Reptile_and_Amphibian_Databases |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 23.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;&gt;{{cite book |last1=Reaka-Kudla |first1=Marjorie L. |last2=Wilson |first2=Don E. |last3=Wilson |first3=Edward O. |author3-link=E. O. Wilson |title=Biodiversity II: Understanding and Protecting Our Biological Resources |url={{GBurl |id=-X5OAgAAQBAJ |p=90}} |year=1996 |publisher=Joseph Henry |isbn=978-0-309-52075-1 |page=90}}&lt;/ref&gt;
| 13.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
| 18,000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;9.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
|Da
| 40&lt;br /&gt;([[somi]])&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Essential Fish Biology: Diversity, Structure and Function |url={{GBurl |id=U0o4DwAAQBAJ |p=281}} |year=2017 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-878555-2 |pages=281–282 |quote=[[Trichomycteridae]] ... includes obligate parasitic fish. Thus 17 genera from 2 subfamilies, [[Vandelliinae]]; 4 genera, 9spp. and [[Stegophilinae]]; 13 genera, 31 spp. are parasites on gills (Vandelliinae) or skin (stegophilines) of fish.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Platyhelminthes]]&lt;br /&gt;(ploski črvi)'''
|[[File:Pseudoceros dimidiatus.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;29500&quot;|29.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Sluys |first=R. |title=Global diversity of land planarians (Platyhelminthes, Tricladida, Terricola): a new indicator-taxon in biodiversity and conservation studies |journal=Biodiversity and Conservation |volume=8 |issue=12 |pages=1663–1681 |doi=10.1023/A:1008994925673 |year=1999 |bibcode=1999BiCon...8.1663S |s2cid=38784755}}&lt;/ref&gt;
| Yes&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.300&lt;!--Turbellaria--&gt;&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;&lt;br /&gt;
3.000–6.500&lt;ref name=Pandian&gt;{{cite book |last=Pandian |first=T. J. |title=Reproduction and Development in Platyhelminthes |publisher=CRC Press |year=2020 |isbn=978-1-000-05490-3 |pages=13–14 |url={{GBurl |id=l6rMDwAAQBAJ |pg=PT14}} |access-date=19 May 2020}}&lt;/ref&gt;
| &gt;40.000&lt;ref name=Poulin2007/&gt;&lt;br /&gt;
4.000–25.000&lt;ref name=Pandian/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nematoda]]&lt;br /&gt;(gliste)'''
|[[File:CelegansGoldsteinLabUNC.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;25000&quot;|25.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 4.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| 11.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 14.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Annelida]]&lt;br /&gt;(kolobarniki)'''
|[[File:Nerr0328.jpg|100px]]
|align=right |17.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.750&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| 400&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Cnidaria]]&lt;br /&gt;(ožigalkarji)'''
|[[File:FFS Table bottom.jpg|alt=Table coral|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;16000&quot;|16.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Nekaj&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;1.350&lt;br /&gt;([[Myxozoa]])&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Porifera]]&lt;br /&gt;(spužve)'''
|[[File:A colourful Sponge on the Fathom.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;10800&quot;|10.800&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 200–300&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morand |first1=Serge |last2=Krasnov |first2=Boris R. |last3=Littlewood |first3=D. Timothy J. |title=Parasite Diversity and Diversification |url={{GBurl |id=o2t2BgAAQBAJ |p=44}} |year=2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-03765-6 |page=44 |access-date=2 March 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Echinodermata]]&lt;br /&gt;(iglokožci)'''
|[[File:Starfish, Caswell Bay - geograph.org.uk - 409413.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;7500&quot;|7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| 7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Bryozoa]]&lt;br /&gt;(mahovnjaki)'''
|[[File:Bryozoan at Ponta do Ouro, Mozambique (6654415783).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;6000&quot; |6.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 60–80&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Rotifera]]&lt;br /&gt;(kotačniki)'''
|[[File:20090730 020239 Rotifer.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;2000&quot;|2.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| &gt;400&lt;ref&gt;{{cite web |last=Fontaneto |first=Diego |title=Marine Rotifers: An Unexplored World of Richness |url=https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |publisher=JMBA Global Marine Environment |access-date=2 March 2018 |pages=4–5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180302225409/https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |archive-date=2 March 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite conference |last=May |first=Linda |title=Epizoic and parasitic rotifers |conference=Rotifer Symposium V: Proceedings of the Fifth Rotifer Symposium, held in Gargnano, Italy, September 11–18, 1988 |publisher=Springer |year=1989}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nemertea]]&lt;br /&gt;(nitkarji)'''
|[[File:Némerte.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1350&quot;|1.350&lt;ref name=&quot;Chernyshev_2021&quot;&gt;{{cite journal |last1=Chernyshev |first1=A. V. |title=An updated classification of the phylum Nemertea |journal=Invertebrate Zoology |date=September 2021 |volume=18 |issue=3 |pages=188–196 |doi=10.15298/invertzool.18.3.01 |s2cid=239872311 |url=https://www.researchgate.net/publication/354810461 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hookabe_2022&quot;&gt;{{cite journal |last1=Hookabe |first1=Natsumi |last2=Kajihara |first2=Hiroshi |last3=Chernyshev |first3=Alexei V. |last4=Jimi |first4=Naoto |last5=Hasegawa |first5=Naohiro |last6=Kohtsuka |first6=Hisanori |last7=Okanishi |first7=Masanori |last8=Tani |first8=Kenichiro |last9=Fujiwara |first9=Yoshihiro |last10=Tsuchida |first10=Shinji |last11=Ueshima |first11=Rei |title=Molecular Phylogeny of the Genus Nipponnemertes (Nemertea: Monostilifera: Cratenemertidae) and Descriptions of 10 New Species, With Notes on Small Body Size in a Newly Discovered Clade |journal=Frontiers in Marine Science |year=2022 |volume=9 |doi=10.3389/fmars.2022.906383 |url=https://www.researchgate.net/publication/362813258 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
|
| Da
| Da
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Tardigrada]]&lt;br /&gt;(počasniki)'''
|[[File:Tardigrade (50594282802).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1335&quot;|1.335&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hickman Diversity 2018&quot;&gt;{{cite book |title=Animal Diversity |first1=Cleveland P. |last1=Hickman |first2=Susan L. |last2=Keen |first3=Allan |last3=Larson |first4=David J. |last4=Eisenhour |edition=8th |publisher=McGraw Hill |year=2018 |isbn=978-1-260-08427-6}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(vlažne rastline)
| Da
| Da
| Da
|
|}

== Evolucijski izvor ==
[[Slika:Trilobite Ordovicien 8127.jpg|thumb|[[Trokrparji]] so med najbolj znanimi fosilnimi skupinami]]
Dokaze o obstoju živalih segajo vse do obdobja [[kriogenij]]. [[24-Isopropylcholestane|24-izopropilholestan]] (24-ipc) je bil odkrit v kamninah, starih približno 650 milijonov let; proizvajajo ga samo spužve in alge [[Pelagophyyte]].  Analize teh alg dosledno kažejo na [[Fanerozoik|fanerozojski]] izvor, medtem ko analize spužv kažejo na [[neoproterozoik|neoproterozojskoi]] izvor, kar je skladno s pojavom 24-ipc v fosilnem zapisu.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gold|first=David|display-authors=et al.|date=22 February 2016|title=Sterol and genomic analyses validate the sponge biomarker hypothesis|journal=PNAS|volume=113|issue=10|pages=2684–2689|bibcode=2016PNAS..113.2684G|doi=10.1073/pnas.1512614113|pmc=4790988|pmid=26903629|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Love|first=Gordon|display-authors=et al.|date=5 February 2009|title=Fossil steroids record the appearance of Demospongiae during the Cryogenian period|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-02-05_457_7230/page/718|journal=Nature|volume=457|issue=7230|pages=718–721|bibcode=2009Natur.457..718L|doi=10.1038/nature07673|pmid=19194449}}&lt;/ref&gt;

Prvi fosili teles živali se pojavijo v [[Edikarij|edikariju]], pri čemer sta znana primera ''[[Charnia]]'' in ''[[Spriggina]]''. Dolgo časa so dvomili, ali ti fosili resnično predstavljajo živali,&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Shen|first=Bing|last2=Dong|first2=Lin|last3=Xiao|first3=Shuhai|last4=Kowalewski|first4=Michał|year=2008|title=The Avalon Explosion: Evolution of Ediacara Morphospace|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-01-04_319_5859/page/80|journal=Science|volume=319|issue=5859|pages=81–84|bibcode=2008Sci...319...81S|doi=10.1126/science.1150279|pmid=18174439}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Chen|first=Zhe|last2=Chen|first2=Xiang|last3=Zhou|first3=Chuanming|last4=Yuan|first4=Xunlai|last5=Xiao|first5=Shuhai|date=1 June 2018|title=Late Ediacaran trackways produced by bilaterian animals with paired appendages|journal=Science Advances|volume=4|issue=6|pages=eaao6691|bibcode=2018SciA....4.6691C|doi=10.1126/sciadv.aao6691|pmc=5990303|pmid=29881773}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Schopf|first=J. William|title=Evolution!: facts and fallacies|year=1999|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-628860-5|page=[https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7 7]|url=https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7}}&lt;/ref&gt; vendar je odkritje živalskega lipida [[Holesterol|holesterola]] v fosilih ''[[Dickinsonia]]'' potrdilo njihovo naravo.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–1249&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Bobrovskiy|first=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Menijo, da so živali nastale v razmerah z nizko vsebnostjo kisika, kar nakazuje, da so lahko v preživele zgolj z [[anaerobno dihanje|anaerobnim dihanjem]]. Ko so se postopoma prilagodile aerobnemu metabolizmu, so postale popolnoma odvisne od kisika v svojem okolju.&lt;ref name=&quot;Zimorski2019&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zimorski|first=Verena|last2=Mentel|first2=Marek|last3=Tielens|first3=Aloysius G. M.|last4=Martin|first4=William F.|year=2019|title=Energy metabolism in anaerobic eukaryotes and Earth's late oxygenation|journal=Free Radical Biology and Medicine|volume=140|pages=279–294|doi=10.1016/j.freeradbiomed.2019.03.030|pmc=6856725|pmid=30935869}}&lt;/ref&gt;

Mnoga živalska debla so se prvič pojavila v [[Fosil|fosilnih]] zapisih med [[kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni leti v sedimentih, kot je [[Burgess shale|Burgessov skrilavec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stratigraphic Chart 2022|url=https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf|publisher=International Stratigraphic Commission|date=February 2022|accessdate=25 April 2022|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402100018/https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf}}&lt;/ref&gt; Danes živeča debla v teh kamninah vključujejo [[Mehkužci|mehkužce]], [[Ramenonožci|ramenonožce]], [[krempljičarji|krempljičarje]], [[Počasniki|počasnike]], [[Členonožci|členonožce]], [[Iglokožci|iglokožce]] in [[Hemichordate|Hemicordate]], skupaj s številnimi danes izumrlimi oblikami, kot je [[Plenilstvo|plenilski]] ''[[Anomalocaris]]''. Navidezna nenadnost dogodka je morda le posledica nepopolnosti fosilnih zapisov in ne dejanski dokaz, da so se vse te živali pojavile istočasno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=A. C.|last2=Porter|first2=S. M.|last3=Moore|first3=J. L.|last4=Dudas|first4=F. O.|last5=Bowring|first5=S. A.|last6=Higgins|first6=J. A.|last7=Fike|first7=D. A.|last8=Eddy|first8=M. P.|year=2010|title=The earliest Cambrian record of animals and ocean geochemical change|journal=Geological Society of America Bulletin|volume=122|issue=11–12|pages=1731–1774|bibcode=2010GSAB..122.1731M|doi=10.1130/B30346.1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New Timeline for Appearances of Skeletal Animals in Fossil Record Developed by UCSB Researchers|url=https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|publisher=The Regents of the University of California|accessdate=1 September 2014|date=10 November 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903062054/https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|archivedate=3 September 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Conway-Morris|first=Simon|author-link=Simon Conway Morris|year=2003|title=The Cambrian &quot;explosion&quot; of metazoans and molecular biology: would Darwin be satisfied?|url=https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|url-status=live|journal=The International Journal of Developmental Biology|volume=47|issue=7–8|pages=505–515|pmid=14756326|archive-url=https://web.archive.org/web/20231114204853if_/https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|archive-date=14 November 2023|access-date=28 September 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Morris|first=Simon Conway|author-link=Simon Conway Morris|date=29 June 2006|title=Darwin's dilemma: the realities of the Cambrian 'explosion'.|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences|volume=361|issue=1470|pages=1069–83|doi=10.1098/rstb.2006.1846|pmc=1578734|pmid=16754615}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Royal Ontario Museum&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Tree of Life|url=https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|website=The Burgess Shale|publisher=[[Royal Ontario Museum]]|accessdate=28 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180216054845/https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|archivedate=16 February 2018|date=10 June 2011}}&lt;/ref&gt; To stališče podpira odkritje vrste ''[[Auroralumina attenboroughii]]'', najzgodnejšega znanega predstavnika ožigalkarjev kronske skupine iz obdobja ediakarija (pred 557–562 milijoni let, približno 20 milijonov let pred kambrijsko eksplozijo). Menijo, da je bil eden prvih [[Plenilstvo|plenilcev]], ki je majhen plen lovil s pomočjo svojih ožigalnih celic, podobno kot sodobni ožigalkarji.&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 20222&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;

Nekateri paleontologi menijo, da so se živali pojavile veliko pred kambrijsko eksplozijo, morda že pred 1 milijardo let.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Campbell|first=Neil A.|last2=Reece|first2=Jane B.|title=Biology|url=https://archive.org/details/isbn_9780536970923|year=2005|publisher=Pearson, Benjamin Cummings|isbn=978-0-8053-7171-0|edition=7th|page=[https://archive.org/details/isbn_9780536970923/page/526 526]}}&lt;/ref&gt; Zgodnji fosili,ki bi lahko predstavljali živali, so bili na primer najdeni v 665 milijonov let starih kamninah [[Trezona Formation|formacije Trezona]] v [[Južna Avstralija|Južni Avstraliji]]. Ti fosili so najverjetneje zgodnje [[spužve]].&lt;ref name=&quot;roseMaloof&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=Adam C.|last2=Rose|first2=Catherine V.|last3=Beach|first3=Robert|last4=Samuels|first4=Bradley M.|last5=Calmet|first5=Claire C.|last6=Erwin|first6=Douglas H.|last7=Poirier|first7=Gerald R.|last8=Yao|first8=Nan|last9=Simons|first9=Frederik J.|date=17 August 2010|title=Possible animal-body fossils in pre-Marinoan limestones from South Australia|journal=Nature Geoscience|volume=3|issue=9|pages=653–659|bibcode=2010NatGe...3..653M|doi=10.1038/ngeo934}}&lt;/ref&gt; [[fosilna sled|Fosilne sledi]], kot so odtisi in rovi, odkriti v obdobju [[tonij|tonija]] (pred približno 1 milijardo let), lahko kažejo na prisotnost [[Triploblastičnost|triploblastičnih]] črvom podobnih živali, ki so bile približno tako velike (cca. 5&amp;nbsp;mm široke) in zapletene kot deževniki.&lt;ref name=&quot;Seilacher19982&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Seilacher|first=Adolf|last2=Bose|first2=Pradip K.|last3=Pfluger|first3=Friedrich|date=2 October 1998|title=Triploblastic animals more than 1 billion years ago: trace fossil evidence from india|url=https://archive.org/details/sim_science_1998-10-02_282_5386/page/80|journal=Science|volume=282|issue=5386|pages=80–83|bibcode=1998Sci...282...80S|doi=10.1126/science.282.5386.80|pmid=9756480}}&lt;/ref&gt; Vendar pa podobne sledi ustvarja tudi velik enocelični protist ''[[Gromia sphaerica]]'', zato te fosilne sledi iz obdobja tonija morda ne kažejo na zgodnjo evolucijo živali.&lt;ref name=&quot;Matz2008&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Matz|first=Mikhail V.|last2=Frank|first2=Tamara M.|last3=Marshall|first3=N. Justin|last4=Widder|first4=Edith A.|last5=Johnsen|first5=Sönke|date=9 December 2008|title=Giant Deep-Sea Protist Produces Bilaterian-like Traces|journal=Current Biology|volume=18|issue=23|pages=1849–54|bibcode=2008CBio...18.1849M|doi=10.1016/j.cub.2008.10.028|pmid=19026540|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MSNBC200811&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reilly|first=Michael|title=Single-celled giant upends early evolution|work=NBC News|date=20 November 2008|url=https://www.nbcnews.com/id/wbna27827279|accessdate=5 December 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130329062924/https://www.nbcnews.com/id/27827279/|archivedate=29 March 2013}}&lt;/ref&gt; Približno v istem času se je zmanjšala raznolikost večplastnih slojev [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]], imenovanih [[Stromatolit|stromatoliti]], kar bi lahko bila posledica paše novo razvitih živali.&lt;ref name=&quot;Bengtson2002OriginsOfPredation&quot;&gt;{{Cite encyclopedia |last=Bengtson |first=S. |year=2002 |chapter=Origins and early evolution of predation |encyclopedia=The Paleontological Society Papers |volume=8 |title=The fossil record of predation |editor-last=Kowalewski |editor-first=M. |editor-last2=Kelley |editor-first2=P. H. |pages=289–317 |publisher=[[The Paleontological Society]] |chapter-url=https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |access-date=3 March 2018 |archive-date=30 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191030140248/https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Strukture, podobne s sedimentom napolnjenim cevkam, ki spominjajo na fosilne sledi rogov črvom podobnih živali, so našliv 1,2 milijarde let starih kamninah v Severni Ameriki, v 1,5 milijarde let starih kamninah v Avstraliji in Severni Ameriki ter milijarde let starih kamninah v Avstraliji. Njihova razlaga, da so živalskega izvora, je sporna, saj bi lahko šlo za vodne iztoke ali druge strukture.&lt;ref name=&quot;Seilacher 20072&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Seilacher|first=Adolf|authorlink=Adolf Seilacher|title=Trace fossil analysis|url=https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-47226-1|publication-place=Berlin|pages=[https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil/page/n193 176]–177|oclc=191467085}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Breyer|first=J. A.|year=1995|title=Possible new evidence for the origin of metazoans prior to 1 Ga: Sediment-filled tubes from the Mesoproterozoic Allamoore Formation, Trans-Pecos Texas|url=https://archive.org/details/sim_geology_1995-03_23_3/page/268|journal=[[Geology (journal)|Geology]]|volume=23|issue=3|pages=269–272|bibcode=1995Geo....23..269B|doi=10.1130/0091-7613(1995)023&lt;0269:PNEFTO&gt;2.3.CO;2}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:DickinsoniaCostata.jpg|''[[Dickinsonia costata]]'' iz edikarija (približno 635–542 milijonov let nazaj) je ena najstarejših znanih živalskih vrst.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–12492&quot;&gt;{{cite journal|last1=Bobrovskiy|first1=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
File:Auroralumina_attenboroughii_reconstruction.jpg|''[[Auroralumina attenboroughii]]'', edikarijski plenilec (približno 560 milijonov let nazaj)&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 2022&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dunn|first1=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;
File:20191203_Anomalocaris_canadensis.png|''[[Anomalocaris canadensis]]''  je ena izmed številnih živalskih vrst, ki so se pojavile med [[Kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni let, in jo najdemo v fosilnih plasteh ''Burgess Shale''.
&lt;/gallery&gt;

== Filogenija ==

=== Zunanja filogenija ===
Živali so [[monofilija|monofiletska skupina]], kar pomeni, da izvirajo iz skupnega prednika. Živali so sestrska skupina [[Choanoflagellata|bičkarjev ovratničarjev]], skupaj pa tvorijo klad[[Choanozoa]].&lt;ref name=&quot;Budd2015&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Budd|first=Graham E.|last2=Jensen|first2=Sören|year=2017|title=The origin of the animals and a 'Savannah' hypothesis for early bilaterian evolution|journal=[[Biological Reviews]]|volume=92|issue=1|pages=446–473|doi=10.1111/brv.12239|pmid=26588818|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Raziskava Ros-Rocher in sodelavcev (2021) sledi izvoru živali do enoceličnih prednikov in v kladogramu prikazuje zunanje sorodstvene odnose. Negotovosti v razmerjih so označene s prekinjenimi črtami. Klad živali je zagotovo nastal pred 650 milijoni let, morda pa se je razvil že pred 800 milijoni let, kar temelji na podlagi dokazov [[Molekularna ura|molekularne ure]] za različna debla živali.&lt;ref name=&quot;Ros-Rocher Pérez-Posada Leger Ruiz-Trillo 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Ros-Rocher|first=Núria|last2=Pérez-Posada|first2=Alberto|last3=Leger|first3=Michelle M.|last4=Ruiz-Trillo|first4=Iñaki|year=2021|title=The origin of animals: an ancestral reconstruction of the unicellular-to-multicellular transition|journal=Open Biology|publisher=The Royal Society|volume=11|issue=2|page=200359|doi=10.1098/rsob.200359|pmc=8061703|pmid=33622103}}&lt;/ref&gt;

{{Clade |style=font-size:100%; line-height:100% 
|label1=[[Opisthokonta]] |sublabel1=
|1={{Clade
   |1=[[Holomycota]] (vklj. glive) [[File:Asco1013.jpg|60 px]]
   |label2=[[Holozoa]] |sublabel2=
   |2={{Clade |state=dashed
      |1=[[Ichthyosporea]] [[File:Abeoforma whisleri-2.jpg|50 px]]
      |2=[[Pluriformea]] [[File:Corallochytrium limacisporum.png|50 px]]
      |label3=[[Filozoa]]
      |3={{Clade
         |1=[[Filasterea]] [[File:Ministeria vibrans.jpeg|60 px]] 
         |label2=[[Choanozoa]] |sublabel2=
         |2={{Clade
            |label1=[[Choanoflagellate]]a |1=[[File:Desmarella moniliformis.jpg|60 px]]
            |label2 ='''Animalia''' |sublabel2= pred več kot 650 milijoni let |2= [[File:Polychaeta (no) 2.jpg|60 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

=== Notranja filogenija ===
{{anchor|basal}}

Razmerja med najzgodnejšimi vejami živalskega evolucijskega drevesa so predmet razprav.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Erives|first=Albert|last2=Fritzsch|first2=Bernd|date=2019-07-17|title=A screen for gene paralogies delineating evolutionary branching order of early Metazoa|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/704551v1|journal=bioRxiv|pages=704551|doi=10.1101/704551|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kapli_2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Telford|first2=Maximilian J.|date=11 December 2020|title=Topology-dependent asymmetry in systematic errors affects phylogenetic placement of Ctenophora and Xenacoelomorpha|journal=Science Advances|volume=6|issue=10|pages=eabc5162|bibcode=2020SciA....6.5162K|doi=10.1126/sciadv.abc5162|pmc=7732190|pmid=33310849|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Rebrače|rebrač]] (Ctenophora) sta edini skupini z telesno simetrijo še [[Bilateria|dvobočno simetrične živali]] (Bilateria) in [[ožigalkarji]] (Cnidaria), kar kaže na njihovo tesno sorodnost.&lt;ref name=&quot;Giribet Edgecombe 2020&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Giribet|first=G.|last2=Edgecombe|first2=G.D.|title=The Invertebrate Tree of Life|year=2020|publisher=[[Princeton University Press]]|url={{GBurl |id=YHetDwAAQBAJ |p=21}}|page=21|isbn=978-0-6911-7025-1|accessdate=27 May 2023}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Spužve|spužev]] (Porifera) tudi [[plakozoji]] (Placozoa) nimajo telesne simetrije in so pogosto veljali za &quot;manjkajoči člen&quot; med protisti in mnogoceličnimi živalmi. Prisotnost [[Gen Hox|genov hox]] v skupini Placozoa nakazuje, da so bile nekoč bolj kompleksne, kot so danes.&lt;ref name=&quot;Wanninger 2024&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Wanninger|first=Andreas|date=2024|title=Hox, homology, and parsimony: An organismal perspective|journal=Seminars in Cell &amp; Developmental Biology|volume=152-153|pages=16–23|doi=10.1016/j.semcdb.2023.01.007|pmid=36670036|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Dolgo je veljalo, da so [[spužve]] (Porifera) najstarejša veja živalskega drevesa in s tem sestrska skupina vseh drugih živali. Vendar obstajajo dokazi, da bi lahko to vlogo imele [[rebrače]] (Ctenophora). Molekularne filogenetske analize podpirajo obe hipotezi. Leta 2017 so Roberto Feuda in njegovi sodelavci analizirali razlike v [[Aminokislina|aminokislinskih]] zaporedjih in podprli hipotezo o spužvah kot sestrski skupini. Njihov kladogram je prikazoval ta odnos, medtem ko je alternativa (hipoteza o rebračah kot sestrski skupini) zgolj zamenjala mesta spužev in rebrač:&lt;ref name=&quot;Feuda Dohrmann 2017&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Feuda |first1=Roberto |last2=Dohrmann |first2=Martin |last3=Pett |first3=Walker |last4=Philippe |first4=Hervé |last5=Rota-Stabelli |first5=Omar |last6=Lartillot |first6=Nicolas |last7=Wörheide |first7=Gert |last8=Pisani |first8=Davide |display-authors=5 |title=Improved Modeling of Compositional Heterogeneity Supports Sponges as Sister to All Other Animals |journal=Current Biology |volume=27 |issue=24 |pages=3864–3870.e4 |doi=10.1016/j.cub.2017.11.008 |pmid=29199080 |year=2017 |doi-access=free |bibcode=2017CBio...27E3864F |hdl=10449/43929 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; 

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
   |label2=[[Eumetazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
         |sublabel2=''simetrija''
         |2={{clade
            |1=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

Nasprotno pa študija iz leta 2023, ki so jo izvedli Darrin Schultz in njegovi sodelavci, uporablja starodavne [[genetska povezanost|genske povezave]] za konstruiranje naslednje sestrske filogenije rebrač:&lt;ref name=&quot;Schultz Haddock 2023&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Schultz|first=Darrin T.|last2=Haddock|first2=Steven H. D.|author-link2=Steven Haddock|last3=Bredeson|first3=Jessen V.|last4=Green|first4=Richard E.|last5=Simakov|first5=Oleg|last6=Rokhsar|first6=Daniel S.|date=2023-05-17|title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals|url=https://rdcu.be/dcJSY|journal=Nature|volume=618|issue=7963|pages=110–117|bibcode=2023Natur.618..110S|doi=10.1038/s41586-023-05936-6|pmc=10232365|pmid=37198475}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
   |label2=[[Myriazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1={{clade
            |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
            |2=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            }}
         |label2= |sublabel2=''simetrija'' 
         |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
         }}
      }}
   }}
}}

=== Dvobočno nesimetrične živali ===
[[Slika:Elephant-ear-sponge.jpg|sličica|Dvobočno nesimetrične živali vključujejo spužve (sredina) in korale (ozadje).]]
Spužve se fizično zelo razlikujejo od drugih živali in dolgo časa so jih obravnavali kot najstarejše živalsko deblo in so tvorile [[sestrska skupina|sestrski klad]] vsem drugim živalim.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bhamrah|first=H. S.|last2=Juneja|first2=Kavita|title=An Introduction to Porifera|year=2003|publisher=Anmol Publications|isbn=978-81-261-0675-2|page=58}}&lt;/ref&gt; Kljub njihovi morfološki različnosti z vsemi drugimi živalmi, genetski dokazi kažejo, da so spužve morda tesneje povezane z drugimi živalmi kot [[rebrače]] (Ctenophora).&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Schultz |first1=Darrin T. |last2=Haddock |first2=Steven H. D. |last3=Bredeson |first3=Jessen V. |last4=Green |first4=Richard E. |last5=Simakov |first5=Oleg |last6=Rokhsar |first6=Daniel S. |date=17 May 2023 |title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals |url=https://rdcu.be/dcJSY |journal=Nature |volume=618 |issue=7963 |pages=110–117 |doi=10.1038/s41586-023-05936-6 |pmid=37198475 |s2cid=258765122 |pmc=10232365 |bibcode=2023Natur.618..110S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Whelan |first1=Nathan V. |last2=Kocot |first2=Kevin M. |last3=Moroz |first3=Tatiana P. |last4=Mukherjee |first4=Krishanu |last5=Williams |first5=Peter |last6=Paulay |first6=Gustav |last7=Moroz |first7=Leonid L. |last8=Halanych |first8=Kenneth M. |display-authors=5 |date=9 October 2017 |title=Ctenophore relationships and their placement as the sister group to all other animals |url=https://rdcu.be/dcJS3 |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |volume=1 |issue=11 |pages=1737–1746 |doi=10.1038/s41559-017-0331-3 |pmid=28993654 |pmc=5664179 |bibcode=2017NatEE...1.1737W}}&lt;/ref&gt; Spužve nimajo kompleksne telesne organizacije, ki je značilna za večino drugih živalskih vrst.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sumich|first=James L.|title=Laboratory and Field Investigations in Marine Life|url=https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi|year=2008|publisher=Jones &amp; Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-5730-4|page=[https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi/page/n157 67]}}&lt;/ref&gt; Njihove celice so sicer diferencirane, vendar v večini primerov ne tvorijo pravih tkiv, kar jih ločuje od ostalih živali.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Jessop|first=Nancy Meyer|title=Biosphere; a study of life|year=1970|publisher=[[Prentice-Hall]]|page=428}}&lt;/ref&gt; Večina spužev se prehranjuje tako, da vsrkava vodo skozi por, nato pa filtrirajo drobne delce hrane.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sharma|first=N. S.|title=Continuity And Evolution Of Animals|year=2005|publisher=Mittal Publications|isbn=978-81-8293-018-6|page=106}}&lt;/ref&gt;

Rebrače (Ctenophora) in ožigalkarji (Cnidaria) imajo radialno simetrijo, kar pomeni, da je njihovo telo razporejeno okoli osrednje osi. Njihov prebavni sistem je preprost – imajo prebavne komore z eno samo odprtino, ki služi tako kot usta kot anus.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A Living Bay: The Underwater World of Monterey Bay|year=2000|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22149-9|last=Langstroth|first=Lovell|last2=Langstroth|first2=Libby|editor-last=Newberry|editor-first=Todd|page=[https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244 244]|url=https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244}}&lt;/ref&gt; Živali v obeh skupinah imajo različna tkiva, ki pa niso organizirana v ločene [[Organ (biologija)|organe]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Safra|first=Jacob E.|title=The New Encyclopædia Britannica|volume=16|year=2003|publisher=Encyclopædia Britannica|isbn=978-0-85229-961-6|page=523}}&lt;/ref&gt; So [[Diploblastičnost|diploblastični]], kar pomeni, da imajo samo dva glavna [[Klični list|klična lista]], ektoderm (zunanja plast) in endoderm (notranja plast).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Kotpal|first=R.L.|title=Modern Text Book of Zoology: Invertebrates|publisher=Rastogi Publications|isbn=978-81-7133-903-7|page=184|year=2012}}&lt;/ref&gt;

Plakozoji so drobne živali, ki nimajo stalne prebavne votline in nobene telesne simetrije. Na prvi pogled spominjajo na amebe.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barnes|first=Robert D.|year=1982|title=Invertebrate Zoology|publisher=Holt-Saunders International|pages=84–85|isbn=978-0-03-056747-6}}&lt;/ref&gt;  Njihova evolucijska sorodnost z drugimi živalmi še ni popolnoma jasna in je predmet intenzivnih raziskav.&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Srivastava |first1=Mansi |last2=Begovic |first2=Emina |last3=Chapman |first3=Jarrod |last4=Putnam |first4=Nicholas H. |last5=Hellsten |first5=Uffe |last6=Kawashima |first6=Takeshi |last7=Kuo |first7=Alan |last8=Mitros |first8=Therese |last9=Salamov |first9=Asaf |last10=Carpenter |first10=Meredith L. |last11=Signorovitch |first11=Ana Y. |last12=Moreno |first12=Maria A. |last13=Kamm |first13=Kai |last14=Grimwood |first14=Jane |last15=Schmutz |first15=Jeremy |display-authors=5 |date=1 August 2008 |title=The Trichoplax genome and the nature of placozoans |journal=Nature |volume=454 |issue=7207 |pages=955–960 |doi=10.1038/nature07191 |pmid=18719581 |bibcode=2008Natur.454..955S |s2cid=4415492 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Dvobočno simetrične živali ===
{{Glavni|Bilateria|Simetrija (biologija)#Bilateralna simetrija}}

Preostale živali, velika večina – sestavljajo približno 29 debel in več kot milijon vrst – tvorijo [[klad]] [[Dvobočniki|Bilateria]], za katero je značilna dvobočna simetrična telesna zasnova. Člani klada Bilatera so [[Triploblastičnost|triploblastični]], s tremi dobro razvitimi kličnimi listi, njihova tkiva pa [[Organogeneza|tvorijo različne organe]]. Njihov prebavni sistem ima dve odprtini – usta in anus. Pri podskupini [[Nephrozoa|nefrozoja]] (Nephrozoa) pa je prisotna tudi notranja telesna votlina ([[celom]] ali psevdocelom). Telesa teh živali so jasno usmerjena: imajo glavo (spredaj) in rep (zadaj), hrbtno in trebušno površino ter levo in desno stran.&lt;ref name=&quot;Minelli2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Spodaj je prikazano sodobno [[filogenetsko drevo]] za Bilaterijo (dvobočno simetrične živali).&lt;ref name=&quot;Dunn Giribet Edgecombe Hejnol 2014&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=Casey W.|last2=Giribet|first2=Gonzalo|last3=Edgecombe|first3=Gregory D.|last4=Hejnol|first4=Andreas|date=23 November 2014|title=Animal Phylogeny and Its Evolutionary Implications|journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics|volume=45|issue=1|pages=371–395|doi=10.1146/annurev-ecolsys-120213-091627}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style=font-size:85%;line-height:85%
|label1='''Bilateria''' 
|1={{clade
   |1=[[Xenacoelomorpha]] [[File:Xenoturbella japonica.jpg|70 px]]
   |label2= [[Nephrozoa]] 
   |sublabel2=650 milijoni let
   |2={{clade
      |label1=[[Deuterostomia]] 
      |1={{clade
         |1=[[Ambulacraria]] [[File:Portugal 20140812-DSC01434 (21371237591).jpg|60 px]]
         |2=[[Chordata]] [[File:Branchiostoma lanceolatum (Pallas, 1774).jpg|80 px]]
         }}
      |label2= [[Protostomia]] 
      |sublabel2=610 milijoni let
      |2={{clade
         |1=[[Ecdysozoa]] [[File:Long nosed weevil edit.jpg|60 px]]
         |2=[[Spiralia]] [[File:Grapevinesnail 01.jpg|60 px]]
         }}
      }}
   }}
}}
[[Slika:Bilaterian_body_plan.svg|sličica|Idealiziran [[Nephrozoa|nefrozojski]] načrt telesa.{{Efn|Compare [[:File:Annelid redone w white background.svg]] for a more specific and detailed model of a particular phylum with this general body plan.}} S podolgovatim telesom in smerjo gibanja ima žival glavo in rep. Osnova glave so čutila [[Cefalizacija|in usta]]. Nasprotne krožne in vzdolžne mišice omogočajo [[Peristaltika|peristaltično gibanje]].]]
Imeti sprednji del pomeni, da se ta del telesa srečuje z dražljaji, kot je hrana, ki daje prednost [[Cefalizacija|cefalizaciji]], razvoju glave s [[čutilo|čutilni]] in usti. Veliko dvobočno simetričnih živali ima kombinacijo krožnih [[Mišica|mišic]], ki ob krčenju podaljšajo telo, in vzdolžne mišice, ki skrajšajo telo.&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Kombinacija mišic teh živali z mehkim telesom s [[Hidrostatski skelet|hidrostatičnim skeletom]] omogoča gibanje s [[Peristaltika|peristaltiko]] (valovanju podobno mišično krčenje in sproščanje).&lt;ref name=&quot;Quillin&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Quillin|first=K. J.|date=May 1998|title=Ontogenetic scaling of hydrostatic skeletons: geometric, static stress and dynamic stress scaling of the earthworm lumbricus terrestris|url=https://jeb.biologists.org/cgi/pmidlookup?view=long&amp;pmid=9600869|url-status=live|journal=[[Journal of Experimental Biology]]|volume=201|issue=12|pages=1871–1883|bibcode=1998JExpB.201.1871Q|doi=10.1242/jeb.201.12.1871|pmid=9600869|archive-url=https://web.archive.org/web/20200617135617/https://jeb.biologists.org/content/201/12/1871.long|archive-date=17 June 2020|access-date=4 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Imajo tudi črevesje, ki se razteza v osnovi skozi valjasto telo od ust do anusa. Mnoge dvobočno simetrične živalii imajo primarne [[Ličinka|ličinke]], ki plavajo z [[Migetalka|migetalkami]] in imajo apikalni organ s čutilnimi celicami. Vendar so se pri nekaterih skupinah skozi evolucijo nekatere od teh lastnosti izgubile. Na primer, odrasli iglokožci (kot so morske zvezde) so radialno simetrični (za razliko od njihovih ličink), medtem ko imajo nekateri [[Helminthe|parazitski črvi]] izjemno poenostavljeno telesno strukturo.&lt;ref name=&quot;Minelli20092&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot; /&gt;

Raziskave so močno spremenile razumevanje zoologov o odnosih znotraj skupine Bilateria. Zdi se, da večina pripada dvema glavnima vejama, [[Protostomia|protostomi]] (Protostomia) in [[Deuterostomia|devterostomi]] (Deuterostomia).&lt;ref name=&quot;Telford 2008 pp. 457–459&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Telford|first=Maximilian J.|year=2008|title=Resolving Animal Phylogeny: A Sledgehammer for a Tough Nut?|journal=Developmental Cell|volume=14|issue=4|pages=457–459|doi=10.1016/j.devcel.2008.03.016|pmid=18410719|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Pogosto se domneva, da so najbolj osnovne dvobočno simetrične živali pripadniki [[Xenacoelomorpha]], vsi drugi pa pripadajo podkladu [[Nephrozoa|nefrozoji]] (Nephrozoa).&lt;ref name=&quot;Philippe2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Philippe|first=H.|last2=Brinkmann|first2=H.|last3=Copley|first3=R. R.|last4=Moroz|first4=L. L.|last5=Nakano|first5=H.|last6=Poustka|first6=A. J.|last7=Wallberg|first7=A.|last8=Peterson|first8=K. J.|last9=Telford|first9=M. J.|year=2011|title=Acoelomorph flatworms are deuterostomes related to ''Xenoturbella''|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2011-02-10_470_7333/page/254|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=470|issue=7333|pages=255–258|bibcode=2011Natur.470..255P|doi=10.1038/nature09676|pmc=4025995|pmid=21307940}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Perseke2007&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Perseke|first=M.|last2=Hankeln|first2=T.|last3=Weich|first3=B.|last4=Fritzsch|first4=G.|last5=Stadler|first5=P. F.|last6=Israelsson|first6=O.|last7=Bernhard|first7=D.|last8=Schlegel|first8=M.|date=August 2007|title=The mitochondrial DNA of Xenoturbella bocki: genomic architecture and phylogenetic analysis|url=https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|url-status=live|journal=Theory Biosci|volume=126|issue=1|pages=35–42|citeseerx=10.1.1.177.8060|doi=10.1007/s12064-007-0007-7|pmid=18087755|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154927/https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|archive-date=24 April 2019|access-date=4 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cannon 2016&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Cannon|first=Johanna T.|last2=Vellutini|first2=Bruno C.|last3=Smith III|first3=Julian.|last4=Ronquist|first4=Frederik|last5=Jondelius|first5=Ulf|last6=Hejnol|first6=Andreas|date=3 February 2016|title=Xenacoelomorpha is the sister group to Nephrozoa|url=https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:nrm:diva-1844|url-status=live|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=530|issue=7588|pages=89–93|bibcode=2016Natur.530...89C|doi=10.1038/nature16520|pmid=26842059|archive-url=https://web.archive.org/web/20220730091447/http://nrm.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A1037430&amp;dswid=-7165|archive-date=30 July 2022|access-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ta hipoteza ni dokončno potrjena. Nekatere študije kažejo, da so Xenacoelomorpha tesneje povezani z [[Ambulacraria]] (vključujejo iglokožce in Hemichordate), kot z drugimi dvobočno simetričnimi živalmi.&lt;ref name=&quot;Kapli 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Natsidis|first2=Paschalis|last3=Leite|first3=Daniel J.|last4=Fursman|first4=Maximilian|last5=Jeffrie|first5=Nadia|last6=Rahman|first6=Imran A.|last7=Philippe|first7=Hervé|last8=Copley|first8=Richard R.|last9=Telford|first9=Maximilian J.|date=19 March 2021|title=Lack of support for Deuterostomia prompts reinterpretation of the first Bilateria|journal=Science Advances|volume=7|issue=12|pages=eabe2741|bibcode=2021SciA....7.2741K|doi=10.1126/sciadv.abe2741|pmc=7978419|pmid=33741592}}&lt;/ref&gt;{{Clear}}

==== Protostomi in devterostomi ====
{{Glavni|Protostomi|Devterostomi}}
[[Slika:Protovsdeuterostomes.svg|sličica|Dvostransko črevo se razvije na dva načina. Pri mnogih [[Protostomia|protostomih]] se blastopor razvije v usta, medtem ko pri [[Deuterostomia|devterostomih]] postane anus.]]
Protostomi in devterostomi se razlikujejo po več značilnostih. Zgodaj v razvoju se zarodki devterostomov med celično delitvijo [[Cepitev (zarodek)|cepijo]] radialno, medtem ko se številni protostomi ([[Spiralia]]) cepijo spiralno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Valentine|first=James W.|date=July 1997|title=Cleavage patterns and the topology of the metazoan tree of life|journal=PNAS|volume=94|issue=15|pages=8001–8005|bibcode=1997PNAS...94.8001V|doi=10.1073/pnas.94.15.8001|pmc=21545|pmid=9223303|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Živali iz obeh skupin imajo popoln prebavni trakt, vendar se pri protostomih prva odprtina [[Archenteron|embrionalnega črevesja]] razvije v usta, anus nastane kasneje. Pri deuterostomih se prvi razvije anus, usta pa nastanejo kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peters|first=Kenneth E.|last2=Walters|first2=Clifford C.|last3=Moldowan|first3=J. Michael|title=The Biomarker Guide: Biomarkers and isotopes in petroleum systems and Earth history|volume=2|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-83762-0|page=717}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hejnol2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hejnol|first=A.|last2=Martindale|first2=M. Q.|url=https://www.researchgate.net/publication/230766195|chapter=The mouth, the anus, and the blastopore – open questions about questionable openings|title=Animal Evolution – Genomes, Fossils, and Trees|editor-last=Telford|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-957030-0|pages=33–40|accessdate=1 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028190247/https://www.researchgate.net/publication/230766195|archivedate=28 October 2018}}&lt;/ref&gt;

Glavni vrsti devterostomov sta Ambulacraria in strunarji (Chordata).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hyde|first=Kenneth|title=Zoology: An Inside View of Animals|url=https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi|year=2004|publisher=[[Kendall Hunt]]|isbn=978-0-7575-0997-1|page=[https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi/page/n340 345]}}&lt;/ref&gt; Predstavniki Ambulacraria so izključno morske živali in vključujejo [[Enteropneusta|črevoškrgarje]], [[morske zvezde]], [[Morski ježki|morske ježke]] in [[Brizgači|brizgače]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Alcamo|first=Edward|title=Biology Coloring Workbook|year=1998|publisher=[[The Princeton Review]]|isbn=978-0-679-77884-4|page=220}}&lt;/ref&gt; Med strunarji prevladujejo [[vretenčarji]] (živali s [[Hrbtenica|hrbtenico]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Holmes|first=Thom|title=The First Vertebrates|url=https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm|publisher=Infobase|year=2008|isbn=978-0-8160-5958-4|page=[https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm/page/n65 64]}}&lt;/ref&gt; ki jih sestavljajo [[ribe]], [[dvoživke]], [[plazilci]], [[Ptiči|ptice]] in [[sesalci]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rice|first=Stanley A.|title=Encyclopedia of evolution|publisher=Infobase|year=2007|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75 75]|isbn=978-0-8160-5515-9|url=https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tobin|first=Allan J.|last2=Dusheck|first2=Jennie|title=Asking about life|year=2005|publisher=Cengage|isbn=978-0-534-40653-0|page=497}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Simakov|first=Oleg|last2=Kawashima|first2=Takeshi|last3=Marlétaz|first3=Ferdinand|last4=Jenkins|first4=Jerry|last5=Koyanagi|first5=Ryo|last6=Mitros|first6=Therese|last7=Hisata|first7=Kanako|last8=Bredeson|first8=Jessen|last9=Shoguchi|first9=Eiichi|display-authors=5|date=26 November 2015|title=Hemichordate genomes and deuterostome origins|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=527|issue=7579|pages=459–465|bibcode=2015Natur.527..459S|doi=10.1038/nature16150|pmc=4729200|pmid=26580012}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Spiral_cleavage_in_Trochus.png|sličica|[[spiralneži|Spiralia]] se v zarodku razvije s [[cepitev|spiralno cepitvijo]], kot tukaj pri morskem polžu.]]
Protostomi vključujejo [[Ecdysozoa]], poimenovane po njihovi skupni [[fenotipska lastnost|lastnosti]] [[Levitev|izlevitvi]], pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plas.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Dawkins|first=Richard|authorlink=Richard Dawkins|title=The Ancestor's Tale: A Pilgrimage to the Dawn of Evolution|year=2005|publisher=[[Houghton Mifflin Harcourt]]|isbn=978-0-618-61916-0|page=[https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381 381]|url=https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381}}&lt;/ref&gt; Med največjimi debli te skupine so [[členonožci]] in [[gliste]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Prewitt|first=Nancy L.|last2=Underwood|first2=Larry S.|last3=Surver|first3=William|title=BioInquiry: making connections in biology|year=2003|publisher=John Wiley|isbn=978-0-471-20228-8|page=[https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289 289]|url=https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289}}&lt;/ref&gt; Preostali protostomi so pripadniki [[Spiralia]], imenovani po vzorcu razvoja s spiralno cepitvijo v zgodnjem zarodku. Glavna spiralna debla vključujejo [[Kolobarniki|kolobarnike]] in [[Mehkužci|mehkužce]].&lt;ref name=&quot;Shankland2&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Shankland|first=M.|last2=Seaver|first2=E.C.|year=2000|title=Evolution of the bilaterian body plan: What have we learned from annelids?|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=97|issue=9|pages=4434–4437|bibcode=2000PNAS...97.4434S|doi=10.1073/pnas.97.9.4434|jstor=122407|pmc=34316|pmid=10781038|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina taksonomije ==
{{Nadaljnje informacije|Taksonomija (biologija)}}
[[Slika:Jean-Baptiste_de_Lamarck.jpg|levo|sličica|[[Jean-Baptiste de Lamarck]] je vodil ustvarjanje sodobne klasifikacije [[Nevretenčarji|nevretenčarjev]], ki je do leta 1809 razdelila Linnejev &quot;Vermes&quot; na 9 fil. &lt;ref name=&quot;Gould2011&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;]]
V [[Antika|antiki]] je Aristotel na podlagi lastnih opazovanj [[Aristotelova biologija|živali]] [[Aristotelova biologija|razdelil]]{{Efn|V njegovi ''[[History of Animals]]'' in ''[[Parts of Animals]]''.}} na tiste s krvjo (v grobem vretenčarji) in tiste brez krvi. Živali so bile nato [[Scala naturae|razvrščene]] [[Scala naturae|na lestvici]] od človeka (s krvjo, dvema nogama, občutljivo dušo) navzdol prek živorodnih štirinožcev (s krvjo, štirimi nogami, razumsko dušo) ter drugih skupin, kot so raki (brez krvi, veliko nog, občutljiva duša) do spontano generiranih bitij, kot so spužve (brez krvi, brez nog, rastlinska duša). [[Aristotel]] ni bil prepričan, ali so spužve živali, ki bi v njegovem sistemu morale imeti občutke, apetit in gibanje, ali rastline, ki teh lastnosti nimajo. Vedel je, da lahko spužve zaznajo dotik in se skrčijo, če jih poskušamo odtrgati od kamnin, vendar jih je zmedlo to, da so pritrjene na podlago kot rastline in se nikoli ne premikajo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|url=https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9|publisher=Bloomsbury|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=[https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9/page/n126 111]–119, 270–271}}&lt;/ref&gt;

Leta 1758 je [[Carl Linnaeus]] v svojem delu ''[[Systema naturae|Systema Naturae]]'' ustvaril prvo [[hierarhija|hierarhično]] klasifikacijo.&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Linnaeus|first=Carl|authorlink=Carl Linnaeus|title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis.|edition=[[10th edition of Systema Naturae|10th]]|publisher=Holmiae (Laurentii Salvii)|year=1758|url=https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|accessdate=22 September 2008|language=la|trans-title=The System of Nature through the Three Kingdoms of Nature|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081010032456/https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|archivedate=10 October 2008}}&lt;/ref&gt; V njegovi prvotni shemi so bile živali eno od treh kraljestev, razdeljenih v razrede [[Vermes v Systema Naturae|Vermes]], [[Insecta v Systema Naturae|Insecta]], [[Pisces v Systema Naturae|Pisces]], [[Amphibia v Systema Naturae|Amphibia]], [[Aves v Systema Naturae|Aves]] in [[Mammalia v Systema Naturae|Mammalia]]. Od takrat so bile zadnje štiri združene v eno samo deblo, [[Strunarji|Chordata]], medtem ko sta bili Insecta (ki so vključevali rake in pajkovce) ter Vermes preimenovani ali razdeljeni na nove skupine. Ta proces je leta 1793 začel [[Jean-Baptiste de Lamarck]], ki je skupino Vermes označil kot {{Jezik|fr|une espèce de chaos}} ('kaotični nered'){{Efn|Francoska predpona {{lang|fr|une espèce de}} ima slabšalen pomen.&lt;ref&gt;{{cite dictionary |title=Espèce de |url=https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |dictionary=Reverso dictionnnaire |access-date=1 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130728151210/https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |archive-date=28 July 2013 |url-status=live |language=fr,en}}&lt;/ref&gt;}} in skupino razdelil na tri nova debla: črve, iglokožce in polipe (ki so vsebovali korale in meduze). Do leta 1809 je Lamarck v svoji ''[[Philosophie Zoologique]]'' oblikoval devet debel, ločenih od vretenčarjev (pri katerih je še vedno ohranil štiri debla: sesalce, ptice, plazilce in ribe) ter mehkužce, in sicer [[Vitičnjaki|vitičnjake]], kolobarnike, rake, pajkovce, žuželke, črve, [[Radiata|radiate]], polipe in [[Infusoria|infuzorije]].&lt;ref name=&quot;Gould20112&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;

V svojem delu ''{{Jezik|fr|[[Le Règne Animal]]}}'' iz leta 1817 [[Georges Cuvier]] je uporabil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] in živali razdelil na štiri {{Jezik|fr|embranchements}} ('veje' z različnimi telesnimi zgradbami, ki približno ustrezajo debelom): vretenčarji, mehkužci, členkaste živali (členonožci in kolobarniki) ter [[Zoophytes|zoofiti (radiata)]] (iglokožci, ožigalkarji in druge oblike).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=de Wit|first=Hendrik C. D.|title=Histoire du développement de la biologie|volume=III|publisher=Presses polytechniques et universitaires Romandes|year=1994|pages=94–96|isbn=978-2-88074-264-5|language=fr}}&lt;/ref&gt; To delitev na štiri skupine so sprejeli embriolog [[Karl Ernst von Baer]] leta 1828, zoolog [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]] leta 1857 in primerjalni anatom [[Richard Owen]] leta 1860.&lt;ref name=&quot;Valentine2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt;

Leta 1874 je [[Ernst Haeckel]] živalsko kraljestvo razdelil na dve podkraljestvi: Metazoa (večcelične živali, ki so vključevale pet debel: ožigalkarje, iglokožce, členonožce, mehkužce in vretenčarje) in Protozoa (enocelične živali), kamor je dodal še šesto živalsko deblo, spužve.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Haeckel|first=Ernst|authorlink=Ernst Haeckel|title=Anthropogenie oder Entwickelungsgeschichte des menschen|url=https://archive.org/details/anthropogenieod05haecgoog|year=1874|page=202|language=de|trans-title=Anthropogeny or the Development story of Humans|publisher=W. Engelmann}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valentine20042&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt; Protozoe so kasneje preselili v nekdanje kraljestvo [[Protisti|Protista]], zaradi česar je Metazoa ostala sinonim za Animalia.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hutchins|first=Michael|title=Grzimek's Animal Life Encyclopedia|url=https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714|year=2003|edition=2nd|publisher=Gale|isbn=978-0-7876-5777-2|page=[https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714/page/n21 3]}}&lt;/ref&gt;

[[Jovan Hadži]], slovenski zoolog srbske narodnosti, redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jovan Hadži|url=https://www.sazu.si/clani/jovan-hadzi|website=www.sazu.si|accessdate=2025-02-24|language=en}}&lt;/ref&gt;, je razvil edinstven taksonomski sistem za razvrščanje živalskega kraljestva. V svoji delitvi je živali razvrstil v šest debel: praživali (Protozoa), spužve (Parazoa), nečlenarji (Ameria), maločlenarji (Oligomeria), mnogočlenarji (Polymeria) in strunarji (Chordata). Ta pristop se je razlikoval od takrat uveljavljenih sistemov, saj je temeljil na številu telesnih segmentov kot glavnem kriteriju za razvrščanje&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Carter G.S.|year=1954|title=On Hadži's Interpretations of Animal Phylogeny|url=http://www.jstor.org/stable/2411377|journal=Systematic Zoology|volume=3|issue=4|pages=163-173}}&lt;/ref&gt;, medtem ko so drugi sistemi dajali prednost različnim morfološkim in evolucijskim značilnostim. Čeprav Hadžijev sistem med strokovnjaki ni bil splošno sprejet, se je zaradi svoje preprostosti pogosto uporabljal v izobraževanju v nekdanji Jugoslaviji.
{{sistem Hadži|expand=no}}

== V človeški kulturi ==

=== Uporaba živali ===
[[Slika:Carni_bovine_macellate.JPG|levo|sličica|[[govedina|Goveje]] stranice v [[klavnica|klavnici]]]]
Ljudje za hrano uporabljamo številne živalske vrste – tako domače rejne živali v [[Živinoreja|živinoreji]] kot tudi divje vrste, predvsem z ribolovom v morjih.&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fao.org/fishery/|title=Fisheries and Aquaculture|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519173740/https://www.fao.org/fishery|archivedate=19 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Economist&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt; Mnoge vrste morskih rib se [[Ribolov|lovijo]] za prodajo, nekatere pa tudi gojijo v [[Ribogojnica|ribogojnicah]].&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Helfman|first=Gene S.|title=Fish Conservation: A Guide to Understanding and Restoring Global Aquatic Biodiversity and Fishery Resources|url=https://archive.org/details/fishconservation00helf|date=2007|publisher=Island|isbn=978-1-59726-760-1|page=[https://archive.org/details/fishconservation00helf/page/n25 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Review of Fisheries and Aquaculture|url=https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|publisher=FAO|accessdate=13 August 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150828131307/https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|archivedate=28 August 2015}}&lt;/ref&gt; Skupna masa ljudi in njihove [[Živina|živine]] predstavlja več kot 90% biomase vseh kopenskih vretenčarjev, kar je skoraj toliko kot skupna masa vseh žuželk.&lt;ref name=&quot;Eggleton 2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Eggleton|first=Paul|date=17 October 2020|title=The State of the World's Insects|journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|issue=1|pages=61–82|doi=10.1146/annurev-environ-012420-050035|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Ljudje za hrano in vlakna lovimo ali gojimo [[Nevretenčarji|nevretenčarje]], vključno z [[glavonožci]], [[raki]], [[Žuželke|žuželkami]] – predvsem [[Medonosna čebela|čebele]] in [[Sviloprejka|sviloprejke]] – ter [[školjke]] ali [[Polži|polže]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=January 2002|title=Shellfish climbs up the popularity ladder|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|url-status=dead|journal=Seafood Business|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105143157/https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|archive-date=5 November 2012|access-date=8 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|date=2024-09-17|title=Western honeybee|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|url=https://www.britannica.com/animal/western-honeybee|accessdate=2024-10-20}}&lt;/ref&gt; [[Domača kokoš|Kokoši]], [[Domače govedo|govedo]], [[Domača ovca|ovce]], [[Domači prašič|prašiči]] in druge živali se po vsem svetu redijo zaradi mesa.&lt;ref name=&quot;Economist2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cattle-today.com/|title=Breeds of Cattle at Cattle Today|publisher=Cattle-today.com|accessdate=15 October 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715234745/https://cattle-today.com/|archivedate=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lukefahr|first=S. D.|last2=Cheeke|first2=P. R.|title=Rabbit project development strategies in subsistence farming systems|url=https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160506105314/https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|archivedate=6 May 2016}}&lt;/ref&gt; Živalska vlakna, kot sta volna in svila, se uporabljajo za izdelavo tekstila, medtem ko so se živalske [[Kita (anatomija)|kite]] uporabljale za vezanje. Usnje je široko uporabljeno za izdelavo čevljev in drugih izdelkov. Živali so se lovile in gojile tudi zaradi krzna za izdelavo plaščev, klobukov in drugih oblačil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ancient fabrics, high-tech geotextiles|url=https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|publisher=Natural Fibres|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160720093749/https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|archivedate=20 July 2016}}&lt;/ref&gt;Iz teles žuželk so se pridobivala barvila, kot so [[karmin]] ([[košeniljka]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.fao.org/docrep/v8879e/v8879e09.htm|chapter=Cochineal and Carmine|title=Major colourants and dyestuffs, mainly produced in horticultural systems|publisher=FAO|accessdate=16 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180306060330/https://www.fao.org/docrep/v8879e/V8879e09.htm|archivedate=6 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|title=Guidance for Industry: Cochineal Extract and Carmine|publisher=FDA|accessdate=6 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713100106/https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; [[šelak]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=How Shellac Is Manufactured|url=https://nla.gov.au/nla.news-article55073762|accessdate=17 July 2015|work=The Mail|location=Adelaide|date=18 December 1937|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091433/https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/55073762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Pearnchob|first=N.|last2=Siepmann|first2=J.|last3=Bodmeier|first3=R.|year=2003|title=Pharmaceutical applications of shellac: moisture-protective and taste-masking coatings and extended-release matrix tablets|journal=Drug Development and Industrial Pharmacy|volume=29|issue=8|pages=925–938|doi=10.1081/ddc-120024188|pmid=14570313}}&lt;/ref&gt; in [[Kermes (dye)|kermes]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barber|first=E. J. W.|title=Prehistoric Textiles|url=https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7|year=1991|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-00224-8|pages=[https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7/page/n267 230]–231}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Munro214&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Munro|first=John H.|title=The Cambridge History of Western Textiles|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6|chapter=Medieval Woollens: Textiles, Technology, and Organisation|editor-last=Jenkins|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-34107-3|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6/page/n259 214]–215}}&lt;/ref&gt;. [[delovna žival|Delovne živali]], kot so govedo in konji, so se uporabljale za delo in prevoz že od začetkai kmetijstva.&lt;ref name=&quot;Pond2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Pond|first=Wilson G.|title=Encyclopedia of Animal Science|url={{GBurl |id=1SQl7Ao3mHoC |p=248}}|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8247-5496-9|pages=248–250|accessdate=22 February 2018}}&lt;/ref&gt;

Živali, kot je vinska mušica ''[[Drosophila melanogaster|Drosophila melanogaster,]]'' igrajo pomembno vlogo v znanosti kot [[modelni organizem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Genetics Research|url=https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|publisher=Animal Health Trust|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212193051/https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|archivedate=12 December 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drug Development|url=https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|publisher=Animal Research.info|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160608124406/https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|archivedate=8 June 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Animal Experimentation|url=https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|publisher=BBC|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160701220536/https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|archivedate=1 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EUstatistics2013&quot;&gt;{{Navedi splet|title=EU statistics show decline in animal research numbers|url=https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|publisher=Speaking of Research|year=2013|accessdate=24 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171006162448/https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|archivedate=6 October 2017}}&lt;/ref&gt; Živali se uporabljajo pri razvoju [[Cepivo|cepiv]] od njihovega odkritja v 18. stoletju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vaccines and animal cell technology|date=10 June 2013|url=https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|publisher=Animal Cell Technology Industrial Platform|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713184805/https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; Nekatera zdravila, kot je zdravilo proti raku [[Trabectedin]], temeljijo na [[Toksin|toksinih]] ali drugih molekulah živalskega izvora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medicines by Design|url=https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|publisher=National Institute of Health|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160604214644/https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|archivedate=4 June 2016}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hebbuz.JPG|sličica|[[Lovski pes]] prinaša raco med lovom.]]
Ljudje so uporabljali [[lovski pes|lovske pse]] za sledenje in prinašanje plena,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Fergus|first=Charles|title=Gun Dog Breeds, A Guide to Spaniels, Retrievers, and Pointing Dogs|url=https://archive.org/details/gundogbreedsguid0000ferg_d8w4|publisher=The Lyons Press|date=2002|isbn=978-1-58574-618-7}}&lt;/ref&gt; [[ujeda|ptice ujede]] pa za lovljenje ptic in sesalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=History of Falconry|url=https://www.thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|publisher=The Falconry Centre|accessdate=22 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160529023926/https://thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|archivedate=29 May 2016}}&lt;/ref&gt; medtem ko so privezane [[Kormorani|kormorane]] uporabljali za lovljenje rib.&lt;ref name=&quot;King2013&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=King|first=Richard J.|title=The Devil's Cormorant: A Natural History|url={{GBurl |id=ucGyAAAAQBAJ |p=9}}|date=2013|publisher=University of New Hampshire Press|isbn=978-1-61168-225-0|page=9}}&lt;/ref&gt; [[Dendrobatidae|Strupene žabe podrevnice]] so se uporabljale za zastrupljanje konic [[Pihalnik|puščic pihalnikov]].&lt;ref name=&quot;amphibiaweb1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|title=Dendrobatidae|publisher=AmphibiaWeb|accessdate=10 October 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110810090554/https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|archivedate=10 August 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|title=Dendrobatidae|accessdate=9 July 2016|last=Heying|first=H.|year=2003|publisher=Animal Diversity Web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110212005358/https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|archivedate=12 February 2011}}&lt;/ref&gt; Številne živali imajo kot hišne ljubljenčke, od nevretenčarjev, kot so tarantele, hobotnice in [[Bogomolke|bogomoljke]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Other bugs|date=18 February 2011|url=https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|publisher=Keeping Insects|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707170022/https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt; plazilcev, kot so [[kače]] in [[kameleoni]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kaplan|first=Melissa|title=So, you think you want a reptile?|url=https://www.anapsid.org/parent.html|publisher=Anapsid.org|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160703115141/https://www.anapsid.org/parent.html|archivedate=3 July 2016}}&lt;/ref&gt; in ptic, kot so [[kanarček|kanarčki]], [[Skobčevka|skobčevke]] in [[papige]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pet Birds|url=https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|publisher=PDSA|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707053516/https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt;. Kljub temu so med ljudmi najbolj priljubljeni ljubljenčki sesalci, predvsem [[Domači pes|psi]], [[Domača mačka|mačke]] in [[Zajec|zajci]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|title=Animals in Healthcare Facilities|year=2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304102728/https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|archivedate=4 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The Humane Society of the United States|title=U.S. Pet Ownership Statistics|url=https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|accessdate=27 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120407193941/https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|archivedate=7 April 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=U.S. Rabbit Industry profile|publisher=[[United States Department of Agriculture]]|url=https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|accessdate=10 July 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131020161216/https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|archivedate=20 October 2013}}&lt;/ref&gt; Obstaja napetost med dojemanjem živali kot človekovih spremljevalcev in priznavanjem njihovega obstoja kot posameznikov s svojimi [[Pravice živali|pravicami]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Plous|first=S.|date=1993|title=The Role of Animals in Human Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-social-issues_spring-1993_49_1/page/n3|journal=Journal of Social Issues|volume=49|issue=1|pages=1–9|doi=10.1111/j.1540-4560.1993.tb00906.x}}&lt;/ref&gt;

Najrazličnejše kopenske in vodne živali ljudje lovijo ne zaradi hrane ali kot ljubljenčke, ampak zaradi [[Živali v športu|športa]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hummel|first=Richard|title=Hunting and Fishing for Sport: Commerce, Controversy, Popular Culture|date=1994|publisher=Popular Press|isbn=978-0-87972-646-1|url=https://archive.org/details/huntingfishingfo0000humm}}&lt;/ref&gt;

=== Uporaba v simboliki ===
[[Zodiak|Znamenja zahodnega]] in [[kitajski zodiak|kitajskega zodiaka]] temeljijo na živalih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Lau|first=Theodora|title=The Handbook of Chinese Horoscopes|url=https://archive.org/details/handbookofchines0000laut|pages=[https://archive.org/details/handbookofchines0000laut/page/n43 2]–8, 30–35, 60–64, 88–94, 118–124, 148–153, 178–184, 208–213, 238–244, 270–278, 306–312, 338–344|publisher=Souvenir|year=2005}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tester19872&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Tester|first=S. Jim|title=A History of Western Astrology|url={{GBurl |id=L0HSvH96alIC |p=31}}|year=1987|publisher=Boydell &amp; Brewer|isbn=978-0-85115-446-6|pages=31–33 and passim}}&lt;/ref&gt; Na Kitajskem in Japonskem [[Dnevni metulji|metulja]] pogosto dojemajo kot [[Poosebljenje|poosebitev]] človekove [[Duša|duše]]&lt;ref name=&quot;Hearn2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt;, v klasični ikonografiji pa je metulj prav tako simbol duše.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=De Jaucourt|first=Louis|date=January 2011|title=Butterfly|url=https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|url-status=live|journal=Encyclopedia of Diderot and d'Alembert|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811042437/https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|archive-date=11 August 2016|access-date=16 December 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hutchins, M., Arthur V. Evans, Rosser W. Garrison and Neil Schlager (Eds) (2003), ''Grzimek's Animal Life Encyclopedia'', 2nd edition.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Alexander_Coosemans_-_Still_Life_with_Lobster_and_Oysters.jpg|sličica|Umetniška upodobitev: ''[[Tihožitje]] [[Nephropidae|z]] [[Ostriga|jastogom]]'' in ostrigami, [[Alexander Coosemans]], {{Okoli|1660}}]]
Živali so bile [[evrazijski živalski slog|umetniški motiv]] že od najzgodnejših časov, tako zgodovini, na primer v starem Egiptu, kot v prazgodovini, kot so [[Lascaux|jamske]] [[Lascaux|poslikave v Lascauxu]]. Med pomembnimi upodobitvami živali sta ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'' ''(1515)'' [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in portret konja ''[[Whistlejacket|Piščalka]]'' (ok. 1762) [[George Stubbs|Georgea Stubbsa]].&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Jones|first=Jonathan|title=The top 10 animal portraits in art|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|accessdate=24 June 2016|work=[[The Guardian]]|date=27 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160518105922/https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|archivedate=18 May 2016}}&lt;/ref&gt; [[Arthropods in film|Žuželke]], ptice in sesalci imajo pomembno vlogo v literaturi in filmu&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Paterson|first=Jennifer|date=29 October 2013|title=Animals in Film and Media|url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|url-status=live|journal=Oxford Bibliographies|doi=10.1093/obo/9780199791286-0044|archive-url=https://web.archive.org/web/20160614200642/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|archive-date=14 June 2016|access-date=24 June 2016}}&lt;/ref&gt;.

Živali, vključno z [[Insects in mythology|žuželkami]]&lt;ref name=&quot;Hearn3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt; in sesalci&lt;ref name=&quot;TFL&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Deer|url=https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|publisher=[[Trees for Life (Scotland)|Trees for Life]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160614200842/https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|archivedate=14 June 2016}}&lt;/ref&gt; imajo osrednjo vlogo v mitologiji in religiji. [[Skarabej (mitologija)|Skarabej]] je bil sveta žival v [[Stari Egipt|starem Egiptu]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Ben-Tor|first=Daphna|title=Scarabs, A Reflection of Ancient Egypt|location=Jerusalem|publisher=Israel Museum|date=1989|isbn=978-965-278-083-6|page=8}}&lt;/ref&gt; medtem ko je krava sveta v [[Hinduizem|hinduizmu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Biswas|first=Soutik|title=Why the humble cow is India's most polarising animal|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|publisher=BBC|accessdate=9 July 2016|date=15 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161122205058/https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|archivedate=22 November 2016}}&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so mitološko in versko pomembni še [[jeleni]], &lt;ref name=&quot;TFL&quot; /&gt; [[konji]], &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hayagrīva: The Mantrayānic Aspect of Horse-cult in China and Japan|publisher=Brill Archive|page=9|last=van Gulik|first=Robert Hans}}&lt;/ref&gt; [[Lev|levi]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Grainger|first=Richard|title=Lion Depiction across Ancient and Modern Religions|url=https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|publisher=Alert|accessdate=6 July 2016|date=24 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160923134807/https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|archivedate=23 September 2016}}&lt;/ref&gt; [[netopirji]], &lt;ref name=&quot;ReadGonzalez&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Read|first=Kay Almere|last2=Gonzalez|first2=Jason J.|year=2000|title=Mesoamerican Mythology|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=132–134}}&lt;/ref&gt; [[medvedi]],&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wunn|first=Ina|date=January 2000|title=Beginning of Religion|journal=Numen|volume=47|issue=4|pages=417–452|doi=10.1163/156852700511612}}&lt;/ref&gt; in [[volkovi]] &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=McCone|first=Kim R.|title=Studien zum indogermanischen Wortschatz|publisher=Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck|year=1987|editor-last=Meid|editor-first=W.|location=Innsbruck|pages=101–154|language=de|chapter=Hund, Wolf, und Krieger bei den Indogermanen}}&lt;/ref&gt;.

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Avtotiza]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Animalia}}
* [https://tolweb.org/ Tree of Life Project]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612121424/http://www.tolweb.org//|date=12 June 2011}}
* [https://animaldiversity.org/ Animal Diversity Web] – [[University of Michigan]]'s database of animals
* [https://archive.today/20160426231847/https://www.arkive.org/ Wildscreen Arkive] – multimedia database of endangered/protected species

{{Eukaryota}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}
{{Taxonbar |from=Q729}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živali| ]]
[[Kategorija:Zoologija]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]</text>
      <sha1>so009hm5xin2fbn1qjqh6y0alvaehga</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672938</id>
      <parentid>6672936</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:20:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27673-51|~2026-27673-51]] ([[User talk:~2026-27673-51|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6663952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105125" sha1="e1m3qq50zv7obel586ajae8gn2yhz9z" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Favna|rimsko boginjo s tem imenom|Favna (boginja)}}
{{automatic taxobox
| name = Živali
|display_parents = 6
| fossil_range = [[kritogenij]] – danes, {{Long fossil range |665|0}}
| image = Animal_diversity_October_2007.jpg
| image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: [[avstralska zelena drevesna žaba]], [[lesna sova]], [[sibirski tiger]], [[navadni križevec]], [[vrtnik|polž vrtnik]], [[orjaška črepaha]], [[čebela|solitarna čebela]], [[zlata arovana]], [[berberski makak]], [[pilar]] in metulj [[lisasti šah]].
|taxon = Animalia
|authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]
|subdivision_ranks = Podrazdelitve
|subdivision = *[[Bilateria]] (dvobočno somerne živali, ~30 debel)
* [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
* [[Ctenophora]] (rebrače)
* [[Placozoa]] (plakozoji)
* [[Porifera]] (spužve)
|synonyms = * Metazoa {{au|Haeckel 1874}}&lt;ref name=&quot;Phylonyms Metazoa&quot;&gt;{{cite book |chapter=Metazoa E. Haeckel 1874 [J. R. Garey and K. M. Halanych], converted clade name |title=Phylonyms: A Companion to the PhyloCode |edition=1st |date=2020 |publisher=[[CRC Press]] |doi=10.1201/9780429446276 |pages=1352 |isbn=9780429446276 |s2cid=242704712 |editor-first1=Kevin |editor-last1=de Queiroz |editor-first2=Philip |editor-last2=Cantino |editor-first3=Jacques |editor-last3=Gauthier}}&lt;/ref&gt;
* Choanoblastaea {{au|Nielsen 2008}}&lt;ref name=&quot;Choanoblastaea&quot;&gt;{{cite journal |title=Six major steps in animal evolution: are we derived sponge larvae? |journal=Evolution &amp; Development |volume=10 |issue=2 |date=2008 |pages=241–257 |first1=Claus |last1=Nielsen |doi=10.1111/j.1525-142X.2008.00231.x |pmid=18315817 |s2cid=8531859 |issn=1520-541X}}&lt;/ref&gt;
* Gastrobionta {{au|Rothm. 1948}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;&gt;{{cite journal |first1=Werner |last1=Rothmaler |date=1951 |title=Die Abteilungen und Klassen der Pflanzen |journal=Feddes Repertorium |doi=10.1002/fedr.19510540208 |volume=54 |issue=2–3 |pages=256–266}}&lt;/ref&gt;
* Zooaea {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
* Euanimalia {{au|Barkley 1939}}&lt;ref name=&quot;Rothmaler&quot;/&gt;
}}

'''Živáli''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Animalia''') so eno izmed petih [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na [[Zemlja|Zemlji]]. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V [[biologija|biološkem]] smislu sodi med živali tudi [[človek]].

[[znanost|Znanstveno]] jih preučuje [[zoologija]], ki se nadalje deli v več ožjih [[znanstvena disciplina|znanstvenih disciplin]]. Predpono zoo- (iz [[stara grščina|grškega]] zōion - ''živo bitje''&lt;ref&gt;[http://www.thefreedictionary.com/zoo- zoo- definition]. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.{{ikona en}}&lt;/ref&gt;) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo '''favna'''.

== Etimologija ==
Besed žival v slovenščini izhaja iz besede &quot;živ&quot; (latinsko ‛vivus’ iz 10. stoletja) vse v pomenu ‛živ’, gr. ''bíos'' ‛življenje’.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4294057/zv?View=1&amp;Query=%c5%beival|title=Fran|website=Slovenski etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}&lt;/ref&gt;

Znanstveno ime Animalia izhaja iz latinskega samostalnika ''animal'' z enakim pomenom, ki je sam izpeljan iz latinskega ''animalis'' 'ki ima dih ali dušo'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|last=Cresswell|first=Julia|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Word Origins|year=2010|publisher=[[Oxford University Press]]|location=New York|edition=2nd|isbn=978-0-19-954793-7|title=Animal|quote='having the breath of life', from anima 'air, breath, life'.}}&lt;/ref&gt; Biološka definicija vključuje vse člane kraljestva Animalia.&lt;ref name=&quot;americanheritage_animal2&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Animal|encyclopedia=The American Heritage Dictionary|publisher=[[Houghton Mifflin]]|year=2006|edition=4th}}&lt;/ref&gt;  Izraz ''metazoa'' izhaja iz starogrške {{Jezik|grc|μετα}} {{Transliteracija|grc|meta}} 'po' (v biologiji predpona ''meta-'' pomeni 'pozneje') in {{Jezik|grc|ζῷᾰ}} {{Transliteracija|grc|zōia}} 'živali', množina od {{Jezik|grc|ζῷον}} {{Transliteracija|grc|zōion}} 'žival'.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoan|encyclopedia=Merriam-Webster|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan|accessdate=6 July 2022|archivedate=6 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220706115538/https://www.merriam-webster.com/dictionary/metazoan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Metazoa|encyclopedia=Collins|url=https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa|accessdate=6 July 2022|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091429/https://www.collinsdictionary.com/ko/dictionary/english/metazoa}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Živali so [[evkarionti]], z izjemo skupine [[Myxozoa]] [[Mnogoceličar|mnogocelični]] organizmi, kar jih loči od [[bakterije|bakterij]] in večine [[protisti|protistov]].  So [[heterotrof]]i, po čemer se razlikujejo od [[rastline|rastlin]] in [[alge|alg]]. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej [[prebavni sistem|prebavnega sistema]]).

[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].

[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]

===Zgradba===
Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; 

Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}&lt;/ref&gt; Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|url=https://archive.org/details/additivescrystal00sang|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=[https://archive.org/details/additivescrystal00sang/page/n228 212]}}&lt;/ref&gt; Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|url=https://archive.org/details/worldofcell00beck_0|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}&lt;/ref&gt; kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.&lt;ref name=scienceperspectives10/&gt; Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|url=https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=[https://archive.org/details/crackingapbiolog0000magl_d7u8/page/44 45]}}&lt;/ref&gt;

===Razmnoževanje in razvoj===
{{Glej tudi|Spolno razmnoževanje|Nespolno razmnoževanje}}

Skoraj vse živali se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knobil|first=Ernst|title=Encyclopedia of reproduction, Volume 1|year=1998|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-227020-8|page=315}}&lt;/ref&gt; 

Pri spolnem razmnoževanju nastopata dve vrsti spolnih celic ([[gameta|gamet]]): moške ([[spermij]]i) in ženske (jajčeca). Živali so navadno enospolne, nekatere nižje skupine imajo tako [[testis]]e kot [[jajčnik]]e, imenujemo jih obojespolniki ali hermafroditi.

Nekatere živali se lahko [[nespolno razmnoževanje|razmnožujejo nespolno]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Adiyodi |first1=K. G.|last2=Hughes |first2=Roger N. |last3=Adiyodi |first3=Rita G. |title=Reproductive Biology of Invertebrates, Progress in Asexual Reproduction, Volume 11 |year=2002 |publisher=Wiley |page=116}}&lt;/ref&gt; To se lahko zgodi pri [[partenogeneza|partenogenezi]], kjer se iz neoplojenega jajčeca razvijejo mladi osebki, pri brstenju ([[spužve]]) ali pri fragmentaciji kjer se telo razdeli na fragmente in se vsak del lahko razvije v nov organizem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kaplan |title=GRE exam subject test |url=https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse |year=2008 |publisher=Kaplan Publishing |isbn=978-1-4195-5218-2 |page=[https://archive.org/details/biologykaplangre0000unse/page/233 233]}}&lt;/ref&gt;

==Ekologija==
Vse živali so [[heterotrof]]i, kar pomeni, da se neposredno ali posredno prehranjujejo s snovmi nastalimi v drugih organizmih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Rastogi|first=V. B.|title=Modern Biology|year=1997|publisher=Pitambar Publishing|isbn=978-81-209-0496-5|page=3}}&lt;/ref&gt; Pogosto se naprej delijo na skupine, kot so [[zveri]], [[herbivor]]i, [[omnivor]]i in [[parazit]]i.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Levy|first=Charles K.|title=Elements of Biology|url=https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy|year=1973|publisher=Appleton-Century-Crofts|isbn=978-0-390-55627-1|page=[https://archive.org/details/elementsofbiolog0000levy/page/108 108]}}&lt;/ref&gt;

[[Plenilstvo]] je [[biološka interakcija]], kjer se plenilec (heterotrof, ki lovi) hrani s svojim plenom (organizem, ki je napaden).&lt;ref name=&quot;Ecology&quot;&gt;Begon, M., Townsend, C., Harper, J. (1996). ''[[Ecology: Individuals, populations and communities]]'' (Third edition). Blackwell Science, London. ISBN 0-86542-845-X, ISBN 0-632-03801-2, ISBN 0-632-04393-8.&lt;/ref&gt; Plenilec lahko ubije svoj plen zaradi hranjenja ali zaradi drugih vzrokov, vendar je posledica vedno smrt plena.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/search?query=predation predation]. Britannica.com. Retrieved on 2011-11-23.&lt;/ref&gt; Drugi glavni način konzumiranja hrane imajo [[detritofag]]i, ki se hranijo z mrtvo organsko snovjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Geomorphology and environmental impact assessment |url=https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse |year=2001 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-90-5809-344-8 |last1=Marchetti |first1=Mauro |last2=Rivas |first2=Victoria |page=[https://archive.org/details/geomorphologyenv0000unse/page/84 84]}}&lt;/ref&gt; Včasih je težko ločevati ta dva načina [[Prehranjevanje|prehranjevalnega vedenja]], na primer kadar [[parazit]] preži na gostiteljski organizem in nanj leže jajčeca, tako da se potomstvo potem po izvalitvi lahko hrani z razpadajočim truplom. Medsebojni selekcijski pritiski, ki se ob tem pojavljajo, so pripeljali do evolucijske »oborožitvene tekme« med plenom in plenilcem, katere rezultat so različne [[Protiplenilska prilagoditev|protiplenilske prilagoditve]] in načini, kako jih zaobiti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Ecology of marine fishes: California and adjacent waters |url=https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse |year=2006 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24653-9 |last1=Allen |first1=Larry Glen |last2=Pondella |first2=Daniel J. |last3=Horn |first3=Michael H. |page=[https://archive.org/details/ecologyofmarinef0000unse/page/428 428]}}&lt;/ref&gt;

Večina živali posredno uporablja energijo sonca, s tem da jedo rastline ali živali, ki jedo rastline. Večina rastlin uporablja svetlobo za pretvorbo [[anorganska spojina|anorganskih snovi]] v [[ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], [[maščoba|maščobe]], [[protein]]e in druge [[Biomolekula|biomolekule]]. Začenši z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] (CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) in vodo (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O) fotosinteza pretvori energijo sončne svetlobe v kemično energijo v obliki enostavnih sladkorjev (npr. [[glukoza]]) s sproščanjem molekularnega [[kisik]]a. Ti sladkorji se nato uporabijo kot gradniki za rast rastlin, vključno s proizvodnjo drugih biomolekul.&lt;ref name=scienceperspectives10&gt;{{navedi knjigo|title=Science Perspectives 10|url=https://archive.org/details/nelsonscienceper0000chri|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}&lt;/ref&gt; Ko žival poje rastlino (ali poje druge živali, ki so pojedle rastline), reducirane ogljikove spojine v hrani postanejo vir energijskih in gradbenih materialov za živali.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Understanding Science: Upper Primary |last=Clutterbuck |first=Peter |page=9 |year=2000 |publisher=Blake Education |isbn=978-1-86509-170-9}}&lt;/ref&gt; 

Živali, ki živijo na oceanskem dnu v bližini [[hidrotermalni vrelec|hidrotermalnih vrelcev]], niso odvisne od energije sončne svetlobe. Osnovo [[prehranjevalna veriga|prehranjevalne verige]] namesto tega tvorijo [[kemosinteza|kemosintetske]] [[arheje]] in bakterije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Castro |first1=Peter |last2=Huber |first2=Michael E. |title=Marine Biology |url=https://archive.org/details/marinebiology0000pete |publisher=McGraw-Hill |year=2007 |edition=7. |page=[https://archive.org/details/marinebiology0000pete/page/376 376] |isbn=978-0-07-722124-9}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost ==

=== Velikost ===
[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, kar jih je kdaj živelo, saj lahko doseže težo do 190 [[Tona|ton]] dolžino do 33,6 metra.&lt;ref name=&quot;Wood&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Wood|first=Gerald|title=The Guinness Book of Animal Facts and Feats|year=1983|isbn=978-0-85112-235-9|url=https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood|publisher=Guinness Superlatives|location=Enfield, Middlesex}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Davies|first=Ella|title=The longest animal alive may be one you never thought of|url=https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|work=BBC Earth|accessdate=1 March 2018|date=20 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180319073808/https://www.bbc.com/earth/story/20160420-the-longest-animal-alive-may-not-be-the-blue-whale|archivedate=19 March 2018}}&lt;/ref&gt; Največja danes živeča kopenska žival je [[afriški savanski slon]] (''Loxodonta africana''), ki lahko tehta do 12,25 tone&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; in meri do 10,67 v dolžino.&lt;ref name=&quot;Wood&quot; /&gt; Največje kopenske živali, ki so kdaj živele, so bili [[Titanosauria|titanozavrski]] [[zavropodi|zavripodi]], kot je [[Argentinosaurus|argentinozaver]], ki je morda tehtal kar 73 ton, in [[Supersaurus|superzaver]], ki je lahko dosegel dolžino 39 m.&lt;ref name=&quot;Mazzettaetal2004&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mazzetta|first=Gerardo V.|last2=Christiansen|first2=Per|last3=Fariña|first3=Richard A.|year=2004|title=Giants and Bizarres: Body Size of Some Southern South American Cretaceous Dinosaurs|journal=Historical Biology|volume=16|issue=2–4|pages=71–83|bibcode=2004HBio...16...71M|citeseerx=10.1.1.694.1650|doi=10.1080/08912960410001715132}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi konferenco|last=Curtice|first=Brian|year=2020|conference=Society of Vertebrate Paleontology|url=https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|title=Dinosaur Systematics, Diversity, &amp; Biology|accessdate=30 December 2022|archive-date=19 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211019192436/https://vertpaleo.org/wp-content/uploads/2021/10/SVP_2021_VirtualBook_final.pdf#page=92|page=92}}&lt;/ref&gt; Več živali je mikroskopskih velikosti; nekateri [[Myxozoa]] ([[parazitski ožigalkarji]] znotraj Cnidaria) nikoli ne prerastejo 20 [[Mikrometer|μm]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|title=Myxozoa|last=Fiala|first=Ivan|date=10 July 2008|publisher=Tree of Life Web Project|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180301225416/https://tolweb.org/Myxozoa/2460/2008.07.10|archivedate=1 March 2018}}&lt;/ref&gt; ena najmanjših znanih vrst (''Myxobolus shekel'') pa v odrasli dobi meri največ 8,5 μm.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Kaur|first=H.|last2=Singh|first2=R.|year=2011|title=Two new species of Myxobolus (Myxozoa: Myxosporea: Bivalvulida) infecting an Indian major carp and a cat fish in wetlands of Punjab, India|journal=Journal of Parasitic Diseases|volume=35|issue=2|pages=169–176|doi=10.1007/s12639-011-0061-4|pmc=3235390|pmid=23024499}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
Slika:Anim1754_-_Flickr_-_NOAA_Photo_Library_(1).jpg|[[Sinji kit]] (''Balaenoptera musculus'') je največja žival, ki je kdaj živela; lahko zraste do 33,6 metra  dolžino.
Slika:Fdl17-9-grey.jpg|Pripadniki [[Myxozoa|Myxozoan]] kot je ''[[Myxobolus cerebralis]]'', so enocelični paraziti, ki nikoli ne prerastejo 20 [[μm]].
&lt;/gallery&gt;

=== Število in habitati glavnih debel ===
Naslednja tabela prikazuje ocenjeno število opisanih danes živečih vrst za glavna živalska debla,&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zhang|first=Zhi-Qiang|date=30 August 2013|title=Animal biodiversity: An update of classification and diversity in 2013|url=https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|url-status=live|journal=Zootaxa|publisher=[[Magnolia Press]]|volume=3703|issue=1|page=5|doi=10.11646/zootaxa.3703.1.3|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154926/https://biotaxa.org/Zootaxa/article/download/zootaxa.3703.1.3/4273|archive-date=24 April 2019|access-date=2 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skupaj z njihovimi glavnimi habitati (kopenski, sladkovodni&lt;ref name=&quot;Balian2008&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Balian|first=E. V.|last2=Lévêque|first2=C.|last3=Segers|first3=H.|first4=K.|last4=Martens|title=Freshwater Animal Diversity Assessment|url={{GBurl |id=Dw4H6DBHnAgC |p=628}}|year=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-8259-7|page=628}}&lt;/ref&gt; in morski)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Hogenboom|first=Melissa|title=There are only 35 kinds of animal and most are really weird|url=https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|publisher=BBC Earth|accessdate=2 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810141811/https://www.bbc.co.uk/earth/story/20150325-all-animal-life-in-35-photos|archivedate=10 August 2018}}&lt;/ref&gt; ter prostoživečim ali zajedavskim načinom življenja&lt;ref name=&quot;Poulin2007&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Poulin|first=Robert|authorlink=Robert Poulin (zoologist)|title=Evolutionary Ecology of Parasites|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2007|isbn=978-0-691-12085-0|page=[https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6 6]|url=https://archive.org/details/evolutionaryecol0000poul/page/6}}&lt;/ref&gt; Ocenjene številke vrst temeljijo na znanstveno opisanih številkah; veliko večje ocene so bile izračunane na podlagi različnih metod napovedovanja, ki se lahko močno razlikujejo. Na primer, opisanih je približno 25.000–27.000 vrst ogorčic, medtem ko objavljene ocene skupnega števila vrst ogorčic segajo od 10.000–20.000 do 500.000, 10 milijonov ali celo 100 milijonov.&lt;ref name=&quot;Felder2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Felder|first=Darryl L.|last2=Camp|first2=David K.|title=Gulf of Mexico Origin, Waters, and Biota: Biodiversity|url={{GBurl |id=CphA8hiwaFIC |pg=RA1-PA1111}}|year=2009|publisher=Texas A&amp;M University Press|isbn=978-1-60344-269-5|page=1111}}&lt;/ref&gt; Na podlagi vzorcev znotraj [[taksonomija|taksonomske]] hierarhije je bilo leta 2011 izračunano, da skupno število živalskih vrst – vključno s tistimi, ki še niso opisane – znaša približno 7,77 milijona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How many species on Earth? About 8.7 million, new estimate says|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|accessdate=2 March 2018|date=24 August 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180701164954/https://www.sciencedaily.com/releases/2011/08/110823180459.htm|archivedate=1 July 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mora2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Mora|first=Camilo|last2=Tittensor|first2=Derek P.|last3=Adl|first3=Sina|last4=Simpson|first4=Alastair G. B.|last5=Worm|first5=Boris|date=23 August 2011|editor-last=Mace|editor-first=Georgina M.|title=How Many Species Are There on Earth and in the Ocean?|journal=PLOS Biology|volume=9|issue=8|page=e1001127|doi=10.1371/journal.pbio.1001127|pmc=3160336|pmid=21886479|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Uporaba [[sistem črtnih kod DNA|sistema črtnih kod DNA]]  v taksonomiji dodatno otežuje ocene števila vrst. Leta 2016 je analiza črtnega kodiranja ocenila, da je samo v [[Kanada|Kanadi]] skoraj 100.000 vrst [[žuželke|žuželk]],pri čemer so raziskovalci ekstrapolirali, da globalna favna žuželk presega 10 milijonov vrst. Skoraj 2 milijona od teh naj bi pripadala eni sami družini muh, [[Cecidomyiidae]] (galice).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Hebert |first1=Paul D. N. |last2=Ratnasingham |first2=Sujeevan |last3=Zakharov |first3=Evgeny V. |last4=Telfer |first4=Angela C. |last5=Levesque-Beaudin |first5=Valerie |last6=Milton |first6=Megan A. |last7=Pedersen |first7=Stephanie |last8=Jannetta |first8=Paul |last9=deWaard |first9=Jeremy R. |display-authors=5 |title=Counting animal species with DNA barcodes: Canadian insects |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences |date=1 August 2016 |volume=371 |issue=1702 |pages=20150333 |doi=10.1098/rstb.2015.0333 |pmid=27481785 |pmc=4971185}}&lt;/ref&gt;}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | [[Deblo (biologija)|Deblo]]
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Zgled
! scope=&quot;col&quot; | Vrste
! scope=&quot;col&quot; | Kopno
! scope=&quot;col&quot; | Morje
! scope=&quot;col&quot; | Sladkovodni
! scope=&quot;col&quot; | Prostoživeči
! scope=&quot;col&quot; | [[Zajedavstvo|Zajedavci]]
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Arthropoda]]&lt;br /&gt;(členonožci)'''
|[[File:European wasp white bg02.jpg|alt=wasp|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1257000&quot;|1.257.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da 1.000.000&lt;br /&gt;([[žuželke]])&lt;ref name=&quot;Stork2018&quot;&gt;{{cite journal |last=Stork |first=Nigel E. |s2cid=23755007 |title=How Many Species of Insects and Other Terrestrial Arthropods Are There on Earth? |journal=Annual Review of Entomology |volume=63 |issue=1 |date=January 2018 |doi=10.1146/annurev-ento-020117-043348 |pmid=28938083 |pages=31–45 |doi-access=free}} Stork notes that 1m insects have been named, making much larger predicted estimates.&lt;/ref&gt;
|Da &gt;40.000&lt;br /&gt;([[višji raki]])&lt;ref&gt;{{cite book |year=2002 |series=Zoological catalogue of Australia |volume=19.2A |title=Crustacea: Malacostraca |publisher=[[CSIRO Publishing]] |isbn=978-0-643-06901-5 |chapter=Introduction |last=Poore |first=Hugh F. |pages=1–7 |chapter-url={{GBurl |id=ww6RzBz42-4C |p=1}}}}&lt;/ref&gt;
|Da 94.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
|Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|Da &gt;45.000{{efn|Ne vključije[[parazitoid]]e.&lt;ref name=Poulin2007/&gt;}}&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Mollusca]]&lt;br /&gt;(mehkužci)'''
|[[File:Grapevinesnail 01.jpg|alt=snail|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;85000&quot; |85.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;br /&gt;107.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 35.000&lt;ref name=Nicol1969&gt;{{cite journal |last=Nicol |first=David |title=The Number of Living Species of Molluscs |journal=Systematic Zoology |volume=18 |issue=2 |date=June 1969 |pages=251–254 |doi=10.2307/2412618 |jstor=2412618 |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
| 60.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| 5.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;12.000&lt;ref name=Nicol1969/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;5.600&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Chordata]]&lt;br /&gt;(strunarji)'''
|[[File:Lithobates pipiens.jpg|alt=green spotted frog facing right|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;70000&quot;|&gt;70.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Uetz |first=P. |title=A Quarter Century of Reptile and Amphibian Databases |url=https://www.researchgate.net/publication/352462027 |journal=Herpetological Review |volume=52 |pages=246–255 |via=ResearchGate |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221154655/https://www.researchgate.net/publication/352462027_A_Quarter_Century_of_Reptile_and_Amphibian_Databases |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 23.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;&gt;{{cite book |last1=Reaka-Kudla |first1=Marjorie L. |last2=Wilson |first2=Don E. |last3=Wilson |first3=Edward O. |author3-link=E. O. Wilson |title=Biodiversity II: Understanding and Protecting Our Biological Resources |url={{GBurl |id=-X5OAgAAQBAJ |p=90}} |year=1996 |publisher=Joseph Henry |isbn=978-0-309-52075-1 |page=90}}&lt;/ref&gt;
| 13.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
| 18,000&lt;ref name=Balian2008/&gt;&lt;br /&gt;9.000&lt;ref name=&quot;Reaka-Kudla1996&quot;/&gt;
|Da
| 40&lt;br /&gt;([[somi]])&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Essential Fish Biology: Diversity, Structure and Function |url={{GBurl |id=U0o4DwAAQBAJ |p=281}} |year=2017 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-878555-2 |pages=281–282 |quote=[[Trichomycteridae]] ... includes obligate parasitic fish. Thus 17 genera from 2 subfamilies, [[Vandelliinae]]; 4 genera, 9spp. and [[Stegophilinae]]; 13 genera, 31 spp. are parasites on gills (Vandelliinae) or skin (stegophilines) of fish.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Platyhelminthes]]&lt;br /&gt;(ploski črvi)'''
|[[File:Pseudoceros dimidiatus.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;29500&quot;|29.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|Da&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Sluys |first=R. |title=Global diversity of land planarians (Platyhelminthes, Tricladida, Terricola): a new indicator-taxon in biodiversity and conservation studies |journal=Biodiversity and Conservation |volume=8 |issue=12 |pages=1663–1681 |doi=10.1023/A:1008994925673 |year=1999 |bibcode=1999BiCon...8.1663S |s2cid=38784755}}&lt;/ref&gt;
| Yes&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.300&lt;!--Turbellaria--&gt;&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;&lt;br /&gt;
3.000–6.500&lt;ref name=Pandian&gt;{{cite book |last=Pandian |first=T. J. |title=Reproduction and Development in Platyhelminthes |publisher=CRC Press |year=2020 |isbn=978-1-000-05490-3 |pages=13–14 |url={{GBurl |id=l6rMDwAAQBAJ |pg=PT14}} |access-date=19 May 2020}}&lt;/ref&gt;
| &gt;40.000&lt;ref name=Poulin2007/&gt;&lt;br /&gt;
4.000–25.000&lt;ref name=Pandian/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nematoda]]&lt;br /&gt;(gliste)'''
|[[File:CelegansGoldsteinLabUNC.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;25000&quot;|25.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 4.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| 11.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
| 14.000&lt;ref name=Felder2009/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Annelida]]&lt;br /&gt;(kolobarniki)'''
|[[File:Nerr0328.jpg|100px]]
|align=right |17.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da (prst)&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 1.750&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| 400&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Cnidaria]]&lt;br /&gt;(ožigalkarji)'''
|[[File:FFS Table bottom.jpg|alt=Table coral|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;16000&quot;|16.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Nekaj&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| &gt;1.350&lt;br /&gt;([[Myxozoa]])&lt;ref name=Poulin2007/&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Porifera]]&lt;br /&gt;(spužve)'''
|[[File:A colourful Sponge on the Fathom.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;10800&quot;|10.800&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 200–300&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morand |first1=Serge |last2=Krasnov |first2=Boris R. |last3=Littlewood |first3=D. Timothy J. |title=Parasite Diversity and Diversification |url={{GBurl |id=o2t2BgAAQBAJ |p=44}} |year=2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-03765-6 |page=44 |access-date=2 March 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Echinodermata]]&lt;br /&gt;(iglokožci)'''
|[[File:Starfish, Caswell Bay - geograph.org.uk - 409413.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;7500&quot;|7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| 7.500&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Bryozoa]]&lt;br /&gt;(mahovnjaki)'''
|[[File:Bryozoan at Ponta do Ouro, Mozambique (6654415783).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;6000&quot; |6.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| Da&lt;ref name=&quot;Hogenboom2016&quot;/&gt;
| 60–80&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Rotifera]]&lt;br /&gt;(kotačniki)'''
|[[File:20090730 020239 Rotifer.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;2000&quot;|2.000&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
|
| &gt;400&lt;ref&gt;{{cite web |last=Fontaneto |first=Diego |title=Marine Rotifers: An Unexplored World of Richness |url=https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |publisher=JMBA Global Marine Environment |access-date=2 March 2018 |pages=4–5 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180302225409/https://ukmarinesac.org.uk/PDF/rotifers.pdf |archive-date=2 March 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 2.000&lt;ref name=Balian2008/&gt;
| Da
| Da&lt;ref&gt;{{cite conference |last=May |first=Linda |title=Epizoic and parasitic rotifers |conference=Rotifer Symposium V: Proceedings of the Fifth Rotifer Symposium, held in Gargnano, Italy, September 11–18, 1988 |publisher=Springer |year=1989}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Nemertea]]&lt;br /&gt;(nitkarji)'''
|[[File:Némerte.jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1350&quot;|1.350&lt;ref name=&quot;Chernyshev_2021&quot;&gt;{{cite journal |last1=Chernyshev |first1=A. V. |title=An updated classification of the phylum Nemertea |journal=Invertebrate Zoology |date=September 2021 |volume=18 |issue=3 |pages=188–196 |doi=10.15298/invertzool.18.3.01 |s2cid=239872311 |url=https://www.researchgate.net/publication/354810461 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hookabe_2022&quot;&gt;{{cite journal |last1=Hookabe |first1=Natsumi |last2=Kajihara |first2=Hiroshi |last3=Chernyshev |first3=Alexei V. |last4=Jimi |first4=Naoto |last5=Hasegawa |first5=Naohiro |last6=Kohtsuka |first6=Hisanori |last7=Okanishi |first7=Masanori |last8=Tani |first8=Kenichiro |last9=Fujiwara |first9=Yoshihiro |last10=Tsuchida |first10=Shinji |last11=Ueshima |first11=Rei |title=Molecular Phylogeny of the Genus Nipponnemertes (Nemertea: Monostilifera: Cratenemertidae) and Descriptions of 10 New Species, With Notes on Small Body Size in a Newly Discovered Clade |journal=Frontiers in Marine Science |year=2022 |volume=9 |doi=10.3389/fmars.2022.906383 |url=https://www.researchgate.net/publication/362813258 |access-date=18 January 2023 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
|
| Da
| Da
| Da
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | '''[[Tardigrada]]&lt;br /&gt;(počasniki)'''
|[[File:Tardigrade (50594282802).jpg|100px]]
|align=right data-sort-value=&quot;1335&quot;|1.335&lt;ref name=&quot;Zhang2013&quot;/&gt;
| Da&lt;ref name=&quot;Hickman Diversity 2018&quot;&gt;{{cite book |title=Animal Diversity |first1=Cleveland P. |last1=Hickman |first2=Susan L. |last2=Keen |first3=Allan |last3=Larson |first4=David J. |last4=Eisenhour |edition=8th |publisher=McGraw Hill |year=2018 |isbn=978-1-260-08427-6}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(vlažne rastline)
| Da
| Da
| Da
|
|}

== Evolucijski izvor ==
[[Slika:Trilobite Ordovicien 8127.jpg|thumb|[[Trokrparji]] so med najbolj znanimi fosilnimi skupinami]]
Dokaze o obstoju živalih segajo vse do obdobja [[kriogenij]]. [[24-Isopropylcholestane|24-izopropilholestan]] (24-ipc) je bil odkrit v kamninah, starih približno 650 milijonov let; proizvajajo ga samo spužve in alge [[Pelagophyyte]].  Analize teh alg dosledno kažejo na [[Fanerozoik|fanerozojski]] izvor, medtem ko analize spužv kažejo na [[neoproterozoik|neoproterozojskoi]] izvor, kar je skladno s pojavom 24-ipc v fosilnem zapisu.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Gold|first=David|display-authors=et al.|date=22 February 2016|title=Sterol and genomic analyses validate the sponge biomarker hypothesis|journal=PNAS|volume=113|issue=10|pages=2684–2689|bibcode=2016PNAS..113.2684G|doi=10.1073/pnas.1512614113|pmc=4790988|pmid=26903629|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Love|first=Gordon|display-authors=et al.|date=5 February 2009|title=Fossil steroids record the appearance of Demospongiae during the Cryogenian period|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-02-05_457_7230/page/718|journal=Nature|volume=457|issue=7230|pages=718–721|bibcode=2009Natur.457..718L|doi=10.1038/nature07673|pmid=19194449}}&lt;/ref&gt;

Prvi fosili teles živali se pojavijo v [[Edikarij|edikariju]], pri čemer sta znana primera ''[[Charnia]]'' in ''[[Spriggina]]''. Dolgo časa so dvomili, ali ti fosili resnično predstavljajo živali,&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Shen|first=Bing|last2=Dong|first2=Lin|last3=Xiao|first3=Shuhai|last4=Kowalewski|first4=Michał|year=2008|title=The Avalon Explosion: Evolution of Ediacara Morphospace|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-01-04_319_5859/page/80|journal=Science|volume=319|issue=5859|pages=81–84|bibcode=2008Sci...319...81S|doi=10.1126/science.1150279|pmid=18174439}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Chen|first=Zhe|last2=Chen|first2=Xiang|last3=Zhou|first3=Chuanming|last4=Yuan|first4=Xunlai|last5=Xiao|first5=Shuhai|date=1 June 2018|title=Late Ediacaran trackways produced by bilaterian animals with paired appendages|journal=Science Advances|volume=4|issue=6|pages=eaao6691|bibcode=2018SciA....4.6691C|doi=10.1126/sciadv.aao6691|pmc=5990303|pmid=29881773}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Schopf|first=J. William|title=Evolution!: facts and fallacies|year=1999|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-628860-5|page=[https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7 7]|url=https://archive.org/details/evolutionfactsfa0000unse/page/7}}&lt;/ref&gt; vendar je odkritje živalskega lipida [[Holesterol|holesterola]] v fosilih ''[[Dickinsonia]]'' potrdilo njihovo naravo.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–1249&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Bobrovskiy|first=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Menijo, da so živali nastale v razmerah z nizko vsebnostjo kisika, kar nakazuje, da so lahko v preživele zgolj z [[anaerobno dihanje|anaerobnim dihanjem]]. Ko so se postopoma prilagodile aerobnemu metabolizmu, so postale popolnoma odvisne od kisika v svojem okolju.&lt;ref name=&quot;Zimorski2019&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Zimorski|first=Verena|last2=Mentel|first2=Marek|last3=Tielens|first3=Aloysius G. M.|last4=Martin|first4=William F.|year=2019|title=Energy metabolism in anaerobic eukaryotes and Earth's late oxygenation|journal=Free Radical Biology and Medicine|volume=140|pages=279–294|doi=10.1016/j.freeradbiomed.2019.03.030|pmc=6856725|pmid=30935869}}&lt;/ref&gt;

Mnoga živalska debla so se prvič pojavila v [[Fosil|fosilnih]] zapisih med [[kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni leti v sedimentih, kot je [[Burgess shale|Burgessov skrilavec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stratigraphic Chart 2022|url=https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf|publisher=International Stratigraphic Commission|date=February 2022|accessdate=25 April 2022|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402100018/https://stratigraphy.org/ICSchart/ChronostratChart2022-02.pdf}}&lt;/ref&gt; Danes živeča debla v teh kamninah vključujejo [[Mehkužci|mehkužce]], [[Ramenonožci|ramenonožce]], [[krempljičarji|krempljičarje]], [[Počasniki|počasnike]], [[Členonožci|členonožce]], [[Iglokožci|iglokožce]] in [[Hemichordate|Hemicordate]], skupaj s številnimi danes izumrlimi oblikami, kot je [[Plenilstvo|plenilski]] ''[[Anomalocaris]]''. Navidezna nenadnost dogodka je morda le posledica nepopolnosti fosilnih zapisov in ne dejanski dokaz, da so se vse te živali pojavile istočasno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=A. C.|last2=Porter|first2=S. M.|last3=Moore|first3=J. L.|last4=Dudas|first4=F. O.|last5=Bowring|first5=S. A.|last6=Higgins|first6=J. A.|last7=Fike|first7=D. A.|last8=Eddy|first8=M. P.|year=2010|title=The earliest Cambrian record of animals and ocean geochemical change|journal=Geological Society of America Bulletin|volume=122|issue=11–12|pages=1731–1774|bibcode=2010GSAB..122.1731M|doi=10.1130/B30346.1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New Timeline for Appearances of Skeletal Animals in Fossil Record Developed by UCSB Researchers|url=https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|publisher=The Regents of the University of California|accessdate=1 September 2014|date=10 November 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140903062054/https://www.ia.ucsb.edu/pa/display.aspx?pkey=2364|archivedate=3 September 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Conway-Morris|first=Simon|author-link=Simon Conway Morris|year=2003|title=The Cambrian &quot;explosion&quot; of metazoans and molecular biology: would Darwin be satisfied?|url=https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|url-status=live|journal=The International Journal of Developmental Biology|volume=47|issue=7–8|pages=505–515|pmid=14756326|archive-url=https://web.archive.org/web/20231114204853if_/https://ijdb.ehu.eus/article/pdf/14756326|archive-date=14 November 2023|access-date=28 September 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Morris|first=Simon Conway|author-link=Simon Conway Morris|date=29 June 2006|title=Darwin's dilemma: the realities of the Cambrian 'explosion'.|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences|volume=361|issue=1470|pages=1069–83|doi=10.1098/rstb.2006.1846|pmc=1578734|pmid=16754615}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Royal Ontario Museum&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Tree of Life|url=https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|website=The Burgess Shale|publisher=[[Royal Ontario Museum]]|accessdate=28 February 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180216054845/https://burgess-shale.rom.on.ca/en/science/origin/01-life-tree.php|archivedate=16 February 2018|date=10 June 2011}}&lt;/ref&gt; To stališče podpira odkritje vrste ''[[Auroralumina attenboroughii]]'', najzgodnejšega znanega predstavnika ožigalkarjev kronske skupine iz obdobja ediakarija (pred 557–562 milijoni let, približno 20 milijonov let pred kambrijsko eksplozijo). Menijo, da je bil eden prvih [[Plenilstvo|plenilcev]], ki je majhen plen lovil s pomočjo svojih ožigalnih celic, podobno kot sodobni ožigalkarji.&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 20222&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;

Nekateri paleontologi menijo, da so se živali pojavile veliko pred kambrijsko eksplozijo, morda že pred 1 milijardo let.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Campbell|first=Neil A.|last2=Reece|first2=Jane B.|title=Biology|url=https://archive.org/details/isbn_9780536970923|year=2005|publisher=Pearson, Benjamin Cummings|isbn=978-0-8053-7171-0|edition=7th|page=[https://archive.org/details/isbn_9780536970923/page/526 526]}}&lt;/ref&gt; Zgodnji fosili,ki bi lahko predstavljali živali, so bili na primer najdeni v 665 milijonov let starih kamninah [[Trezona Formation|formacije Trezona]] v [[Južna Avstralija|Južni Avstraliji]]. Ti fosili so najverjetneje zgodnje [[spužve]].&lt;ref name=&quot;roseMaloof&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Maloof|first=Adam C.|last2=Rose|first2=Catherine V.|last3=Beach|first3=Robert|last4=Samuels|first4=Bradley M.|last5=Calmet|first5=Claire C.|last6=Erwin|first6=Douglas H.|last7=Poirier|first7=Gerald R.|last8=Yao|first8=Nan|last9=Simons|first9=Frederik J.|date=17 August 2010|title=Possible animal-body fossils in pre-Marinoan limestones from South Australia|journal=Nature Geoscience|volume=3|issue=9|pages=653–659|bibcode=2010NatGe...3..653M|doi=10.1038/ngeo934}}&lt;/ref&gt; [[fosilna sled|Fosilne sledi]], kot so odtisi in rovi, odkriti v obdobju [[tonij|tonija]] (pred približno 1 milijardo let), lahko kažejo na prisotnost [[Triploblastičnost|triploblastičnih]] črvom podobnih živali, ki so bile približno tako velike (cca. 5&amp;nbsp;mm široke) in zapletene kot deževniki.&lt;ref name=&quot;Seilacher19982&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Seilacher|first=Adolf|last2=Bose|first2=Pradip K.|last3=Pfluger|first3=Friedrich|date=2 October 1998|title=Triploblastic animals more than 1 billion years ago: trace fossil evidence from india|url=https://archive.org/details/sim_science_1998-10-02_282_5386/page/80|journal=Science|volume=282|issue=5386|pages=80–83|bibcode=1998Sci...282...80S|doi=10.1126/science.282.5386.80|pmid=9756480}}&lt;/ref&gt; Vendar pa podobne sledi ustvarja tudi velik enocelični protist ''[[Gromia sphaerica]]'', zato te fosilne sledi iz obdobja tonija morda ne kažejo na zgodnjo evolucijo živali.&lt;ref name=&quot;Matz2008&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Matz|first=Mikhail V.|last2=Frank|first2=Tamara M.|last3=Marshall|first3=N. Justin|last4=Widder|first4=Edith A.|last5=Johnsen|first5=Sönke|date=9 December 2008|title=Giant Deep-Sea Protist Produces Bilaterian-like Traces|journal=Current Biology|volume=18|issue=23|pages=1849–54|bibcode=2008CBio...18.1849M|doi=10.1016/j.cub.2008.10.028|pmid=19026540|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MSNBC200811&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reilly|first=Michael|title=Single-celled giant upends early evolution|work=NBC News|date=20 November 2008|url=https://www.nbcnews.com/id/wbna27827279|accessdate=5 December 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130329062924/https://www.nbcnews.com/id/27827279/|archivedate=29 March 2013}}&lt;/ref&gt; Približno v istem času se je zmanjšala raznolikost večplastnih slojev [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]], imenovanih [[Stromatolit|stromatoliti]], kar bi lahko bila posledica paše novo razvitih živali.&lt;ref name=&quot;Bengtson2002OriginsOfPredation&quot;&gt;{{Cite encyclopedia |last=Bengtson |first=S. |year=2002 |chapter=Origins and early evolution of predation |encyclopedia=The Paleontological Society Papers |volume=8 |title=The fossil record of predation |editor-last=Kowalewski |editor-first=M. |editor-last2=Kelley |editor-first2=P. H. |pages=289–317 |publisher=[[The Paleontological Society]] |chapter-url=https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |access-date=3 March 2018 |archive-date=30 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191030140248/https://www.nrm.se/download/18.4e32c81078a8d9249800021552/Bengtson2002predation.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Strukture, podobne s sedimentom napolnjenim cevkam, ki spominjajo na fosilne sledi rogov črvom podobnih živali, so našliv 1,2 milijarde let starih kamninah v Severni Ameriki, v 1,5 milijarde let starih kamninah v Avstraliji in Severni Ameriki ter milijarde let starih kamninah v Avstraliji. Njihova razlaga, da so živalskega izvora, je sporna, saj bi lahko šlo za vodne iztoke ali druge strukture.&lt;ref name=&quot;Seilacher 20072&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Seilacher|first=Adolf|authorlink=Adolf Seilacher|title=Trace fossil analysis|url=https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-47226-1|publication-place=Berlin|pages=[https://archive.org/details/tracefossilanaly0000seil/page/n193 176]–177|oclc=191467085}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Breyer|first=J. A.|year=1995|title=Possible new evidence for the origin of metazoans prior to 1 Ga: Sediment-filled tubes from the Mesoproterozoic Allamoore Formation, Trans-Pecos Texas|url=https://archive.org/details/sim_geology_1995-03_23_3/page/268|journal=[[Geology (journal)|Geology]]|volume=23|issue=3|pages=269–272|bibcode=1995Geo....23..269B|doi=10.1130/0091-7613(1995)023&lt;0269:PNEFTO&gt;2.3.CO;2}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:DickinsoniaCostata.jpg|''[[Dickinsonia costata]]'' iz edikarija (približno 635–542 milijonov let nazaj) je ena najstarejših znanih živalskih vrst.&lt;ref name=&quot;Bobrovskiy Hope Ivantsov Nettersheim pp. 1246–12492&quot;&gt;{{cite journal|last1=Bobrovskiy|first1=Ilya|last2=Hope|first2=Janet M.|last3=Ivantsov|first3=Andrey|last4=Nettersheim|first4=Benjamin J.|last5=Hallmann|first5=Christian|last6=Brocks|first6=Jochen J.|date=20 September 2018|title=Ancient steroids establish the Ediacaran fossil Dickinsonia as one of the earliest animals|journal=Science|volume=361|issue=6408|pages=1246–1249|bibcode=2018Sci...361.1246B|doi=10.1126/science.aat7228|pmid=30237355|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
File:Auroralumina_attenboroughii_reconstruction.jpg|''[[Auroralumina attenboroughii]]'', edikarijski plenilec (približno 560 milijonov let nazaj)&lt;ref name=&quot;Dunn Kenchington Parry Clark 2022&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dunn|first1=F. S.|last2=Kenchington|first2=C. G.|last3=Parry|first3=L. A.|last4=Clark|first4=J. W.|last5=Kendall|first5=R. S.|last6=Wilby|first6=P. R.|date=25 July 2022|title=A crown-group cnidarian from the Ediacaran of Charnwood Forest, UK|journal=Nature Ecology &amp; Evolution|volume=6|issue=8|pages=1095–1104|bibcode=2022NatEE...6.1095D|doi=10.1038/s41559-022-01807-x|pmc=9349040|pmid=35879540}}&lt;/ref&gt;
File:20191203_Anomalocaris_canadensis.png|''[[Anomalocaris canadensis]]''  je ena izmed številnih živalskih vrst, ki so se pojavile med [[Kambrijska eksplozija|kambrijsko eksplozijo]], ki se je začela pred približno 539 milijoni let, in jo najdemo v fosilnih plasteh ''Burgess Shale''.
&lt;/gallery&gt;

== Filogenija ==

=== Zunanja filogenija ===
Živali so [[monofilija|monofiletska skupina]], kar pomeni, da izvirajo iz skupnega prednika. Živali so sestrska skupina [[Choanoflagellata|bičkarjev ovratničarjev]], skupaj pa tvorijo klad[[Choanozoa]].&lt;ref name=&quot;Budd2015&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Budd|first=Graham E.|last2=Jensen|first2=Sören|year=2017|title=The origin of the animals and a 'Savannah' hypothesis for early bilaterian evolution|journal=[[Biological Reviews]]|volume=92|issue=1|pages=446–473|doi=10.1111/brv.12239|pmid=26588818|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Raziskava Ros-Rocher in sodelavcev (2021) sledi izvoru živali do enoceličnih prednikov in v kladogramu prikazuje zunanje sorodstvene odnose. Negotovosti v razmerjih so označene s prekinjenimi črtami. Klad živali je zagotovo nastal pred 650 milijoni let, morda pa se je razvil že pred 800 milijoni let, kar temelji na podlagi dokazov [[Molekularna ura|molekularne ure]] za različna debla živali.&lt;ref name=&quot;Ros-Rocher Pérez-Posada Leger Ruiz-Trillo 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Ros-Rocher|first=Núria|last2=Pérez-Posada|first2=Alberto|last3=Leger|first3=Michelle M.|last4=Ruiz-Trillo|first4=Iñaki|year=2021|title=The origin of animals: an ancestral reconstruction of the unicellular-to-multicellular transition|journal=Open Biology|publisher=The Royal Society|volume=11|issue=2|page=200359|doi=10.1098/rsob.200359|pmc=8061703|pmid=33622103}}&lt;/ref&gt;

{{Clade |style=font-size:100%; line-height:100% 
|label1=[[Opisthokonta]] |sublabel1=
|1={{Clade
   |1=[[Holomycota]] (vklj. glive) [[File:Asco1013.jpg|60 px]]
   |label2=[[Holozoa]] |sublabel2=
   |2={{Clade |state=dashed
      |1=[[Ichthyosporea]] [[File:Abeoforma whisleri-2.jpg|50 px]]
      |2=[[Pluriformea]] [[File:Corallochytrium limacisporum.png|50 px]]
      |label3=[[Filozoa]]
      |3={{Clade
         |1=[[Filasterea]] [[File:Ministeria vibrans.jpeg|60 px]] 
         |label2=[[Choanozoa]] |sublabel2=
         |2={{Clade
            |label1=[[Choanoflagellate]]a |1=[[File:Desmarella moniliformis.jpg|60 px]]
            |label2 ='''Animalia''' |sublabel2= pred več kot 650 milijoni let |2= [[File:Polychaeta (no) 2.jpg|60 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

=== Notranja filogenija ===
{{anchor|basal}}

Razmerja med najzgodnejšimi vejami živalskega evolucijskega drevesa so predmet razprav.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Erives|first=Albert|last2=Fritzsch|first2=Bernd|date=2019-07-17|title=A screen for gene paralogies delineating evolutionary branching order of early Metazoa|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/704551v1|journal=bioRxiv|pages=704551|doi=10.1101/704551|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kapli_2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Telford|first2=Maximilian J.|date=11 December 2020|title=Topology-dependent asymmetry in systematic errors affects phylogenetic placement of Ctenophora and Xenacoelomorpha|journal=Science Advances|volume=6|issue=10|pages=eabc5162|bibcode=2020SciA....6.5162K|doi=10.1126/sciadv.abc5162|pmc=7732190|pmid=33310849|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Rebrače|rebrač]] (Ctenophora) sta edini skupini z telesno simetrijo še [[Bilateria|dvobočno simetrične živali]] (Bilateria) in [[ožigalkarji]] (Cnidaria), kar kaže na njihovo tesno sorodnost.&lt;ref name=&quot;Giribet Edgecombe 2020&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Giribet|first=G.|last2=Edgecombe|first2=G.D.|title=The Invertebrate Tree of Life|year=2020|publisher=[[Princeton University Press]]|url={{GBurl |id=YHetDwAAQBAJ |p=21}}|page=21|isbn=978-0-6911-7025-1|accessdate=27 May 2023}}&lt;/ref&gt; Poleg [[Spužve|spužev]] (Porifera) tudi [[plakozoji]] (Placozoa) nimajo telesne simetrije in so pogosto veljali za &quot;manjkajoči člen&quot; med protisti in mnogoceličnimi živalmi. Prisotnost [[Gen Hox|genov hox]] v skupini Placozoa nakazuje, da so bile nekoč bolj kompleksne, kot so danes.&lt;ref name=&quot;Wanninger 2024&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Wanninger|first=Andreas|date=2024|title=Hox, homology, and parsimony: An organismal perspective|journal=Seminars in Cell &amp; Developmental Biology|volume=152-153|pages=16–23|doi=10.1016/j.semcdb.2023.01.007|pmid=36670036|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Dolgo je veljalo, da so [[spužve]] (Porifera) najstarejša veja živalskega drevesa in s tem sestrska skupina vseh drugih živali. Vendar obstajajo dokazi, da bi lahko to vlogo imele [[rebrače]] (Ctenophora). Molekularne filogenetske analize podpirajo obe hipotezi. Leta 2017 so Roberto Feuda in njegovi sodelavci analizirali razlike v [[Aminokislina|aminokislinskih]] zaporedjih in podprli hipotezo o spužvah kot sestrski skupini. Njihov kladogram je prikazoval ta odnos, medtem ko je alternativa (hipoteza o rebračah kot sestrski skupini) zgolj zamenjala mesta spužev in rebrač:&lt;ref name=&quot;Feuda Dohrmann 2017&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Feuda |first1=Roberto |last2=Dohrmann |first2=Martin |last3=Pett |first3=Walker |last4=Philippe |first4=Hervé |last5=Rota-Stabelli |first5=Omar |last6=Lartillot |first6=Nicolas |last7=Wörheide |first7=Gert |last8=Pisani |first8=Davide |display-authors=5 |title=Improved Modeling of Compositional Heterogeneity Supports Sponges as Sister to All Other Animals |journal=Current Biology |volume=27 |issue=24 |pages=3864–3870.e4 |doi=10.1016/j.cub.2017.11.008 |pmid=29199080 |year=2017 |doi-access=free |bibcode=2017CBio...27E3864F |hdl=10449/43929 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; 

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
   |label2=[[Eumetazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
         |sublabel2=''simetrija''
         |2={{clade
            |1=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

Nasprotno pa študija iz leta 2023, ki so jo izvedli Darrin Schultz in njegovi sodelavci, uporablja starodavne [[genetska povezanost|genske povezave]] za konstruiranje naslednje sestrske filogenije rebrač:&lt;ref name=&quot;Schultz Haddock 2023&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Schultz|first=Darrin T.|last2=Haddock|first2=Steven H. D.|author-link2=Steven Haddock|last3=Bredeson|first3=Jessen V.|last4=Green|first4=Richard E.|last5=Simakov|first5=Oleg|last6=Rokhsar|first6=Daniel S.|date=2023-05-17|title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals|url=https://rdcu.be/dcJSY|journal=Nature|volume=618|issue=7963|pages=110–117|bibcode=2023Natur.618..110S|doi=10.1038/s41586-023-05936-6|pmc=10232365|pmid=37198475}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style = font-size:100%; line-height:100%
|label1='''Animalia''' |sublabel1=''[[mnogoceličarji|mnogocelični]]''
|1={{clade
   |1=[[Ctenophora]] [[File:Mnemiopsis leidyi 247259012.png|60 px]]
   |label2=[[Myriazoa]]
   |2={{clade 
      |1=[[Porifera]] [[File:Callyspongiatransparent.png|50 px]]
      |label2=[[ParaHoxozoa]] |sublabel2=''[[hox gene]]s''
      |2={{clade
         |1={{clade
            |1=[[Placozoa]] [[File:Trichoplax adhaerens photograph (no background).png|60 px]]
            |2=[[Cnidaria]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Jellyfish, Shaw Ocean Discovery Centre (7201323966).png|70px]]&lt;/span&gt;
            }}
         |label2= |sublabel2=''simetrija'' 
         |2=[[Bilateria]] [[File:Saccoglossus kowalevskii by Spengel 1893.png|50 px]]
         }}
      }}
   }}
}}

=== Dvobočno nesimetrične živali ===
[[Slika:Elephant-ear-sponge.jpg|sličica|Dvobočno nesimetrične živali vključujejo spužve (sredina) in korale (ozadje).]]
Spužve se fizično zelo razlikujejo od drugih živali in dolgo časa so jih obravnavali kot najstarejše živalsko deblo in so tvorile [[sestrska skupina|sestrski klad]] vsem drugim živalim.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bhamrah|first=H. S.|last2=Juneja|first2=Kavita|title=An Introduction to Porifera|year=2003|publisher=Anmol Publications|isbn=978-81-261-0675-2|page=58}}&lt;/ref&gt; Kljub njihovi morfološki različnosti z vsemi drugimi živalmi, genetski dokazi kažejo, da so spužve morda tesneje povezane z drugimi živalmi kot [[rebrače]] (Ctenophora).&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Schultz |first1=Darrin T. |last2=Haddock |first2=Steven H. D. |last3=Bredeson |first3=Jessen V. |last4=Green |first4=Richard E. |last5=Simakov |first5=Oleg |last6=Rokhsar |first6=Daniel S. |date=17 May 2023 |title=Ancient gene linkages support ctenophores as sister to other animals |url=https://rdcu.be/dcJSY |journal=Nature |volume=618 |issue=7963 |pages=110–117 |doi=10.1038/s41586-023-05936-6 |pmid=37198475 |s2cid=258765122 |pmc=10232365 |bibcode=2023Natur.618..110S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Whelan |first1=Nathan V. |last2=Kocot |first2=Kevin M. |last3=Moroz |first3=Tatiana P. |last4=Mukherjee |first4=Krishanu |last5=Williams |first5=Peter |last6=Paulay |first6=Gustav |last7=Moroz |first7=Leonid L. |last8=Halanych |first8=Kenneth M. |display-authors=5 |date=9 October 2017 |title=Ctenophore relationships and their placement as the sister group to all other animals |url=https://rdcu.be/dcJS3 |journal=Nature Ecology &amp; Evolution |volume=1 |issue=11 |pages=1737–1746 |doi=10.1038/s41559-017-0331-3 |pmid=28993654 |pmc=5664179 |bibcode=2017NatEE...1.1737W}}&lt;/ref&gt; Spužve nimajo kompleksne telesne organizacije, ki je značilna za večino drugih živalskih vrst.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sumich|first=James L.|title=Laboratory and Field Investigations in Marine Life|url=https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi|year=2008|publisher=Jones &amp; Bartlett Learning|isbn=978-0-7637-5730-4|page=[https://archive.org/details/laboratoryfieldi0000sumi/page/n157 67]}}&lt;/ref&gt; Njihove celice so sicer diferencirane, vendar v večini primerov ne tvorijo pravih tkiv, kar jih ločuje od ostalih živali.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Jessop|first=Nancy Meyer|title=Biosphere; a study of life|year=1970|publisher=[[Prentice-Hall]]|page=428}}&lt;/ref&gt; Večina spužev se prehranjuje tako, da vsrkava vodo skozi por, nato pa filtrirajo drobne delce hrane.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sharma|first=N. S.|title=Continuity And Evolution Of Animals|year=2005|publisher=Mittal Publications|isbn=978-81-8293-018-6|page=106}}&lt;/ref&gt;

Rebrače (Ctenophora) in ožigalkarji (Cnidaria) imajo radialno simetrijo, kar pomeni, da je njihovo telo razporejeno okoli osrednje osi. Njihov prebavni sistem je preprost – imajo prebavne komore z eno samo odprtino, ki služi tako kot usta kot anus.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A Living Bay: The Underwater World of Monterey Bay|year=2000|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22149-9|last=Langstroth|first=Lovell|last2=Langstroth|first2=Libby|editor-last=Newberry|editor-first=Todd|page=[https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244 244]|url=https://archive.org/details/livingbayunderwa0000lang/page/244}}&lt;/ref&gt; Živali v obeh skupinah imajo različna tkiva, ki pa niso organizirana v ločene [[Organ (biologija)|organe]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Safra|first=Jacob E.|title=The New Encyclopædia Britannica|volume=16|year=2003|publisher=Encyclopædia Britannica|isbn=978-0-85229-961-6|page=523}}&lt;/ref&gt; So [[Diploblastičnost|diploblastični]], kar pomeni, da imajo samo dva glavna [[Klični list|klična lista]], ektoderm (zunanja plast) in endoderm (notranja plast).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Kotpal|first=R.L.|title=Modern Text Book of Zoology: Invertebrates|publisher=Rastogi Publications|isbn=978-81-7133-903-7|page=184|year=2012}}&lt;/ref&gt;

Plakozoji so drobne živali, ki nimajo stalne prebavne votline in nobene telesne simetrije. Na prvi pogled spominjajo na amebe.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barnes|first=Robert D.|year=1982|title=Invertebrate Zoology|publisher=Holt-Saunders International|pages=84–85|isbn=978-0-03-056747-6}}&lt;/ref&gt;  Njihova evolucijska sorodnost z drugimi živalmi še ni popolnoma jasna in je predmet intenzivnih raziskav.&lt;ref name=&quot;Schultz-2023&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Srivastava |first1=Mansi |last2=Begovic |first2=Emina |last3=Chapman |first3=Jarrod |last4=Putnam |first4=Nicholas H. |last5=Hellsten |first5=Uffe |last6=Kawashima |first6=Takeshi |last7=Kuo |first7=Alan |last8=Mitros |first8=Therese |last9=Salamov |first9=Asaf |last10=Carpenter |first10=Meredith L. |last11=Signorovitch |first11=Ana Y. |last12=Moreno |first12=Maria A. |last13=Kamm |first13=Kai |last14=Grimwood |first14=Jane |last15=Schmutz |first15=Jeremy |display-authors=5 |date=1 August 2008 |title=The Trichoplax genome and the nature of placozoans |journal=Nature |volume=454 |issue=7207 |pages=955–960 |doi=10.1038/nature07191 |pmid=18719581 |bibcode=2008Natur.454..955S |s2cid=4415492 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Dvobočno simetrične živali ===
{{Glavni|Bilateria|Simetrija (biologija)#Bilateralna simetrija}}

Preostale živali, velika večina – sestavljajo približno 29 debel in več kot milijon vrst – tvorijo [[klad]] [[Dvobočniki|Bilateria]], za katero je značilna dvobočna simetrična telesna zasnova. Člani klada Bilatera so [[Triploblastičnost|triploblastični]], s tremi dobro razvitimi kličnimi listi, njihova tkiva pa [[Organogeneza|tvorijo različne organe]]. Njihov prebavni sistem ima dve odprtini – usta in anus. Pri podskupini [[Nephrozoa|nefrozoja]] (Nephrozoa) pa je prisotna tudi notranja telesna votlina ([[celom]] ali psevdocelom). Telesa teh živali so jasno usmerjena: imajo glavo (spredaj) in rep (zadaj), hrbtno in trebušno površino ter levo in desno stran.&lt;ref name=&quot;Minelli2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca2016&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Spodaj je prikazano sodobno [[filogenetsko drevo]] za Bilaterijo (dvobočno simetrične živali).&lt;ref name=&quot;Dunn Giribet Edgecombe Hejnol 2014&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dunn|first=Casey W.|last2=Giribet|first2=Gonzalo|last3=Edgecombe|first3=Gregory D.|last4=Hejnol|first4=Andreas|date=23 November 2014|title=Animal Phylogeny and Its Evolutionary Implications|journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics|volume=45|issue=1|pages=371–395|doi=10.1146/annurev-ecolsys-120213-091627}}&lt;/ref&gt;

{{clade |style=font-size:85%;line-height:85%
|label1='''Bilateria''' 
|1={{clade
   |1=[[Xenacoelomorpha]] [[File:Xenoturbella japonica.jpg|70 px]]
   |label2= [[Nephrozoa]] 
   |sublabel2=650 milijoni let
   |2={{clade
      |label1=[[Deuterostomia]] 
      |1={{clade
         |1=[[Ambulacraria]] [[File:Portugal 20140812-DSC01434 (21371237591).jpg|60 px]]
         |2=[[Chordata]] [[File:Branchiostoma lanceolatum (Pallas, 1774).jpg|80 px]]
         }}
      |label2= [[Protostomia]] 
      |sublabel2=610 milijoni let
      |2={{clade
         |1=[[Ecdysozoa]] [[File:Long nosed weevil edit.jpg|60 px]]
         |2=[[Spiralia]] [[File:Grapevinesnail 01.jpg|60 px]]
         }}
      }}
   }}
}}
[[Slika:Bilaterian_body_plan.svg|sličica|Idealiziran [[Nephrozoa|nefrozojski]] načrt telesa.{{Efn|Compare [[:File:Annelid redone w white background.svg]] for a more specific and detailed model of a particular phylum with this general body plan.}} S podolgovatim telesom in smerjo gibanja ima žival glavo in rep. Osnova glave so čutila [[Cefalizacija|in usta]]. Nasprotne krožne in vzdolžne mišice omogočajo [[Peristaltika|peristaltično gibanje]].]]
Imeti sprednji del pomeni, da se ta del telesa srečuje z dražljaji, kot je hrana, ki daje prednost [[Cefalizacija|cefalizaciji]], razvoju glave s [[čutilo|čutilni]] in usti. Veliko dvobočno simetričnih živali ima kombinacijo krožnih [[Mišica|mišic]], ki ob krčenju podaljšajo telo, in vzdolžne mišice, ki skrajšajo telo.&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|chapter=Introduction to the Bilateria and the Phylum Xenacoelomorpha {{!}} Triploblasty and Bilateral Symmetry Provide New Avenues for Animal Radiation|title=Invertebrates|last=Brusca|first=Richard C.|date=2016|publisher=[[Sinauer Associates]]|pages=345–372|isbn=978-1-60535-375-3|accessdate=4 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190424155137/https://www.sinauer.com/media/wysiwyg/samples/Brusca3e_Chapter_9.pdf|archivedate=24 April 2019}}&lt;/ref&gt; Kombinacija mišic teh živali z mehkim telesom s [[Hidrostatski skelet|hidrostatičnim skeletom]] omogoča gibanje s [[Peristaltika|peristaltiko]] (valovanju podobno mišično krčenje in sproščanje).&lt;ref name=&quot;Quillin&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Quillin|first=K. J.|date=May 1998|title=Ontogenetic scaling of hydrostatic skeletons: geometric, static stress and dynamic stress scaling of the earthworm lumbricus terrestris|url=https://jeb.biologists.org/cgi/pmidlookup?view=long&amp;pmid=9600869|url-status=live|journal=[[Journal of Experimental Biology]]|volume=201|issue=12|pages=1871–1883|bibcode=1998JExpB.201.1871Q|doi=10.1242/jeb.201.12.1871|pmid=9600869|archive-url=https://web.archive.org/web/20200617135617/https://jeb.biologists.org/content/201/12/1871.long|archive-date=17 June 2020|access-date=4 March 2018|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Imajo tudi črevesje, ki se razteza v osnovi skozi valjasto telo od ust do anusa. Mnoge dvobočno simetrične živalii imajo primarne [[Ličinka|ličinke]], ki plavajo z [[Migetalka|migetalkami]] in imajo apikalni organ s čutilnimi celicami. Vendar so se pri nekaterih skupinah skozi evolucijo nekatere od teh lastnosti izgubile. Na primer, odrasli iglokožci (kot so morske zvezde) so radialno simetrični (za razliko od njihovih ličink), medtem ko imajo nekateri [[Helminthe|parazitski črvi]] izjemno poenostavljeno telesno strukturo.&lt;ref name=&quot;Minelli20092&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Minelli|first=Alessandro|title=Perspectives in Animal Phylogeny and Evolution|url={{GBurl |id=jIASDAAAQBAJ |p=53}}|year=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-856620-5|page=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brusca20162&quot; /&gt;

Raziskave so močno spremenile razumevanje zoologov o odnosih znotraj skupine Bilateria. Zdi se, da večina pripada dvema glavnima vejama, [[Protostomia|protostomi]] (Protostomia) in [[Deuterostomia|devterostomi]] (Deuterostomia).&lt;ref name=&quot;Telford 2008 pp. 457–459&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Telford|first=Maximilian J.|year=2008|title=Resolving Animal Phylogeny: A Sledgehammer for a Tough Nut?|journal=Developmental Cell|volume=14|issue=4|pages=457–459|doi=10.1016/j.devcel.2008.03.016|pmid=18410719|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Pogosto se domneva, da so najbolj osnovne dvobočno simetrične živali pripadniki [[Xenacoelomorpha]], vsi drugi pa pripadajo podkladu [[Nephrozoa|nefrozoji]] (Nephrozoa).&lt;ref name=&quot;Philippe2011&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Philippe|first=H.|last2=Brinkmann|first2=H.|last3=Copley|first3=R. R.|last4=Moroz|first4=L. L.|last5=Nakano|first5=H.|last6=Poustka|first6=A. J.|last7=Wallberg|first7=A.|last8=Peterson|first8=K. J.|last9=Telford|first9=M. J.|year=2011|title=Acoelomorph flatworms are deuterostomes related to ''Xenoturbella''|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2011-02-10_470_7333/page/254|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=470|issue=7333|pages=255–258|bibcode=2011Natur.470..255P|doi=10.1038/nature09676|pmc=4025995|pmid=21307940}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Perseke2007&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Perseke|first=M.|last2=Hankeln|first2=T.|last3=Weich|first3=B.|last4=Fritzsch|first4=G.|last5=Stadler|first5=P. F.|last6=Israelsson|first6=O.|last7=Bernhard|first7=D.|last8=Schlegel|first8=M.|date=August 2007|title=The mitochondrial DNA of Xenoturbella bocki: genomic architecture and phylogenetic analysis|url=https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|url-status=live|journal=Theory Biosci|volume=126|issue=1|pages=35–42|citeseerx=10.1.1.177.8060|doi=10.1007/s12064-007-0007-7|pmid=18087755|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424154927/https://www.bioinf.uni-leipzig.de/Publications/PREPRINTS/07-009.pdf|archive-date=24 April 2019|access-date=4 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cannon 2016&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Cannon|first=Johanna T.|last2=Vellutini|first2=Bruno C.|last3=Smith III|first3=Julian.|last4=Ronquist|first4=Frederik|last5=Jondelius|first5=Ulf|last6=Hejnol|first6=Andreas|date=3 February 2016|title=Xenacoelomorpha is the sister group to Nephrozoa|url=https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:nrm:diva-1844|url-status=live|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=530|issue=7588|pages=89–93|bibcode=2016Natur.530...89C|doi=10.1038/nature16520|pmid=26842059|archive-url=https://web.archive.org/web/20220730091447/http://nrm.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A1037430&amp;dswid=-7165|archive-date=30 July 2022|access-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt; Vendar pa ta hipoteza ni dokončno potrjena. Nekatere študije kažejo, da so Xenacoelomorpha tesneje povezani z [[Ambulacraria]] (vključujejo iglokožce in Hemichordate), kot z drugimi dvobočno simetričnimi živalmi.&lt;ref name=&quot;Kapli 2021&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Kapli|first=Paschalia|last2=Natsidis|first2=Paschalis|last3=Leite|first3=Daniel J.|last4=Fursman|first4=Maximilian|last5=Jeffrie|first5=Nadia|last6=Rahman|first6=Imran A.|last7=Philippe|first7=Hervé|last8=Copley|first8=Richard R.|last9=Telford|first9=Maximilian J.|date=19 March 2021|title=Lack of support for Deuterostomia prompts reinterpretation of the first Bilateria|journal=Science Advances|volume=7|issue=12|pages=eabe2741|bibcode=2021SciA....7.2741K|doi=10.1126/sciadv.abe2741|pmc=7978419|pmid=33741592}}&lt;/ref&gt;{{Clear}}

==== Protostomi in devterostomi ====
{{Glavni|Protostomi|Devterostomi}}
[[Slika:Protovsdeuterostomes.svg|sličica|Dvostransko črevo se razvije na dva načina. Pri mnogih [[Protostomia|protostomih]] se blastopor razvije v usta, medtem ko pri [[Deuterostomia|devterostomih]] postane anus.]]
Protostomi in devterostomi se razlikujejo po več značilnostih. Zgodaj v razvoju se zarodki devterostomov med celično delitvijo [[Cepitev (zarodek)|cepijo]] radialno, medtem ko se številni protostomi ([[Spiralia]]) cepijo spiralno.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Valentine|first=James W.|date=July 1997|title=Cleavage patterns and the topology of the metazoan tree of life|journal=PNAS|volume=94|issue=15|pages=8001–8005|bibcode=1997PNAS...94.8001V|doi=10.1073/pnas.94.15.8001|pmc=21545|pmid=9223303|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Živali iz obeh skupin imajo popoln prebavni trakt, vendar se pri protostomih prva odprtina [[Archenteron|embrionalnega črevesja]] razvije v usta, anus nastane kasneje. Pri deuterostomih se prvi razvije anus, usta pa nastanejo kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peters|first=Kenneth E.|last2=Walters|first2=Clifford C.|last3=Moldowan|first3=J. Michael|title=The Biomarker Guide: Biomarkers and isotopes in petroleum systems and Earth history|volume=2|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-83762-0|page=717}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hejnol2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hejnol|first=A.|last2=Martindale|first2=M. Q.|url=https://www.researchgate.net/publication/230766195|chapter=The mouth, the anus, and the blastopore – open questions about questionable openings|title=Animal Evolution – Genomes, Fossils, and Trees|editor-last=Telford|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-957030-0|pages=33–40|accessdate=1 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028190247/https://www.researchgate.net/publication/230766195|archivedate=28 October 2018}}&lt;/ref&gt;

Glavni vrsti devterostomov sta Ambulacraria in strunarji (Chordata).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hyde|first=Kenneth|title=Zoology: An Inside View of Animals|url=https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi|year=2004|publisher=[[Kendall Hunt]]|isbn=978-0-7575-0997-1|page=[https://archive.org/details/zoologyinsidevie0000kenn_3edi/page/n340 345]}}&lt;/ref&gt; Predstavniki Ambulacraria so izključno morske živali in vključujejo [[Enteropneusta|črevoškrgarje]], [[morske zvezde]], [[Morski ježki|morske ježke]] in [[Brizgači|brizgače]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Alcamo|first=Edward|title=Biology Coloring Workbook|year=1998|publisher=[[The Princeton Review]]|isbn=978-0-679-77884-4|page=220}}&lt;/ref&gt; Med strunarji prevladujejo [[vretenčarji]] (živali s [[Hrbtenica|hrbtenico]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Holmes|first=Thom|title=The First Vertebrates|url=https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm|publisher=Infobase|year=2008|isbn=978-0-8160-5958-4|page=[https://archive.org/details/firstvertebrates0000holm/page/n65 64]}}&lt;/ref&gt; ki jih sestavljajo [[ribe]], [[dvoživke]], [[plazilci]], [[Ptiči|ptice]] in [[sesalci]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rice|first=Stanley A.|title=Encyclopedia of evolution|publisher=Infobase|year=2007|page=[https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75 75]|isbn=978-0-8160-5515-9|url=https://archive.org/details/encyclopediaofev0000rice/page/75}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tobin|first=Allan J.|last2=Dusheck|first2=Jennie|title=Asking about life|year=2005|publisher=Cengage|isbn=978-0-534-40653-0|page=497}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Simakov|first=Oleg|last2=Kawashima|first2=Takeshi|last3=Marlétaz|first3=Ferdinand|last4=Jenkins|first4=Jerry|last5=Koyanagi|first5=Ryo|last6=Mitros|first6=Therese|last7=Hisata|first7=Kanako|last8=Bredeson|first8=Jessen|last9=Shoguchi|first9=Eiichi|display-authors=5|date=26 November 2015|title=Hemichordate genomes and deuterostome origins|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=527|issue=7579|pages=459–465|bibcode=2015Natur.527..459S|doi=10.1038/nature16150|pmc=4729200|pmid=26580012}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Spiral_cleavage_in_Trochus.png|sličica|[[spiralneži|Spiralia]] se v zarodku razvije s [[cepitev|spiralno cepitvijo]], kot tukaj pri morskem polžu.]]
Protostomi vključujejo [[Ecdysozoa]], poimenovane po njihovi skupni [[fenotipska lastnost|lastnosti]] [[Levitev|izlevitvi]], pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plas.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Dawkins|first=Richard|authorlink=Richard Dawkins|title=The Ancestor's Tale: A Pilgrimage to the Dawn of Evolution|year=2005|publisher=[[Houghton Mifflin Harcourt]]|isbn=978-0-618-61916-0|page=[https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381 381]|url=https://archive.org/details/ancestorstale00rich_0/page/381}}&lt;/ref&gt; Med največjimi debli te skupine so [[členonožci]] in [[gliste]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Prewitt|first=Nancy L.|last2=Underwood|first2=Larry S.|last3=Surver|first3=William|title=BioInquiry: making connections in biology|year=2003|publisher=John Wiley|isbn=978-0-471-20228-8|page=[https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289 289]|url=https://archive.org/details/bioinquiry00nanc_0/page/289}}&lt;/ref&gt; Preostali protostomi so pripadniki [[Spiralia]], imenovani po vzorcu razvoja s spiralno cepitvijo v zgodnjem zarodku. Glavna spiralna debla vključujejo [[Kolobarniki|kolobarnike]] in [[Mehkužci|mehkužce]].&lt;ref name=&quot;Shankland2&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Shankland|first=M.|last2=Seaver|first2=E.C.|year=2000|title=Evolution of the bilaterian body plan: What have we learned from annelids?|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=97|issue=9|pages=4434–4437|bibcode=2000PNAS...97.4434S|doi=10.1073/pnas.97.9.4434|jstor=122407|pmc=34316|pmid=10781038|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina taksonomije ==
{{Nadaljnje informacije|Taksonomija (biologija)}}
[[Slika:Jean-Baptiste_de_Lamarck.jpg|levo|sličica|[[Jean-Baptiste de Lamarck]] je vodil ustvarjanje sodobne klasifikacije [[Nevretenčarji|nevretenčarjev]], ki je do leta 1809 razdelila Linnejev &quot;Vermes&quot; na 9 fil. &lt;ref name=&quot;Gould2011&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;]]
V [[Antika|antiki]] je Aristotel na podlagi lastnih opazovanj [[Aristotelova biologija|živali]] [[Aristotelova biologija|razdelil]]{{Efn|V njegovi ''[[History of Animals]]'' in ''[[Parts of Animals]]''.}} na tiste s krvjo (v grobem vretenčarji) in tiste brez krvi. Živali so bile nato [[Scala naturae|razvrščene]] [[Scala naturae|na lestvici]] od človeka (s krvjo, dvema nogama, občutljivo dušo) navzdol prek živorodnih štirinožcev (s krvjo, štirimi nogami, razumsko dušo) ter drugih skupin, kot so raki (brez krvi, veliko nog, občutljiva duša) do spontano generiranih bitij, kot so spužve (brez krvi, brez nog, rastlinska duša). [[Aristotel]] ni bil prepričan, ali so spužve živali, ki bi v njegovem sistemu morale imeti občutke, apetit in gibanje, ali rastline, ki teh lastnosti nimajo. Vedel je, da lahko spužve zaznajo dotik in se skrčijo, če jih poskušamo odtrgati od kamnin, vendar jih je zmedlo to, da so pritrjene na podlago kot rastline in se nikoli ne premikajo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|url=https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9|publisher=Bloomsbury|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=[https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9/page/n126 111]–119, 270–271}}&lt;/ref&gt;

Leta 1758 je [[Carl Linnaeus]] v svojem delu ''[[Systema naturae|Systema Naturae]]'' ustvaril prvo [[hierarhija|hierarhično]] klasifikacijo.&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Linnaeus|first=Carl|authorlink=Carl Linnaeus|title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis.|edition=[[10th edition of Systema Naturae|10th]]|publisher=Holmiae (Laurentii Salvii)|year=1758|url=https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|accessdate=22 September 2008|language=la|trans-title=The System of Nature through the Three Kingdoms of Nature|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081010032456/https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542|archivedate=10 October 2008}}&lt;/ref&gt; V njegovi prvotni shemi so bile živali eno od treh kraljestev, razdeljenih v razrede [[Vermes v Systema Naturae|Vermes]], [[Insecta v Systema Naturae|Insecta]], [[Pisces v Systema Naturae|Pisces]], [[Amphibia v Systema Naturae|Amphibia]], [[Aves v Systema Naturae|Aves]] in [[Mammalia v Systema Naturae|Mammalia]]. Od takrat so bile zadnje štiri združene v eno samo deblo, [[Strunarji|Chordata]], medtem ko sta bili Insecta (ki so vključevali rake in pajkovce) ter Vermes preimenovani ali razdeljeni na nove skupine. Ta proces je leta 1793 začel [[Jean-Baptiste de Lamarck]], ki je skupino Vermes označil kot {{Jezik|fr|une espèce de chaos}} ('kaotični nered'){{Efn|Francoska predpona {{lang|fr|une espèce de}} ima slabšalen pomen.&lt;ref&gt;{{cite dictionary |title=Espèce de |url=https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |dictionary=Reverso dictionnnaire |access-date=1 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130728151210/https://dictionnaire.reverso.net/francais-anglais/esp%C3%A8ce%20de%20cr%C3%A9tin |archive-date=28 July 2013 |url-status=live |language=fr,en}}&lt;/ref&gt;}} in skupino razdelil na tri nova debla: črve, iglokožce in polipe (ki so vsebovali korale in meduze). Do leta 1809 je Lamarck v svoji ''[[Philosophie Zoologique]]'' oblikoval devet debel, ločenih od vretenčarjev (pri katerih je še vedno ohranil štiri debla: sesalce, ptice, plazilce in ribe) ter mehkužce, in sicer [[Vitičnjaki|vitičnjake]], kolobarnike, rake, pajkovce, žuželke, črve, [[Radiata|radiate]], polipe in [[Infusoria|infuzorije]].&lt;ref name=&quot;Gould20112&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Lying Stones of Marrakech|url={{GBurl |id=wApMpVmi-5gC |p=130}}|year=2011|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-06167-5|pages=130–134}}&lt;/ref&gt;

V svojem delu ''{{Jezik|fr|[[Le Règne Animal]]}}'' iz leta 1817 [[Georges Cuvier]] je uporabil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] in živali razdelil na štiri {{Jezik|fr|embranchements}} ('veje' z različnimi telesnimi zgradbami, ki približno ustrezajo debelom): vretenčarji, mehkužci, členkaste živali (členonožci in kolobarniki) ter [[Zoophytes|zoofiti (radiata)]] (iglokožci, ožigalkarji in druge oblike).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=de Wit|first=Hendrik C. D.|title=Histoire du développement de la biologie|volume=III|publisher=Presses polytechniques et universitaires Romandes|year=1994|pages=94–96|isbn=978-2-88074-264-5|language=fr}}&lt;/ref&gt; To delitev na štiri skupine so sprejeli embriolog [[Karl Ernst von Baer]] leta 1828, zoolog [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]] leta 1857 in primerjalni anatom [[Richard Owen]] leta 1860.&lt;ref name=&quot;Valentine2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt;

Leta 1874 je [[Ernst Haeckel]] živalsko kraljestvo razdelil na dve podkraljestvi: Metazoa (večcelične živali, ki so vključevale pet debel: ožigalkarje, iglokožce, členonožce, mehkužce in vretenčarje) in Protozoa (enocelične živali), kamor je dodal še šesto živalsko deblo, spužve.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Haeckel|first=Ernst|authorlink=Ernst Haeckel|title=Anthropogenie oder Entwickelungsgeschichte des menschen|url=https://archive.org/details/anthropogenieod05haecgoog|year=1874|page=202|language=de|trans-title=Anthropogeny or the Development story of Humans|publisher=W. Engelmann}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valentine20042&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Valentine|first=James W.|title=On the Origin of Phyla|url={{GBurl |id=DMBkmHm5fe4C |p=8}}|year=2004|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-84548-7|pages=7–8}}&lt;/ref&gt; Protozoe so kasneje preselili v nekdanje kraljestvo [[Protisti|Protista]], zaradi česar je Metazoa ostala sinonim za Animalia.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hutchins|first=Michael|title=Grzimek's Animal Life Encyclopedia|url=https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714|year=2003|edition=2nd|publisher=Gale|isbn=978-0-7876-5777-2|page=[https://archive.org/details/animallifeprotos02mich_714/page/n21 3]}}&lt;/ref&gt;

[[Jovan Hadži]], slovenski zoolog srbske narodnosti, redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jovan Hadži|url=https://www.sazu.si/clani/jovan-hadzi|website=www.sazu.si|accessdate=2025-02-24|language=en}}&lt;/ref&gt;, je razvil edinstven taksonomski sistem za razvrščanje živalskega kraljestva. V svoji delitvi je živali razvrstil v šest debel: praživali (Protozoa), spužve (Parazoa), nečlenarji (Ameria), maločlenarji (Oligomeria), mnogočlenarji (Polymeria) in strunarji (Chordata). Ta pristop se je razlikoval od takrat uveljavljenih sistemov, saj je temeljil na številu telesnih segmentov kot glavnem kriteriju za razvrščanje&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Carter G.S.|year=1954|title=On Hadži's Interpretations of Animal Phylogeny|url=http://www.jstor.org/stable/2411377|journal=Systematic Zoology|volume=3|issue=4|pages=163-173}}&lt;/ref&gt;, medtem ko so drugi sistemi dajali prednost različnim morfološkim in evolucijskim značilnostim. Čeprav Hadžijev sistem med strokovnjaki ni bil splošno sprejet, se je zaradi svoje preprostosti pogosto uporabljal v izobraževanju v nekdanji Jugoslaviji.
{{sistem Hadži|expand=no}}

== V človeški kulturi ==

=== Uporaba živali ===
[[Slika:Carni_bovine_macellate.JPG|levo|sličica|[[govedina|Goveje]] stranice v [[klavnica|klavnici]]]]
Ljudje za hrano uporabljamo številne živalske vrste – tako domače rejne živali v [[Živinoreja|živinoreji]] kot tudi divje vrste, predvsem z ribolovom v morjih.&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fao.org/fishery/|title=Fisheries and Aquaculture|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519173740/https://www.fao.org/fishery|archivedate=19 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Economist&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt; Mnoge vrste morskih rib se [[Ribolov|lovijo]] za prodajo, nekatere pa tudi gojijo v [[Ribogojnica|ribogojnicah]].&lt;ref name=&quot;FAOFish&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Helfman|first=Gene S.|title=Fish Conservation: A Guide to Understanding and Restoring Global Aquatic Biodiversity and Fishery Resources|url=https://archive.org/details/fishconservation00helf|date=2007|publisher=Island|isbn=978-1-59726-760-1|page=[https://archive.org/details/fishconservation00helf/page/n25 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Review of Fisheries and Aquaculture|url=https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|publisher=FAO|accessdate=13 August 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150828131307/https://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e01.pdf|archivedate=28 August 2015}}&lt;/ref&gt; Skupna masa ljudi in njihove [[Živina|živine]] predstavlja več kot 90% biomase vseh kopenskih vretenčarjev, kar je skoraj toliko kot skupna masa vseh žuželk.&lt;ref name=&quot;Eggleton 2020&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Eggleton|first=Paul|date=17 October 2020|title=The State of the World's Insects|journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|issue=1|pages=61–82|doi=10.1146/annurev-environ-012420-050035|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Ljudje za hrano in vlakna lovimo ali gojimo [[Nevretenčarji|nevretenčarje]], vključno z [[glavonožci]], [[raki]], [[Žuželke|žuželkami]] – predvsem [[Medonosna čebela|čebele]] in [[Sviloprejka|sviloprejke]] – ter [[školjke]] ali [[Polži|polže]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=January 2002|title=Shellfish climbs up the popularity ladder|url=https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|url-status=dead|journal=Seafood Business|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105143157/https://www.highbeam.com/doc/1G1-85675992.html|archive-date=5 November 2012|access-date=8 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|date=2024-09-17|title=Western honeybee|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|url=https://www.britannica.com/animal/western-honeybee|accessdate=2024-10-20}}&lt;/ref&gt; [[Domača kokoš|Kokoši]], [[Domače govedo|govedo]], [[Domača ovca|ovce]], [[Domači prašič|prašiči]] in druge živali se po vsem svetu redijo zaradi mesa.&lt;ref name=&quot;Economist2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Graphic detail Charts, maps and infographics. Counting chickens|work=The Economist|url=https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|accessdate=23 June 2016|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160715181213/https://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/07/global-livestock-counts|archivedate=15 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cattle-today.com/|title=Breeds of Cattle at Cattle Today|publisher=Cattle-today.com|accessdate=15 October 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715234745/https://cattle-today.com/|archivedate=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lukefahr|first=S. D.|last2=Cheeke|first2=P. R.|title=Rabbit project development strategies in subsistence farming systems|url=https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|publisher=[[Food and Agriculture Organization]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160506105314/https://www.fao.org/docrep/U4900T/u4900T0m.htm|archivedate=6 May 2016}}&lt;/ref&gt; Živalska vlakna, kot sta volna in svila, se uporabljajo za izdelavo tekstila, medtem ko so se živalske [[Kita (anatomija)|kite]] uporabljale za vezanje. Usnje je široko uporabljeno za izdelavo čevljev in drugih izdelkov. Živali so se lovile in gojile tudi zaradi krzna za izdelavo plaščev, klobukov in drugih oblačil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ancient fabrics, high-tech geotextiles|url=https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|publisher=Natural Fibres|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160720093749/https://www.naturalfibres2009.org/en/fibres/|archivedate=20 July 2016}}&lt;/ref&gt;Iz teles žuželk so se pridobivala barvila, kot so [[karmin]] ([[košeniljka]]),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.fao.org/docrep/v8879e/v8879e09.htm|chapter=Cochineal and Carmine|title=Major colourants and dyestuffs, mainly produced in horticultural systems|publisher=FAO|accessdate=16 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180306060330/https://www.fao.org/docrep/v8879e/V8879e09.htm|archivedate=6 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|title=Guidance for Industry: Cochineal Extract and Carmine|publisher=FDA|accessdate=6 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713100106/https://www.fda.gov/ForIndustry/ColorAdditives/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/ucm153038.htm|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; [[šelak]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=How Shellac Is Manufactured|url=https://nla.gov.au/nla.news-article55073762|accessdate=17 July 2015|work=The Mail|location=Adelaide|date=18 December 1937|archivedate=30 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220730091433/https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/55073762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Pearnchob|first=N.|last2=Siepmann|first2=J.|last3=Bodmeier|first3=R.|year=2003|title=Pharmaceutical applications of shellac: moisture-protective and taste-masking coatings and extended-release matrix tablets|journal=Drug Development and Industrial Pharmacy|volume=29|issue=8|pages=925–938|doi=10.1081/ddc-120024188|pmid=14570313}}&lt;/ref&gt; in [[Kermes (dye)|kermes]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Barber|first=E. J. W.|title=Prehistoric Textiles|url=https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7|year=1991|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-00224-8|pages=[https://archive.org/details/prehistorictexti0000barb_d8p7/page/n267 230]–231}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Munro214&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Munro|first=John H.|title=The Cambridge History of Western Textiles|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6|chapter=Medieval Woollens: Textiles, Technology, and Organisation|editor-last=Jenkins|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-34107-3|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_l9b6/page/n259 214]–215}}&lt;/ref&gt;. [[delovna žival|Delovne živali]], kot so govedo in konji, so se uporabljale za delo in prevoz že od začetkai kmetijstva.&lt;ref name=&quot;Pond2004&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Pond|first=Wilson G.|title=Encyclopedia of Animal Science|url={{GBurl |id=1SQl7Ao3mHoC |p=248}}|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8247-5496-9|pages=248–250|accessdate=22 February 2018}}&lt;/ref&gt;

Živali, kot je vinska mušica ''[[Drosophila melanogaster|Drosophila melanogaster,]]'' igrajo pomembno vlogo v znanosti kot [[modelni organizem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Genetics Research|url=https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|publisher=Animal Health Trust|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212193051/https://www.aht.org.uk/cms-display/genetics.html|archivedate=12 December 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drug Development|url=https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|publisher=Animal Research.info|accessdate=24 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160608124406/https://www.animalresearch.info/en/drug-development/|archivedate=8 June 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Animal Experimentation|url=https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|publisher=BBC|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160701220536/https://www.bbc.co.uk/ethics/animals/using/experiments_1.shtml|archivedate=1 July 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EUstatistics2013&quot;&gt;{{Navedi splet|title=EU statistics show decline in animal research numbers|url=https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|publisher=Speaking of Research|year=2013|accessdate=24 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171006162448/https://speakingofresearch.com/2013/12/12/eu-statistics-show-decline-in-animal-research-numbers/|archivedate=6 October 2017}}&lt;/ref&gt; Živali se uporabljajo pri razvoju [[Cepivo|cepiv]] od njihovega odkritja v 18. stoletju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vaccines and animal cell technology|date=10 June 2013|url=https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|publisher=Animal Cell Technology Industrial Platform|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160713184805/https://www.actip.org/library/vaccines-and-animal-cell-technology/|archivedate=13 July 2016}}&lt;/ref&gt; Nekatera zdravila, kot je zdravilo proti raku [[Trabectedin]], temeljijo na [[Toksin|toksinih]] ali drugih molekulah živalskega izvora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medicines by Design|url=https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|publisher=National Institute of Health|accessdate=9 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160604214644/https://publications.nigms.nih.gov/medbydesign/chapter3.html|archivedate=4 June 2016}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hebbuz.JPG|sličica|[[Lovski pes]] prinaša raco med lovom.]]
Ljudje so uporabljali [[lovski pes|lovske pse]] za sledenje in prinašanje plena,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Fergus|first=Charles|title=Gun Dog Breeds, A Guide to Spaniels, Retrievers, and Pointing Dogs|url=https://archive.org/details/gundogbreedsguid0000ferg_d8w4|publisher=The Lyons Press|date=2002|isbn=978-1-58574-618-7}}&lt;/ref&gt; [[ujeda|ptice ujede]] pa za lovljenje ptic in sesalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=History of Falconry|url=https://www.thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|publisher=The Falconry Centre|accessdate=22 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160529023926/https://thefalconrycentre.co.uk/bird-info/conservation/nocturnal-raptors/history-falconry/|archivedate=29 May 2016}}&lt;/ref&gt; medtem ko so privezane [[Kormorani|kormorane]] uporabljali za lovljenje rib.&lt;ref name=&quot;King2013&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=King|first=Richard J.|title=The Devil's Cormorant: A Natural History|url={{GBurl |id=ucGyAAAAQBAJ |p=9}}|date=2013|publisher=University of New Hampshire Press|isbn=978-1-61168-225-0|page=9}}&lt;/ref&gt; [[Dendrobatidae|Strupene žabe podrevnice]] so se uporabljale za zastrupljanje konic [[Pihalnik|puščic pihalnikov]].&lt;ref name=&quot;amphibiaweb1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|title=Dendrobatidae|publisher=AmphibiaWeb|accessdate=10 October 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110810090554/https://amphibiaweb.org/lists/Dendrobatidae.shtml|archivedate=10 August 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|title=Dendrobatidae|accessdate=9 July 2016|last=Heying|first=H.|year=2003|publisher=Animal Diversity Web|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110212005358/https://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobatidae.html|archivedate=12 February 2011}}&lt;/ref&gt; Številne živali imajo kot hišne ljubljenčke, od nevretenčarjev, kot so tarantele, hobotnice in [[Bogomolke|bogomoljke]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Other bugs|date=18 February 2011|url=https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|publisher=Keeping Insects|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707170022/https://www.keepinginsects.com/cockroaches-locusts-ants/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt; plazilcev, kot so [[kače]] in [[kameleoni]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kaplan|first=Melissa|title=So, you think you want a reptile?|url=https://www.anapsid.org/parent.html|publisher=Anapsid.org|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160703115141/https://www.anapsid.org/parent.html|archivedate=3 July 2016}}&lt;/ref&gt; in ptic, kot so [[kanarček|kanarčki]], [[Skobčevka|skobčevke]] in [[papige]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pet Birds|url=https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|publisher=PDSA|accessdate=8 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160707053516/https://www.humanesociety.org/animals/pet_birds/|archivedate=7 July 2016}}&lt;/ref&gt;. Kljub temu so med ljudmi najbolj priljubljeni ljubljenčki sesalci, predvsem [[Domači pes|psi]], [[Domača mačka|mačke]] in [[Zajec|zajci]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|title=Animals in Healthcare Facilities|year=2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304102728/https://www.shea-online.org/Portals/0/PDFs/Animals%20in%20Healthcare%20Facilities.pdf|archivedate=4 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=The Humane Society of the United States|title=U.S. Pet Ownership Statistics|url=https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|accessdate=27 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120407193941/https://www.humanesociety.org/issues/pet_overpopulation/facts/pet_ownership_statistics.html|archivedate=7 April 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=U.S. Rabbit Industry profile|publisher=[[United States Department of Agriculture]]|url=https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|accessdate=10 July 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131020161216/https://www.aphis.usda.gov/animal_health/emergingissues/downloads/RabbitReport1.pdf|archivedate=20 October 2013}}&lt;/ref&gt; Obstaja napetost med dojemanjem živali kot človekovih spremljevalcev in priznavanjem njihovega obstoja kot posameznikov s svojimi [[Pravice živali|pravicami]].&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Plous|first=S.|date=1993|title=The Role of Animals in Human Society|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-social-issues_spring-1993_49_1/page/n3|journal=Journal of Social Issues|volume=49|issue=1|pages=1–9|doi=10.1111/j.1540-4560.1993.tb00906.x}}&lt;/ref&gt;

Najrazličnejše kopenske in vodne živali ljudje lovijo ne zaradi hrane ali kot ljubljenčke, ampak zaradi [[Živali v športu|športa]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hummel|first=Richard|title=Hunting and Fishing for Sport: Commerce, Controversy, Popular Culture|date=1994|publisher=Popular Press|isbn=978-0-87972-646-1|url=https://archive.org/details/huntingfishingfo0000humm}}&lt;/ref&gt;

=== Uporaba v simboliki ===
[[Zodiak|Znamenja zahodnega]] in [[kitajski zodiak|kitajskega zodiaka]] temeljijo na živalih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Lau|first=Theodora|title=The Handbook of Chinese Horoscopes|url=https://archive.org/details/handbookofchines0000laut|pages=[https://archive.org/details/handbookofchines0000laut/page/n43 2]–8, 30–35, 60–64, 88–94, 118–124, 148–153, 178–184, 208–213, 238–244, 270–278, 306–312, 338–344|publisher=Souvenir|year=2005}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tester19872&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Tester|first=S. Jim|title=A History of Western Astrology|url={{GBurl |id=L0HSvH96alIC |p=31}}|year=1987|publisher=Boydell &amp; Brewer|isbn=978-0-85115-446-6|pages=31–33 and passim}}&lt;/ref&gt; Na Kitajskem in Japonskem [[Dnevni metulji|metulja]] pogosto dojemajo kot [[Poosebljenje|poosebitev]] človekove [[Duša|duše]]&lt;ref name=&quot;Hearn2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt;, v klasični ikonografiji pa je metulj prav tako simbol duše.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=De Jaucourt|first=Louis|date=January 2011|title=Butterfly|url=https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|url-status=live|journal=Encyclopedia of Diderot and d'Alembert|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811042437/https://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0001.694|archive-date=11 August 2016|access-date=16 December 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hutchins, M., Arthur V. Evans, Rosser W. Garrison and Neil Schlager (Eds) (2003), ''Grzimek's Animal Life Encyclopedia'', 2nd edition.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Alexander_Coosemans_-_Still_Life_with_Lobster_and_Oysters.jpg|sličica|Umetniška upodobitev: ''[[Tihožitje]] [[Nephropidae|z]] [[Ostriga|jastogom]]'' in ostrigami, [[Alexander Coosemans]], {{Okoli|1660}}]]
Živali so bile [[evrazijski živalski slog|umetniški motiv]] že od najzgodnejših časov, tako zgodovini, na primer v starem Egiptu, kot v prazgodovini, kot so [[Lascaux|jamske]] [[Lascaux|poslikave v Lascauxu]]. Med pomembnimi upodobitvami živali sta ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'' ''(1515)'' [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] in portret konja ''[[Whistlejacket|Piščalka]]'' (ok. 1762) [[George Stubbs|Georgea Stubbsa]].&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Jones|first=Jonathan|title=The top 10 animal portraits in art|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|accessdate=24 June 2016|work=[[The Guardian]]|date=27 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160518105922/https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/jun/27/top-10-animal-portraits-in-art|archivedate=18 May 2016}}&lt;/ref&gt; [[Arthropods in film|Žuželke]], ptice in sesalci imajo pomembno vlogo v literaturi in filmu&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Paterson|first=Jennifer|date=29 October 2013|title=Animals in Film and Media|url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|url-status=live|journal=Oxford Bibliographies|doi=10.1093/obo/9780199791286-0044|archive-url=https://web.archive.org/web/20160614200642/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199791286/obo-9780199791286-0044.xml|archive-date=14 June 2016|access-date=24 June 2016}}&lt;/ref&gt;.

Živali, vključno z [[Insects in mythology|žuželkami]]&lt;ref name=&quot;Hearn3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Hearn|first=Lafcadio|authorlink=Lafcadio Hearn|year=1904|title=Kwaidan: Stories and Studies of Strange Things|publisher=Dover|isbn=978-0-486-21901-1}}&lt;/ref&gt; in sesalci&lt;ref name=&quot;TFL&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Deer|url=https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|publisher=[[Trees for Life (Scotland)|Trees for Life]]|accessdate=23 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160614200842/https://treesforlife.org.uk/forest/mythology-folklore/deer/|archivedate=14 June 2016}}&lt;/ref&gt; imajo osrednjo vlogo v mitologiji in religiji. [[Skarabej (mitologija)|Skarabej]] je bil sveta žival v [[Stari Egipt|starem Egiptu]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Ben-Tor|first=Daphna|title=Scarabs, A Reflection of Ancient Egypt|location=Jerusalem|publisher=Israel Museum|date=1989|isbn=978-965-278-083-6|page=8}}&lt;/ref&gt; medtem ko je krava sveta v [[Hinduizem|hinduizmu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Biswas|first=Soutik|title=Why the humble cow is India's most polarising animal|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|publisher=BBC|accessdate=9 July 2016|date=15 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161122205058/https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-india-34513185|archivedate=22 November 2016}}&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so mitološko in versko pomembni še [[jeleni]], &lt;ref name=&quot;TFL&quot; /&gt; [[konji]], &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hayagrīva: The Mantrayānic Aspect of Horse-cult in China and Japan|publisher=Brill Archive|page=9|last=van Gulik|first=Robert Hans}}&lt;/ref&gt; [[Lev|levi]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Grainger|first=Richard|title=Lion Depiction across Ancient and Modern Religions|url=https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|publisher=Alert|accessdate=6 July 2016|date=24 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160923134807/https://lionalert.org/page/Lion_Depiction_Across_Ancient_and_Modern_Religions|archivedate=23 September 2016}}&lt;/ref&gt; [[netopirji]], &lt;ref name=&quot;ReadGonzalez&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Read|first=Kay Almere|last2=Gonzalez|first2=Jason J.|year=2000|title=Mesoamerican Mythology|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=132–134}}&lt;/ref&gt; [[medvedi]],&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wunn|first=Ina|date=January 2000|title=Beginning of Religion|journal=Numen|volume=47|issue=4|pages=417–452|doi=10.1163/156852700511612}}&lt;/ref&gt; in [[volkovi]] &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=McCone|first=Kim R.|title=Studien zum indogermanischen Wortschatz|publisher=Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck|year=1987|editor-last=Meid|editor-first=W.|location=Innsbruck|pages=101–154|language=de|chapter=Hund, Wolf, und Krieger bei den Indogermanen}}&lt;/ref&gt;.

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Avtotiza]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Animalia}}
* [https://tolweb.org/ Tree of Life Project]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612121424/http://www.tolweb.org//|date=12 June 2011}}
* [https://animaldiversity.org/ Animal Diversity Web] – [[University of Michigan]]'s database of animals
* [https://archive.today/20160426231847/https://www.arkive.org/ Wildscreen Arkive] – multimedia database of endangered/protected species

{{Eukaryota}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}
{{Taxonbar |from=Q729}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živali| ]]
[[Kategorija:Zoologija]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]</text>
      <sha1>e1m3qq50zv7obel586ajae8gn2yhz9z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Severni medved</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31523</id>
    <revision>
      <id>6672993</id>
      <parentid>6500244</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:36:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ + ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6672993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6966" sha1="6d2cjr9hx6dzcp4clfo3btch0ipbt6z" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Severni medved
| status = VU
| image = polar-bear.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| familia = [[Ursidae]] (medvedi)
| genus = ''[[Ursus]]'' (medved)
| species = '''''U. maritimus'''''
| binomial = ''Ursus maritimus''
| binomial_authority = [[Constantine John Phipps|Phipps]], [[1774]]
| range_map = Polar bear range map.png
}}
[[Slika:Ursus maritimus Polar bear with cub 2.jpg|thumb|right|200px|Odrasla žival in mladič]]
[[File:Play fight of polar bears edit 1.ogv|thumb|Severni medved]]
'''Severni''', tudi '''beli''' ali '''polarni medved''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Ursus maritimus''''') je velik [[sesalec (biologija)|sesalec]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[zveri (biologija)|zveri]] (''Carnivora''), [[družina (biologija)|družina]] [[medved (biologija)|medvedov]] (Ursidae). Gre za obpolarno [[vrsta (biologija)|vrsto]], ki jo najdemo v in ob [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] in je največja zver na svetu. Odrasli [[samec|samci]] tehtajo od 400 do 600 [[kilogram|kg]] in občasno presežejo 800&amp;nbsp;kg. [[Samica|Samice]] so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300&amp;nbsp;kg. Odrasli samci merijo 2,1 do 3,4 m, samice pa od 1,9 do 2,1 metra. [[Mladič]]i ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 g. V naravi povprečno živi okoli 30 let, medtem ko v ujetništvu lahko tudi 40. Svetovna [[populacija (biologija)|populacija]] po ocenah obsega od 16.000 do 35.000 osebkov, od tega jih je 60 odstotkov v [[Kanada|Kanadi]].

Severnega medveda zlahka prepoznamo po belo obarvanem [[kožuh]]u. V nasprotju z drugimi arktičnimi sesalci ga poleti nikoli ne zamenja za kožuh temnejše barve. [[Dlaka]] dejansko ni obarvana belo, temveč je nepigmentirana in votla, tako kot beli [[lasje]] pri ljudeh. Splošno razširjena [[urbana legenda]], ki pa ne drži, je, da imajo njihove dlake lastnosti [[optično vlakno|optičnih vlaken]].

Severni medvedi so dobro zavarovani pred mrazom, a se pregrejejo pri temperaturah nad 10&amp;nbsp;°C. Njihova izolacija je tako učinkovita, da skoraj ne oddajajo [[infrardeča svetloba|toplotnega sevanja]]. Zaznavno toploto oddajajo le njihova [[stopalo|stopala]].

Ti medvedi so najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s [[tjulenj|tjulnji]]. Severni medvedi so odlični plavalci in jih pogosto lahko srečamo v [[odprte vode|odprtih vodah]] kilometre od obale. To je morda znak, da so se zaradi lova na plen začeli [[fiziognomija|fiziognomsko]] prilagajati na vodno okolje. Zaradi svoje izjemne hitrosti, več kot zlahka prehitijo človeka, so tudi zelo učinkoviti [[plenilec|plenilci]] na kopnem. Poleg tjulnjev lovijo tudi kite [[beluga]], [[mrož]]e in [[glodalec|glodalce]]. Kot popolni mesojedec, ki se je razvil pred zvermi, ki se prehranjujejo z [[riba]]mi, severni medved zaužije velike količine [[vitamin A|vitamina A]], ki se uskladišči v njegovih [[jetra|jetrih]]. Dokazane so zastrupitve zaradi njihovega uživanja.

Severni medvedi naj bi bili ogroženi ne le zaradi lova, temveč tudi zaradi izgube [[habitat (ekologija)|habitata]], ki jo povzroča [[globalno segrevanje]]. Na primer v [[Hudsonov zaliv|Hudsonovem zalivu]] v severni Kanadi je pozimi z ledom pokrita površina čedalje manjša, kar medvedom preprečuje dostop do tjulnjev. Tesno povezanost med stopnjo njihovega preživetja in globalnimi temperaturami so dokazali s populacijskim dvigom v [[kohorta (statistika)|kohorti]] medvedov, ki so se rodili med prehodno ohladitvijo po izbruhu gore [[Pinatubo]] leta 1991. Vendar pa se je izkazalo, da je populacija severnih medvedov med letoma 1995 in 2005 narasla za neverjetnih 15 do 25 odstotkov. Po mnenju nekaterih to pomeni, da do zmanjšanja števila severnih medvedov ni prišlo zaradi spremembe podnebja, temveč le zaradi lova. 

Zanimiva lastnost kožuha je, da se zdi na [[fotografija]]h z [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]] rjav. Mnogi so menili, da je temu tako, ker naj bi dlake usmerile svetlobo na črno [[koža|kožo]] medveda, kar mu omogoča, da med hladnimi zimami brez sonca ohranijo svojo normalno temperaturo. Vendar so meritve pokazale, da dlake vijolične in ultravijolične žarke močno vpijajo. Zato se kožuh medveda pogosto zdi tudi rumen. Dokumentirali pa so tudi drugače obarvane medvede. V februarju 2004 sta postala dva severna medveda v [[Singapurski živalski vrt|Singapurskem živalskem vrtu]] zelena, do česar naj bi prišlo zaradi rasti [[alga|alg]] v njunemu kožuhu. Po besedah predstavnika živalskega vrta je do tega prišlo zaradi vročega in vlažnega singapurskega podnebja. Medveda so očistili z raztopino [[vodikov peroksid|vodikovega peroksida]]. Podobne alge so zrasle v kožuhu treh polarnih medvedov v [[Živalski vrt San Diego|živalskem vrtu San Diego]] poleti 1979. Odstranili so jih z raztopino [[morska sol|soli]].
 
Severni medvedi slovijo po svojih zabavnih in fotogenih vragolijah. Pogosto se na primer drsajo po trebuhu, tepejo drug z drugim in potiskajo drug drugega pod vodo. Samica si brlog običajno uredi na pobočju, tako da se njeni mladiči lahko po zadnjicah drsajo v dolino. To je bilo pogosto prikazano tudi v [[strip]]ih in v devetdestih letih na primer tudi v oglasni kampanji [[Coca-Cola|Coca-Cole]].

Severni medved doseže spolno zrelost med tretjim in petim letom. Njihovo parjenje poteka od konca marca do začetka junija. Brejost traja 7 do 8 mesecev. Samci so večinoma samotarski.

== Viri ==
; v angleščini
* [http://cnews.canoe.ca/CNEWS/WeirdNews/2004/02/24/359374-ap.html Singapurski zeleni polarni medvedi], [[reportaža]] [[Associated Press|AP]] na cnews.canoe.ca. 
* [http://www.polarbearsalive.org/ Polar Bears International]

; v slovenščini
* Atlas živali, Mladinska knjiga, Ljubljana (2006)

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|severni medved|Severni medved}}
{{Zbirka|Ursus maritimus}}
* [http://www.sandiegozoo.org/zoo/ex_polar_bear_plunge.html Polar Cam], neposredni prenos razstave severnih medvedov v živalskem vrtu San Diego. Vsak dan med 18:00 – 1:00 [[CET]]. {{en icon}}
* [http://www.polarbearcam.com/ The Polar Bear Cam], neposredni prenos in slike selitve severnih medvedov ob [[Churchill, Manitoba|Churchillu]] v Kanadi. Le v oktobru in novembru. {{en icon}}
* [http://www.svalbard-images.com/spitsbergen/polar-bears-e.php Slike severnih medvedov na Spitzbergih]. {{en icon}}, {{fr icon}}
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Življenje v ekstremnih pogojih: Polarni medvedi]«. ''Ugriznimo znanost'' (19. marec 2026). RTV Slovenija.

{{Medvedi}}

[[Kategorija:Zveri]]
[[Kategorija:Medvedi]]
[[Kategorija:Morski sesalci]]
[[Kategorija:Zveri Azije]]
[[Kategorija:Zveri Evrope]]
[[Kategorija:Zveri Severne Amerike]]
[[Kategorija:Polarne vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1774]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6d2cjr9hx6dzcp4clfo3btch0ipbt6z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Bratko (računalnikar)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>42388</id>
    <revision>
      <id>6672801</id>
      <parentid>6658617</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priznanja */</comment>
      <origin>6672801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4867" sha1="79wm285ms6x2jgxo86614w3gyey4825" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{zapomen|druge ljudi s tem imenom|Ivan Bratko}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Ivan Bratko''', [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]] in [[akademik]], * [[10. junij]] [[1946]], [[Ljubljana]].

Ukvarja se z raziskovalnim delom na področju umetne inteligence ([[strojno učenje]], [[hevristično programiranje]], nepostopkovno programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja).

Bratko je [[doktor]]iral iz računalniških znanosti ([[Univerza v Ljubljani]] 1978) in je od leta 1989 redni [[profesor]] na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko]], kjer predava predmete iz [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[programski jezik|programskih jezikov]] in [[programiranje|programiranja]] na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Od 1985 vodi laboratorij za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, 1996–2002 je vodil tudi Odsek za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan. Njegova področja raziskovanja so strojno učenje, kvalitativno modeliranje, inteligentna robotika, hevristično programiranje in programi za igranje šaha. V strojnem učenju se posveča predvsem učenju iz šumnih podatkov, povezovanju učenja in kvalitativnega sklepanja, konstruktivno indukcijo, induktivnim logičnim programiranjem in aplikacijami strojnega učenja, med drugim v medicini in vodenju dinamičnih sistemo. Delal je tudi kot gostujoči profesor ali znanstvenik na tujih univerzah. 

== Priznanja == 
Je član [[Inženirska akademija Slovenije|Inženirske akademije Slovenije]] (IAS; redni 1999); od leta 1997 je bil izvoljen za izrednega, 2003 za rednega član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (2014-20 načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU); od leta 2000 ima naziv Fellow of European Association for Artificial Intelligence. 2010 je bil sprejet v evropsko akademijo znanosti v Londonu (Academia Europaea); trikrat (1980, 1985 in 1988) je prejel nagrado [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]], 1995 nagrado [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]]; dobil je priznanje ambasador znanosti RS (1991) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2007). Leta 2007 je prejel tudi [[Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo|Nagrado “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo]], 23. junija 2025 pa je za izjemni prispevek in zgled skupnosti prejel priznanje ZGLED Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|url=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|website=www.sazu.si|accessdate=2025-09-02|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Maja leta 2026 ga je predsednica [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Nataša Pirc Musar]] odlikovala z zlatim redom za zasluge za njegovo pionirsko delo na področju raziskovanja in razvoja umetne inteligence v Sloveniji in tujini.&lt;ref&gt;{{Navedi dokument|url=https://www.predsednica-slo.si/assets/documents/2026-04-03_govor_razstavaUI.pdf|title=Govor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar na odprtju razstave 50 let umetne inteligence v Sloveniji: Izvor prihodnosti|date=2026-04-03|accessdate=2026-04-11|publisher=Urad predsednice Republike}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* Bratko, Ivan. [[Prolog (programski jezik)|Prolog]] Programming for Artificial Intelligence, 3rd edition. Pearson Education / Addison-Wesley, 2001 (prva izdaja 1986, druga izdaja 1990) {{COBISS|ID=110104320}} (Prevodi: nemški, italijanski, francoski, slovenski, japonski, ruski)
* Bratko, Ivan, Igor Mozetič, Nada Lavrač. [[KARDIO]]: A Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems. Cambridge, Massachusetts, MIT Press, 1989
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Robotika in umetna inteligenca'', SAZU, 2014
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Biorobotika'', SAZU, 2016

== Sklici == 
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html Ivan Bratko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070926232000/https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html |date=2007-09-26 }}
{{-}}
{{ZoisovaNagrada}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bratko, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski računalnikarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Academie Europaea]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]</text>
      <sha1>79wm285ms6x2jgxo86614w3gyey4825</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672802</id>
      <parentid>6672801</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:00:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priznanja */</comment>
      <origin>6672802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4894" sha1="2c01i6xfmgus05swdbzrpq7blzafcru" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{zapomen|druge ljudi s tem imenom|Ivan Bratko}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Ivan Bratko''', [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]] in [[akademik]], * [[10. junij]] [[1946]], [[Ljubljana]].

Ukvarja se z raziskovalnim delom na področju umetne inteligence ([[strojno učenje]], [[hevristično programiranje]], nepostopkovno programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja).

Bratko je [[doktor]]iral iz računalniških znanosti ([[Univerza v Ljubljani]] 1978) in je od leta 1989 redni [[profesor]] na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko]], kjer predava predmete iz [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[programski jezik|programskih jezikov]] in [[programiranje|programiranja]] na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Od 1985 vodi laboratorij za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, 1996–2002 je vodil tudi Odsek za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan. Njegova področja raziskovanja so strojno učenje, kvalitativno modeliranje, inteligentna robotika, hevristično programiranje in programi za igranje šaha. V strojnem učenju se posveča predvsem učenju iz šumnih podatkov, povezovanju učenja in kvalitativnega sklepanja, konstruktivno indukcijo, induktivnim logičnim programiranjem in aplikacijami strojnega učenja, med drugim v medicini in vodenju dinamičnih sistemo. Delal je tudi kot gostujoči profesor ali znanstvenik na tujih univerzah. 

== Priznanja == 
Je član [[Inženirska akademija Slovenije|Inženirske akademije Slovenije]] (IAS; redni 1999); od leta 1997 je bil izvoljen za izrednega, 2003 za rednega član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (2014-20 načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU); od leta 2000 ima naziv Fellow of European Association for Artificial Intelligence. 2010 je bil sprejet v evropsko akademijo znanosti v Londonu (Academia Europaea); trikrat (1980, 1985 in 1988) je prejel nagrado [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]], 1995 nagrado [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]]; dobil je priznanje ambasador znanosti RS (1991) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2007). Leta 2007 je prejel tudi [[Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo|Nagrado “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo]], 23. junija 2025 pa je za izjemni prispevek in zgled skupnosti prejel priznanje ZGLED Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|url=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|website=www.sazu.si|accessdate=2025-09-02|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Maja leta 2026 je od predsednice [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Nataša Pirc Musar|Nataše Pirc Musar]] prejel odlikovanje z zlatim redom za zasluge za njegovo pionirsko delo na področju raziskovanja in razvoja umetne inteligence v Sloveniji in tujini.&lt;ref&gt;{{Navedi dokument|url=https://www.predsednica-slo.si/assets/documents/2026-04-03_govor_razstavaUI.pdf|title=Govor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar na odprtju razstave 50 let umetne inteligence v Sloveniji: Izvor prihodnosti|date=2026-04-03|accessdate=2026-04-11|publisher=Urad predsednice Republike}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* Bratko, Ivan. [[Prolog (programski jezik)|Prolog]] Programming for Artificial Intelligence, 3rd edition. Pearson Education / Addison-Wesley, 2001 (prva izdaja 1986, druga izdaja 1990) {{COBISS|ID=110104320}} (Prevodi: nemški, italijanski, francoski, slovenski, japonski, ruski)
* Bratko, Ivan, Igor Mozetič, Nada Lavrač. [[KARDIO]]: A Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems. Cambridge, Massachusetts, MIT Press, 1989
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Robotika in umetna inteligenca'', SAZU, 2014
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Biorobotika'', SAZU, 2016

== Sklici == 
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html Ivan Bratko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070926232000/https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html |date=2007-09-26 }}
{{-}}
{{ZoisovaNagrada}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bratko, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski računalnikarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Academie Europaea]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]</text>
      <sha1>2c01i6xfmgus05swdbzrpq7blzafcru</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672803</id>
      <parentid>6672802</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:00:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6672803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4925" sha1="rwivdadmf0xlugd9rwbed07m98i0m07" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{zapomen|druge ljudi s tem imenom|Ivan Bratko}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Ivan Bratko''', [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]] in [[akademik]], * [[10. junij]] [[1946]], [[Ljubljana]].

Ukvarja se z raziskovalnim delom na področju umetne inteligence ([[strojno učenje]], [[hevristično programiranje]], nepostopkovno programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja).

Bratko je [[doktor]]iral iz računalniških znanosti ([[Univerza v Ljubljani]] 1978) in je od leta 1989 redni [[profesor]] na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko]], kjer predava predmete iz [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[programski jezik|programskih jezikov]] in [[programiranje|programiranja]] na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Od 1985 vodi laboratorij za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, 1996–2002 je vodil tudi Odsek za inteligentne sisteme na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]]. Njegova področja raziskovanja so strojno učenje, kvalitativno modeliranje, inteligentna robotika, hevristično programiranje in programi za igranje šaha. V strojnem učenju se posveča predvsem učenju iz šumnih podatkov, povezovanju učenja in kvalitativnega sklepanja, konstruktivno indukcijo, induktivnim logičnim programiranjem in aplikacijami strojnega učenja, med drugim v medicini in vodenju dinamičnih sistemo. Delal je tudi kot gostujoči profesor ali znanstvenik na tujih univerzah. 

== Priznanja == 
Je član [[Inženirska akademija Slovenije|Inženirske akademije Slovenije]] (IAS; redni 1999); od leta 1997 je bil izvoljen za izrednega, 2003 za rednega član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (2014-20 načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU); od leta 2000 ima naziv Fellow of European Association for Artificial Intelligence. 2010 je bil sprejet v evropsko akademijo znanosti v Londonu (Academia Europaea); trikrat (1980, 1985 in 1988) je prejel nagrado [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]], 1995 nagrado [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]]; dobil je priznanje ambasador znanosti RS (1991) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2007). Leta 2007 je prejel tudi [[Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo|Nagrado “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo]], 23. junija 2025 pa je za izjemni prispevek in zgled skupnosti prejel priznanje ZGLED Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|url=http://www.sazu.si/events/6864e1758d41d8ad7048372d|website=www.sazu.si|accessdate=2025-09-02|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Maja leta 2026 je od predsednice [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Nataša Pirc Musar|Nataše Pirc Musar]] prejel odlikovanje z zlatim redom za zasluge za njegovo pionirsko delo na področju raziskovanja in razvoja umetne inteligence v Sloveniji in tujini.&lt;ref&gt;{{Navedi dokument|url=https://www.predsednica-slo.si/assets/documents/2026-04-03_govor_razstavaUI.pdf|title=Govor predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar na odprtju razstave 50 let umetne inteligence v Sloveniji: Izvor prihodnosti|date=2026-04-03|accessdate=2026-04-11|publisher=Urad predsednice Republike}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* Bratko, Ivan. [[Prolog (programski jezik)|Prolog]] Programming for Artificial Intelligence, 3rd edition. Pearson Education / Addison-Wesley, 2001 (prva izdaja 1986, druga izdaja 1990) {{COBISS|ID=110104320}} (Prevodi: nemški, italijanski, francoski, slovenski, japonski, ruski)
* Bratko, Ivan, Igor Mozetič, Nada Lavrač. [[KARDIO]]: A Study in Deep and Qualitative Knowledge for Expert Systems. Cambridge, Massachusetts, MIT Press, 1989
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Robotika in umetna inteligenca'', SAZU, 2014
*Tadej Bajd, Ivan Bratko (uredila) : ''Biorobotika'', SAZU, 2016

== Sklici == 
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html Ivan Bratko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070926232000/https://www.fri.uni-lj.si/si/osebje/77/oseba.html |date=2007-09-26 }}
{{-}}
{{ZoisovaNagrada}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bratko, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski računalnikarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Academie Europaea]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]</text>
      <sha1>rwivdadmf0xlugd9rwbed07m98i0m07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam avstrijskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49676</id>
    <revision>
      <id>6672684</id>
      <parentid>6560253</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:34:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <origin>6672684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8623" sha1="34xj1x3okw5roetmp545ulniggidreg" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
*[[Josef Abel]]
*[[Tivadar Alconiere]]
*[[Eusebius Johann Alphen]]
*[[Rudolf von Alt]]
*[[Friedrich von Amerling]]
*[[Eduard Ameseder]]
*[[Heinrich von Angeli]]
*[[Siegfried Anzinger]]
*[[Johannes Aquila]]
*[[Alois Arnegger]]
*[[Marija Auersperg Attems]]

== B ==
*[[Rudolf Bacher]]
*[[Otto Barth]]
*[[Peter Baum]]?
*[[Franz von Bayros]]
*([[Ladislav Benesch]])
*[[Rudi Benétik]]
*[[Werner Berg]]
*[[Franz Berger]]
*[[Joseph Bergler]]
*[[Wilhelm Bernatzik]]
*[[Hans Bertle]]
*[[Eduard Bitterlich]]
*[[Karl von Blaas]]
*[[Tina Blau]]-Lang
*[[Jože Boschitz]]
*[[Arik Brauer]]
*[[Günter Brus]]

== C ==
*[[Hans Canon]]
*[[Moritz Coschell]]
*[[Hugo Charlemont]]
*[[Johann Nepomuk della Croce]]

== D ==
*[[Wilhelm Dachauer]]
*[[Moritz Michael Daffinger]]
*[[Johann Dallinger von Dalling]]
*[[Josef Danhauser]]
*[[Josef Danilowatz]]
*[[Hugo Darnaut]]
*[[Georg Decker]]
*[[Franz Defregger]]
*[[Alois Delug]]
*[[Ludwig Deutsch]]
*[[Frederika &quot;Friedl&quot; Dicker-Brandeis]]
*[[Karl Wilhelm Diefenbach]]
*[[Josef Dobrowsky]]
*[[Tom von Dreger]]
*[[Johann Baptist Drechsler]]
*[[Helga Druml]]

== E ==
*[[Otto Eckmann]]
*[[Albin Egger-Lienz]]
*[[Anton Einsle]]
*[[August Eisenmenger]]
*[[Georg Eisler]] (1928-1998)
*[[Johann Anton Eismann]]
*[[Franz Elsner]]
*[[Eduard Ender]]
*[[Johann Ender]]
*[[Thomas Ender]]
*[[Eduard von Engerth]]
*[[Rodolphe Ernst]]
*[[Franz Eybl]]

== F ==

*[[Carl Fahringer]]
*[[Anton Faistauer]]
*[[Peter Fendi]]
*[[Franz Ignaz Flurer]]
*[[Adolf Frohner]] (1934-2007)
*[[Josef Ferdinand Fromiller]]
*[[Ernst Fuchs]] (1930–2015) 
*[[Heinrich Friedrich Füger]] (nem.-avstr.)
*[[Joseph von Führich]]

== G ==
*[[Hanns Gasser]]
*[[Richard Gerstl]]
*[[Stephanie Glax de Stadler]]
*[[Alexander Demetrius Goltz]]
*Mattheus/Matthias von Görtz
*[[Alfons Graber]] (mož [[Karmela Kosovel|Karmele Kosovel]])
*[[Daniel Gran]]
*[[Christian Griepenkerl]] (nem.-avstr.)
*[[August Ignaz Grosz]] (1847-1917)
*[[Eduard Grutzner]]
*[[Albert Paris Gütersloh]]

== H ==
*Gottlieb C. W. Haase
*[[Gabriel von Hackl]] (''nemški slikar po rodu iz Maribora'')
*[[Gottfried Helnwein]]
*Kristian Henrik Hanson (nem.-avstr.)
*[[Johann Veit Hauck]] (Gradec)
*[[Leopold Hauer]]
*[[Andreas Hauser]]
*[[Rudolf Hausner]]
*[[Hans von Hayek]] (avstr.-nemški)
*[[Gottfried Helnwein]] (avst.-irski večmedijski lik. umetnik)
*[[Johann Josef Karl Henrici]]
*[[Anton Hlavaček]] (Antonín Hlávaček) (1842-1926)
*[[Rudolf Hoflehner]]
*[[Rudolf Alfred Höger]]
*[[Wolfgang Hollegha]]
*[[Stephanie Hollenstein]] (1886–1944)
*[[Theodor von Hörmann]]
*[[Alfred Hrdlicka]] (Hrdlička)
*[[Wolf Huber]]
*[[Irmgard Hummitzsch]] (umetniška fotografinja, vizualna umetnica...)
*[[Friedensreich Hundertwasser]] (''Friedrich Stowasser'')
*[[Wolfgang Hutter]]

== J ==
*[[Gustav Jahn]]
*[[Fritz Janschka]] (1919-2016) (avstr.-amer.)
*[[Franz Jaschke]] (1775-1842)
*[[Edgar Jené]] (avstr.-fr.)
*[[Eugen Jettel]] (1845-1901)
*[[Rudolf Jettmar]] (1869-1939)
*(Karol Jirak 1897-1982)
*[[Hildegard Joos]] (1909-2005)

== K ==
*[[Eduard Kaiser]]
*[[Alois Kasimir]] (+ Ptuj)
*[[Luigi Kasimir]] (* Ptuj)
*[[Vincent Katzler]]
*[[Adolf Kaufmann]]
*[[Isidor Kaufmann]]
*[[Johann (Jan) Kautsky]] (češ.-avstr.)
*[[Manfred Kielnhofer]]
*[[Josef Klampfer]]
*[[Rudolf Klaudus]] (Gradiščanski Hrvat)
*[[Ernst Klimt]]
*[[Gustav Klimt]]
*[[Max Klinger]]
*[[Martin Knoller]]
*[[Joseph Anton Koch]] 
*[[Oskar Kokoschka]]
*[[Rudolf Konopa]]
*[[Franz Kopallik]]
*[[Karl Korab]]
*[[Johann Lucas Kracker]]
*[[Barbara Krafft]]
*[[Johann Peter Krafft]] (nemško-avstrijski)
*[[Julie Krafft]]
*[[Anton Krajnc]] 
* [[Kremser-Schmidt]] = [[Martin Johann Schmidt]]
*[[Oswald Kreusel]] (''Kreuselius'')
*[[Josef Kriehuber]]
*[[Alfred Kubin]]
*[[Leopold Kupelwieser]] (1796–1862)
*[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]
*[[Max Kuzweil]]
*[[Karl Josip Kuwasseg]] (1799–1859) (slov.-avstr.-franc.) =
*[[Karl Josef Kuwasseg]] (1802–1877)?

== L ==
*[[Andreas Lach]]
*[[Conrad Laib]]
*[[Fritz L'Allemand]]
*[[Siegmund L'Allemand]]
*[[Giovanni Battista Lampi]] (it.-avstr.)
*[[Maria Lassnig]] (1929-2014)
*[[Ferdinand Laufenberg]]
*(Judith Lava)
*[[Heinrich Lefler]] 
*[[Helmut Leherbauer|Helmut Leherb(auer]]) (1933-1997)
*[[Anton Lehmden]]
*[[Johann Scheffer von Leonhardshoff]]
*[[Maximilian Liebenwein]] (avstr.-nem.)
*[[Alexander von Liezen-Mayer]] (avstr.-nem.)
*[[Eduard Lind]] (1827-1904) (nem.-avstr.) Mb
*[[Marko Lipuš]] (umetniški fotograf...)
*[[Friedrich Loos]]
*[[Wilhelm Löwith]] (avstr.-nem.)

== M ==
*[[Hans Makart]]
*[[Ferdinand Malič]] (avstr.-slov.)
*[[Rudolf Marčič]]/Rudolf Ernst Marčić
*[[Anton von Maron]]
*[[Franz Matsch|Franz (Josef Karl) Matsch]] 
*Mattheus/Matthias von Görtz
*[[Herbert Mayer]] (1900-1985), avstrijsko-ameriški
*[[Rosa Mayreder]]
*[[Gabriel von Max]]
*[[Franz Anton Maulbertsch]] (nem.-avstr.)
*[[Hubert Maurer]] (nem.-avstr.)
*[[Anton Raphael Mengs]]
*[[Martin van Meytens]] (nizoz.-avstr.)
*[[Josef Ignaz Mildorfer]]
*[[Carl Moll]]
*[[Eduard von Moro]] (1790-1846)
*[[Caroline von Moro]]
*[[Josef Moroder-Lusenberg]] (južnotirolski)
*[[Koloman Moser]]
*[[Joseph Mössmer]]
*[[Otto Muehl]] (akcionist)
*[[Oskar Mulley]] (avstrijsko-nemški)
*[[Leopold Müller]] ([[Leopold Carl Müller]]; ''Ägypten-Müller'', auch ''Orient-Müller'')

== N ==
*[[Arnulf Neuwirth]] (1912-2012)
*[[Hermann Nitsch]] (1938-2022)
*[[Anton Nowak]]/[[Anton Novak]] (r. v Mb)
*[[Ernst Nowak]] (Novak)
*[[Otto Robert Nowak]]

== O ==
* [[Valentin Oman]] 

== P ==
*[[Wolfgang Paalen]]
*[[Michael Pacher]]
*[[Ferdinand Pamberger]] (1873-1956)
*Gustav Peichl (karikaturist)
*[[Anton Perko]] (slov.-avstr.-hrv.)
*[[August von Pettenkofen]]
*Anton Petter (1781–1858)
*[[Franz Xaver Petter]]   
*[[Rosa Pfäffinger]]
*[[Johann Peter Pichler]]
*[[Joseph Pichler]] (1730–1808)
*[[Adalbert Pilch]]
*[[Adolf Pirsch]]
*[[Johann Georg Platzer]]
*[[Peter Pongratz]] 
*[[Markus Prachensky]]
*[[Valerija Prašnikar]]
*[[Drago J. Prelog]] (''Karl Julius Prelog'') (1939-2020) (slov.-avstrijski)
*[[August Prinzhofer]]

== Q ==
*[[Martin Ferdinand Quadal]] (1736–1811) 

== R ==
*[[Carl Rahl]] (Karl Rahl)
*[[Arnulf Rainer]] (1929-2025)
*[[Heinrich Rauchinger]]
*[[Marx Reichlich]]
*[[Rudolf Ribarz]] 
*[[Wilhelm August Rieder]]
*[[Thomas Reinhold]]
*[[Franz Ringel]]
*[[Ruth Rogers-Altmann]] (avstrijsko-ameriška) (1917-2015)
*[[Alfred Roller]]
*[[Anton Romako]]
*[[Utz Rothe]]
*[[Johann Michael Rottmayr]] (nem.-avstr.)
*[[Christian Ruben]] (nem.-avstr.)
*[[Franz Leo Ruben]] (češko-avstr.)
*[[Ferdinand Runk]]
*[[Michael Ruppe]]
*[[Carl Russ]]
*[[Robert Russ]] (1880-1910 na Nizoz.)

== S ==
*Ivo Saliger
*[[Anton Schaller]]
*[[Johann Scheffer von Leonhardshoff]]
*[[Karl Schenker]] (fotograf...)
*[[Egon Schiele]]
*[[Carl Schindler]]
*[[Emil Jakob Schindler]]
*[[Heinrich Hans Schlimarski]]
*[[Rudolf Schlichter]]
*[[Julius Schmid (slikar)|Julius Schmid]]
*[[Martin Johann Schmidt]] ([[Kremser-Schmidt]])
*[[Hilda Schmidt-Jesser]]
*[[Josef Schöpf]]
*[[Ernst Schuch]]
*[[Jacob van Schuppen]]
*Rudolf Schwarzkogler (perfomans)
*[[Moritz von Schwind]] (avstr.-nem.)
*[[Franz Sedlacek]] (1891-1945) 
*[[Gottfried Seelos]]
*[[Camillo Sitte]]
*[[Hans Staudacher]]
*[[Franz Steinfeld]]
*[[Matthias Steinl]]
*[[Karl Sterrer]]
*[[Adalbert Stifter]]
*[[Moritz Stifter]]
*[[Ceija Stojka]]
*[[Josef Straka]] (1864-1946)
*[[Peter Strudel]]
*[[Carl von Stur]]
*[[Eduard Swoboda]]
*[[Josefine Swoboda]]
*[[Rudolf Swoboda]]

== T ==
*[[Josef Mathias Trenkwald]]
*[[Paul Troger]]
*Joseph Ernst Tunner
*Sylvia Tunner 

== U ==
*[[Carl Unger]]
* [[Franz Sebald Unterberger]] (Juž. Tirolska)
*[[Michelangelo Unterberger]]

== V ==
* [[Karl Vouk]]
*[[Mina Vukomanović-Karadžić]] (avstrijsko-srbska)

== W ==

*[[Aloys Wach]]
*[[Johann Caspar Waginger]]-Clery
*[[Sándor Wagner]] (madž.-avstr.)?
*[[Alfons Walde]]
*[[Ferdinand Georg Waldmüller]]
*[[Franz Wacik]]
*[[Sebastian Wegmayr]] (1776–1857)
*[[Max Weiler]]
*[[Hans Adam Weissenkircher]]
*[[Hyacinth von Wieser]]
*[[Christoph (Krištof) Weissmann]]
*[[Nikodem Weissmann]]
*[[Heinrich Wettach]] (1858 - 1929)
*[[Karl Wibmer]] (iz Maribora)
*[[Franz Wiegele (slikar)|Franz Wiegele]]
*[[Peppino Wieternik]] (1919–1979)
*[[Hans Wilt]]
*[[Franz Windhager]]
*[[Olga Wisinger-Florian]]

== Z ==
*[[Carl Wenzel Zajicek]]
*[[Mathias Zdarsky]] ?
*[[Mathilde Zemlinsky]]
*[[Robert Zeppel-Sperl]]
{{div col end}}

{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
[[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Slikarji]]
[[Kategorija:Avstrijski slikarji|*]]</text>
      <sha1>34xj1x3okw5roetmp545ulniggidreg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wilson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52914</id>
    <revision>
      <id>6672713</id>
      <parentid>6650763</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:34:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6672713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5239" sha1="iexk87pxoat0pcw0sz2a0l1hnhk5dd6" xml:space="preserve">'''Wilson''' je priimek več znanih ljudi:
* [[Albert George Wilson]] (1918–2012), ameriški astronom
* [[Alexander Wilson]], ime več Škotov
* [[Alice Wilson]], kanadska geologinja
* [[Amanda Wilson]] (1980), britanska pevka in kantavtorica
* [[Angus Wilson]] (1913–1991), angleški/britanski pisatelj/pripovednik in literarni kritik (istospolni)
* [[Art Wilson]]
* [[A. N. Wilson]]
* [[August Wilson]]
* [[Benjamin Wilson (slikar)|Benjamin Wilson]] (1721–1788), angleški slikar, grafik in naravososlovec
*[[Bevil Thomson Wilson]] ([[1885]]–[[1975]]) britanski general
* [[Brian Wilson]] (1942–2025), ameriški pevec, tekstopisec in producent (soust. [[Beach Boys]])
* [[Britton Wilson]] (2000), ameriška atletinja - tekačica
* [[Carl Wilson]]
*[[Charles Erwin Wilson]], ameriški politik
* [[Charles Thomson Rees Wilson]] (1869–1959), škotski fizik in meteorolog
* [[Chris Wilson]]
* [[Colin Wilson|Colin (Henry) Wilson]] (1931–2013), angleški pripovednik in kritik, začetnik angleškega ekisetncializma
*[[David Sloan Wilson]] 
* [[Dennis Wilson]]
*[[Donald James Wilson-Haffenden]] ([[1900]]–[[1986]]), britanski general
*[[Edgar Bright Wilson]] (1908–1992), ameriški kemik
* [[Edmund Wilson]] (1895–1972), ameriški literarni kritik, pesnik in pisatelj
* [[Edward Adrian Wilson]]
* [[Edward Osborne Wilson]] (1929–2021), ameriški sociobiolog
* [[Frank Wilson]]
* [[Frank Wilson]]
* [[Gary Wilson]] (1985), angleški igralec snookerja (biljard)
* [[Georges Wilson]], francoski igralec
*[[Gordon Wilson]] (1887–1971), britanski general
* [[Gretchen Wilson]]
* [[Harold Wilson|(James) Harold Wilson]] (1916–1995), britanski laburistični politik, premier Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v letih 1964-70 in 1974-76
* [[Henry Wilson]], ameriški politik
*[[Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson|Henry Maitland Wilson]] (1881–1964), britanski general oz. feldmaršal
*[[Herbert Wilson]], britanski fizik
* [[Jackie Wilson]]
* [[James Wilson]]
* [[John Wilson]], angleški matematik 18.stol. ([[Wilsonovo praštevilo]], [[Wilsonov izrek]])
*[[John A. Wilson]], ameriški politik
*John Wilson (1968), rimskokatoliški nadškof [[Southwark|Southwarka]] ([[London]])
*[[John Tuzo Wilson]] (1908–1993), kanadski geolog in geofizik, najtehtnejši prispevek geologiji v 20. stoletju, utemeljl teorijo &quot;ploščne tektonike&quot;
* [[Joseph C. Wilson]]
* [[Kenneth G. Wilson]] (1936–2013), ameriški fizik, nobelovec
* [[Keri-Lynn Wilson]] (1967), kanadska dirigentka, šefinja dirigentka [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]]
* [[Kyren Wilson]] (1991), angleški igralec snookerja (biljard)
* [[Lambert Wilson]], francoski igralec in režiser
* [[Landon Wilson]]
* [[Lanford Wilson]]
* [[Lindsay Wilson]], avstralski nogometaš 
*[[Marc Wilson]], irski inogometaš
*[[Marilyn Wilson]], avstralska plavalka
*[[Mark Wilson (politik)|Mark Wilson]], ameriški politik
* [[Mary Wilson]]
* [[Michael Wilson]] (1937–2019), kanadski politik
* [[Mike Wilson]]
* [[Murry Wilson]]
*[[Nigel Maitland Wilson]] (1884–1950), britanski general, tudi v 2. svet.vojni
*[[Olin Chaddock Wilson]] (1909–1994), ameriški astronom
* [[Patrick Wilson]]
* [[Pete Wilson]], ameriški politik, guverner Kalifornije
* [[Peter Wilson]], avstralski nogometaš
* [[Philip Edward Wilson]] (1950–2021), avstralski rimskokatoliški nadškof ([[Adelaide]])
* [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]] (1714–1782), valižanski slikar
* [[Richard Michael Wilson]] (1945), ameriški matematik
* [[Robert Anton Wilson]]
*[[Robert Wilson|Robert (Bob) Wilson]] (1941–2025), ameriški avantgardni gledališki in filmski umetnik ter dramatik
*Robert Primrose &quot;Bob&quot; Wilson, škotski nogometaš 
* [[Robert Rathbun Wilson]] (1914–2000), ameriški fizik
* [[Robert Woodrow Wilson]] (1936), ameriški fizik, nobelovec
*[[Roger Cochrane Wilson]] ([[1882]]–[[1966]]) britanski general
*[[Ruth Wilson]] (1982), angleška igralka
* [[Sandy Wilson]] = [[Colin Alexander St John Wilson|Colin Alexander St John (&quot;Sandy&quot;) Wilson]] (1922–2007), angleški/britanski arhitekt
* [[Steven Wilson]] (1967), angleški glasbenik, ustanovitelj, kitarist, glavni vokalist in tekstopisec rock skupine [[Porcupine Tree]], pa tudi član številnih drugih skupin
* [[Terry Jean Wilson]] (1954), ameriška polarna znanstvenica, vodilna raziskovalka antarktične tektonike, interakcije med zemeljsko skorjo in kriosfero
*[[Thomas Arthur Atkinson Wilson]], britanski general
* [[Thomas Needham Furnival Wilson]], britanski general
* [[Wade Wilson]] (*1994), ameriški kriminalec, soimenjak istoimenskega fiktivnega lika, znanega tudi pod vzdevkom [[Deadpool]]
* [[William Griffith Wilson]]
* [[William Julius Wilson]] (1935), (afro-)ameriški sociolog
* [[Wilson Wilson]]
* [[Woodrow Wilson]] (1856–1924), 28. ameriški predsednik (1913–21)
* [[Andrew Wilson]] - [[Bridgette Wilson]] - [[Demond Wilson]] - [[Lewis Wilson]] - [[Lois Wilson (igralka)]] - [[Luke Wilson]] - [[Mara Wilson]] - [[Owen Wilson]] - [[Patrick Wilson]] - [[Rita Wilson]] - [[Terry Wilson]] - [[Thomas F. Wilson]], ameriški igralci

== Glej tudi ==

* priimke [[Willis]], [[Wilkins]], [[Wilkinson]]
* priimka [[Williams]], [[Williamson]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>iexk87pxoat0pcw0sz2a0l1hnhk5dd6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vitamin B</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52921</id>
    <revision>
      <id>6672995</id>
      <parentid>5264323</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:46:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+ zunanje povezave: ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6672995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1276" sha1="dma9z9zy5jzrxhcarwgtmpoxbpenhge" xml:space="preserve">[[Slika:PLP 3d plane.jpg|thumb|right|350px|Vitamin B&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;]]'''Vitamin B''' sestavlja več [[vitamin]]ov, zato je bolj pravilno govoriti v množinski  obliki - '''vitamini B''' ali kar '''B kompleks'''. To so :

* Vitamin B&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; ([[tiamin]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;, tudi vitamin G ([[riboflavin]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, tudi vitamin P ali Vitamin PP ([[niacin]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt; ([[pantonenska kislina|pantotenska kislina]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt; ([[Vitamin B6|piridoksin]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;7&lt;/sub&gt;, tudi vitamin H ([[biotin]])
* Vitamin B&lt;sub&gt;9&lt;/sub&gt;, tudi vitamin M ([[folna kislina]]) - pomembna za nosečnost
* Vitamin B&lt;sub&gt;12&lt;/sub&gt; ([[Vitamin B12|kobalamin]])

&lt;blockquote&gt;Za vsakega od teh vitaminov so določene priporočene dnevne količine (PDK); to so količine, ki jih mora povprečen človek zaužiti na dan, da ostane zdrav. Recimo za doječe matere je PDK vitamina B12 5.0 μg/dan. Največ B12 je v telečjih jetrih (60 μg/100g).&lt;/blockquote&gt;

== Glej tudi ==
* [[Vitamini]]
* [[Vitamin A]]
* [[Vitamin C]]
* [[Vitamin D]]

==Zunanje povezave==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Vitamini skupine B]«. ''Ugriznimo znanost'' (9. april 2026). RTV Slovenija.


[[Kategorija:Vitamini]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dma9z9zy5jzrxhcarwgtmpoxbpenhge</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vesoljski teleskop Hubble</title>
    <ns>0</ns>
    <id>60553</id>
    <revision>
      <id>6672599</id>
      <parentid>6672586</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:27:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27772-88|~2026-27772-88]] ([[User talk:~2026-27772-88|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6277505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10876" sha1="m313dfbgluqtprgr4ftya6njlegu7ou" xml:space="preserve">{{Infobox spaceflight
| auto = all
| name = Vesoljski teleskop Hubble
| image = HST-SM4.jpeg
| image_caption = {{longitem|Fotografija, ki ga je posnelo {{OV|104}} leta 2009, med 4. servisno odpravo ([[STS-125]]), peto in zadnjo Hubblovo misijo|style=padding: 2px 0;}}
| image_alt = Vesoljski teleskop Hubble v tirnici
| image_size = 300px
| mission_type = astronomija
| operator = [[NASA]]{{·}}[[Evropska vesoljska agencija|ESA]]{{·}}[[Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope|STScI]]
| COSPAR_ID = 1990-037B
| SATCAT = 20580
| website = {{URL|nasa.gov/hubble}} &lt;br /&gt;{{URL|hubblesite.org}} &lt;br /&gt;{{URL|spacetelescope.org}}
| mission_duration = Trajanje: {{time interval|24 April 1990 12:33:51|show=ymd|sep=,}}&lt;ref name=&quot;hubb-site-30-anniv&quot;&gt;{{navedi splet|title=Hubble Marks 30 Years in Space with Tapestry of Blazing Starbirth|url=https://hubblesite.org/contents/news-releases/2020/news-2020-16 |publisher=HubbleSite.org |access-date=24 April 2020 |date=24 April 2020}}&lt;/ref&gt;
| manufacturer = [[Lockheed Missiles and Space Company|Lockheed]] (plovilo) &lt;br /&gt;[[PerkinElmer|Perkin-Elmer]] (optika)
| launch_mass = 11.110 kg&lt;ref name=&quot;hubblesite-facts&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://hubblesite.org/the_telescope/hubble_essentials/quick_facts.php |title=Hubble Essentials: Quick Facts |work=HubbleSite.org |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160706034142/http://hubblesite.org/the_telescope/hubble_essentials/quick_facts.php |archivedate=July 6, 2016}}&lt;/ref&gt;
| dimensions = 13,2 x 4,2 m&lt;ref name=&quot;hubblesite-facts&quot; /&gt;
| power = 2800 [[vat]]ov
| launch_date = {{start date|24. april 1990, 12:33:51}}&amp;nbsp;UTC&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/archives/sts-31.html |title=STS-31 |publisher=NASA |last=Ryba |first=Jeanne |accessdate=May 7, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170507092146/https://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/archives/sts-31.html |archive-date=May 7, 2017}}&lt;/ref&gt;
| launch_rocket = {{OV|103}} ([[STS-31]])
| launch_site = [[Kennedyjev vesoljski center|Kennedy]] [[Kennedy Space Center Launch Complex 39|LC-39B]]
| deployment_date = 25. april 1990&lt;ref name=&quot;hubblesite-facts&quot; /&gt;
| entered_service = 20. maj 1990&lt;ref name=&quot;hubblesite-facts&quot; /&gt;
| disposal_type = &lt;!--deorbited, decommissioned, placed in a graveyard orbit, etc--&gt;
| deactivated = &lt;!--when craft was decommissioned--&gt; &lt;!--{{end-date|}}&amp;nbsp;UTC--&gt;
| last_contact = &lt;!--when last signal received if not decommissioned--&gt;
| decay_date = okoli 2030–2040&lt;ref name=&quot;cbsnews20130530&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/network/news/space/home/spacenews/files/1ae7cac0d167055e41e1f0da7b0ac6a3-588.html |title=Four years after final service call, Hubble Space Telescope going strong |work=CBS News |first=William |last=Harwood |date=May 30, 2013 |access-date=June 3, 2013}}&lt;/ref&gt;
| orbit_reference = Geocentrična
| orbit_regime = [[Nizka zemeljska tirnica|Nizka zemeljska]]
| orbit_semimajor = 6917,1&amp;nbsp;m
| orbit_eccentricity = 0,000283
| orbit_periapsis = 537,0&amp;nbsp;km
| orbit_apoapsis = 540,9&amp;nbsp;km
| orbit_inclination = 28,47°
| orbit_period = 95,42&amp;nbsp;minute
| orbit_RAAN = 80,34°
| orbit_arg_periapsis = 64,90°
| orbit_mean_anomaly = 23,78°
| orbit_mean_motion = 15,09&amp;nbsp;obr/dan
| orbit_velocity = 7,59&amp;nbsp;km/s
| orbit_epoch = 15. avgust 2018, 21:40:27&amp;nbsp;UTC&lt;ref name=&quot;heavens-above&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.heavens-above.com/orbit.aspx?satid=20580 |title=Hubble Space Telescope—Orbit |work=Heavens Above |date=August 15, 2018 |accessdate=August 16, 2018}}&lt;/ref&gt;
| orbit_rev_number = 35.441
| apsis = gee
| telescope_type = Reflektor [[Ritchey–Chrétien telescope|Ritchey–Chrétien]]
| telescope_diameter = 2,4 m&lt;ref name=&quot;sm4_press&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.spacetelescope.org/static/archives/presskits/pdf/sm4_english.pdf |title=Hubble Space Telescope: Servicing Mission 4 Media Reference Guide |publisher=NASA/Lockheed Martin |first=Buddy |last=Nelson |display-authors=etal |pages=1–5 |date=2009 |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827030024/http://spacetelescope.org/static/archives/presskits/pdf/sm4_english.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| telescope_focal_length = 57,6 m&lt;ref name=&quot;sm4_press&quot; /&gt;
| telescope_focal_ratio = {{f/|24}}
| telescope_area = 4,525&amp;nbsp;m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;sm4_press&quot; /&gt;
| telescope_wavelength = [[bližnjeinfrardeča]], [[vidna svetloba]], [[ultravijolična]]
| instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments
  | acronym              = [[Near Infrared Camera and Multi-Object Spectrometer|NICMOS]] | name1 = Near Infrared Camera and Multi-Object Spectrometer
  | acronym2             = [[Advanced Camera for Surveys|ACS]] | name2 = Advanced Camera for Surveys
  | acronym3             = [[Wide Field Camera 3|WFC3]] | name3 = Wide Field Camera 3
  | acronym4             = [[Cosmic Origins Spectrograph|COS]] | name4 = Cosmic Origins Spectrograph
  | acronym5             = [[Space Telescope Imaging Spectrograph|STIS]] | name5 = Space Telescope Imaging Spectrograph
  | acronym6             = [[Fine Guidance Sensor|FGS]] | name6 = Fine Guidance Sensor
 }}
}}
'''Vesoljski teleskop Hubble''' (tudi '''Hubblov vesoljski daljnogled'''; {{jezik-en|Hubble Space Telescope}}, [[tričrkovna kratica|okrajšano]] '''HST''') je [[zrcalni daljnogled|zrcalni]] [[daljnogled]] v [[tir]]nici okrog [[Zemlja|Zemlje]]. Njegova lega zunaj Zemljinega [[ozračje|ozračja]] omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini [[astronomija|astronomije]]. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal [[astronom]]om pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v [[astrofizika|astrofiziki]]. Imenovali so ga po [[Američani|ameriškem]] [[astronom]]u [[Edwin Powell Hubble|Edwinu Powllu Hubblu]].

Od izvirne zamisli daljnogleda v letu 1946 do njegove izstrelitve, je projekt izgradnje [[vesoljski teleskop|vesoljskega daljnogleda]] zastajal predvsem zaradi [[denar]]nih težav. Poleg tega so kmalu po izstrelitvi ugotovili, da je imelo njegovo glavno [[zrcalo]] preveliko [[sferna aberacija|sferno aberacijo]] (napako pasov), kar je zelo oslabilo njegove zmogljivosti. Po servisni odpravi z [[raketoplan]]om leta 1993 so daljnogled obnovili na predvideno kakovost. Tako je daljnogled postal zelo pomembno raziskovalno orodje in je v marsičem prispeval k splošni priljubljenosti astronomije v javnosti.

Ameriški Kongres je junija 2005 ustanovil sklad za popravilo daljnogleda, a je bilo zelo verjetno da bodo ponovno odpovedali servisno odpravo. 1.&amp;nbsp;novembra&amp;nbsp;2006 je novo vodstvo [[NASA|NASE]] sporočilo, da bodo leta 2008 izstrelili zadnjo servisno odpravo na Hubble in mu tako podaljšali življenjsko dobo do leta 2013. Brez posredovanja bi po letu 2010 plovilo z daljnogledom vstopilo v Zemljino ozračje. 24.&amp;nbsp;aprila&amp;nbsp;2020 je praznoval svojo 30. obletnico. Teleskop bo predvidoma obratoval do 2030–2040.

Leta 2021 bo predvidoma izstreljen Hubblov naslednik - infrardeči [[Vesoljski daljnogled Jamesa Webba]] (JWST), ki ga bodo skupaj izdelale in nadzirale [[Kanadska vesoljska agencija]] (CSA), [[Evropska vesoljska agencija]] (ESA) in [[NASA]].

== Zamisel, izdelava in namen ==

Zametke Hubblovega vesoljskega daljnogleda lahko zasledujemo že v letu 1946, ko je ameriški fizik, astronom in astrofizik [[Lyman Strong Spitzer|Lyman Strong Spitzer mlajši]] napisal članek z naslovom ''Astronomske prednosti zunajzemeljskega observatorija'' (''Astronomical advantages of an extra-terrestrial observatory''.) V njem je obravnaval dve glavni prednosti vesoljskega observatorija v tirnici pred daljnogledom, stoječim na Zemlji. [[ločljivost mikroskopa|Kotna ločljivost]] (največja razdalja, na kateri še razločimo telo) bi bila omejena le z [[uklon]]om (difrakcijo) in ne od [[turbulenca|turbulence]] v ozračju, ki povzroča, da [[zvezda|zvezde]] migetajo, in kar astronomi poznajo kot [[razmazanost slike]] (angleško »[[Astronomski &quot;seeing&quot;|seeing]]«). Ločljivost daljnogledov na Zemlji je po navadi od 0,5 do 1,0 [[ločna sekunda|ločne sekunde]], teoretična ločljivost zaradi uklona zrcalnega daljnogleda s premerom 2,5&amp;nbsp;metra pa je približno 0,1 ločne sekunde. Druga velika prednost je, da lahko s pomočjo vesoljskega daljnogleda opazujemo [[infrardeče valovanje|infrardečo]] in [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[svetloba|svetlobo]], ki ju ozračje drugače močno vpija.

Spitzer je razvoju vesoljskega daljnogleda posvetil veliko časa. Ameriška [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalna akademija znanosti]] je v poročilu leta&amp;nbsp;1962 predlagala izdelavo vesoljskega daljnogleda kot del [[vesoljski program|vesoljskega programa]]. Zato so leta&amp;nbsp;1965 izvolili Spitzerja za predsednika odbora, ki je moral pretehtati [[znanost|znanstvene]] vidike velikega vesoljskega daljnogleda.

Astronomija v [[vesoljski prostor|vesoljskem prostoru]] se je začela z malimi koraki po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], saj so znanstveniki lahko začeli uporabljati [[raketa|raketno]] [[tehnologija|tehnologijo]], ki je postala dosegljiva. Prvi ultravijolični [[spekter]] [[Sonce|Sonca]] so posneli leta&amp;nbsp;1946. Sončni observatorij, ki je krožil okoli Zemlje, je leta&amp;nbsp;1962 izstrelilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] v okviru vesoljskega programa [[Program Ariel|Ariel]]. NASA je leta 1966 izstrelila prvega od satelitov [[Orbitalni astronomski observatorij|Orbitalnega astronomskega observatorija]] (OAO). Ta satelit OAO-1 je zaradi izgube energije po treh dneh odpovedal in prekinil odpravo. Drugi satelit OAO-2 pa je med letoma&amp;nbsp;1968 in&amp;nbsp;1972 uspešno opravljal opazovanja [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]] v ultravijoličnem. Njegovo delovanje so drugače načrtovali le za eno leto.

Odprave OAO so pokazale, da lahko opazovanja v vesoljskem prostoru igrajo pomembno vlogo v astronomiji. Leta&amp;nbsp;1968 se je NASA začela pripravljati na izdelavo zrcalnega daljnogleda z zrcalom premera 3&amp;nbsp;m, ki so ga začasno imenovali Veliki orbitalni daljnogled (LOT) ali Veliki vesoljski daljnogled (LST). Izstrelitev so predvidevali za leto&amp;nbsp;1979. Ti načrti so poudarili potrebo po odpravah s človeško posadko do daljnogleda, ki bi zagotovila, da bi lahko imel tako drag program smiselno življenjsko dobo. Vzporedni razvoj za ponovno uporabljiv [[raketoplan]] je pokazal, da bo tehnologija za to kmalu na voljo.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}

{{Portal bar|Astronomija|Zvezde|Vesoljski polet|Osončje}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]]
[[Kategorija:Edwin Powell Hubble]]
[[Kategorija:1990 v znanosti]]</text>
      <sha1>m313dfbgluqtprgr4ftya6njlegu7ou</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveta Trojica, Domžale</title>
    <ns>0</ns>
    <id>64601</id>
    <revision>
      <id>6672773</id>
      <parentid>6671684</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje; če je bilo prvotno ime Vrh Svete Trojice (čemur zaenkrat verjamem na besedo, Urbanc &amp; Gabrovec 2005 tega ne navajata), potem leta 1992 niso vrnili prvotnega imena</comment>
      <origin>6672773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3968" sha1="bjkab0ekwrb1lsgl3cw0lv0thrd0lkm" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveta Trojica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Sveta Trojica
|geopedia=#L410_T13_F10091896_b4
| latd = 46 |latm = 7 |lats = 25.65 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 40 |longs = 24.25 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Trojica
|slika=Sveta Trojica, Domžale.jpg
|povrsina=1,04
|prebivalstvo=185
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=486,2
|postna=1233 
|posta=Dob
|obcina=Domžale
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
|zgodovinsko ime=Trojica (1955–1992)&lt;br&gt;Sveta Trojica (1952–1955)&lt;br&gt;Vrh Svete Trojice (do 1952)|napis=Vrh Svete Trojice}}

'''Sveta Trojica''' (nekdaj ''Trojica'' in ''Vrh Svete Trojice'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[razloženo naselje]] v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveta Trojica|Sveti Trojici]]. Do leta 1952 se je imenovalo »Vrh Svete Trojice«. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v »Sveta Trojica«. Leta 1955 je bilo zopet preimenovano, tokrat v »Trojica«. Leta 1992 so mu vrnili ime »Sveta Trojica«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Lega in cerkev ==
Naselje leži na 530 m nadmorske višine z zaselkom [[Uševk]]om in [[Konfin]]om ter samotnimi kmetijami leži v skrajnem zahodnem delu [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], na razglednem slemenu na severozahodnem vznožju [[Muravica|Muravice]] (743 m). Vrh Svete Trojice s cerkvijo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] z lepim baročnim oltarjem iz črnega [[marmor]]ja iz 16. stol je priljubljena izletniška točka, včasih pa je bila znana romarska pot.

== Zgodovina ==

Med zanimive dogodke [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] sodi tudi strmoglavljenje ameriškega bombnika [[Consolidated B-24 Liberator|Liberator]] v Rebri pod Martinovčevim vrhom pri Sveti Trojici na [[cvetna nedelja|cvetno nedeljo]], 2. aprila 1944, ob pol enajstih dopoldne. Letalo Liberator so med povratkom z bombnega poleta v Nemčiji napadli [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemški]] lovci in ga poškodovali. Nekaj članov posadke je iz letala odskočilo, drugi pa so z njimi vred strmoglavili in zgoreli. V spomin na te dogodke so vaščani postavili spomenik (delo akademskega slikarja [[Tone Demšar|Toneta Demšarja]]) in ob odkritju so bili prisotni tudi še živeči ameriški letalci, ki so med vojno občutili prijaznost domačinov.

Na pokopališču ob cerkvici je pokopan slovenski pesnik in književnik [[Dane Zajc]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Trojica, Domžale}}

{{Domžale}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Sveta Trojica, Domžale| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Domžale]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>bjkab0ekwrb1lsgl3cw0lv0thrd0lkm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672774</id>
      <parentid>6672773</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:22:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−podvojitev</comment>
      <origin>6672774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3937" sha1="32po2zhtczgfvg3tz4qef2fmog7e8j0" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveta Trojica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Sveta Trojica
|geopedia=#L410_T13_F10091896_b4
| latd = 46 |latm = 7 |lats = 25.65 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 40 |longs = 24.25 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Trojica
|slika=Sveta Trojica, Domžale.jpg
|povrsina=1,04
|prebivalstvo=185
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=486,2
|postna=1233 
|posta=Dob
|obcina=Domžale
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
|zgodovinsko ime=Trojica (1955–1992)&lt;br&gt;Vrh Svete Trojice (do 1952)|napis=Vrh Svete Trojice}}

'''Sveta Trojica''' (nekdaj ''Trojica'' in ''Vrh Svete Trojice'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[razloženo naselje]] v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveta Trojica|Sveti Trojici]]. Do leta 1952 se je imenovalo »Vrh Svete Trojice«. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v »Sveta Trojica«. Leta 1955 je bilo zopet preimenovano, tokrat v »Trojica«. Leta 1992 so mu vrnili ime »Sveta Trojica«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Lega in cerkev ==
Naselje leži na 530 m nadmorske višine z zaselkom [[Uševk]]om in [[Konfin]]om ter samotnimi kmetijami leži v skrajnem zahodnem delu [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]], na razglednem slemenu na severozahodnem vznožju [[Muravica|Muravice]] (743 m). Vrh Svete Trojice s cerkvijo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]] z lepim baročnim oltarjem iz črnega [[marmor]]ja iz 16. stol je priljubljena izletniška točka, včasih pa je bila znana romarska pot.

== Zgodovina ==

Med zanimive dogodke [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] sodi tudi strmoglavljenje ameriškega bombnika [[Consolidated B-24 Liberator|Liberator]] v Rebri pod Martinovčevim vrhom pri Sveti Trojici na [[cvetna nedelja|cvetno nedeljo]], 2. aprila 1944, ob pol enajstih dopoldne. Letalo Liberator so med povratkom z bombnega poleta v Nemčiji napadli [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemški]] lovci in ga poškodovali. Nekaj članov posadke je iz letala odskočilo, drugi pa so z njimi vred strmoglavili in zgoreli. V spomin na te dogodke so vaščani postavili spomenik (delo akademskega slikarja [[Tone Demšar|Toneta Demšarja]]) in ob odkritju so bili prisotni tudi še živeči ameriški letalci, ki so med vojno občutili prijaznost domačinov.

Na pokopališču ob cerkvici je pokopan slovenski pesnik in književnik [[Dane Zajc]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Trojica, Domžale}}

{{Domžale}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Sveta Trojica, Domžale| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Domžale]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>32po2zhtczgfvg3tz4qef2fmog7e8j0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam srbskih fizikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70851</id>
    <revision>
      <id>6672686</id>
      <parentid>6624424</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:39:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6672686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2720" sha1="sfpufz6bpsondgvsww34sknoveuvhbc" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[fizik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ivan Aničin]] (1944 – 2016)

== C ==

* [[Slobodan Carić]]

== Č ==

*[[Iztok Čadež]] (1945 –), astrofizik
*[[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912 – 2009), meteorolog
*[[Vladimir (Mišo) Čadež|Vladimir M.(išo) Čadež]] (1940 –), astrofizik

== Ć ==

* [[Živojin Ćulum]] (1911 – 1991)

== D ==

*[[Stevan Dedijer]] (1911 – 2004)
*[[Aleksandar Despić]] (1927–2005) (fizikalni kemik)
*[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] (kozmolog)
*[[Ivan G. Draganić]] 

== G ==

* [[Ivan Gutman]] (1947 –)

== H ==

* Nikola Hajdin (gradbenik, predsednik SANU) (1923 - 2019)
*[[Fedor Herbut]]

== I ==

* [[Dragiša Ivanović]] (1914 – 2001)

== J ==

* ([[Pavle Jakšić]])
* [[Ratko Janev]] (1939 – 2019) (Makedonec iz Bolgarije) 
* [[Dragoljub K. Jovanović]] (1891 – 1970) 

== K ==

* Dušan Kanazir (biokemik/molekularni biolog 1921 – 2009)
* Stevan Karamata (1926 – 2015) inženir geologije
*Nenad Kostić (kemik)

== L ==

* Sima Lozanić (kemik)

== M ==

*Slobodan Macura (1948 –) (fizikalni kemik, ZDA)
*[[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] (1928 – 2017) (ZDA)
*Radojko Maksić
*[[Mileva Marić]] (1875 – 1948) por. [[Einstein]]
*([[Vukić Mićović]] 1896-1981- kemik)
*[[Mihajlo Lj. Mihajlović]] (1924 – 1998) (kemik)
*[[Miodrag Mihailović|Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014) (srb.-slov.)
*[[Milutin Milanković]] (1879 – 1958) (matematik, astronom, klimatolog, geofizik)
*[[Veljko Milković]] (1949 –) ([[izumitelj]] in večdisciplinarni raziskovalec)
*[[Dragoljub Milosavljević]] (1906 – 1950)
*Vojislav Mišković (1892 – 1976) (astronom)

== N ==

* [[Milan Napijalo]] (1926 – 2009)
* [[Milan Nedeljković]] (1857 – 1950) (astronom in meteorolog)
* [[Tihomir Novakov|Tihomir &quot;Tica&quot; Novakov]] (1929 – 2015) (srbsko-ameriški)
* [[Ljubislav Novaković]] (1932 –)

== P ==

*[[Branislava Brana Perović Nešković]] (1920 – 2008)
*[[Dimitrije Pešić]]?
*[[Jordan Pop-Jordanov]] (1925 – 2024) (Makedonec)
*[[Dragoslav Popović]]
*[[Zoran V. Popović]] (*1952) (interdisciplinarni znanstvenik)
*[[Mihajlo Pupin]] (1854 – 1935)
* [[Jagoš Purić]] (1942 – 2022) 

== R ==

* [[Svetomir Ristić]] (1886 – 1971)

== S ==
* [[Pavle Savić]] (1909 – 1994)
*[[Đorđe Stanojević]]
*[[Kosta Stojanović]] ?

== T ==
* [[Nikola Tesla]]
* Panta S. Tutundžić (1900-64) - kemik

== V ==

* [[Srđan Verbić]] (1970 -) minister
* [[Perko Vukotić]] (1945 -) - Črnogorec
{{stublist}}

{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}

[[Kategorija:Seznami Srbov|Fiziki]]
[[Kategorija:Srbski fiziki| ]]</text>
      <sha1>sfpufz6bpsondgvsww34sknoveuvhbc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avarci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71648</id>
    <revision>
      <id>6672616</id>
      <parentid>6669137</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:10:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16056" sha1="pd02v44h67tef7a97d2iyv03fzbb5r5" xml:space="preserve">{{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}}
{{Infobox ethnic group
| group            = Avarci
| image            = Shamil by Denier (cropped).jpg
| image_caption    = Avarec [[Imam Šamil]], tretji imam [[Kavkaški imamat|Kavkaškega imamata]], ki je v 19. stoletju vodil odpor proti [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]].
| caption          = Awaral (''tudi Ma'arulal'')
| pop              = {{circa}} 1,3 milijona&lt;ref&gt;{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;
| total_ref        = 
| popplace         = 
| region1          = {{flag|Rusija}}
*{{flag|Dagestan}}
| pop1             = 1.012.074 (2021)&lt;ref name=&quot;rus-census&quot;&gt;{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;956,831 (2021)&lt;ref name=&quot;rus-census&quot;/&gt;
| region2          = {{flag|Azerbajdžan}}
| pop2             = 150.000
| ref2             = &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}&lt;/ref&gt;
| region4          = {{flag|Ukrajina}}
| region5          = {{KAZ}}
| region6          = {{flag|Gruzija}}
| pop6             = 1.060
| ref6             = &lt;ref&gt;{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}&lt;/ref&gt;
| langs            = [[Avarščina]]
| rels             = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunitski islam]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}&lt;/ref&gt;
| related          = Druga [[Severnovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodna kavkaška ljudstva]] (zlasti [[Andijci]], [[Ahvahci]], [[Bagualali]], [[Tindijci]], [[Botlihci]], [[Godoberijci]], [[Čamalali]] in [[Karatinci]])
| native_name      = 
| native_name_lang = 
}}

'''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&amp;q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&amp;q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}&lt;/ref&gt; so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].&lt;ref name=&quot;2010Census&quot;&gt;{{ru-pop-ref|2010Census}}&lt;/ref&gt; Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]].

== Etnonimi ==
Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«&lt;ref name=&quot;Кавказская война&quot;&gt;''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.&lt;/ref&gt; Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.&lt;ref name=&quot;Кавказская война&quot;/&gt;

Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].&lt;ref name=&quot;История войны и владычества русских на Кавказе&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''|accessdate=2026-04-09|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020202132/https://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &amp;#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}&lt;/ref&gt; Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.&lt;ref&gt;V. Minorsky, &quot;A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries&quot;, Pub: W. Heffer &amp; sons ltd. Cambridge, 1958.&lt;/ref&gt; SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.&lt;ref name=&quot;Soviet Empires pg. 58&quot;&gt;''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.&lt;/ref&gt; Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat.

Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.&lt;ref&gt;''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.&lt;/ref&gt; Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.&lt;ref&gt;&quot;The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566&quot;, V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.&lt;/ref&gt; Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave.

Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.&lt;ref&gt;Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&amp;q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.&lt;/ref&gt; Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo.

[[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]]
Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.&lt;ref&gt;John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.&lt;/ref&gt; [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.&lt;ref&gt;Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.&lt;/ref&gt;

Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]].

[[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]]  je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}}

== Opis ==
[[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]]

Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]].

Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]].

Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.&lt;ref name=azer&gt;[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&amp;menu=21&amp;id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;azer2009&quot;&gt;{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org|accessdate=2021-08-27|archive-date=2012-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207161726/http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.&lt;ref name=&quot;georgia&quot;&gt;{{cite web |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04 |archive-date=2020-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201220100552/http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

[[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]]

V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.&lt;ref&gt;Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.&lt;/ref&gt;

== Etnične skupine ==
[[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]]
Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).&lt;ref&gt;Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.&lt;/ref&gt;

== Jezik ==
{{main|Avarščina}}
[[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]]

Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}}

== Medijske datoteke ==
&lt;gallery&gt;
File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana.
File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del.
File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del.
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam narodov]]
* [[Avari|Panonski Avari]]

== Sklici ==
{{Reflist|colwidth=20em}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Avar people (Caucasus)}} &lt;!-- for current and future use if material is uploaded --&gt;

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Avarci|*]]</text>
      <sha1>pd02v44h67tef7a97d2iyv03fzbb5r5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Espoo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73234</id>
    <revision>
      <id>6672977</id>
      <parentid>6561615</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:59:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672977</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47810" sha1="gqxti66j8i28czjgy5vwg25lq01y5oc" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name = Espoo
| official_name = Mesto Espoo&lt;br /&gt;{{lang|fi|Espoon kaupunki}}&lt;br /&gt;{{lang|sv|Esbo stad}}
| native_name = {{lang|sv|Esbo}}
| settlement_type = mesto in občina
| image_skyline = {{multiple image
| border                   = infobox
| total_width              = 250
| image_style              = border:1;
| perrow                   = 1/2/2/1
| image1                   = Piispansilta Matinkylä Espoo Iso Omena 280719.jpg
| alt1                     = Matinkylä
| image2                   = Reimantorni Espoo 2019-8-22 c.jpg
| alt2                     = High-rise Reimantorni, Kivenlahti
| image3                   = Helsinki University of Technology auditorium.jpg
| alt3                     = Aalto University Auditorium
| image4                   = Fortumin torni edestä Espoo 020610.jpg
| alt4                     = Accountor Tower, Keilaniemi
| image5                   = EspooCathedral1.jpg
| alt5                     = Espoo Cathedral
| image6                   = Tapiola allaspanorama 130917.jpg
| alt6                     = Tapiola and Espoo Cultural Centre
}}
| imagesize = 
| image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Downtown Matinkylä; ulica v Espoonlahtiju; Avditorij univerze Aalto; Accountor Tower; Stolnica Espoo; Tapiola s kulturnim centrom Espoo
| image_shield = Espoo.vaakuna.svg
| shield_size = 120x80px
| image_map = Espoo sijainti Suomi.svg
| map_caption = Lega na Finskem
| image_map1 = {{hidden begin|title=OpenStreetMap|ta1=center}}{{maplink|frame-width=250|frame=yes|plain=yes|zoom=9|id=Q47034|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000}}{{hidden end}}
| map_caption1 = Interaktivni zemljevid Espoo.{{efn|Sredi Espooja, predela, ki ne pripada mestu, je mesto Kauniainen.}}
| coordinates = {{coord|60|12|20|N|024|39|20|E|display=inline,title}}
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{flag|Finska}}
| subdivision_type1 = [[Regije Finske|Regija]]
| subdivision_name1 = [[File:Uusimaa.vaakuna.svg|15px|link=Uusimaa]] [[Uusimaa]]
| subdivision_type2  = Podregija
| subdivision_name2  = Helsinki
| subdivision_type3  = metropolitansko območje
| subdivision_name3  = Helsinško metropolitansko območje
| leader_title = mestni menedžer
| leader_name = Jukka Mäkelä
| established_title = Ustanovitev župnije
| established_date = 1458&lt;small&gt;{{efn|Po tradiciji je bil duhovnik po imenu Henrika leta 1458 slovesno imenovan za prvega vikarja v Espooju..&lt;ref name=&quot;Cathedral History&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.espoonseurakunnat.fi/kirkot-ja-tilat/kirkot/espoon-tuomiokirkko/historia |title= Espoon tuomiokirkon historia
 |last= |first= |date= |website= |publisher= Kirkko Espoossa |access-date= 8 March 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210409105205/https://www.espoonseurakunnat.fi/kirkot-ja-tilat/kirkot/espoon-tuomiokirkko/historia |archive-date= 9 April 2021}}&lt;/ref&gt; Although the historicity of Henricus is somewhat uncertain, the date is celebrated as the founding of the city.&lt;ref name=&quot;Cathedral History&quot;/&gt;}}&lt;/small&gt;
| established_title2 = Tržno mesto
| established_date2 = 1963
| established_title3 = mesto
| established_date3 = 1. januar 1972
|area_footnotes = 1. januar 2018&lt;ref&gt; &quot;Area of Finnish Municipalities 1.1.2018&quot; (PDF)[https://www.maanmittauslaitos.fi/sites/maanmittauslaitos.fi/files/attachments/2018/01/Suomen_pa_2018_kunta_maakunta.pdf]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.&lt;/ref&gt;
|area_total_km2 = 528.03
|area_land_km2 = 312.35
|area_water_km2 = 215.88
|area_rank = 230.
|population_as_of       = 31. december 2023
|population_footnotes   = &lt;ref&gt;&quot;Population growth biggest in nearly 70 years&quot; [https://stat.fi/en/publication/cln1i2dtgwknt0cut9yem67se] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.&lt;/ref&gt; 
|population_total = 314.024
|population_density_km2 = 1005,36
|population_rank = 2.
| blank3_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]]
| blank3_info = ''Dfb''
|timezone = [[Eastern European Time|EET]]
|utc_offset = +02:00
|timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]]
|utc_offset_DST = +03:00
| website = https://www.espoo.fi/en
}}
'''Espoo''' ([éspo]; {{lang-sv|Esbo}}){{efn|{{IPA|sv-FI|ˈesːbo|lang|Esbo.ogg}}, &lt;small&gt;Standard&lt;/small&gt; {{IPA-sv|ˈɛ̌sːbɔ|lang}}}} je mesto na [[Finska|Finskem]]. Je zahodno od prestolnice [[Helsinki]] v južnem delu Uusimaa. Prebivalcev ima približno 314.000. Je 2. najbolj naseljena občina na Finskem. Espoo je del metropolitanskega območja Helsinki, ki ima približno 1,6 milijona prebivalcev. Espoo je na severni obali [[Finski zaliv|Finskega zaliva]] in meji na Helsinke, Vantaa, Kirkkonummi, Vihti in Nurmijärvi. Mesto vključuje enklavo Kauniainen. Espoo pokriva površino 528 kvadratnih kilometrov.&lt;ref name=&quot;info&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.espoo.fi/en-US/City_of_Espoo/Information_about_Espoo |title= Information about Espoo |last=  |first=  |date=  |website=  |publisher= City of Espoo |access-date= 26 February 2021 |quote=  |archive-date= 26 February 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210226123828/https://www.espoo.fi/en-US/City_of_Espoo/Information_about_Espoo |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; Espoo je dvojezična občina s finščino in švedščino kot uradnim jezikom. Prebivalstvo sestavlja 70 % govorcev finščine, 6 % govorcev švedščine in 24 % govorcev drugih jezikov, kar je precej nad nacionalnim povprečjem.

Espoo je bil naseljen v prazgodovini, z dokazi o človeških naselbinah izpred 8000 let. Toda v zgodnji [[železna doba|železni dobi]] je prebivalstvo izginilo.&lt;ref name=&quot;Kyppi s. 6&quot;&gt;{{cite magazine |author= Hakanpää, Päivi |title= Espoon eteläosien historiallisen ajan kylänpaikkojen yleiskaavainventointi |url= https://www.kyppi.fi/palveluikkuna/mjhanke/read/asp/hae_liite.aspx?id=114184&amp;ttyyppi=pdf&amp;kansio_id=49 |magazine= Museovirasto |location=  |publisher= Finnish Heritage Agency |date= 2005 |page= 6 |access-date= 11 March 2021 |archive-date= 30 July 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210730094739/https://www.kyppi.fi/palveluikkuna/mjhanke/read/asp/hae_liite.aspx?id=114184&amp;ttyyppi=pdf&amp;kansio_id=49 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so regijo poseljevali Tavastijci in jugozahodni Finci. Po severnih križarskih vojnah so se švedski naseljenci začeli izseljevati v obalne regije današnje Finske. Espoo je bil ustanovljen kot avtonomna katoliška župnija v 15. stoletju. Po koncu finske vojne je imela odločitev, da leta 1812 Helsinki postanejo nova prestolnica [[Veliko vojvodstvo Finska|Velikega vojvodstva Finske]] pod ruskim nadzorom, pomemben pozitiven vpliv na rast in razvoj občine. Kljub temu je bilo ozemlje vse do 20. stoletja pretežno agrarno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Espoo doživel hitro urbanizacijo in znatne demografske spremembe, pri čemer je okoli leta 1950 finščina postala večinski jezik in nadomestila švedščino. Občina je leta 1963 pridobila status trga, status mesta pa je dobila leta 1972.

Za mesto je značilna predmestna pokrajina, v kateri prevladujejo samostojna stanovanja. Prepoznaven je po svojem obsežnem naravnem okolju, kot je 58-kilometrska obala, arhipelag, gozdovi, jezera in narodni park.&lt;ref name=&quot;Education PDF, p. 5&quot;&gt;{{cite magazine |author= &lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |title= Education in Espoo |url= https://www.espoo.fi/download/noname/%7B94C2C005-DCC4-4CA2-87FE-FF822F324C35%7D/100014 |magazine=  |location=  |publisher= Finnish Education Unit, City of Espoo |date= February 2018 |page= 5 |access-date= 10 March 2021 |archive-date= 4 October 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20221004075451/https://www.espoo.fi/download/noname/%7B94C2C005-DCC4-4CA2-87FE-FF822F324C35%7D/100014 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; Espoo je razdeljen na sedem večjih okrožij, od katerih je vsako nadalje razdeljeno na manjša okrožja in soseske. Za razliko od tradicionalnih mest Espoo nima osrednjega mestnega območja. Namesto tega ima pet različnih mestnih središč: Leppävaara, Tapiola, Matinkylä, Espoon keskus in Espoonlahti. Espoo ima številna lokalna središča, oblikovana okoli zgodovinskih dvorcev.&lt;ref name=&quot;info&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.myhelsinki.fi/en/see-and-do/neighbourhoods/neighbourhoods-of-espoo | title = Neighbourhoods of Espoo |last = |first = |date = |website = My Helsinki |publisher= City of Helsinki |access-date= 4 March 2021 |quote=}}&lt;/ref&gt;

Univerza Aalto je v Otaniemiju v Espooju, poleg uspešne znanstvene skupnosti, ki jo sestavljajo zagonska podjetja in združenja, kot je VTT – Tehnično raziskovalno središče Finske. Espoo je dom vodilnih podjetij, kot so Nokia, HMD Global, Tieto, KONE, Neste, Fortum, Orion Corporation, Outokumpu in Foreca, poleg razvijalcev iger Rovio in Remedy Entertainment. Leta 2015 je Espoo postal član Unescove globalne mreže učečih se mest.

== Etimologija ==
Pred švedsko kolonizacijo je bil Espoo naseljen s finskim plemenom Tavastijani, območje, na katerem mesto leži, pa se je najverjetneje imenovalo drugače. Ime ''Espoo'' naj bi izhajalo iz srednjeveške švedske vasi ''Espaby'' (ali ''Espoby''), ki je bila v zahodnem delu današnjega mesta. Morda se nanaša na [[trepetlika|trepetlike]], ki so rasle na bližnjem rečnem bregu, saj je arhaična švedska beseda za drevo »äspe«, beseda za reko pa »å«, s pripono »-by«, ki pomeni vas.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Espoon_keskus__Esbo_centrum(97656) |title= Espoon keskus – Esbo centrum |last=  |first=  |date=  |website=  |publisher= City of Espoo |access-date= 5 March 2021 |quote=  |archive-date= 13 April 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210413133158/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Espoon_keskus__Esbo_centrum(97656) |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

Grb Espooja prikazuje zlato podkev z zlato krono na modrem ščitu. Krona se nanaša na stari ''kungsgård'' iz Espooja, podkev pa na obveznost prevoza uradnikov, vojske ali ujetnikov, ki je veljala za župnije ob [[Kraljeva cesta, Finska|Kraljevi cesti]]. Številne ceste v Espooju še vedno sledijo stari srednjeveški Kraljevi cesti. Kraljeva cesta na Finskem, ki se razteza od [[Turku]]ja na zahodu do [[Viborg]]a na vzhodu, je nastala v 1340-ih ali 1350-ih letih in je bila takrat najpomembnejša cesta na Finskem.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20160209164224/http://alk.tiehallinto.fi/tiehist/rantatie.htm Suuri Rantatie – Kuninkaantie] 1999. Accessed on 20 February 2016.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
Današnji Espoo so najprej naselili lovci-nabiralci pred približno 8000 leti, nekaj tisoč let po koncu zadnjega ledeniškega obdobja. Naselbine iz [[kamena doba|kamene dobe]] so bile najdene v Nuuksiu in Perinkiju. Naselbine iz starejše kovinske dobe so bile najdene iz Mikkeläja] in iz Morbyja iz predrimske železne dobe, od katerih je slednja pomembna tema v zvezi z raziskavami živinoreje.&lt;ref name=&quot;haggrén&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Georg Haggrén, Petri Halinen, Mika Lavento, Sami Raninen ja Anna Wessman|title=Muinaisuutemme jäljet|publisher=Gaudeamus|year=2015|isbn=9789524953634}}&lt;/ref&gt;{{rp|133}} Sledovi zgodnje poselitve na območju ostajajo v krajevnih imenih. Na primer, izvirno ime za ''Soukko'' je bilo ''Soukko''.&lt;ref&gt;Ainiala, Terhi; Saarelma, Minna; Sjöblom, Paula: ''Nimistöntutkimuksen perusteet'', p. 127. Finnish Literature Society 2008.&lt;/ref&gt;

Prvi naseljenci so živeli v severnih delih sedanjega mesta, okoli jezer Pitkäjärvi, Bodomjärvi in ​​Loojärvi, saj so bili južni deli še vedno v veliki meri pokriti z morjem. V kameni dobi so ljudje v Espooju živeli na južno obrnjenih obalah in pobočjih, saj so nudili zavetje pred mrzlimi celinskimi vetrovi. Življenje v bližini vodnih teles je olajšalo tudi lov in ribolov. Način življenja so narekovale sezonske spremembe in ljudje so le redko ostajali na enem mestu skozi vse leto.

V bronasti dobi (okoli 1500–500 pr. n. št.) se je človeška poselitev premaknila proti jugu. Znanih naselbin iz tega obdobja je malo, vendar je bilo odkritih več kot 70 grobovom podobnih ostankov iz tega obdobja, večinoma iz južnega Espooja, ki je takrat tvoril [[arhipelag]]. Ko je bilo železarstvo uvedeno na Finsko okoli leta 500 pr. n. št., je ljudem omogočilo dostop do materialov, ki so bili veliko bolj vsestranski od materialov, ki so se uporabljali prej. Vendar pa je podnebje na začetku železne dobe postalo hladnejše in zdi se, da je človeška naselbina v Espooju med tem obdobjem izginila. V Espooju so odkrili samo dve odkritji iz tistega časa.

=== Švedska vladavina ===
==== Srednjeveški Espoo ====
[[File:Espoon tuomiokirkko.jpg|thumb|left|upright|Evangeličansko-luteranska stolnica v Espooju, prvotno zgrajena kot katoliška župnijska cerkev v 1480-ih]]

Večino prvotnih vasi današnjega Espooja so ustanovili Tavastijski Finci glede na krajevna imena. Do 12. stoletja so bile tavastijske hiše na obali Kaukjärvija (zdaj znanega kot Pitkäjärvi), v Kauklahtiju, Karvasmäkiju, Bemböleju, Haapalahtiju in Finneviku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Kepsu|first=Saulo|title=Uuteen maahan – Helsingin ja Vantaan vanha asutus ja nimistö|publisher=Suomalaisen kirjallisuuden seura|year=2005|isbn=9789517467230|pages=40–42}}&lt;/ref&gt;

Prve švedske naselbine v Uusimai so bile ustanovljene v 12. ali 13. stoletju. Švedski naseljenci so se na to območje preselili skozi sedanji kraj Kirkkonummi in nato na območje Esboby. Od tam so nadaljevali proti severovzhodu do Kauklahtija, Bemböleja in Vanhakartana. V poznejših fazah so lahko naseljenci prispeli v Espoo tudi neposredno s Švedske, najverjetneje iz Svealanda. Iz tega obdobja izvira švedsko ime za Espoo, Esbo. Naseljenci so spremenili finska imena, ki so jih uporabljali Tavastijci, v švedska: Kauklahti je na primer postalo Köklax in Karvasmäki je postalo Karvasbacka. Sedanja finska imena so se v tem procesu morda tudi spremenila od prvotnih. Na primer, ime kraja Välli je bilo morda spremenjeno v Vällskog, kar je od takrat vodilo do sedanjega finskega imena Velskola. Švedske naselbine so bile tako obsežne, da je celotno območje postalo švedsko govoreče, razen njegovega najsevernejšega dela in morda območja Haapalahti-Mäkkylä.

Palinološke analize kažejo, da se je kmetijstvo v Espooju že izvajalo okoli 11. stoletja, vendar iz tega obdobja ni ohranjenih nobenih zgodovinskih zapisov. Do poznega 13. stoletja je bil Espoo del obmejne regije med jugozahodnimi Finci in Tavastianskimi Finci. Nekateri artefakti, najdeni v Espooju, so prav tako izvirali iz starodavnih savsko-karelskih finskih noš, ženske iz pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka na tem območju pa so imele podoben nakit kot v regiji okoli današnjega Mikkelija.&lt;ref name=&quot;haggrén&quot;/&gt;{{rp|300–301}}

V srednjem veku je bilo v Espooju približno 70 vaških parcel. V bližini ostankov starodavnih vasi so odkrili starodavna polja in številne prehode. Espaby (na tem mestu je bil kasneje ustanovljen dvorec Espoo) je bil verjetno najstarejša švedsko govoreča vas na tem območju. Ime Espoo se verjetno nanaša na ime reke Espoonjoki (švedsko: Esboån, prvotno Espå / Espåå), ki naj bi izviralo iz dreves trepetlike na obrežju reke (švedska beseda za &quot;trepetlika&quot; je äspe). Ime je bilo prvič omenjeno leta 1431. Prvotno se je sedanja reka Gumbölenjoki preimenovala v Espoonjoki po vasi, ki leži ob reki. Ko so v bližini vasi Södrik ustanovili cerkev, so reko poimenovali Espoonjoki, ki teče od jezera Kirkkojärvi do Kauklahtija.&lt;ref&gt;Mallat, Kaija (ed.): ''Kylä-Espoo – Espoon vanha asutusnimistö ja kylämaisema''. Centre for urban planning in Espoo 2008; pp. 35–38. {{ISBN|978-951-857-381-7}}.&lt;/ref&gt;

Espoo je postal samostojna župnija v 15. stoletju. Prej je bil Espoo kapelska župnija pod Kirkkonummijem. Kamnita stolnica Espoo je bila zgrajena v 1480-ih na pobudo kmetov. Do leta 1670 so vzhodni deli Espooja pripadali župniji Helsinki, nato pa so bili uradno priključeni župniji Espoo in slottslän Raseborg.

Po drugi križarski vojni na Finsko so naseljenci iz Švedske ustanovili stalna kmetijska naselja v Uusimai. Espoo je bil do 1486–1487 pododdelek kongregacije Kirkkonummi. Najstarejši znani dokument, ki se nanaša na Kirkkonummi, je iz leta 1330; Espoo kot podpoglavje je bilo datirano v 1380, čeprav je prvi dokument, ki se neposredno nanaša na Espoo, iz leta 1431. Gradnja stolnice Espoo, najstarejše ohranjene stavbe v Espooju, označuje neodvisnost Espooja. Upravno je bil Espoo del Uusimaa. Ko je bila provinca razdeljena na vzhodno in zahodno provinco, ki ju je upravljal Porvoo oziroma grad Raseborg, je bila vzhodna meja province Raseborg v Espooju. Cesta iz 13. stoletja, ki je povezovala takrat najpomembnejša mesta na Finskem, Kraljeva cesta, poteka skozi Espoo na poti iz Stockholma prek Turkuja in Porvoa v Viipuri.

==== Dvorec Gräsa ====
Najstarejša ''frälse'' posest v Espooju, dvorec Gräsa, je očitno dobila ''frälse'' pravice v poznem 15. stoletju.&lt;ref name=&quot;gräsa&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20210125212509/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Grasan_tarina(98145) Gräsan tarina], city of Espoo. Accessed on 28 November 2020.&lt;/ref&gt; Gräsa je eno najstarejših naselij v Espooju in najstarejše v južnem Espooju, saj je bilo verjetno ustanovljeno že v začetku 14. stoletja, ko se je švedska naselbina preselila v notranjost. Od začetka je bilo naselje na mestu sedanje cerkve Olari na obeh straneh reke Gräsanoja. Odsotnost finskih imen na tem območju razkriva, da je bilo prebivalstvo že od začetka švedsko govoreče.

==== Zgodnje novoveško obdobje ====
[[File:EspoonKartano.jpg|thumb|right|Kraljevi dvorec v Espooju, ki ga je leta 1556 ustanovil švedski kralj Gustav I. Sedanji dvorec je bil dokončan leta 1797 in razširjen leta 1914.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.discoveringfinland.com/attractions-culture/manors/ | title = Manors in Finland | last =  | first =  | date =  | publisher = Discovering Finland | access-date = 7 April 2021 | quote =  | archive-date = 2024-05-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20240530094421/https://www.discoveringfinland.com/attractions-culture/manors/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;]]

Leta 1556 se je kralj [[Gustav Vasa]] odločil stabilizirati in razviti regijo z ustanovitvijo kraljevega dvorca v Espooju. Vlada je kupila vasi Espåby in Mankby ({{lang-fi|Mankki}}) in preselila prebivalstvo drugam ter zgradila kraljevi dvorec v Espåbyju. (Mankby je bil sčasoma zapuščen in ni bil nikoli ponovno naseljen.) Kraljev dvorec je imel kraljevega lokalnega pooblaščenca (''vogt'') in pobiral kraljevi davek v naravi, plačan z delom na kmetiji dvorca. Upravno središče ''Espoon keskus'' je zraslo okoli cerkve in železniške postaje Espoo, vendar je občina do današnjih dni ohranila mrežo podobno strukturo.

V 16. stoletju se je Espoo spremenil v župnijo številnih velikih kmetij. Vojna med Švedsko in Rusijo v poznem 16. stoletju je pritegnila lastnike kmetij, da so v upanju na znižanje obdavčitve ustanovili konjske posesti. Lastniki konjskih posesti so morali podpirati jezdeca v vojnah, ki jih je bojevalo kraljestvo. V poznem 17. stoletju je krona podarila zemljišča plemičem, ki so bili uspešni v vojnah, v nekaj desetletjih pa je zemljišče v Espooju prejelo sedem plemiških družin.

V zgodnjem 18. stoletju sta [[velika severna vojna]] in ''velika jeza'' povzročila revščino med ljudmi. V tem času se je veliko članov posesti v Espooju preselilo na Švedsko. Ustanovitev [[Suomenlinna|Sveaborga]] pred Helsinki je povečala promet v Espooju in številni častniki so kupili vile v Espooju. Gradnja trdnjave je zahtevala prevoz opeke iz tovarn v Espooju. V istem stoletju so se kmetijske novosti, kot sta krompir in razno sadje, razširile iz graščin na kmete.

=== Veliko vojvodstvo Finska in zgodnja industrializacija ===
[[File:Alberga gård2.JPG|thumb|right|Neorenesančni dvorec Alberga, ki ga je zgradil ruski industrialec Feodor Kiseleff v 1870-ih&lt;ref&gt;{{navedi novice |last= Tarkka-Tierala |first= Hannele |date= |title= Albergan historia ulottuu 1600-luvulle |url= https://www.hs.fi/kaupunki/art-2000003688729.html | language = fi |work= Helsingin Sanomat |location= |access-date= 3 April 2021}}&lt;/ref&gt;]]

Švedska vladavina na Finskem se je končala leta 1809, ko je Kraljevina Švedska po finski vojni prepustila vse svoje ozemlje, ki je ostalo na Finskem, pod nadzor [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://yle.fi/aihe/kategoria/elava-arkisto/suomen-sota-1808-1809 | title= Suomen sota 1808–1809 | publisher = Yle Elävä Arkisto | language = fi | access-date= 7 April 2021}}&lt;/ref&gt; Ko je mesto Helsinki leta 1812 postalo glavno mesto novoustanovljenega Velikega vojvodstva Finske, je sosednji župniji Espoo prineslo nov razvoj. Številni vladni uradniki in člani rastočega trgovskega razreda so kupili poletne hiše pri Espooju.
[[File:Senate Atlas, 1870–1907. Sheet VI 29 Espoo.jpg|thumb|left|Ruski vojaški zemljevid, ki prikazuje jugovzhodne dele Espooja med letoma 1870 in 1907]]

V 19. stoletju se je večina prebivalcev Espooja ukvarjala s kmetijstvom. Prebivalcev je bilo okoli 4000, večina ljudi pa je živela v več kot 60 majhnih vaseh. Na polovici stoletja je skoraj 90 % prebivalstva govorilo švedščino kot prvi jezik. Bogata župnijska posestva in dvorci so kot delovno silo potrebovali služkinje, kmečke pomočnike in kmete zakupnike za vzrejo živine, pridelke in pridelavo zelenjave na vrtovih. Ribolov je bil pogost tudi v obalnih območjih. Kmetija Glims v Karvasmäkiju je bila ohranjena kot muzej, ki predstavlja podeželsko življenje v Espooju v tem obdobju, ko je bil industrijski razvoj na Finskem še vedno majhen.

Podeželska skupnost v Espooju se je začela spreminjati v drugi polovici 19. stoletja. Nekaj ​​opekarn je bilo zgrajenih že v 18. stoletju na območju dvorca Espoonkartano, ki stoji v zahodnem delu današnjega mesta, vendar je [[industrijska revolucija]] začela dobivati ​​zagon šele z gospodarskimi reformami carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Finska. Ko se je rusko-finska trgovinska zakonodaja sprostila, so bile ustanovljene nove opekarne v Espoonlahtiju in Kauklahtiju, saj so obale zaliva Espoo zagotavljale visokokakovostno glino za njihovo uporabo. Opeko so večinoma vozili s parniki v sosednje Helsinke, rastočo prestolnico velikega vojvodstva.

Najvidnejši industrijski objekt v 19. stoletju Espoo je bila žaga Bastvik na parni pogon, ustanovljena leta 1876. Poleg rastoče lesne in opekarske industrije je bila leta 1886 na otoku Staffan ustanovljena mizarska delavnica.&lt;ref name=&quot;Soukka&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Ymparisto_ja_luonto/Retkelle_luontoon/Kotikaupunkipolut/Espoonlahti/Soukanranta(75904) | title = Soukanranta | publisher = City of Espoo | language = fi | access-date = 7 April 2021 | archive-date = 24 March 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190324093101/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Ymparisto_ja_luonto/Retkelle_luontoon/Kotikaupunkipolut/Espoonlahti/Soukanranta(75904) | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Otok Staffan je postal dom za visoko usposobljeno in priznano skupnost mizarjev, pogovorno znano kot »Univerza v Espooju« ali »Univerza v Soukki«.

=== Prva svetovna vojna ===
{{glavni|Krepost Sveaborg}}
[[File:Krepost Sveaborg general plan.png|thumb|Zemljevid &quot;Krepost Sveaborg&quot;]]
[[File:Hindenburg, Kaiser, Ludendorff HD-SN-99-02150.JPG|thumb|right|Vojaški poveljniki Nemčije med prvo svetovno vojno: Paul von Hindenburg, cesar Wilhelm II in Erich Ludendorff]]
[[Prva svetovna vojna]] je vplivala na Ruski imperij in Veliko vojvodstvo Finsko, ko je Nemško cesarstvo 1. avgusta 1914 napovedalo vojno Rusiji.&lt;ref&gt;[https://www.onthisday.com/events/august/1 Historical Events on August 1], On This Day. Accessed on 27 November 2020.&lt;/ref&gt; Rusija se je takoj začela pripravljati na vojno proti Nemčiji. Na začetku vojne so bile glavne sile ruske baltske flote skoncentrirane v Sveaborgu pred Helsinki.&lt;ref name=&quot;linnoitus&quot;&gt;[https://yle.fi/aihe/artikkeli/2014/09/29/helsinkia-kiertaa-1-maailmansodan-linnoitusketju-katso-kartta Helsinkiä kiertää 1. maailmansodan linnoitusketju – katso kartta!], YLE. Accessed on 20 December 2017.&lt;/ref&gt; Ruska vojska se je bala, da bo Nemčija uporabila južno Finsko za napad na [[Petrograd]], zato je Rusija začela graditi več kot 20 kilometrov dolgo verigo utrdb okoli Helsinkov, da bi ga zaščitila.&lt;ref name=&quot;kouvola&quot;&gt;Kouvola, Karolina; Sipponen, Leena; Henttonen, Maarit; Valoranta-Saltikoff, Sanna; Heikkilä, Toni; Laamanen, Jaana; Nikkanen, Konsta: ''Sisällissodan aikaan Espoossa.'' City museum of Espoo 2018. {{ISBN|978-951-857-782-2}}.&lt;/ref&gt;{{rp|16}} Gradnja utrdbe se je začela leta 1915 in trajala skoraj tri leta.

Gradnja utrdbene verige je zahtevala ogromno delovne sile. Gradnjo je vodila inženirska uprava [[Sankt Peterburg]]a, v praksi pa je dejansko delo vodilo inženirsko vojaško osebje v Sveaborgu. Lokalni inženirski urad je bil v Leppävaari v Espooju. Čeprav je ruska vojska poskušala ohraniti gradnjo utrdbene verige v tajnosti pred sovražnikom, obstajajo nemška obveščevalna poročila z opisi ruske utrdbene verige.

Zaradi pomanjkanja razpoložljive delovne sile so se Rusi zatekli k razlastitvi, ki jo dovoljuje ruska vojaška zakonodaja. Dvorcem v Espooju je bilo ukazano, naj pošljejo po enega moža in enega konja za delo pri gradnji. Skupno število delovne sile v utrdbi ni znano, vendar je bilo zaradi razlastitve 4000 ljudi, od tega 1300 v Leppävaari in 1500 v Tapioli junija 1916.

16-letna Annukka Koskinen, ki je živela na kmetiji Bergans v Suur-Leppävaara, je junija 1916 pisala o razlastitvi:
&lt;blockquote&gt;
Bilo je res nesramno. Lansko leto so [Rusi] prevzeli nadzor nad tremi velikimi stavbami in zavzeli bi tudi zadnjo, če se ne bi pritožili uradu guvernerja. Celo poletje so gradili utrdbe po celem hribu. Drevesa so posekali in na njihovo mesto zasadili nova. Veste, da bo le malo od teh na novo posajenih dreves preživelo. – To pomlad so [vojaki] na vajah streljali na naša polja. Pred dvema dnevoma smo dobili ukaz, da morajo biti hiša, velika drvarnica in savna naslednji dan do poldneva prazni.&lt;/blockquote&gt;

[[Ruska revolucija]] leta 1917 je ustavila dela na utrdbi. Finska je svojo popolno neodvisnost razglasila decembra 1917 in utrdbe nikoli niso bile dejansko potrebne za zaščito Sankt Peterburga pred nemškim napadom. Utrdbe so bile prikazane samo v eni bitki med finsko državljansko vojno, ko so se rdeče sile v Leppävaari borile z nemškimi silami, ki so prišle na pomoč Beli gardi 14. aprila 1918. Utrdbe so kasneje uporabili kot skladišče streliva in civilno zaščito med drugo svetovno vojno.

=== 20. stoletje ===
Espoo je začel hitro rasti v 1940-ih in 1950-ih. Kmalu po koncu [[nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] je prebivalstvo Espooja naraslo za štiri tisoč, saj so bili v mestu naseljeni vojaki na prvi liniji in evakuirani prebivalci z odstopljenih ozemelj (vključno s polotokom Porkkalanniemi, ki je bil v najemu Sovjetske zveze med letoma 1944 in 1956). Infrastruktura Espooja ni bila pripravljena na tako hitro rast. Velika sprememba se je zgodila v poznih 1940-ih, ko se je Helsinška tehnološka univerza preselila iz Hietalahtija v Helsinkih v večje prostore v Otaniemiju in začelo se je načrtovanje mestne četrti z vrtom Tapiola.

Od leta 1944 do 1956 je zaliv Espoonlahti med Espoom in Kirkkonummijem služil kot meja pomorske baze Porkkala pod nadzorom Sovjetske zveze. Velik del Kirkkonummija, pa tudi ozek pas morja in nekaj otokov v Espooju so bili vključeni v območje pomorske baze.

Za razliko od sosednjega mesta Helsinki Espoo ni uspel razviti pravega mestnega središča, temveč se je oblikoval v območje več središč. Novo upravno središče mesta, ''Espoon keskus'', je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja okoli železniške postaje Espoo in stare cerkve iz sivega kamna v Espooju.

Mesto se je hitro razvilo iz podeželske občine v popolnoma industrijsko mesto in leta 1972 pridobilo mestne pravice. 1. januarja 1972, ko je Espoo pridobil mestne pravice, je imelo več kot 100.000 prebivalcev, zaradi česar je bilo četrto največje mesto v Takratna Finska, po Helsinkih, Turkuju in Tampereju.&lt;ref name=&quot;väliaho&quot;&gt;Väliaho, Tuomo: [https://www.hs.fi/kaupunki/espoo/art-2000009026829.html Vielä 1960-luvulla Espoota pidettiin &quot;villinä läntenä&quot;, jossa olivat omat lait ja käytöstavat – Silloin kyti juonittelu, jollaista ei oltu ennen nähty], ''Helsingin Sanomat'' 28 August 2022. Accessed on 29 August 2022.&lt;/ref&gt;

Zaradi bližine Helsinkov je Espoo kmalu postal priljubljen med zaposlenimi v prestolnici. V petdesetih letih od 1950 do 2000 je prebivalstvo Espooja naraslo z 22.000 na 210.000, predvsem zaradi obsežnih migracij iz drugih delov Finske. Od leta 1944 do 1956 je zaliv Espoonlahti med Espoom in Kirkkonummijem služil kot meja pomorske baze Porkkala pod nadzorom Sovjetske zveze. Velik del Kirkkonummija, pa tudi ozek pas morja in nekaj otokov v Espooju so bili vključeni v območje pomorske baze. V Espooju je železniška postaja Kauklahti blizu meje do mornariške baze postala strogo nadzorovana mejna postaja med Finsko in Sovjetsko zvezo. Kopenska povezava s Porkkalo je potekala preko mostu Kivenlahti. V času pomorske baze je bil del zahodne obale evakuiran, okna hiš v obmejnih vaseh na sovjetski strani pa so morali ponoči zakrivati. Okna vlakov, ki so potovali skozi območje, najeto za Sovjetsko zvezo, so morala biti med prehodom čez sovjetsko ozemlje od zunaj pokrita z lesenimi loputami, ki so se lahko ponovno odprla šele ob ponovnem vstopu na Finsko.

Za razliko od sosednjega mesta Helsinki Espoo ni uspel razviti pravega mestnega središča, temveč se je oblikoval v območje več središč. To je bilo delno zato, ker je bil prostorski načrt iz leta 1968, kjer je bil Espoo razdeljen na štiri ločena območja, z upravnim središčem v Muurali (pozneje znano kot Espoon keskus), delno zato, ker večina zemljišč v Espooju dejansko ni bila v lasti mesta, temveč v zasebni lasti, usmerjanje novogradnje tja, kjer je bilo mogoče, namesto uporabe ustreznega prostorskega načrta.

Precej gosto naseljeni okrožji Tapiola in Leppävaara v vzhodnem Espooju sta bili podvrženi poskusom ločitve od mesta Espoo iz dveh smeri: po eni strani so prebivalci okrožij želeli, da postanejo samostojne občine, po drugi strani pa sosednje mesto Helsinki je hotelo okrožja priključiti Helsinkom. Vsi ti poskusi so bili neuspešni in okrožja so ostala del Espooja, ki se je leta 1963 spremenil iz podeželske občine najprej v trg in nato leta 1972 v mesto.[33] Novo upravno središče mesta, Espoon keskus, je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja okoli železniške postaje Espoo in stare cerkve iz sivega kamna v Espooju.

Necentralizirana narava Espooja je povzročila znatne razlike med njegovimi okrožji. Različni deli Espooja so vključevali bogato vrtno mestno okrožje Tapiola, velika območja, ki so še vedno ostala podeželje, in nova predmestja, kot so Haukilahti, Karakallio in Soukka. Nesoglasja med različnimi okrožji so bila pogosta in so Espooju prinesla sloves prepirljive občine po vsej državi.

Mesto se je hitro razvilo iz podeželske občine v popolnoma industrijsko mesto in leta 1972 pridobilo mestne pravice. 1. januarja 1972, ko je Espoo pridobil mestne pravice, je imelo več kot 100.000 prebivalcev, zaradi česar je bilo četrto največje mesto v Takratna Finska, po Helsinkih, Turkuju in Tampereju.

Zaradi bližine Helsinkov je Espoo kmalu postal priljubljen med zaposlenimi v prestolnici. V petdesetih letih od 1950 do 2000 je prebivalstvo Espooja naraslo z 22.000 na 210.000, predvsem zaradi obsežnih migracij iz drugih delov Finske. Od leta 1945 je večina ljudi v Espooju finsko govorečih. Leta 2006 so švedsko govoreči prebivalci predstavljali komaj 9 % celotnega prebivalstva. Rast prebivalstva se še vedno nadaljuje, vendar počasneje. Poleti 2022 je prebivalstvo Espooja naraslo na več kot 300.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://yle.fi/uutiset/3-12515985|title=Espoolaisia on nyt 300 000 – kaupunginjohtaja Jukka Mäkelä kävi onnittelemassa tuoreinta espoolaista|first=Rosa|last=Lehtokari|work=Yle|date=29 June 2022|access-date=31 August 2022|language=fi}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
=== Splošno ===
[[File:Subdivisions of Espoo-fi.svg|thumb|left|upright|Okrožja in večja območja Espooja]]
[[File:Kyto linjataulut.jpg|thumb|right|Gole pečine na otokih zunanjega arhipelaga se bližje obali spremenijo v gozdnate otoke. Ta slika prikazuje nekdanji utrdbeni otok Kytö.]]
[[File:Kasavuori 19.7.2019.jpg|thumb|right|Pogled na pokrajino s hriba Kasavuori v Soukki]]
[[File:Nuuksio peat accumulations.jpg|thumb|right|[[Narodni park Nuuksio]]]]

Espoo ima površino 528 kvadratnih kilometrov - 312 kvadratnih kilometrov (59 %) kopnega in 216 kvadratnih kilometrov (41 %) vode. Morska voda predstavlja 37 % celotne površine Espooja, celinska voda pa nekaj več kot 3 %. Severno od bujnih rečnih območij in polj v osrednjem Espooju se arhipelaško in obalno območje v južnem Espooju spreminja v jezersko in skalnato območje. Ponekod jezerska območja v severnem Espooju spominjajo na [[Finsko pojezerje]]. Največji del jezerskega grebena v Nuuksiu je v Espooju, del pa je v sosednjem Vihtiju.&lt;ref name=&quot;paikkala&quot;&gt;Paikkala, Sirkka (ed.): ''Järvi-Espoo: vesistönimet, luontoa, historiaa ja tulevaisuutta.'' Nomenclature unit of the urban planning bureau of Espoo 1992. {{ISBN?}}&lt;/ref&gt;{{rp|5}} Največji jezeri v Uusimai, Lohjanjärvi in ​​Hiidenvesi, sta zahodno od grebena.

Najvišja točka v Espoo je Velskola na 114,2 m nadmorske višine, najnižja točka pa je na morski gladini. Espoo je del regije glavnega mesta Helsinki in meji na mesta, kraje in občine Kirkkonummi, Vihti, Nurmijärvi, Vantaa, Kauniainen in Helsinki.

Za mesto te velikosti je Espoo dom izjemno velikih naravnih območij. Za južni del mesta je značilno morsko okolje, vključno z razgibano obalo in arhipelagom, ki ga sestavlja 165 otokov.&lt;ref name=&quot;Espoo-tarina&quot;&gt;{{cite magazine |date= 11 September 2017 |title= Espoo-tarina |url= https://www.espoo.fi/fi-fi/espoon_kaupunki/paatoksenteko/espootarina |language= fi |magazine=  |location= Espoo |publisher= City of Espoo |page= 2 |access-date= 2 April 2021 |archive-date= 16 April 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210416212017/https://www.espoo.fi/fi-fi/espoon_kaupunki/paatoksenteko/espootarina |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

=== Geologija ===
Minerali in strukture skalnate in hribovite topografije Espooja so nastali pred približno 1880 do 1650 milijoni let. Zlasti Weichselska poledenitev je vplivala na sedanje okolje – celinska ledena plošča se je pred približno 13 tisoč leti umaknila iz današnjega lokacije. Prva območja, ki so prišla na površje izpod morja, so bili visoki hribi v severnem Espooju, kot je Mustankorvenkallio.&lt;ref name=&quot;kohteet&quot;&gt;[http://docplayer.fi/512129-Espoon-arvokkaat-geologiset-kohteet-2006.html ESPOON ARVOKKAAT GEOLOGISET KOHTEET 2006], environmental centre of Espoo. Accessed on 9 November 2017.&lt;/ref&gt;{{rp|11}} Številne gladke pečine na morski obali in v arhipelagu so nastale zaradi obrabe celinske ledene plošče; na njihovih površinah so utori, ki kažejo smer toka ledene plošče. Ledene gore, ki so se odcepile od ledene plošče, so prenesle ledeniške neravnine, vključno s tistimi v Kunnarli, Soukki in Suomenoji.

Glavne vrste kamnin v kamninski podlagi Espoo so [[gnajs]], [[migmatit]], [[granit]], [[gabro]], [[amfibolit]] in [[sljuda|sljudni]] [[skrilavec]]. Redek orbikularni granit je mogoče najti v Nuuksiu, nahajališče je mednarodno dragoceno. Marsikje so na skalni podlagi debele plasti ilovice, njive pa so bile preorane na z ilovico prekrite doline. Debelina glinenih plasti je nastala predvsem v Baltskem ledenem jezeru in morju Yoldia. Učinek kamninske podlage na tradicionalno naravno krajino Espoo je bil pomemben; iz plitko valovitih polj se dvigajo visoke in strme pečine. Podolgovata jezera v severnem Espooju so v dolinah v skalni podlagi. Oblikovanje kamninske podlage je določilo oblike obale, kot sta Espoonlahti in Laajalahti. Zaradi narivanja, razbarvanja gozdov in zaraščanja jezer so ponekod na ilovici nastala [[barje|barja]] in plasti [[šota|šote]].

=== Morsko območje ===
Morsko območje Espoo je precej ozek pas med morskima območjema Helsinki in Kirkkonummi.&lt;ref name=&quot;selvitys&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20160418012503/http://uudenmaanliitto.fi/files/15235/Uudenmaan_meri-_ja_rannikkoalueselvitys_E142-2014.pdf UUDENMAAN MERI- JA RANNIKKOALUESELVITYS], Helsinki-Uusimaa Regional Council. Accessed on 5 November 2017.&lt;/ref&gt;{{rp|26}} Globina južnega dela morskega območja, v zunanjem arhipelagu, je največ nekaj deset metrov. Ladijska pot med Helsinki in [[Stockholm]]om na Švedskem poteka skozi najbolj oddaljene dele morskega območja, ki vsebuje majhne otočke brez gozdov, ki jih naplavlja morje. Eden od njih je nekdanji utrdbeni otok Kytö. Najmanjši otoki so plitvi otočki, kot je Stenskär. So pomembna gnezdišča ptic in številna med njimi so naravno zavarovana območja. Poleti so lahko na otokih cvetoči travniki. Otoki, ki so najbližje obali Espooja, so Stora Herrö, Pentala, Kopplorna in Lehtisaaret. Otoki gostijo številne počitniške zgradbe in jih pogosto imenujejo vmesni arhipelag.

Otoki v notranjem arhipelagu so večji in bujnejši ter vsebujejo pristanišča za čolne in stavbe ter stalna naselja na otokih, ki so najbližje obali. Obstaja kopenska povezava s celino do naseljenih otokov v Suvisaaristu in tvori svoje okrožje z bolj podeželsko podobo kot večina Espooja.

Morsko območje se razteza v notranjost na mnogih mestih kot zalivi, od katerih sta največja Espoonlahti na zahodu in Laajalahti na vzhodu. Zalivi na obali med njimi so Nuottalahti, Haukilahti in Otsolahti. Zalivi so plitvi in ​​vsebujejo veliko otokov, zlasti v Espoonlahtiju. Večina otokov v Laajalahtiju sega čez občinsko mejo v Helsinkih. Največji polotok v Espooju je Soukka, ki se na jugu razlomi v arhipelag. Tako polotok skorajda ne ponuja razgleda na odprto morje. Najbližja pristanišča za ladje so v Helsinkih, obala Espooja pa vsebuje veliko majhnih pristanišč za čolne, največje pa je pristanišče za čolne v Suomenoji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20181202024624/https://www.espoo.fi/fi-FI/Kulttuuri_ja_liikunta/Ulkoilu/Veneily/Venesatamat Venesatamat], city of Espoo. Accessed on 15 March 2019.&lt;/ref&gt; Pomorski promet pred Espoom je sestavljen predvsem iz motornih čolnov različnih velikosti, vodnih skuterjev in trajektov, ki skrbijo za promet v arhipelagu.

Z vidika naravne geografije so obalne vode Espooja razdeljene na štiri različna morska območja, ki jih sestavljajo šteto od zahoda Espoonlahti, Suvisaaristo-Lauttasaari in Seurasaari. Četrto morsko območje je Helsinki-Porkkala južno od ostalih treh. Površina morskega območja Espoonlahti je 19,2 kvadratnih kilometrov. Območje naravnega rezervata Espoonlahti je v njegovem severnem delu. Zahodni del morskega območja je v sosednji občini Kirkkonummi. Površina morskega območja Suvisaaristo-Lauttasaari je 48,5 kvadratnih kilometrov. Sega od obal otokov Stora Herrö in Pentala do Zahodnega pristanišča v Helsinkih. Površina morskega območja Seurasaari je 13,1 kvadratnih kilometrov. Naravni rezervat Laajalahti se nahaja v njegovem severozahodnem delu. Večina morskega območja je v sosednjih Helsinkih. Površina morskega območja Helsinki-Porkkala je 400,5 kvadratnih kilometrov. Sega od vzhodne obale polotoka Porkkalanniemi do Suomenlinne in Santahamine. Otoki v morskem območju vključujejo Kytö, Stenskär, Knapperskär in Gåsgrund.&lt;ref&gt;[http://www.jarviwiki.fi/wiki/Espoo Espoo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220927030711/https://www.jarviwiki.fi/wiki/Espoo |date=2022-09-27 }}, environmental centre of Finland. Accessed on 12 October 2019.&lt;/ref&gt;

=== Obala ===
Obala Espooja je dolga približno 58 kilometrov in pred njo je 165 otokov. Obala je raznolika in vsebuje propadajoče zalive, trstičje, peščene plaže, obalne pečine in pristanišča za čolne. Okrožje Westend vsebuje zasebne hiše, ki segajo do morske obale, medtem ko je morska obala v preostalem delu Espooja večinoma v javni uporabi. Pohodniška pot Rantaraitti se razteza skoraj čez celotno morsko obalo Espooja. Okrožje Kivenlahti vsebuje obalne pečine, umetno obalo in peščene plaže.

Kopno v Espooju se dvigne za približno četrt metra na stoletje in vlažne dvignjene obale počasi postajajo močvirja.

=== Celinsko območje ===
[[File:Day trip in Nuuksio National Park .jpg|thumb|right|Jezero Pitkäjärvi v Nuuksiu v severnem Espooju]]
[[File:Mankinjoki Espoonkartano Espoo 260921.png|thumb|right|Reka Mankinjoki hitro teče v osrednjem mestu Espoo]]

V Espooju je šest območij Natura 2000: gozdno območje Bånberget, Espoonlahti-Saunalahti (delno v Kirkkonummiju), ptičje vode Laajalahti, Matalajärvi, Nuuksio (delno v Kirkkonummiju in Vihtiju) ter barja, gaji in stari gozdovi v Vestri (delno v Vantaa).&lt;ref&gt;[http://www.ymparisto.fi/fi-FI/Luonto/Suojelualueet/Natura_2000_alueet?f=Uudenmaan_ELYkeskus Uudenmaan Natura 2000 -alueet], environmental council of Finland. Accessed on 16 August 2014.&lt;/ref&gt; Gozdovi v Espooju so večinoma borovi, sestavljeni večinoma iz smrek in borovcev, z nekaj listavcev. Ponekod so bujni in raznoliki nasadi, ki vsebujejo veliko trdega lesa, kot je hrast. Ekološko osrednje območje južnega Espooja je Espoo Central Park, sestavljen predvsem iz dveh gozdnih masivov: Harmaakallo in Bosmalm.&lt;ref&gt;[https://www.sll.fi/mita-sina-voit-tehda/tule-mukaan-toimintaan/suomi-100/luontohelmet/espoon-keskuspuisto Espoon Keskuspuisto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171111073019/https://www.sll.fi/mita-sina-voit-tehda/tule-mukaan-toimintaan/suomi-100/luontohelmet/espoon-keskuspuisto |date=2017-11-11 }}, Nature preservation association of Finland. Accessed on 7 November 2017.&lt;/ref&gt;

Najbolj znano in najbolj priljubljeno naravno območje v Espooju je [[narodni park Nuuksio]], ki je na jezerskem višavju severnega Espooja, ki sega do Kirkkonummija in Vihtija. Nuuksio poleg sosednjih gozdov in bazenov sladke vode vsebuje majhna barja in travnike. Na tem območju so tudi bujne doline s potoki.&lt;ref&gt;Hiironniemi, Kalevi; Pajakoski, Johanna: ''Kuin pieni Suomi: Espoon luontoa mereltä erämaahan'', p. 10. City of Espoo 2008. {{ISBN|978-951-857-514-9}}.&lt;/ref&gt;

Najvišja točka v Espooju, Mustankorvenkallio, je v Velskoli jugozahodno od Saarijärvija 114 metrov nad morsko gladino in več kot 40 metrov nad vodno gladino Saarijärvija. Zelo blizu obale so tudi precej visoke točke, kot je hrib Kasavuori v Soukki, ki se dviga do 44 metrov nad morsko gladino.

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
Živalstvo mestnega osrednjega parka predstavlja tipično vrsto finskih gozdnih vrst. Najpogostejše rastline v Centralnem parku so ''Equisetum'', praproti, ''Anemone'', ''Lythrum'' in ''Orchidaceae''. Običajne vrste sesalcev, ki so prisotne so evropski in planinski zajec, [[rakunasti pes]], [[navadna veverica]], [[los]], [[lisica]], različne vrste netopirjev, [[jazbec]], pa tudi srnjad in [[belorepec]], ki je bil na Finsko prinesen v 1930-ih kot darilo finsko-ameriških migrantov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last= Mansikka |first= Heli |date= |title= Suomi sai Amerikan lahjaksi 7 valkohäntäpeuraa, ne vapautettiin luontoon ja nyt niitä on 100 000 – laukonpeurojen historia on kiehtova tarina isänmaanrakkaudesta |url= https://yle.fi/uutiset/3-10290307 | language = fi |work= Yle |location= |access-date= 3 April 2021}}&lt;/ref&gt;

Ptičji rezervat Suomenoja v kraju Finnoo, južni Espoo, velja za nacionalno pomemben zaradi svoje raznolikosti ptic.&lt;ref name=&quot;suomenluonto&quot;&gt;{{navedi splet| url= https://suomenluonto.fi/artikkelit/retkivinkki-finnoon-allas-espoon-suomenojalla/ | title= Retkivinkki: Finnoon allas Espoon Suomenojalla | publisher= Suomen Luonto | access-date= 13 February 2021 | language = fi}}&lt;/ref&gt; Med drugim so tu ogrožena [[zelenonoga tukalica]], pa tudi zlatouhi ponirek (''Podiceps auritus'') in raca konopnica (''Mareca strepera''). Najpogostejša in najpogostejša vrsta morskih ptic je rečni galeb (''Chroicocephalus ridibundus''), vendar je [[labod pevec]] pogost prizor v mestnem arhipelagu, kjer lahko najdemo tudi orla belorepca.

Mesto je dom 73 ranljivim ali ogroženim vrstam,&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.espoo.fi/en-US/Housing_and_environment/Environment_and_nature/Endangered_species(139256) | title= Endangered species | publisher= City of Espoo | access-date= 11 March 2021 | archive-date= 31 July 2021 | archive-url= https://web.archive.org/web/20210731215115/https://www.espoo.fi/en-US/Housing_and_environment/Environment_and_nature/Endangered_species(139256) | url-status= dead }}&lt;/ref&gt; vključno s sibirsko letečo veverico, katere finska populacija je zaradi sečnje že več desetletij strmo upadala. Leteča veverica velja za uradno žival Espooja, populacije veveric pa so še posebej številne v najsevernejših delih mesta. V nekaterih južnih območjih, vključno s Centralnim parkom, Soukka, Espoon keskus, Tapiola, Laajalahti, Hannusmetsä in Matinkylä je prisotna tudi leteča veverica.

== Prebivalstvo ==
Mesto Espoo ima 314.024 prebivalcev, kar ga uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev na Finskem. Mesto Espoo je del metropolitanskega območja Helsinkov, ki je z 1.582.452 prebivalci največje mestno območje na Finskem. V mestu živi 5 % finskega prebivalstva. V Espooju ima 22 % prebivalcev tujce, kar je skoraj trikrat več kot nacionalno povprečje.&lt;ref name=&quot;Stat-finland-population-38,000-persons&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://stat.fi/en/publication/cl8lprraorrr20dut5a0tywm5 | title=Number of foreign-language speakers grew by nearly 38,000 persons | date=31 May 2023 | publisher=Statistics Finland | access-date=12 September 2023 | language=en }}&lt;/ref&gt;

Mesto je 7. najgosteje naseljeno mesto na Finskem. Leta 2022 je bila povprečna starost ljudi v Espooju 39,0 let, kar je nižje od povprečne starosti na Finskem (43,7 let). Leta 2021 je imelo prebivalstvo Espooja drugi najvišji povprečni dohodek na Finskem za Kauniainenom.&lt;ref name=&quot;Stat-finland-income-distribution-statistics&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://stat.fi/en/statistics/tjt | title=Income distribution statistics | date=31 May 2023 | publisher=Statistics Finland | access-date=26 September 2023 | language=en }}&lt;/ref&gt;

== Kultura in znamenitosti ==
* [[Stolnica Espoo]] sega v pozno 15. stoletje. Krasijo jo poslikave iz začetka 16. stoletja, današnjo podobo pa je dobila šele okoli leta 1820.
* Satelitsko mesto Tapiola iz 1960-ih je posebno zanimivo arhitekturno.
* Finski muzej ur se osredotoča na merjenje časa ter zgodovino ur in izdelovanja ur. Njegovo poslanstvo je promocija znanja o urah in urarstvu na Finskem.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Finskem]]

== Opombe ==
{{sklici|group=note}}
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivoyage}}
*[https://www.espoo.fi/en City of Espoo] – Uradna stran
*[https://www.visitespoo.fi/en Visit Espoo] Espoo za popotnike
*[https://www.aalto.fi/en Aalto University] – Uradna stran Univerze

[[Kategorija:Mesta na Finskem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gqxti66j8i28czjgy5vwg25lq01y5oc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih tenisačev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73565</id>
    <revision>
      <id>6672597</id>
      <parentid>6623767</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:11:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6672597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3191" sha1="jq2leqlfjn69x4d4lggf2xicaenl5h6" xml:space="preserve">

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Timotej Adamič]]
* [[Gregor Aljančič]]

== B ==
* [[Aljaž Bedene]]
* [[Andraž Bedene]]
* [[Evgen Bergant]]
* [[Miron Bleiweis]]
* [[Grega Boh]]
* [[Iztok Božič]]
* [[Svetla Božičnik]]
*[[Boris Breskvar]]

== C ==

* [[Miran Cedilnik]]

== Č ==
* [[Maša Čemažar]] 
* [[Pia Čuk]]

== D ==
* [[Tom Kočevar Dešman]]
* [[Sebastian Dominko]]

== E ==

* [[Veronika Erjavec]]

== F ==
* [[Živa Falkner]]
*[[Aleš Filipčič]]
*[[Tadeja Florjančič]]

== G ==
* [[Anja Gal]]
* [[Kristina Godec]]
* [[Aleš Golja]] (trener)
* [[Luka Gregorc]]
* [[Alenka Grmovšek]]
* [[Leo Grmovšek]]

== H ==
* [[Polona Hercog]]
*[[Tina Hergold]]

== J ==
* [[Dalila Jakupović]]
* [[Joško Janša]]
* [[Nina Janžekovič]]
* [[Rok Jarc]]
* [[Mima Jaušovec]]
*[[Tjaša Jezernik]]
*[[Andraž Jovanovič]]
* [[Noka Jurič]]
* [[Blaž Jurjec]]
* [[Matjaž Jurman]]
* [[Kaja Juvan]]
* [[Aljaž Jeran]]

== K ==
* [[Kim Kambič]]
* [[Jaka Kaplja]]
* [[Jasmina Kajtazovič]]
* [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]]
* [[Marino Kegl]] (gluh)
* [[Saša Klaneček]]
*[[Metod Klemenc]] [[Metod Klemenc]] (1934-2023)
*[[Andreja Klepač]]
*[[Aleš Kobav]] (trener)
*[[Tom Kočevar Dešman]]
*[[Nastja Kolar]]
*[[Igor Košak (tenisač)|Igor Košak]] (*1958)
*[[Milan Košnik]] (trener)
*[[Neno Košorok]] (trener, prof. FŠ)
*[[Katja Kovač (tenisačica)|Katja Kovač]]
* [[Andrej Kračman]]
*[[Andrej Kraševec]] - trener
* [[Tina Križan]]
*[[Simon Krumpak]]
*[[Gregor Krušič]]

== L ==
* [[Sven Lah]]
*[[Pia Lovrič]]
* [[Karin Lušnic]]

== M ==
* [[Tadeja Majerič]]
* [[Mojca Manfreda]] (trenerka)
* [[Maja Matevžič]]
* [[Ela Nala Milić]]
* [[Miha Mlakar]] (trener, raziskovalec)
* [[Barbara Mulej]]
* [[Matjaž Mulej]]

== O ==
* [[Boštjan Ošabnik]]

== P ==
* [[Erazem B. Pintar]] (trener)
* [[Stane Pintar]] – Pinč
* [[Alenka Pipan]]
* [[Špela Pipan]]
* [[Manca Pislak]]
* [[Tina Pisnik]]
* [[Tjaša Planinšek]]
* [[Marko Por]]
* [[Nina Potočnik]]
* [[Moni Potrč]]
* [[Maša Požar]]
* [[Tomas Lipovšek Puches]]

== R ==
* [[Aljaž Radinski]]
* [[Nika Radišić]]
*[[Špela Rajh]]
* [[Petra Rampre]]
*[[Zora Ravnik]] 1892 - ?
*[[Ivo Razboršek]] (1923-96)
* [[Nik Razboršek]]
* [[Polona Reberšak]]
* ([[Ciril Ribičič]])
* [[Blaž Rola]]

== S ==
* [[Eza Sernec Maire]]
* [[Janez Semrajc]]
* [[Uroš Sever]]
* [[Gregor Sok]] (trener)
* [[Katarina Srebotnik]]
* [[Maks Svenšek]]

== Š ==
* [[Žiga Šeško]]
* [[Natalija Šipek]]
*[[Ana Škafar]]
*[[Aleksander Škulj]]
*[[Irena Škulj]]
*[[Karmen Škulj]]
*[[Tjaša Šrimpf]]

== T ==
* [[Zmago Tajnšek]]
*[[Tomislav Ternar]]
* [[Marko Tkalec]]
* [[Andraž Tome]] (trener)
* Stojan Tomovič
* [[Blaž Trupej]]

== U ==
* [[Mike Urbanija]]
* [[Borut Urh]]

== V ==

* [[Leon Vidic]] ?
*[[Ljuban Vodeb]] - Dado
* [[Srečko Voglar]] - Tedi

== Z ==
* [[Eva Zagorac]]
*[[Maša Zec Peškirič]]

* [[Matija Zgaga]]
* [[Tamara Zidanšek]]

== Ž ==
* [[Grega Žemlja]]
* [[Marsel Žnuderl]]
*[[Aljoša Žvirc]]

{{seznami narodov po poklicu|tenisačev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Tenisači]]
[[Kategorija:Slovenski tenisači|*]]</text>
      <sha1>jq2leqlfjn69x4d4lggf2xicaenl5h6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Francesco Guccini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73958</id>
    <revision>
      <id>6672889</id>
      <parentid>6244758</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:56:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>slog, --lažen podatek o smrti</comment>
      <origin>6672889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5916" sha1="p1kvwck65pqdwv53curg15je66zsk1t" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Francesco Guccini''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[14. junij]] [[1940]], [[Modena]].

Guccini je eden izmed pomembnejših [[seznam italijanskih kantavtorjev|italijanskih kantavtorjev]]. Je tudi pisec knjig, besedila njegovih pesmi mnogi smatrajo kot prave [[poezija|poezije]].

== Življenjepis ==
Francesco Guccini je rojen v [[Modena|Modeni]], natančneje v Ulici Domenico Cucchiari 22, 14. junija leta 1940, štiri dni po pričetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Prav 10. junija leta 1940 je [[Italija]] napovedala vojno [[Francija|Franciji]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]. Tako se je Feruccio Guccini, oče bodočega [[Pesnik|poeta]] in kantavtorja, moral odpraviti na [[fronta (vojaštvo)|fronto]]. Francesco se je skupaj z materjo Ester Prandi, preselil na varno k babci in dedku, ki sta živela v Pávani, majhni vasici v [[Pistoia|Pistojskih]] [[apenini]]h.

Pet let kasneje, leta 1945, se je Francesco z materjo in očetom, ki je avgusta tistega leta prišel s fronte, vrnil v njegov rojstni kraj, Modeno. Tam je uspešno zaključil osnovno in srednjo šolo. Nekje leta 1957 je spoznal Alfia Cantarellija, kasneje bobnarja pri skupini Equipe 84, ki si je želel ustanoviti skupino, manjkajoča člena sta bila le še kitarist in pevec. Tako je na svoj račun prišel Francesco Guccini, ki se je pred tem naučil igrati kitaro. Nastal je bend, imenovan Marinos, kasneje so se preimenovali v Gatti. Igrali so predvsem prirejene rock uspešnice tistih časov.

Leta 1961 se je Francesco z družino preselil v [[Bologna|Bologno]], kjer živi še danes. Prav tistega leta je napisal svojo prvo pesem »L'antisociale«.

Leta 1962 se je, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, odpravil na obvezno vojaško služenje, kjer je spoznal svet poezije [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]]. Po koncu vojaškega roka se je pridružil neki glasbeni skupini in med tem ponovno obiskoval fakulteto, ki pa je ni zaključil.

V šestdesetih letih je pisal pesmi za novonastali skupini [[Equipe 84]] in [[I Nomadi]]. Najbolj popularne so »Auschwitz« in »Dio è morto« (v slovenskem prevodu: »Bog je mrtev«). Slednja je doživela cenzuro na nacionalnem radiju, med tem ko jo je [[Radio Vaticana]], začuda brez zadržkov, predvajal.

== Diskografija ==

* 1967 - ''[[Folk beat n. 1]]''
* 1969 - ''[[Due anni dopo]]''
* 1970 - ''[[L'isola non trovata]]''
* 1972 - ''[[Radici]]''
* 1973 - ''[[Opera buffa (album)|Opera buffa]]'' (v živo)
* 1974 - ''[[Stanze di vita quotidiana]]''
* 1976 - ''[[Via Paolo Fabbri 43]]''
* 1978 - ''[[Amerigo]]''
* 1979 - ''[[Album concerto]]'' (v živo s skupino I Nomadi)
* 1981 - ''[[Metropolis (album)|Metropolis]]''
* 1983 - ''[[Guccini (album)|Guccini]]''
* 1984 - ''[[Fra la via Emilia e il West]]'' (v živo)
* 1987 - ''[[Signora Bovary]]''
* 1988 - ''[[...quasi come Dumas...]]'' (v živo)
* 1990 - ''[[Quello che non...]]''
* 1993 - ''[[Parnassius Guccinii (album)|Parnassius Guccinii]]''
* 1996 - ''[[D'amore di morte e di altre sciocchezze]]''
* 1998 - ''[[Guccini live collection]]'' (v živo)
* 2000 - ''[[Stagioni (Guccini)|Stagioni]]''
* 2001 - ''[[Guccini Live @ RTSI]]'' (v živo)
* 2004 - ''[[Ritratti]]''
* 2005 - ''[[Anfiteatro Live]]'' (v živo)

== Bibliografija ==
* 1980 - ''Vita e morte del brigante Bobini detto »Gnicche«'', Lato Side
* 1989 - ''[[Croniche Epafaniche]]'', Feltrinelli
* 1992 - ''Vacca di un cane'', Feltrinelli
* 1994 - ''Storie d'inverno'', Mondadori
* 1997 - ''Macaronì'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori
* 1998 - ''Un disco dei Platters: romanzo di un maresciallo e una regina'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori
* 1999 - ''Un altro giorno è andato'', Giunti
* 2001 - ''Questo sangue che impasta la terra'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori
* 2001 - ''Storia di altre storie'' (z Vincenzom Ceramijem), Piemma
* 2002 - ''Lo spirito e altri briganti'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori
* 2003 - ''Cittanòva blues'', Mondadori
* 2005 - ''L'uomo che reggeva il cielo'', Libreria dell'Orso
* 2005 - ''La legge del bar e altre comiche'', Mondadori

== Filmi ==
* ''Bologna. Fantasia, ma non troppo, per violino'' (1976), režija: [[Gianfranco Mingozzi]] - sodeluje kot Igralec
* ''Nenè'' (1977), režija [[Salvatore Samperi]] - prispeval je glasbo
* ''I giorni cantati'' (1979), režija [[Paolo Pietrangeli]] - sodeluje kot igralec in prispeva glasbo
* ''Musica per vecchi animali'' (1989), režija [[Umberto Angelucci]] in [[Stefano Benni]] - sodeluje kot igralec
* ''Nero'' (1992), režija: [[Giancarlo Soldi]] - prispeval je glasbo
* ''Radiofreccia'' (1998), režija: [[Luciano Ligabue]] - sodeluje kot igralec
* ''Ormai è fatta'' (1999), režija: [[Enzo Monteleone]] - sodeluje kot igralec
* ''Ti amo in tutte le lingue del mondo'' (2006), režija [[Leonardo Pieraccioni]] - sodeluje kot igralec

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih kantavtorjev]]
* [[seznam italijanskih pesnikov]]
* [[seznam italijanskih filmskih igralcev]]
* [[seznam italijanskih filmskih režiserjev]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.francescoguccini.it/ Uradna spletna stran]
* [http://www2.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm Bibliografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100207023511/http://www.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm |date=2010-02-07 }}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1940|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski kantavtorji|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski pesniki|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski filmski igralci|Guccini, Francesco]]
[[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|Guccini, Francesco]]</text>
      <sha1>p1kvwck65pqdwv53curg15je66zsk1t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brescia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78383</id>
    <revision>
      <id>6672779</id>
      <parentid>6669549</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:29:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 4 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60164" sha1="4y1681589zxjbhk0vpw4r79mvqesoov" xml:space="preserve">{{about|mestu|pokrajino|Brescia (pokrajina)|drugo uporabo|}}
{{Infobox Italian comune
| name                = Brescia
| official_name       = Città di Brescia
| native_name         = Brèsa
| image_skyline       = {{Photomontage|position=center
| photo1a = Brescia - Duomo Nuovo visto dal castello.jpg
| photo2a = 481BresciaLoggia.jpg 
| photo2b = Brescia Castello torre dei Prigionieri.jpg
| photo3a = Duomo vecchio facciata Brescia.jpg
| photo3b = Tempio Capitolino Piazza del Foro Brescia.jpg 
| photo4a = Tramonto_su_Brescia_(Foto_Luca_Giarelli).jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = #FFFFFF
| border = 0
| foot_montage = V smeri urinega kazalca od zgoraj: nočni pogled na Brescio z [[Nova stolnica, Brescia|Novo stolnico]] in Pégolskim stolpom (desno); grad Brescia; ''Kapitol'' ([[UNESCO]] dediščina); panorama Brescie; [[Stara stolnica, Brescia|Stara stolnica]]; in [[Piazza della Loggia]]
}}
| image_flag          = Flag of Brescia.svg
| image_shield        = Brescia-Stemma.png
| nicknames              = {{plainlist|
* ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije')
* ''La città della Mille Miglia'' ('Mesto Mille Miglia')}}
| motto                  = ''Brixia fidelis'' ('Brescia zvesta')
| image_map           = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| latd  = 45 |latm  = 32 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 10 |longm = 14 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = 
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lombardija]]
| province            = [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] (BS)
| frazioni            = Fornaci, Sant'Eufemia, San Polo, Urago Mella, Sant'Anna, Mompiano
| established_title      = prva naselitev:&lt;br/&gt;keltsko naselje:&lt;br/&gt;Rimsko naselje:
| established_date       = 1200 pr. n. št.&lt;br/&gt;7. stol. pr. n. št.&lt;br/&gt;89 pred n. št.
| mayor_party         = 
| mayor               = Laura Castelletti
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 90,7
| population_footnotes   =&lt;ref name=&quot;population&quot;&gt;{{cite web|title=Monthly Demographic Balance|url=https://demo.istat.it/app/?l=en&amp;a=&amp;i=D7B|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}&lt;/ref&gt;
| population_total       = 201.342
| population_as_of       = 2026
| population_demonym     = {{ubli|{{langx|en|Brescian}}|{{langx|it|bresciano|links=no}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|it|bresciana}} ({{abbr|f.|feminine}})|{{langx|lmo|label=Brescian|bresà}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|lmo|bresàna}} ({{abbr|f.|feminine}}}}
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 149
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = sveta Faustin in Jovita
| day                 = 15. februar
| postal_code         = 25121-25136
| area_code           = 030
| website             = {{official website|http://www.comune.brescia.it}}
| footnotes           = 
}}
'''Brescia''' ({{IPA|it|ˈbreʃʃa|lang|It-Brescia.ogg}}, {{IPA|it|ˈbreːʃa|local|generic=yes}}; {{langx|lmo|link=no|label=Brescian|Brèsa}} {{IPA|lmo|ˈbrɛsɔ, ˈbrɛhɔ, ˈbrɛsa, ˈbrɛha|}}; {{langx|vec|Bressa}} ali {{lang|vec|Bresa}}; {{langx|la|Brixia}}) je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju [[Alpe|Alp]], nekaj kilometrov od [[Gardsko jezero|Gardskega]] in [[Jezero Iseo|jezera Iseo]]. Z 201.342 prebivalci je drugo največje mesto v Lombardiji (za [[Milano]]m), četrto največje v severozahodni Italiji in najsevernejše italijansko mesto med tistimi z več kot 200.000 prebivalci. Mestno območje Brescie se razteza preko upravnih meja mesta in ima 672.822 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;UrbanismiInItalia&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |access-date=2 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110011158/http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |archive-date=10 November 2011 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt; medtem ko v njenem metropolitanskem območju živi več kot 1,5 milijona ljudi.&lt;ref name=UrbanismiInItalia/&gt; Mesto je upravno središče [[Brescia (pokrajina)|pokrajine Brescia]], ene največjih v Italiji, z več kot 1,2 milijona prebivalcev.

Brescia (v antiki ''Brixia''), ustanovljena pred več kot 3200 leti, je pomembno regionalno središče že od predrimskih časov. V njenem starem mestnem jedru so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji&lt;ref name= benic&gt;{{cite web |url=http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |title=Italia langobardorum, la rete dei siti Longobardi italiani iscritta nella Lista del Patrimonio Mondiale dell'UNESCO |website=beniculturali.it |language=it |trans-title=Italia langobardorum, the network of the Italian Longobards sites inscribed on the UNESCO World Heritage List |access-date=14 May 2014 |archive-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030220341/http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= unesc&gt;{{cite web |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1318.pdf|title=THE LONGOBARDS IN ITALY. PLACES OF THE POWER (568–774 AD). NOMINATION FOR INSCRIPTION ON THE WORLD HERITAGE LIST |website=unesco.org |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; in številni spomeniki, kot so srednjeveški grad, stara in nova stolnica, renesančni trg Loggia in racionalistični trg Vittoria.

Monumentalno arheološko območje rimskega [[forum]]a in samostanskega kompleksa San Salvatore-Santa Giulia sta postala del Unescove svetovne dediščine kot del skupine sedmih mest, vpisanih kot Longobardi v Italiji, kraji moči.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&amp;sezb=6|title=&quot;Brescia: description of goods&quot; on Italialangobardorum.it|access-date=14 May 2013|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190655/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&amp;sezb=6|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Brescia velja za pomembno industrijsko mesto.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Matteo|last=Meneghello|url=http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|title=Brescia remains Italy's industrial capital|website=italy24.ilsole24ore.com|date=27 November 2014|access-date=31 July 2015|archive-date=5 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305223836/http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Metalurgija in proizvodnja kovinskih delov, strojnega orodja in strelnega orožja sta še posebej gospodarskega pomena, skupaj s strojništvom in avtomobilizmom. Med večjimi podjetji s sedežem na območju Brescie so komunalno podjetje A2A, proizvajalec jekla Lucchini ter proizvajalca strelnega orožja Beretta in Perazzi.

Brescia je dom prestižne dirke klasičnih avtomobilov ''Mille Miglia'', ki se začne in konča v mestu.

V umetnosti je dobila vzdevek ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Gabriele d'Annunzio si je za svoje zadnje prebivališče izbral Gardone Riviera (v bližini na obali Gardskega jezera). Posestvo ''il Vittoriale'', ki ga je zgradil (predvsem po zaslugi državnega financiranja), je zdaj javna ustanova, posvečena umetnosti; v njegovi nekdanji rezidenci je muzej, posvečen njemu. Brescia je tudi prizorišče večine dogajanja v igri ''Adelchi'' Alessandra Manzonija iz leta 1822.

Pokrajina je znana kot območje proizvodnje [[peneče vino|penečega vina]] ''Franciacorta'' in glavni vir italijanskega [[kaviar]]ja. Brescia je bila s svojim ozemljem leta 2017 ''Evropska gastronomska regija'' in leta 2023 z Bergamom ''Italijanska prestolnica kulture''.&lt;ref&gt;{{cite news | title= Anche Brescia nella Regione europea della gastronomia | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=13 July 2015 |language=it| url =http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/15_luglio_13/anche-brescia-regione-europea-gastronomia-fb75ec00-296e-11e5-8a16-f989e7f12ffa.shtml | first=Federica| last=Bandirali|access-date=13 June 2016}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antična doba ===
{{stack|[[File:Parco archeologico di Brescia romana Vittoria alata Brescia.jpg|thumb|''Krilata zmaga Brescie'' (1. stoletje n. št.)&lt;ref&gt;{{Cite book| first=Clara| last=Stella | title=Brixia. Scoperte e riscoperte| publisher=Skira| year=2003| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt;]]}}

Z ustanovitvijo Brescie se povezujejo različni miti: eden jo pripisuje [[Herkul]]u, drugi pa pripisuje ustanovitev Altilije ('drugi Ilij') beguncu iz obleganja [[Troja|Troje]]. Po drugem mitu je bil ustanovitelj kralj Ligurov, Cidnus, ki je v pozni bronasti dobi napadel Padansko nižino. ''Colle Cidneo'' (Cidnusov hrib) je bil poimenovan po tej različici in tam stoji srednjeveški grad. Zdi se, da ima ta mit kanček resnice, saj so nedavna arheološka izkopavanja odkrila ostanke naselja iz leta 1200 pr. n. št., za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga zgradili in naseljevali ligurski narodi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |title=History of Brescia: the origins and the Roman Brescia |website=turismobrescia.it |access-date=2014-06-20 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209034028/http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&amp;t=Storia+del+Colle+Cidneo |title=Storia del Colle Cidneo |website=bresciamusei.com |language=it |trans-title=History of the Cidneo Hill |access-date=2014-05-14 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082902/http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&amp;t=Storia+del+Colle+Cidneo |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekateri učenjaki pripisujejo ustanovitev Brescie [[Etruščani|Etruščanom]].

[[Galci|Galski]] Cenomani, zavezniki [[Insubri|Insubrov]], so vdrli v 7. stoletju pred našim štetjem in mesto uporabili kot svojo prestolnico. Mesto je postalo rimsko leta 225 pr. n. št., ko so se Cenomani podredili [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Med kartažanskimi vojnami je bila 'Brixija' (kot se je takrat imenovala) zaveznica Rimljanov. Med keltskim zavezništvom proti Rimu je mesto ostalo zvesto Rimljanom. Z rimskimi zavezniki je mesto presenečeno napadlo in uničilo Insubre. Nato sta mesto in pleme mirno vstopila v rimski svet kot zvesti zavezniki in ohranila določeno upravno svobodo. Leta 89 pr. n. št. je bila Brixija priznana kot ''civitas'' ('mesto'), leta 41 pr. n. št., 48 let pozneje, pa so njeni prebivalci končno prejeli rimsko državljanstvo. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 27 pr. n. št. tam ustanovil civilno (ne vojaško) kolonijo, on in [[Tiberij]] pa sta zgradila [[Rimski akvadukt|akvadukt]] za oskrbo z vodo. Rimska Brixija je imela vsaj tri templje, akvadukt, gledališče, forum z drugim templjem, zgrajenim pod [[Vespazijan]]om, in nekaj kopališč.

Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 312 n. št. napredoval proti [[Maksencij]]u, je pri Brixiji prišlo do spopada, v katerem se je bil sovražnik prisiljen umakniti vse do [[Verona|Verone]]. Leta 402 so mesto opustošili [[Vizigoti]] [[Alarik I.|Alarika I.]] Med invazijo [[Huni|Hunov]] pod [[Atila|Atilo]g leta 452 je bilo mesto oblegano in izropano. Štirideset let pozneje je bila to ena prvih osvojitev gotskega generala [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] v njegovi vojni proti [[Odoaker|Odoakru]].

=== Srednji vek ===
[[File:Brescia - Castello.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad Brescia]]

Leta 568 (ali 569) so Brescio Bizantincem odvzeli [[Langobardi]] in jo spremenili v prestolnico ene od svojih polneodvisnih vojvodinj. Prvi vojvoda je bil Alahis, ki je umrl leta 573. Med kasnejšimi vojvodami so bili bodoča kralja Langobardov Rothari in Rodoald ter Alahis II., goreč protikatolik, ki je bil ubit v bitki pri Cornate d'Adda leta 688. Zadnji kralj Langobardov, [[Deziderij Langobardski]], je tudi nosil naziv vojvoda Brescie.

Leta 774 je [[Karel Veliki]] zavzel mesto in končal prisotnost langobardskega kraljestva v severni Italiji. Notingus je bil prvi knezoškof (leta 844), ki je nosil naziv grofa. Od leta 855 do 875 je Brescia pod [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II. Mlajšim]] postala dejanska prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kasneje so lokalni prebivalci in plemstvo postopoma začeli nasprotovati moči škofa kot cesarskega predstavnika, zaradi česar je Brescia v začetku 12. stoletja postala svobodna občina. Nato se je razširila na bližnje podeželje, najprej na račun lokalnih posestnikov, kasneje pa proti sosednjim občinam, predvsem [[Bergamo|Bergamu]] in [[Cremona|Cremoni]]. Brescia je slednje dvakrat premagala pri Pontogliu, nato pri Grumorju (sredi 12. stoletja) in v bitki pri Malamortu (Huda smrt) (1192).

Leta 1138 je Brescia doživela upor skupnosti proti lokalnemu škofu Manfredu, ki ga je vodil radikalni reformator in redni kanonik [[Arnold Brešijski]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Origins of European Dissent|publisher=University of Toronto Press|year=1994|isbn=0-8020-7566-5|location=London|pages=117}}&lt;/ref&gt; Ta upor je izbruhnil zaradi vpletenosti mesta v cerkveni in politični konflikt, ki je nastal zaradi papeških volitev leta 1130. Te kontroverzne volitve so razdelile [[kardinalski zbor]] in povzročile razkol med [[papež Inocenc II.|papežem Inocencem II.]] (ki je imel manjšinski glas) in [[protipapež Anaklet II.|protipapežem Anakletom II.]] (ki je imel večinski glas). V zgodnjih 1030-ih, ko je imel Anaklet oblast nad Brescio, je v škofijo imenoval škofa Villana, vendar je Inocenc leta 1132 ponovno prevzel nadzor in postavil Manfreda. Čeprav je Manfred podpiral reformirano duhovščino, ki jo je Brescia zgodovinsko podpirala s svojo bližino Milana in reformnim gibanjem Patarije v 11. stoletju, je bil Manfred izgnan, ker se je spopadel z rastjo komune in lokalnim plemstvom.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Greenway|first=George William|title=Arnold of Brescia|publisher=Cambridge University Press|year=1931|location=Cambridge|pages=23–25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Schmitz-Esser|first=Romedio|title=Exile in the Middle Ages: Selected proceedings from the International Medieval Congress, University of Leeds 8–11 July 2002|publisher=Brepols|year=2004|editor-last=Napran|editor-first=Laura| location=Turnhout| pages=216| chapter=Arnold of Brescia in Exile: April 1139 to December 1143 – His Role as a Reformer, Reviewed}}&lt;/ref&gt; Upor se je začel okoli leta 1135 in je bil sprva obvladljiv, a je bil Manfred do leta 1138 prisiljen poiskati papeško podporo in oditi v Rim. Verjame se, da se je Arnold v tem času pridružil uporu, saj sodobni zgodovinar John iz Salisburyja beleži, da je Arnold le »tako zamajal um državljanov, da so škofu ob vrnitvi komaj odprli vrata«.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Birth of Popular Heresy|publisher=University of Toronto Press|year=1995|isbn=0-8020-7659-9|location=London|pages=67}}&lt;/ref&gt; Manfred se je zato moral vrniti v Rim in je bil verjetno priča [[Drugi lateranski koncil|drugemu lateranskemu koncilu]] leta 1139, po katerem je pridobil podporo papeža Inocenca in dal Arnolda izgnati iz Italije. Arnoldov dom je bila Brescia, vendar se v mesto ni nikoli vrnil; namesto tega je v izgnanstvu razvil svojo reformno ideologijo in še naprej nasprotoval Cerkvi. Sodeloval je z intelektualcem [[Pierre Abélard|Pierrom Abelardom]] (pri katerem je morda študiral v 1110-ih), ki je bil na koncilu v Sensu leta 1141 obsojen herezije in se leta 1148 pridružil Rimski komuni, kar je leta 1155 privedlo do njegove usmrtitve s strani [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] in [[Papež Hadrijan IV.|papeža Hadriana IV.]]&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Johnson|first=Phillip D.|title=Arnold of Brescia: Apostle of Liberty in Twelfth-Century Europe|publisher=Wipf &amp; Stock|year=2016|location=Eugene|pages=32–42, 68–75, 85–125}}&lt;/ref&gt;
[[File:Torre della Pallata lato ovest Brescia.jpg|thumb|150px|left|Stolp Pallata]]

Med boji v 12. in 13. stoletju med lombardijskimi mesti in svetorimskimi cesarji je bila Brescia vpletena bodisi v zavezništvo s cesarji bodisi proti njim. V [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] je bil kontingent iz Brescie po velikosti drugi za milanskim. Konstanški mir (1183), ki je končal vojno s Friderikom Barbarosso, je uradno potrdil svobodni status občine. Leta 1201 je [[podeštat]] Rambertino Buvalelli sklenil mir in ustanovil zavezništvo s Cremono, Bergamom in Mantovo. Nepozabno je bilo tudi obleganje, ki ga je leta 1238 sprožil cesar [[Friderik II. Hohenstaufen]] zaradi vloge Brescie v bitki pri Cortenovi (1237). Brescia je ta napad prestala kot zmagovalka. Po padcu [[Staufovci|Staufovcev]] so republikanske institucije v Brescii, tako kot v drugih svobodnih mestih, upadle, za vodstvo pa so se borile močne družine, med katerimi so bile glavne Maggi in Brusati, slednji iz (proimperialne, protipapeške) [[Gvelfi in gibelini|gibelinske]] stranke. Leta 1258 je mesto padlo v roke Ezzelino da Romano.

Leta 1311 je cesar [[Henrik VII. Luksemburški]] šest mesecev oblegal Brescio in izgubil tri četrtine svoje vojske. Kasneje je veronski Scaliger s pomočjo izgnanih gibelinov poskušal Brescio podjarmiti. Meščani Brescie so se nato zatekli k [[Ivan Češki|Ivanu Češkem]], toda Mastino II. della Scala je izgnal guvernerja, ki ga je imenoval. Njegovo oblast so kmalu izpodbijali [[Družina Visconti|milanski Visconti]], vendar niti njihova oblast ni bila nesporna, saj je Pandolfo III. Malatesta leta 1406 mesto prevzel. Vendar ga je leta 1416 zamenjal z milanskim vojvodo Filippom Mario Viscontijem, ki ga je leta 1426 prodal Benečanom. Milanski plemiči so Filippa prisilili, da je nadaljeval s sovražnostmi proti Benečanom in tako poskušal ponovno osvojiti Brescio, vendar ga je v bitki pri Maclodiu (1427) blizu Brescie premagal general Carmagnola, poveljnik beneške najemniške vojske. Leta 1439 je Brescio ponovno oblegal Francesco Sforza, beneški kapitan, ki je premagal Niccolòja Piccinina, Filippovega [[kondotjer]]ja. Odtlej sta bili Brescia in provinca beneška posest, ki jo je francoska osvojitev prekinila šele leta 1512.

=== Zgodnja moderna doba ===
[[File:Mortier, Pierre (1661-1711), Mappa di Brescia a inizio Settecento.jpg|thumb|Zemljevid Brescie v začetku 18. stoletja]]
[[File:Broletto cortile e cupola duomo nuovo Brescia.jpg|thumb|Kupola nove stolnice]]

Brescia je imela pomembno vlogo v zgodovini violine. Številni arhivski dokumenti zelo jasno pričajo, da je bila Brescia od leta 1490 do 1640 zibelka veličastne šole godalcev in izdelovalcev, vsi imenovani ''maestro'', vseh različnih vrst godal renesanse: [[viola da gamba]] (viole); violone; lira; liron; violetta; in viola da brazzo. Tako lahko od leta 1495 najdete izraza &quot;maestro delle viole&quot; ali &quot;maestro delle lire&quot; in kasneje, vsaj od leta 1558, ''maestro di far violini'', kar pomeni mojster izdelave violin. Od leta 1530 se beseda violina pojavlja v breščanskih dokumentih in se v poznejših desetletjih širi po severni Italiji, dosegla je Benetke in Cremono. 

V začetku 16. stoletja je bila Brescia eno najbogatejših mest v Lombardiji, vendar si ni nikoli opomogla od francoskega plenjenja leta 1512.

''Plenjenje Brescie'' se je zgodilo 18. februarja 1512 med vojno [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]. Mesto Brescia se je uprlo francoski oblasti in se nastanilo z beneškimi četami. Gaston de Foix, ki je pred kratkim prispel, da bi poveljeval francoskim vojskam v Italiji, je mestu ukazal predajo; ko je mesto zavrnilo predajo, ga je napadel s približno 12.000 možmi. Francoski napad se je zgodil v nalivu, skozi blatno polje; Foix je svojim možem ukazal, naj sezujejo čevlje za boljši oprijem.&lt;ref&gt;Baumgartner, ''Louis XII'', 220.&lt;/ref&gt; Branilci so Francozom povzročili velike izgube, a so bili na koncu premagani, pri čemer je bilo žrtev 8000–15000.&lt;ref&gt;Baumgartner, ''Louis XII'', 220; Norwich, ''History of Venice'', 421.  Baumgartner gives 8,000 as a minimal estimate, while Norwich gives 15,000.&lt;/ref&gt; Gaskonjska pehota in landsknechti so nato mesto temeljito izropali in v naslednjih petih dneh pobili na tisoče civilistov. Po tem je mesto Bergamo Francozom plačalo približno 60.000 dukatov, da bi se izognilo podobni usodi.

Francozi so Brescio zasedli do leta 1520, ko se je ponovno vzpostavila beneška oblast. Nato je Brescia delila usodo Beneške republike, dokler ta ni padla pod roke francoskega generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]].

Leta 1769 je bila v eksploziji v Brescii mesto opustošeno, ko je strela udarila v trdnjavo San Nazaro. Nastali požar je vžgal 90.000 kg [[smodnik]]a, ki je bil tam shranjen, kar je povzročilo ogromno eksplozijo, ki je uničila šestino Brescie in ubila 3000 ljudi.

Leta 1799 je med francoskimi revolucionarnimi vojnami trdnjava, ki so jo zasedle francoske čete, padla v roke napredujočih zaveznikov druge koalicije.

=== 19. stoletje in kasneje ===
[[File:Piazza della Vittoria Brescia.jpg|thumb|Trg Vittoria, primer italijanskega racionalizma, zgrajen med letoma 1927 in 1932, ki ga je zasnoval arhitekt Marcello Piacentini]]

V napoleonskem obdobju je bila Brescia del različnih revolucionarnih republik, nato pa del Napoleonovega kraljestva Italije, potem ko je Napoleon postal francoski cesar. Po koncu napoleonskega obdobja leta 1815 je bila Brescia priključena avstrijski marionetni državi, znani kot Kraljevina Lombardija-Benečija.

Brescia se je leta 1848 uprla; nato marca 1849, ko je piemontska vojska napadla avstrijsko Lombardijo, so prebivalci Brescie strmoglavili osovraženo lokalno avstrijsko upravo, avstrijski vojaški kontingent pod vodstvom generala Juliusa Jacoba von Haynaua pa se je umaknil v grad Castello di Brescia. Ko so se večje vojaške operacije obrnile proti Piemontčanom in jih prisilile k umiku, je bila Brescia prepuščena sama sebi. Kljub temu so se meščani uspeli upreti ponovnemu zavzetju avstrijske vojske deset dni krvavih in trdovratnih uličnih bojev, ki jih danes praznujemo kot Deset dni Brescie. To je spodbudilo pesnika Giosuèja Carduccija, da je Brescio zaradi njenega hudega odpora poimenoval ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije').

Leta 1859 so mesto osvojile italijanske čete in Brescia je bila vključena v novo ustanovljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]].

Mesto je prejelo zlato medaljo za odpor proti fašizmu v drugi svetovni vojni.

28. maja 1974 je bilo prizorišče krvavega bombnega napada na Piazza della Loggia.

== Geografija ==
Brescia je v severozahodnem delu [[Padska nižina|Padske nižine]], ob vznožju Brescijskih predalp, med gorovjema Mella in Naviglio, z jezerom Iseo na zahodu in Gardskim jezerom na vzhodu (ima pa tudi druga pomembna jezera, kot sta Idro in Moro&lt;ref&gt;{{cite news|title=Best 5 lakes of Brescia|url=http://www.bsnews.it/2018/04/25/best-5-lakes-of-brescia/|access-date=24 April 2018|date=24 April 2018}}&lt;/ref&gt;). Južno območje mesta je ravno, proti severu pa ozemlje postane hribovito. Najnižja točka mesta je 104 metrov nadmorske višine, najvišja točka je Monte Maddalena na 874 metrih, središče mesta pa je 149 metrov. Upravna občina pokriva skupno površino 90,3 kvadratnih kilometrov.

Sodobna Brescia ima osrednje območje, osredotočeno na stanovanjske in terciarne dejavnosti. Okoli mesta leži obsežna urbana aglomeracija z več kot 600.000 prebivalci, ki se širi predvsem proti severu, zahodu in vzhodu ter zajema številne občine v neprekinjeni urbani krajini.
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Vista aerea Brescia 16-07-2019.jpg
| width1            = 240
| image2            = Brescia Est e Panoramica dal Castello.jpg
| width2            = 280
| image3            = Panorama di Brescia SO dalla Via Panoramica.jpg
| width3            = 375
| image4            = 
| width4            = 281
| footer_align      = center
| footer            = Od leve proti desni: panoramski pogledi na mesto z juga in zahoda, panoramski pogled na mestno središče in poslovno okrožje.
}}
=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Brescia vlažno subtropsko podnebje srednjih zemljepisnih širin (''Cfa''). Povprečna letna temperatura je 13,7 °C: podnevi 18,2 °C in ponoči 9,1 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust, z najvišjimi temperaturami od 27,8 do 30,3 °C. Najhladnejši so december, januar in februar, z najnižjimi temperaturami od -1,5 do 0,6 °C.

Zima je zmerno hladna, vendar ne ostra, z nekaj snega, večinoma se pojavlja od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. Poletje je lahko soparno, ko je vlažnost visoka, najvišje temperature pa lahko dosežejo 35 °C. Pomlad in jesen sta na splošno prijetni, s temperaturami med 10 in 20 °C.

Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, zlasti pozimi, ko povzroča meglo, predvsem od mraka do poznega jutra, čeprav je ta pojav v zadnjih letih vse manj pogost.

Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj suh mesec je december s 54,6 mm padavin, najbolj moker mesec pa je maj s 104,9 mm dežja.

== Demografija ==
Leta 2025 je imela Brescia 199.949 prebivalcev, od tega 48,4 % moških in 51,6 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari od 0 do 17 let), so predstavljali 16 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,6 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 16,5 % (mladoletniki) in 22 % (upokojenci). Med letoma 2024 in 2025 se je prebivalstvo Brescie povečalo za 0,85 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote zmanjšalo za 0,06 %.  Trenutna rodnost v Brescii je 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 8 rojstev.

Brescia je eno najbolj kozmopolitskih in večkulturnih mest v Italiji. Leta 2020 so prebivalci, rojeni v tujini, predstavljali 18 % celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://demo.istat.it/str2018/query.php?lingua=eng&amp;Rip=S1&amp;Reg=R03&amp;Pro=P017&amp;Com=29&amp;paese=A9999&amp;submit=Tavola|title=Foreign Citizens. Resident Population by sex and Demographic Balance on 31st December 2018|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2018/query.php?lingua=eng&amp;Rip=S1&amp;Reg=R03&amp;Pro=P017&amp;Com=29&amp;submit=Tavola|title=Demographic Balance for the year 2018 and Resident Population from on 31st December|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}&lt;/ref&gt; Največja skupina priseljencev prihaja iz vzhodnoevropskih držav (večinoma Romunije, Ukrajine, Moldavije in Albanije), ostali pa iz južne Azije (večinoma Pakistana, Indije in Šrilanke) in Afrike. Mesto je pretežno rimskokatoliško, vendar ima zaradi priseljevanja zdaj tudi nekaj pravoslavnih kristjanov, sikhov in muslimanov.

== Upravna delitev ==
Mesto Brescia je razdeljeno na 5 okrožij, imenovanih cone. Vsaka cona je razdeljena na različno število četrti (''quartieri''). Tukaj je seznam con v Brescii:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Cona
! Št. prebivalcev &lt;br /&gt;&lt;small&gt;31. december 2017&lt;/small&gt;
! class=&quot;unsortable&quot; | Map
|-
| Zgodovinski center
| style=&quot;text-align:right;&quot;|41.856
| rowspan=&quot;15&quot;|[[File:Brescia quartieri mappa 2014.jpg|250px|Zones of Brescia.]]
|-
| Sever
| style=&quot;text-align:right;&quot;|41.427
|-
| Zahod
| style=&quot;text-align:right;&quot;|37.082
|-
| Jug
| style=&quot;text-align:right;&quot;|45.360
|-
| Vzhod
| style=&quot;text-align:right;&quot;|29.844
|-
| '''Skupaj'''
| style=&quot;text-align:right;&quot;|'''196.305'''
|}

== Glavne znamenitosti ==
Staro mestno jedro Brescie (za katero je na severovzhodu značilen pravokoten tloris z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom, kar je posebnost, ki se je prenesla iz rimskih časov) ima pomembno umetniško in arheološko dediščino, ki jo sestavljajo različni spomeniki od antike do sodobnosti.

=== Spomeniki svetovne dediščine UNESCO ===
{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS           = Monumental area with the monastic complex of San Salvatore-Santa Giulia&lt;br/ &gt;Monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia
| image         = File:Brescia Capitolium UNESCO.jpg
| image_upright = 1.2
| caption       = ''Capitolium'' v rimskem forumu
| location      = Brescia, Italy
| part_of       = [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]
| criteria      = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi)
| ID            = 1318-002
| coordinates   = {{coord|45.539852777814|10.228133333342|format=dms}}
| year          = 2011
| area          = 3,75 ha
| buffer_zone   = 84,13 ha
}}
Leta 2011 je UNESCO monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia vpisal na seznam svetovne dediščine, ki spada v skupino, znano kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]].

==== Monumentalno območje rimskega foruma ====
To je arheološki kompleks, kjer so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji,&lt;ref name= benic/&gt;&lt;ref name= unesc/&gt; ki ga sestavljajo:

;Republikansko svetišče
Stoji pod Kapitolskim templjem. Zgrajeno je bilo v 1. stoletju pred našim štetjem in je najstarejša stavba foruma. Sestavljeno je iz štirih pravokotnih prostorov, ki so drug ob drugem, v njih pa so ostanki originalnih mozaičnih tal in stenskih fresk, ki so s slogovnega vidika in stanja ohranjenosti primerljive s tistimi iz [[Pompeji|Pompejev]].&lt;ref name= arc &gt;{{cite web| url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: monumental area|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517161951/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od pomladi 2015 je zahodni prostor odprt za javnost, medtem ko preostali del zgradbe še vedno poteka arheološka izkopavanja in restavriranje.
;Kapitol v Brixiji
Glavni tempelj v mestu je bil posvečen kultu Kapitolske triade. Zgrajen je bil leta 73 n. št. in je sestavljen iz treh cel, ki so ohranile veliko originalnih polikromiranih marmornih tal,&lt;ref name= arc /&gt; medtem ko so njihove notranje stene zdaj lapidarij, ki prikazuje starorimske epigrafe, zbrane v 19. stoletju. Pred [[cela]]mi je fragmentiran [[portik]], sestavljen iz [[korintski slog|korintskih]] stebrov, ki podpirajo [[pediment]] s posvetilom cesarju [[Vespazijan]]u. Skoraj v celoti ga je zasul plaz s hriba Cidneo, ponovno pa so ga odkrili leta 1823 z različnimi arheološkimi akcijami. Med izkopavanji leta 1826 so v njem našli veličasten bronasti kip krilatega Zmagoslavja, verjetno skrit v pozni antiki, da bi ga zaščitili pred plenjenjem. Po končani obnovi leta 2013 je bilo najdišče ponovno odprto kot nov arheološki park.
;Rimsko gledališče
Je tik vzhodno od Kapitola. Zgrajeno je bilo v flavijevskem obdobju in spremenjeno v 3. stoletju. S premerom 86 m je eno največjih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] v severni Italiji in je prvotno sprejelo okoli 15.000 gledalcev. V 5. stoletju je stavbo močno poškodoval [[potres]]. Poleg tega so bili njeni ostanki v poznejših stoletjih vključeni v nove stavbe, zgrajene na njem, ki so bile večinoma porušene od 19. stoletja naprej. Od prvotne strukture so ohranjeni polkrožno obodno obzidje, dva stranska prehoda (''aditus'') in ostanki [[proskenij]]a, pa tudi številni fragmenti stebrov in [[friz]]ov prednje [[Skena|skene]]. Večina orkestre in ima [[cavea]] je še vedno pod zemljo. Arheološka izkopavanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih.

V bližini Kapitola je Palazzo Maggi Gambara, aristokratska palača, zgrajena v 16. stoletju na vrhu zahodnih ruševin rimskega gledališča.

==== Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia ====
{{glavni|San Salvatore, Brescia}}
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Museo di Santa Giulia chiese Santa Giulia San Salvatore Brescia.jpg
| width1            = 247
| image2            = Museo di Santa Giulia chiostro Sudorientale Brescia.jpg
| width2            = 314
| image3            = Museo di Santa Giulia chiostro settentrionale Brescia.jpg
| width3            = 365
| footer_align      = center
| footer            = Samostanski kompleks ''San Salvatore-Santa Giulia''
}}
[[File:Santa maria in solario (brescia) int2.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve Santa Maria in Solario z Deziderijevim križem]]
[[File:Museo di Santa Giulia Domus dell'Ortaglia Brescia.jpg|thumb|right|''Domus dell'Ortaglia'', ostanki skupine starorimskih ''domusov'']]
Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia je izjemen arhitekturni palimpsest,&lt;ref name= benic /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: San salvatore-Santa Giulia complex|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517155718/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; danes preoblikovan v muzej Santa Giulia, ki vsebuje približno 11.000 umetniških del in arheoloških najdb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/santagiulia.asp|title=Santa Giulia Museum Complex|website=bresciamusei.com |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; V času vladavine Longobardov je samostan vodila princesa Anselperga, hči kralja Deziderija. Sestavljajo ga:

;Bazilika San Salvatore
Zgradila sta jo leta 753 breškinski vojvoda Deziderij, bodoči langobardski kralj, in njegova žena Ansa. Zanjo je značilna sočasna uporaba slogovnih elementov Longobardov in dekorativnih motivov klasične in [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] ter je eden najpomembnejših primerov arhitekture visokega srednjega veka v Italiji.&lt;ref&gt;{{Cite book| author= Pierluigi De Vecchi|author2=Elda Cerchiari | title=L'arte nel tempo| publisher= Bompiani| year=1991| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt; Bazilika ima ladjo z dvema [[apsida]]ma in [[transept]] s tremi apsidami. Stoji nad že obstoječo cerkvijo, ki je imela eno samo ladjo in tri apside. V naslednjih stoletjih je bila razširjena in hrani različna umetniška dela, vključno z ''Zgodbami sv. Obizija'', ki jih je naslikal Romanino, in ''Zgodbami o Devici in Kristusovem otroštvu'' Paola Cayline il Giovaneja,&lt;ref name= monastic&gt;{{Cite book| first= Renata| last= Stradiotti| title=San Salvatore – Santa Giulia a Brescia. Il monastero nella storia| publisher= Skira| year=2001| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt; ter druga iz karolinške dobe.

;Cerkev Santa Maria in Solario
Zgrajena je bila sredi 12. stoletja kot kapela znotraj samostana. Ima kvadratno osnovo z osmerokotno laterno in dve notranji ravni.&lt;ref name= monastic/&gt; Spodnje nadstropje pokrivajo štirje [[obok]]i, ki jih na sredini podpira starorimski [[oltar]], medtem ko polkrogelna [[kupola]] pokriva zgornji prostor, ki ima v vzhodni steni tri majhne apside. V notranjosti so freske Floriana Ferramole in dva najpomembnejša kosa zaklada starodavnega samostana: skrinjica iz Brescije (ki je sestavljena iz majhne slonokoščene škatlice iz 4. stoletja) in Deziderijev križ (izdelan iz srebrne in zlate plošče, okrašen z 212 dragimi kamni).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: Longobard Monastery|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517172620/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

;Nunski kor
Je med baziliko San Salvatore in cerkvijo Santa Giulia. Zgrajen je bil med koncem 15. in začetkom 16. stoletja in ima dve ravni. Spodnja raven je staro pokopališče, pokrito za dostop do bazilike. Zgornje nadstropje je pravi kor, ki ga sestavlja prostor, pokrit z banjastim obokom, ki je na vzhodu povezan s San Salvatorejem s tremi majhnimi okni z rešetko, na zahodu pa s Santa Giulia preko oboka. Notranjost kora je v celoti okrašena s freskami Ferramole in Cayline, v notranjosti pa so razstavljeni različni pogrebni spomeniki beneške dobe, vključno z mavzolejem Martinenga, mojstrovino renesančnega kiparstva v Lombardiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bresciamusei.com/nsantagiulia.asp?nm=7&amp;t=The+choir|title=Santa Giulia Museum Complex: the choir.|website=bresciamusei.com|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

;Cerkev Santa Giulia
Zgrajena je bila med letoma 1593 in 1599. Fasada, iz marmorja Botticino, je okrašena z dvojno vrsto pilastrov korintskega reda, ločenih z bogatim marmornim frizom in povezanih s stranicami z [[voluta]]mi. Notranjost sestavlja prostorna ladja, prekrita z banjastim obokom. V cerkvi ni sakralnega pohištva in le nekaj ostankov fresk, ki so prvotno krasile posamezne površine. Čeprav je priključena samostanu, ni del muzeja Santa Giulia in se uporablja kot konferenčna soba.&lt;ref name= monastic/&gt;

V nekdanjem zelenjavnem vrtu tega samostana so odkrili skupino rimskih ''domusov'', imenovanih ''Domus dell'Ortaglia'', ki so bili v uporabi med 1. in 4. stoletjem in sodijo med najbolje ohranjene domuse v severni Italiji.

=== Druge znamenitosti ===
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Palazzo Monte di Pietà nuovo Monte vecchio Loggia Brescia.jpg
| width1            = 475
| image2            = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Piazza Loggia.jpg
| width2            = 112
| image3            = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Da Via Beccaria.jpg
| width3            = 127
| image4            = Brescia Orologio Piazza Loggia.jpg
| width4            = 240
| footer_align      = center
| footer            = ''Palazzo Monte di Pietà'' na Piazza della Loggia in urni stolp z astronomsko uro
}}
* ''Piazza della Loggia'', primer renesančnega trga z istoimensko palačo Loggia (sedanja mestna hiša). Gradnja se je začela leta 1492 pod vodstvom Filippa de' Grassija in je bila dokončana šele v 16. stoletju po zaslugi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in [[Andrea Palladio|Palladia]g. Vanvitelli je zasnoval zgornjo sobo palače (1769). Na južni strani trga sta dve ''Monti di Pietà'' (krščanski posojinici) iz 15. in 16. stoletja. Njuni fasadi sta vdelani starorimski nagrobniki, ena najstarejših antičnih lapidarnih razstav v Italiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/old-and-new-monte-di-pieta|title=The Old and New Monte di Pietà|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V središču vzhodne strani trga stoji ''Torre dell'Orologio'', stolp z veliko astronomsko uro (sredi 16. stoletja), na vrhu katere sta dva bakrena antropomorfna avtomata, ki odbijata ure na zvonu. 28. maja 1974 je bil trg tarča terorističnega bombnega napada.
* ''Duomo Vecchio'': Stara stolnica, znana tudi kot La Rotonda, je okrogla romanska cerkev iz 11. stoletja. Glavna stavba z rustikalno zunanjostjo je bila zgrajena na ruševinah starejše bazilike. V bližini vhoda je rožnati marmorni sarkofag Berarda Maggija, v prezbiteriju pa je vhod v kripto San Filastria. V stavbi so mojstrovine Alessandra Bonvicina (Il Moretto); Girolama Romanina, Palme il Giovane, Francesca Maffeija in drugih.&lt;ref&gt;[http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomovecchio.htm#top Duomo Vecchio]. bresciainvetrina.it.&lt;/ref&gt;
* ''Duomo Nuovo'': gradnja Nove stolnice se je začela leta 1604 in je bila dokončana šele leta 1825. Sprva jo je zasnoval Palladio, vendar so zaradi ekonomskih težav mlajši lokalni arhitekti in umetniki dokončali začetna dela, vključno z dekoracijami Pietra Marie Bagnadoreja. Notranjost krasijo pomembne freske Il Moretta. Glavni oltar je delo Jacopa Zobolija (1735). Glavna znamenitost je skrinja svetega Apolonija in Filastrija (1510).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomonuovo.htm|title=Duomo Nuovo Brescia|website=www.bresciainvetrina.it}}&lt;/ref&gt;
* ''Broletto'': Mestna hiša iz 12. in 13. stoletja, v kateri so danes uradi občine in province. Na pročelju Piazze je balkon, s katerega so srednjeveški mestni uradniki govorili z meščani; na severni strani se dviga visok stolp, imenovan &quot;Pégolov stolp&quot; ali &quot;Stolp ljudstva&quot; (lombardsko: Tòr del Pégol), katerega zvonovi so nekoč klicali meščane v stiski.
* ''Piazza della Vittoria'', primer italijanske arhitekture [[art déco]]. Zgradil jo je med letoma 1927 in 1932 arhitekt Marcello Piacentini z rušenjem dela srednjeveškega starega mestnega jedra in ima obliko črke L. V notranjem desnem kotu je Torrione INA, prvi nebotičnik, zgrajen v Italiji.&lt;ref name= sky&gt;{{Cite book| author= Franco Robecchi|author2=Gian Paolo Treccani | title=Piazza della Vittoria| publisher= Grafo| year=1993| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt; V severnem ozadju je velika ''Palazzo delle poste'' (&quot;Pošta&quot;) z oker belo dvobarvno oblazinjenjem. Trg dopolnjujejo ''Torre della Rivoluzione'' ('Stolp revolucije') in tri druge stavbe, ki spominjajo na klasično arhitekturo.
* ''Piazza del Foro'': lokacija rimskega foruma. Poleg že omenjenega kapitola, republikanskega svetišča in rimskega gledališča so na tem območju vidni tudi drugi ostanki. Med njimi so na južni strani trga skromni ostanki stavbe, imenovane kurija, ki je morda bila bazilika.
* ''Palazzo Martinengo Cesaresco Novarino'': palača iz sredine 17. stoletja, danes dom umetniških razstav in podzemne arheološke razstave, ki prikazuje zgodovino mesta od zgodnje železne dobe do danes in na enem mestu združuje 3000 let urbane zgodovine Brescie.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|title=Palazzo Martinengo|website=provinciadibresciaeventi.com|language=it|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517121752/http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|archive-date=17 May 2014}}&lt;/ref&gt;
* ''Santa Maria dei Miracoli'': (1488–1523) cerkev z lepo fasado Giovannija Antonia Amadea, okrašena z bas reliefi in renesančnim [[peristil]]om. Velja za dragulj renesančnega kiparstva v Lombardiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/church-santa-maria-dei-miracoli|title=Church of Santa Maria dei Miracoli|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
* ''San Francesco'': romansko-gotska cerkev in samostan.
* ''Grad Brescia'': znan tudi kot ''Falcone d'Italia'' ('Sokol Italije'), stoji na vrhu hriba Cidneo v severovzhodnem kotu mesta. Grad je bil zgrajen med 13. in 16. stoletjem in je eden največjih gradov v Italiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/castle|title=The Castle|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Poleg čudovitega razgleda na mesto in velik del okolice ter priljubljenega rekreacijskega območja med lokalnimi prebivalci gosti tudi Muzej orožja z bogato zbirko orožja od srednjega veka naprej; ''Muzej Risorgimento'', posvečen italijanskim vojnam za neodvisnost v 19. stoletju; razstavo modelnih železnic; in astronomski observatorij.
* ''Santi Nazaro e Celso'': cerkev, v kateri se nahaja Tizianov poliptih Averoldi.
* ''San Faustino e Giovita'': cerkev, znana tudi kot ''San Faustino Maggiore''. V notranjosti je freska, ki prikazuje apoteozo sv. Favstina, Jovita, Benedikta in Skolastike, delo Giandomenica Tiepola.
* ''Bazilika Santa Maria delle Grazie'': bazilikalna cerkev, zgrajena med 16. in 17. stoletjem z baročnimi freskami in štukaturami ter delom Il Moretta.
* ''San Giuseppe'': cerkev iz 16. stoletja hrani freske in dekoracijo, vključno s štirinajstimi postajami križevega pota sv. Jožefa (1713) Giovannija Antonia Capella. V cerkvi sta grobnici Gaspara da Salòja, enega od izumiteljev moderne violine, in Benedetta Marcella, baročnega glasbenika. V njej se nahajajo ene najstarejših orgel na svetu.&lt;ref&gt;{{Cite book| author= Francesco de Leonardis| title=Guida di Brescia| publisher= Grafo Edizioni| year=2008| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt;
* ''San Clemente'': cerkev s slikami Bonvicina.
* ''Torre della Pallata'': masiven stolp, zgrajen leta 1254 kot del srednjeveškega obzidja. V 15. stoletju so dodali ura, cimbuli in stolp. Vodnjak na zahodni strani je leta 1597 zasnoval Bagnadore.
* ''San Giovanni'': cerkev z refektorijem, ki sta ga skupaj poslikala Il Moretto in Il Romanino.
* ''San Marco Evangelista'': majhna cerkev v romanskem slogu iz 13. stoletja.
* San Mattia alle Grazie: nekdanja cerkev iz 13. stoletja, ki je bila potlačena.
* Monumentalno pokopališče: znano tudi kot ''Vantiniano'', je največje pokopališče v Brescii, ki ga je okoli leta 1813 zasnoval Rodolfo Vantini. Je prvo monumentalno pokopališče, zgrajeno v Italiji,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.touringclub.com/monumento/lombardia/brescia/cimitero-vantiniano.aspx|title=Cimitero Vantiniano|website=touringclub.com|language=it|trans-title=Vantiniano Cemetery |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; v njegovem središču pa stoji svetilnik Brescia (visok 60 metrov), ki je navdihnil arhitekta Heinricha Stracka za zasnovo berlinskega stebra zmage.&lt;ref&gt;{{Cite book| first= Valerio| last= Terraroli| title=Il Vantiniano: la scultura monumentale a Brescia tra Ottocento e Novecento| publisher= Grafo| year=1990| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt;
* ''Teatro Grande'': operna hiša, večkrat prenovljena med sredino 17. in sredino 19. stoletja. Ime Grande ('Velik') izhaja iz nekdanjega imena Il Grande v čast Napoleonu Bonaparteju. Avditorij v obliki podkve je bogato okrašen in ima pet galerij. Od leta 1912 je gledališče narodni spomenik.[46] Biblioteca Queriniana, ki vsebuje redke zgodnje rokopise, vključno s Codex Brixianus, Dantejevim rokopisom iz 14. stoletja, in nekaj redkih inkunabul.
* ''Brescia Due'': poslovno okrožje v južnem delu mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=Ritratti di città. Brescia frattale |url=https://ilgiornaledellarchitettura.com/2018/11/20/ritratti-di-citta-brescia-frattale/}}&lt;/ref&gt;
* Kristalna palača: kot del Brescia Due je najvišja bivalna zgradba v mestu z višino 110 m,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; zgradil jo je arhitekt Bruno Fedrigolli med letoma 1988 in 1992, po prvem projektu pa naj bi bil ta nebotičnik najvišji v Italiji.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Brescia, la ferita che non si chiude |url=https://bsnews.it/2020/06/07/brescia-la-ferita-che-non-si-chiude/}}&lt;/ref&gt;

Mesto ima kar dvainsedemdeset javnih fontan. Kamnolomi v Botticinu, 8 km vzhodno od Brescie, so dobavljali marmor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu.
&lt;gallery&gt;
File:Cathedral of Brescia.jpg|Dve stolnici v Brescii: Stara (desno) in Nova (levo)
File:Chiesa di San Faustino a Brescia facciata.jpg|Cerkev svetega Favstina in Giovite
File:Cimitero Vantiniano monumento Giovanni Battista Bossini a Brescia.jpg|Monumentalno pokopališče v Brescii in svetilnik v Brescii
File:Brescia Teatro Grande interno.jpg|Teatro Grande
File:Piazzale Arnaldo e Mercato dei grani da est a Brescia.jpg|Piazza Arnaldo
File:Tramonto civile - panoramio.jpg|Pogled na Brescia Due z nebotičniki: najvišji je Kristalna palača
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
Mesto je središče tretjega največjega italijanskega industrijskega območja.&lt;ref&gt;{{cite news | title=Brescia ritorna il terzo polo industriale. Ma l'occupazione rischia un nuovo calo. | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=26 February 2014 |language=it|trans-title=Brescia becomes again the third largest industrial centre. But for the employment rate is likely a new drop.| url = http://brescia.corriere.it/brescia/notizie/economia/14_febbraio_26/brescia-ritorna-terzo-polo-industriale-ma-l-occupazione-rischia-nuovo-calo-745475ce-9ec4-11e3-a5c9-783ac0edee3c.shtml | author=Massimiliano Del Barba}}&lt;/ref&gt; Lokalna Confindustria, AIB – Associazione Industriale Bresciana (Industrijsko združenje Brescie), je bilo prvo industrijsko združenje, ustanovljeno v Italiji leta 1897.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.aib.bs.it/chi_siamo/storia|title=AIB-Associazione Industriale Bresciana. La storia.|website=aib.bs.it|language=it|trans-title=AIB-Industrial Association of Brescia. The history. |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; Brescianska podjetja so običajno majhna ali srednje velika, pogosto družinsko vodena, in segajo od živilske do inženirske industrije.

=== Kmetijstvo ===
[[File:Vigneto Pusterla Ronco Capretti e Ronchi Brescia.jpg|thumb|right|Vinogradi sredi mesta s površino 4 ha]]

Vinogradništvo je najpomembnejši kmetijski sektor brescianskega prehranskega sistema. Občina Brescia je del proizvodnih območij petih različnih vin: vina DOCG, tj. Franciacorta,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.agraria.org/vini/disciplinarefranciacorta.htm|title=Franciacorta DOCG, disciplinare di produzione|website=agraria.org|language=it|trans-title=Franciacorta DOCG, production regulations |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; treh vin DOC (Botticino, Cellatica in Curtefranca) in vina IGT (Ronchi di Brescia). Poleg tega je v starem mestnem jedru, vzdolž severnega pobočja hriba Cidneo, največji mestni vinograd v Evropi,&lt;ref&gt;{{cite news | title=Il vigneto Pusterla rinasce e torna alla famiglia Capretti | newspaper=Bresciaoggi | date=11 September 2012 | language=it | trans-title=The vineyard Pusterla reborn and returns to the family Capretti. | url=http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | first=Michela | last=Bono | access-date=14 May 2014 | archive-date=26 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140226060707/http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; za katerega je značilno gojenje Invernenge, lokalne sorte belega grozdja, ki je v Bresciji prisotna že od rimskih časov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|title=Un bianco ultracentenario nel cuore di Brescia.|website=slowfood.it|language=it|trans-title=A centuries-old white wine in the heart of Brescia.|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225141905/http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|archive-date=25 February 2014}}&lt;/ref&gt;

Drug zelo pomemben sektor je proizvodnja oljčnega olja, zlasti v bližnjem območju Gardskega jezera. Evropska unija je kot ZOP zabeležila dve vrsti ekstra deviških oljčnih olj, in sicer Garda in Laghi lombardi.

Brescia je tudi domovina italijanskega kaviarja. V Calvisanu, približno 30 kilometrov južno od središča mesta, je največja farma jesetrov na svetu,&lt;ref&gt;{{cite news|first=Jane|last=Black| url=https://www.nytimes.com/2006/09/26/world/americas/26iht-caviar.2943297.html|title=Caviar from farms instead of the seas|newspaper=The New York Times |date=26 September 2006 |access-date=31 July 2015}}&lt;/ref&gt; ki letno proizvede 25 ton kaviarja, ki se izvaža po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.quibrescia.it/cms/2015/03/26/e-brescia-la-capitale-mndiale-del-caviale/|title=E' Brescia la capitale mondiale del caviale|language=it|trans-title=Brescia is the world capital of caviar|website=quibrescia.it |date=26 March 2015 |access-date=31 July 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Industrija in storitve ===
[[File:Rascacielos Crystal Palace Brescia.JPG|thumb|left|220px|Poslovno okrožje Brescie]]

Glavne industrijske dejavnosti Brescie so mehanske, specializirane za proizvodnjo in distribucijo obdelovalnih strojev. Pomembna je tudi proizvodnja motornih vozil, ki jo predstavlja OM, proizvajalec tovornjakov ''Iveco'', in proizvodnja orožja, med katerimi so ''Fausti'', ''Beretta'', ''Fabarm'' in ''Perazzi''. Zelo pomembna je metalurška industrija. Na obrobju mesta sta dve jeklarni: ''Alfa Acciai'' in ''Ori Martin''. Druge ključne industrijske dejavnosti so proizvodnja jedilnega pribora in pip, tekstila, obutve in oblačil ter proizvodnja gradbenih materialov in opeke. Intenziven industrijski razvoj je povzročil visoko stopnjo onesnaženosti na obrobju mesta, ki je v bližini opuščene kemične tovarne ''Caffaro'', ki je proizvajala PCB. Zaradi tega je ta del mesta na seznamu SIN – ''Siti di Interesse Nazionale'' (območja nacionalnega pomena). Glede na študijo, ki sta jo leta 2015 izvedli fundacija Edison in Confindustria, je Brescia provinca z najvišjo dodano vrednostjo industrije v Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Brescia capitale dell'industria in Europa – BIE |url=https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |accessdate=2026-05-02 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730204926/https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Brescii so sedeži več industrijskih skupin, vključno s skupinami Lucchini, Feralpi in Camozzi. V Brescii deluje tudi skupina A2A (nastala z združitvijo podjetij ASM Brescia, AEM Milano in AMSA).

Finančni sektor je prav tako pomemben delodajalec, saj ima več podružnic bank in finančnih sredstev. Skupina UBI Banca, četrta največja bančna skupina v Italiji, ima v mestu več sedežev divizij.

=== Turizem ===
Pomembna zgodovinska in umetniška dediščina Brescie (od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine UNESCO) in naravne lepote njene okolice (kot so [[Gardsko jezero]], [[Val Camonica]] in [[jezero Iseo]]) so mestu omogočile, da privabi vse večje število obiskovalcev. V 10 letih se je število turistov, ki so obiskali Brescio, skoraj podvojilo, s 142.556 leta 2003&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2003|website=asr-lombardia.it|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515021402/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|archive-date=15 May 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na več kot 280.000 leta 2013.&lt;ref&gt;{{cite news | title=Turismo, Garda superstar Iseo e Franciacorta in calo | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=27 March 2014 |language=it| url = http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/14_marzo_27/turismo-garda-superstar-iseo-franciacorta-calo-904985d8-b5b4-11e3-88c9-f5f1afba752a.shtml | first=Alessandra| last=Troncana}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega je Brescia blizu pomembnih turističnih destinacij ([[Milano]] je mogoče doseči neposredno v 45 minutah z vlakom, [[Benetke]] in [[Firence]] pa v približno 2 urah) in je eno najcenejših mest v Italiji glede na hotelske namestitve. Zaradi teh razlogov turisti pogosto uporabljajo Brescio kot izhodišče za raziskovanje okoliških krajev.

== Znani ljudje ==
[[File:Monumento alla Bella Italia torre bruciata Piazza Loggia a Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik ''La Bella Italia'', postavljen leta 1864 v spomin na deset dni Brescie]]
[[File:Monumento Arnaldo da Brescia Piazzale Arnaldo Brescia.JPG|thumb|right|220px|Spomenik Arnaldu na istoimenskem trgu, postavljen leta 1882]]
[[File:Monumento a Garibaldi Giuseppe Maccagnani lato Nord Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, postavljen leta 1889]]
*Marcus Nonius Macrinus (fl. 152–71), rimski general in konzul cesarja Marka Avrelija
*Rothari ali Rotari (ok. 602–652), kralj Langobardov
*Rodoald ali Rodoaldo (ok. 637–653), kralj Langobardov
*[[Deziderij Langobardski]] (pred 756–ok. 786), kralj Langobardov
*[[Ludvik II. Italijanski]], sveti rimski cesar (825–875), frankovski cesar in kralj Italije
*[[Arnold Brešijski]] (1090–1155), disidentski menih
*Albertanus iz Brescije (1195–1251), latinski avtor
*Vincenzo Capirola (1474–po 1548), skladatelj
*Vincenzo Foppa (ok. 1427–ok. 1515), slikar
*[[Laura Cereta]] (1469–1499), humanistična avtorica
*Sveta Angela Merici (1474–1540), leta 1535 v Brescii ustanovila red uršulink
*Girolamo Savoldo (ok. 1480/5–po 1548), slikar
*Veronika Gambara (1485–1550), pesnica in državnica
*Girolamo Romani, znan tudi kot &quot;Romanino&quot; (ok. 1485–ok. 1566), slikar
*Bartolomeo Beretta (1490–1565), orožar in ustanovitelj podjetja za strelno orožje ''Beretta''
*[[Moretto da Brescia|Alessandro Bonvicino]]/Buonvicino, splošno znan kot »Moretto/Il Morretto da Brescia« (ok. 1498–1554), slikar
*[[Niccolo Fontana Tartaglia]] (1499–1557), matematik
*Giovanni Paoli (ok. 1500–1560/1) je prinesel tiskarski stroj v Novi svet v Ciudad de Mexico
*Gasparo da Salò, (1540–1609), pionir izdelovanja violin
*Giuliano Paratico (ok. 1550–ok. 1616), glasbenik in skladatelj
*Giulio Sirenio (1553-1593), filozof
*Luca Marenzio/Marentio (1553/4–1599), skladatelj
*Benedetto Castelli (1578–1643), matematik in strokovnjak za hidravliko
*Giulio Alenio (1582–1649), jezuitski misijonar, imenovan »Konfucij z Zahoda«
*Giovanni Battista Fontana (1589–1630), skladatelj
*Biagio Marini (1594–1663), skladatelj
*Dionisio Boldo (fl.1604), slikar
*Francesco Lana de Terzi (1631–1687), pionir aeronavtike in [[Braillova pisava|braillove pisave]]
*Carlo Bacchiocco, slikar iz 17. stoletja z delom v Brescii
*Paris Francesco Alghisi (1666–1733), skladatelj
*Giovanni Bassignani (1669–1717), arhitekt in inženir
*Pietro Gnocchi (1689–1775), ekscentrični polihistor in skladatelj
*Gaetano Crivelli (1768–1836), operni pevec
*Francesca Lechi (1773–1806), revolucionarka in osebnost milanske družbe
*Giacomo Rossetti (1807–1882), slikar in fotograf&lt;ref&gt;Brescia dell'Ateneo Commentari 1882. His obituary is on page 210 as honorary member&lt;/ref&gt;
*Sveta Marija Crocifissa di Rosa (1813–1855), ki je leta 1840 v Brescii ustanovil red nun Deklet ljubezni
*Enrico Crivelli (1820–1870), operni pevec in sin Gaetana Crivellija
*[[Giuseppe Zanardelli]] (1826–1903), pravnik, politik, predsednik vlade Kraljevine Italije (1901–1903)
*Sveti Giovanni Battista Piamarta (1841–1913), duhovnik in pedagog, ustanovitelj Kongregacije Svete družine iz Nazareta
*[[Camillo Golgi]] (1843–1926), eksperimentalni patolog, leta 1906 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za svoje študije strukture živčnega sistema
*[[Papež Pavel VI.]] (1897–1978), rojen v bližini Concesia kot Giovanni Battista Montini
in drugi.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

; Viri
* {{EB1911|wstitle=Brescia}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikivoyage|Brescia}}
* [http://www.bresciatourism.it/en/ Brescia Tourism official site: useful information, guide destination and hotel, airport]
* [http://www.turismobrescia.it/en Tourist Office of the City of Brescia]
* [http://www.bresciamusei.com/ Brescia Museums official site] 
* [https://web.archive.org/web/20150319061947/http://www.unibs.it/english-version University of Brescia official site]
* [https://web.archive.org/web/20090614002916/http://www.bs.unicatt.it/ Catholic University of Brescia] {{in lang|it}}

{{Province of Brescia}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

[[Kategorija:Mesta v Lombardiji]]
[[Kategorija:Brescia| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4y1681589zxjbhk0vpw4r79mvqesoov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čebelar (ptič)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82813</id>
    <revision>
      <id>6672885</id>
      <parentid>6578244</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:49:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27653-88</username>
        <id>259463</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gnezdišča v Sloveniji */ dodano novo znano gnezdišče na brežini reke Kamniške Bistrice</comment>
      <origin>6672885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6925" sha1="l9n23oiwozm84awn9inuc8wondxp12m" xml:space="preserve">{{short description|Vrsta ptiča}}
{{drugipomeni|Čebelar}}
{{Speciesbox
| name = Čebelar
| image = Merops-apiaster.JPG
| image_caption = [[File:Bijeneter - SoundCloud - Beeld en Geluid.ogg]]
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |author-link =BirdLife International |year=2019 |title=''Merops apiaster'' |amends=2016 |article-number=e.T22683756A155512816 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22683756A155512816.en |access-date=12 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Merops apiaster
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| range_map = Merops apiaster en.png
| range_map_caption = Območje razširjenosti ''Merops apiaster''
}}
'''Čebélar''' ali '''legát''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Merops apiaster''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ptič|ptic]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[legati|legatov]] (''Meropidae''), ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v [[Slovenija|Sloveniji]], kjer je strogo [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|zavarovan]]. Ime izvira iz načina [[prehrana|prehrane]], saj jé [[Čebele|divje čebele]] in druge velike [[žuželke]], ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. 

== Opis ==
Ta vrsta, tako kot drugi čebelarji, je vitka in bogato obarvana ptica. Zgornji del telesa je rjavo-rumen, [[perut|krila]] so zelena, [[kljun]] pa črn. Dolg je približno 27–29 cm, pri čemer sta v dolžino vključeni tudi dve podaljšani srednji repni peresi, tehta pa 44–78 g (v povprečju okoli 52 g).&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petroelje |first=Tyler |title=Merops apiaster (European bee-eater) |url=https://animaldiversity.org/accounts/Merops_apiaster/ |access-date=2025-01-19 |website=Animal Diversity Web |language=en}}&lt;/ref&gt; Samci in samice so si zelo podobni, vendar imajo samice običajno nekoliko bolj zelene (namesto zlate) peruti na ramenih. [[Operjenost|Perje]] zunaj gnezditvene sezone je bolj pusto, brez podaljšanih repnih peres. Mladiči so podobni odraslim, ko ne gnezdijo.&lt;ref&gt;RSPB Handbook of British Birds (2014). UK {{ISBN|978-1-4729-0647-2}}.&lt;/ref&gt;

== Razmnoževanje ==
Čebelar se [[razmnoževanje|razmnožuje]] v širšem pasu [[Sredozemlje|Sredozemlja]]; v nekaterih predelih južne Evrope, severne Afrike in zahodne Azije. Kot tipična [[Ptica selivka|selivka]] preživi [[zima|zimo]] v [[tropi|tropski]] [[Afrika|Afriki]] (evropske) ali v severozahodni in južni [[Indija|Indiji]] ter [[Šrilanka|Šrilanki]] (azijske ptice). Pojavlja se tudi v severnejših delih svojega gnezditvenega območja; občasno gnezdi tudi v severozahodni Evropi.

=== Gnezdišča v Sloveniji ===

Čebelar v Sloveniji [[gnezdenje|gnezdi]] na obrežju reke [[Reka (reka)|Reke]], v peščenih stenah [[Bizeljsko|Bizeljskega]], ob reki [[Mura|Muri]], na [[Goričko|Goričkem]], v peskokopu Ravno na vzhodnem delu [[Krakovski gozd|Krakovskega gozda]], posamezni pari gnezdijo tudi v pečenih sipinah [[gramoznica|gramoznic]] v Vrbini pri [[Brežice|Brežicah]]. Okrog 20 do 25 parov že več let gnezdi tudi na delu brežine reke [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]].

Bizeljsko je bilo dolga leta edino pribežališče v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov gnezdijo čebelarji tam že od leta 1984, ko naj bi v posameznih letih gnezdilo okoli 50 parov.

V Slovenijo se vrnejo čebelarji v začetku maja. Do konca meseca izkopljejo v stene 1–2&amp;nbsp;m dolge gnezdilne rove, dostikrat pa se vračajo tudi v stare gnezdilne rove. Pogosto začnejo kopati več rovov, končata pa samo enega. V juniju pričnejo z [[valjenje]]m (4–7 [[jajce|jajc]]), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje [[mladič]]ev. To obdobje je najbolj primerno za opazovanje, zlasti ob vročih in soparnih dnevih, ko oba starša neprestano prinašata v [[kljun]]ih hrano.

Leta 2006 se je čebelar naselil v [[peskokop]]u [[kremen]]čevega peska v [[Župjek]]u na Bizeljskem. Da bi opazovalci čim manj vznemirjali te redke ptice, je na primerni razdalji od gnezdilne stene postavljena zaprta [[opazovalnica]], tik pred njo pa je postavljena pojasnjevalna tabla. Za opazovanje je priporočljiv [[daljnogled]] ali teleskop.

==Taksonomija in sistematika==
Čebelarja je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus]] leta 1758 v deseti izdaji svojega dela ''[[Systema Naturae]]'' pod današnjim [[Dvočlensko poimenovanje|dvočlenskim imenom]] ''Merops apiaster''.&lt;ref&gt;{{cite book | last=Linnaeus | first=Carl | author-link=Carl Linnaeus | year=1758 | title= Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis | volume=1| edition=10. | page=117 | publisher=Holmiae:Laurentii Salvii  | language=la | url= https://biodiversitylibrary.org/page/727022 }}&lt;/ref&gt; Ime rodu ''[[Merops]]'' (μέροψ) izvira iz [[Stara grščina|stare grščine]] in pomeni »jé čebele«, medtem ko je [[Vrstni pridevek|vrstni pridevek]] ''apiaster'' [[Latinščina|latinskega]] izvora in prav tako pomeni »jé čebele«, saj izhaja iz besede ''apis'', »čebela«.&lt;ref name=job&gt;{{cite book | last= Jobling | first= James A | year= 2010| title= The Helm Dictionary of Scientific Bird Names | url= https://archive.org/details/Helm_Dictionary_of_Scientific_Bird_Names_by_James_A._Jobling | publisher= Christopher Helm | location = London | isbn = 978-1-4081-2501-4 | pages = [https://archive.org/details/Helm_Dictionary_of_Scientific_Bird_Names_by_James_A._Jobling/page/n50 50], 251}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Merops_apiaster_(Marek_Szczepanek).jpg|Čebelar
Slika:European Bee-eater (Merops apiaster)-8.jpg|Čebelarja
Slika:Gruccione.jpg|Čebelar
Slika:Merops apiaster Schoenbrunn.jpg|Čebelarji v Živalskem vrtu Schönbrunn, Dunaj
Slika:White-fronted Bee-eater Merops bullockoides.jpg|Čebelarja
Slika:Merops apiastere fg01.jpg|Čebelarjevi brlogi, Salziger See, Röblingen pri Halleju, Saška - Anhalt, Nemčija
Slika:Ingelheim fg05.jpg|Čebelar v letu
Slika:MeropsApiasterGould.jpg|Ilustracija čebelarja, avtor angleški ornitolog [[John Gould]], 1837
Slika:Stamp of Azerbaijan 412.jpg|Znamka iz Azerbajdžana
Slika:Stamp of Moldova 167.gif|Znamka iz Moldavije
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikispecies|Merops apiaster}}
* [http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&amp;func=detail&amp;Itemid=45&amp;id=101 Čebelar] na straneh [[DOPPS]]
* [http://www.kpss.si/slo/gospodarjineba/166 Čebelar]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na straneh [[KPSS|Krajinskega parka Sečoveljske soline]]
* {{Xeno-canto species|Merops|apiaster|European bee-eater}}

{{Taxonbar|from=Q170718}}

[[Kategorija:Legati]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>l9n23oiwozm84awn9inuc8wondxp12m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Apple Inc.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>86596</id>
    <revision>
      <id>6672692</id>
      <parentid>6556078</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:45:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Cicihwahyuni6</username>
        <id>222598</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6672692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5507" sha1="2gidnvguzdcecmgl9atta5zmqg5km1a" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| company_name = Apple Inc.
| company_logo = [[Slika:Apple-logo.png|150px]]
| foundation = [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[1. april]] [[1976]], pod imenom Apple Computer Inc.)
| company_type = Delniška družba
| location = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Cupertino, Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| key_people = Steve Jobs, Chief CEO in soustanovitelj&lt;br /&gt;Steve Wozniak, soustanovitelj
| industry = [[Strojna oprema]]&lt;br /&gt;[[Programska oprema]]&lt;br /&gt;[[Zabavna elektronika]]
| products = [[Macintosh|Mac (serija osebnih računalnikov)]], [[Mac OS X]], Mac OS X Server, [[iPod]], [[iPad]], [[QuickTime]], [[iLife]], [[iWork]], [[Safari (spletni brskalnik)|Safari]], Apple Remote Desktop, Xsan, Final Cut Studio, [[Aperture (programska oprema)|Aperture]], [[Logic Studio]], [[Apple Cinema Display|Cinema Display]], AirPort, Xserve, Xserve RAID, [[iPhone]], Apple TV
| revenue = {{profit}} 24,01 milijard [[Ameriški dolar|US$]] (2007)
| operating_income = {{profit}} 4,41 milijarde US$ (2007)
| net_income = {{profit}} 3,50 milijard US$ (2007)
| homepage = [http://www.apple.com/ Apple.com]
}}

'''Apple  Inc. ''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] podjetje, ki proizvaja tablične in osebne računalnike z lastnim operacijskim sistemom, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in razne spletne storitve. Apple velja za največje podjetje za [[Informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]] po prihodkih (skupaj 274,5 milijarde dolarjev v letu 2020). Od leta 2021 je Apple četrti največji prodajalec osebnih računalnikov &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gartner Says Worldwide PC Shipments Grew 10.7% in Fourth Quarter of 2020 and 4.8% for the Year|url=https://www.gartner.com/en/newsroom/press-releases/2021-01-11-gartner-says-worldwide-pc-shipments-grew-10-point-7-percent-in-the-fourth-quarter-of-2020-and-4-point-8-percent-for-the-year|website=Gartner|accessdate=2021-11-25|language=en}}&lt;/ref&gt; in četrti največji proizvajalec pametnih telefonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Global Smartphone Market Share: By Quarter|url=https://www.counterpointresearch.com/global-smartphone-share/|website=Counterpoint Research|date=2021-08-05|accessdate=2021-11-25|language=en-US|archive-date=2018-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180817144648/https://www.counterpointresearch.com/global-smartphone-share/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Huawei beats Apple to become second-largest smartphone maker|url=http://www.theguardian.com/technology/2018/aug/01/huawei-beats-apple-smartphone-manufacturer-samsung-iphone|website=the Guardian|date=2018-08-01|accessdate=2021-11-25|language=en}}&lt;/ref&gt; Je eno izmed petih največjih ameriških podjetij za informacijsko tehnologijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ranking The Big Four Tech Stocks: Google Is No. 1, Apple Comes In Last|url=https://www.barrons.com/articles/ranking-the-big-four-internet-stocks-google-is-no-1-apple-comes-in-last-1503412102|website=www.barrons.com|accessdate=2021-11-25|language=en-US|first=Teresa|last=Rivas}}&lt;/ref&gt; Sedež podjetja je na [[Infinite Loop|Infinite Loop 1]] v mestu [[Cupertino, Kalifornija]].

== Zgodovina ==
Apple so leta 1976 ustanovili [[Steve Jobs]], [[Steve Wozniak]] in [[Ronald Wayne]]. Leta 1977 so razvili [[mikroračunalnik]] [[Apple II]], ki je postal zelo uspešen pri domačih uporabnikih, leta 1983 pa prvi komercialno uspešen osebni računalnik, ki je uporabljal [[grafični uporabniški vmesnik]] Apple Lisa, deloma navdihnjen z računalnikom Xerox Alto.

[[File:Macintosh, Google NY office computer museum.jpg|thumb|left|Macintosh 128K]]
Leta [[1984]] so pri Applu predstavili računalnik [[Apple Macintosh]] (imenovan tudi Mac) s prvo uspešno komercialno uporabo grafičnega vmesnika, danes značilnega za praktično vse večje [[Operacijski sistem|operacijske sisteme]], od [[Windows XP]] do [[Unix]]u podobnih sistemov, ki uporabljajo X Window System namizna okolja kot [[KDE]] in [[GNOME]]. Leta 1985 je Steve Wozniak zapustil Apple,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=I Never Left Apple|url=http://woz.org/letters/never-left-apple/|website=Officially Woz|date=2018-01-03|accessdate=2021-11-25|language=en-US}}&lt;/ref&gt; medtem ko je Jobs odstopil, da bi ustanovil NeXT.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=InfoWorld|url=https://books.google.com/books?id=zC4EAAAAMBAJ&amp;pg=PA35|publisher=InfoWorld Media Group, Inc.|date=1985-04-15|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 so postali poslovni partnerji z [[Intel]]om in tako svojo strojno opremo približali osebnim računalnikom. Od leta 2005 lahko tako Applovi računalniki poganjajo tudi operacijski sistem [[Windows]].

[[File:iPhone First Generation.jpg|thumb|iPhone]]
Od leta 2007 dalje je Apple znan proizvajalec računalniške strojne in programske opreme. Med bolj znane sodijo [[MacBook]], [[iMac]], [[iPod]], [[iPhone]] in [[iPad]]. Pri Apple poleg lastnega operacijskega sistema [[Mac OS X]] razvijajo tudi glasbeni program [[iTunes]] in vodijo istoimensko trgovino.
[[Slika:Apple park cupertino 2019.jpg|sličica|Overhead view of [[Apple Park]], in Cupertino, [[Kalifornija|California]]]]
Leta 2011 je Steve Jobs zaradi  zdravstvenih razlogov odstopil in dva meseca pozneje umrl. Na mestu izvršnega direktorja ga je nasledil [[Tim Cook]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{comp-stub}}
{{Škrbina o podjetju}}

[[Kategorija:Apple Inc.| ]]
[[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]</text>
      <sha1>2gidnvguzdcecmgl9atta5zmqg5km1a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam mest v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>86896</id>
    <revision>
      <id>6672855</id>
      <parentid>6565917</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:52:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27757-24</username>
        <id>259461</id>
      </contributor>
      <origin>6672855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16329" sha1="dwjvwjqr05382dlasb51llzsll16oft" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Mesto|mest]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''.

V Sloveniji velja za mesto večje urbano [[naselje]], ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora ta merila:

* V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
* naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
* glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, Državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).&lt;ref&gt;https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2035.&lt;/ref&gt;

Sklepi Državnega zbora, ki razglašajo naselja, ki pridobijo status mesta:&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=SKLE682|website=pisrs.si|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;

* Sklep Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00)
* Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05)
* Sklep o podelitvi statusa mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče (Uradni list RS, št. 197/20)

Z najnovejšim odlokom [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] dne 23. decembra 2020 sta status mesta dobili naselji [[Lenart v Slovenskih goricah]] in [[Zreče]], s čimer se je število mest v Sloveniji povečalo na 69.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-12-23-vlada-podelila-status-mesta-naseljema-lenart-v-slovenskih-goricah-in-zrece/ |title=Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče |date=2020-12-23 |publisher=[[Vlada Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col2right&quot;
! Ime 
!Število prebivalcev leta 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2025-08-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
! Prva&lt;br&gt;omemba 
! [[Trške pravice|Status trga]]
! [[Mestne pravice|Status mesta]]
! Status mesta v Republiki Sloveniji
! Pokrajina
! Opombe
|-
| [[Ajdovščina]] 
|7116
| || [[1507]]&lt;ref name=&quot;Ajdovščina&quot;&gt;http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&amp;id=2006080308530677&amp;lng=slo&lt;/ref&gt; || [[1955]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| nekdanja deželna meja med [[Avstrijsko primorje|Avstrijskim primorjem]] ([[Goriška (grofija)|Goriško]]) in [[Kranjska|Kranjsko]] ([[Notranjska|Notranjsko]]) poteka na tem območju po reki [[Hubelj]] ter tako današnja Ajdovščina sega v obe pokrajini ([[Primorska|Primorsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]])
|-
| [[Bled]] 
|5182
| 1004 || || [[1960]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Bovec]] 
|1507
| || || [[1951]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Brežice]] 
|6867
|[[1241]] || začetek 14. stoletja&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.brezice.si/o_obcini/podatki_o_obcini/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-09-04 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308220950/http://brezice.si/o_obcini/podatki_o_obcini |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || [[1322]]&lt;ref name=&quot;Brestanica&quot;&gt;http://www.brestanica.com/slo/okraju.html{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Celje]] 
|38059
| || || [[11. april]] [[1451]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Cerknica]] 
|4140
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=SKLE6205|website=pisrs.si|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Črnomelj]] 
|5448
| || || [[1407]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Domžale]] 
|13372
| || || [[1951]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Dravograd]] 
|3104
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Gornja Radgona]]
|3141
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| mesto na desnem bregu Mure, sicer pa [[Radgona]] (levi breg) [[1299]] (Bad Radkersburg v Avstriji)
|-
| [[Grosuplje]] 
|7805
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Hrastnik]] 
|4716
| || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Idrija]] 
|5794
| || || začetek [[18. stoletje|18. stoletja]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Ilirska Bistrica]] 
|4315
| || || [[1933]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Izola]] 
|11477
| || || [[1253]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Jesenice]] 
|13787
| || || [[1929]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Kamnik]] 
|13753
| 1061
|| || pred [[1229]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Kočevje]] 
|8027
| || || [[19. april]] [[1471]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Koper]] 
|26410
| || || pred [[1230]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| upravno središče [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]]
|-
| [[Kostanjevica na Krki]] 
|702
| || || okoli [[1215]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| kovanec z napisom Civitas Candestro; prva omemba mesta [[1252]], Slovenske Benetke ter najmanjše mesto v Sloveniji
|-
| [[Kranj]] 
|37966
| || || [[1256]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]|| upravno središče [[Gorenjska|Gorenjske]]
|-
| [[Krško]] 
|6921
|&lt;s&gt;[[895]]&lt;/s&gt;&lt;ref&gt;Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej [[Dušan Kos]], Vitez in grad, [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]], [[2005]], stran 360.&lt;/ref&gt; || || [[5. marec]] [[1477]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| predel mesta preko Save, na Štajerskem, je nekdanji Videm ob Savi
|-
| [[Laško]] 
|3356
| || || [[1927]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Lenart v Slovenskih goricah]] 
|3498
| [[1196]] || pred [[1332]] || [[23. december]] [[2020]] 
|23. 12. 2020&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3561?sop=2020-01-3561|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;
|[[Štajerska]]|| pred 1955 [[Lenart v Slovenskih goricah|Sveti Lenart v Slovenskih goricah]]
|-
| [[Lendava]] 
|2841
| || || [[1867]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Prekmurje]]||
|-
| [[Litija]] 
|6723
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| predel mesta preko Save, na Gorenjskem, je nekdanji Gradec, od tod ime tamkajšnje OŠ Gradec
|-
| [[Ljubljana]] 
|290903
| || || med [[1220]] in [[1243]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||glavno mesto Slovenije; stičišče treh pokrajin Kranjske, (Rudnik je že na Dolenjskem, Šentvid nad Ljubljano že na Gorenjskem, Brezovica pri Ljubljani pa že na Notranjskem)
|-
| [[Ljutomer]] 
|3230
| 1249 || 1265 ||[[1927]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Logatec]] 
|10080
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Maribor]] 
|97522
| 1164&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prelomnice v zgodovini Maribora {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/moje-mesto/zgodovina-maribora/prelomnice-v-zgodovini-maribora/|website=maribor.si|date=2018-11-10|accessdate=2025-06-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;|| || [[13. stoletje]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| upravno središče [[Podravska statistična regija|Podravske statistične regije]]
|-
| [[Medvode]] 
|5368
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Mengeš]] 
|7257
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Metlika]] 
|3254
| || || pred [[1335]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Mežica]] 
|3077
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Murska Sobota]] 
|10923
| || || [[1366]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Prekmurje]]|| upravno središče [[Pomurska statistična regija|Pomurske statistične regije]], prva omemba kot mesto
|-
| [[Nova Gorica]] 
|13055
| || || [[1948]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| 1455 italijanska [[Gorica]]
|-
| [[Novo mesto]] 
|24700
| || || [[7. april]] [[1365]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| upravno središče [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodne Slovenije]]
|-
| [[Ormož]] 
|1939
| || ||  [[1331]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Piran]] 
|3667
| || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Postojna]] 
|10041
| || || [[3. maj]] [[1909]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]|| upravno središče [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notranjske statistične regije]]
|-
| [[Prevalje]] 
|4585
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Ptuj]] 
|18291
| mlajša kamena doba || 69  || [[1376]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Radeče]] 
|1915
| || || [[25. avgust]] [[1925]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Radovljica]] 
|6120
| || || [[1473]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Ravne na Koroškem]] 
|7134
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]|| Upravno središče [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]]; deli si ga s Slovenj Gradcem
|-
| [[Ribnica]] 
|3780
|ok. 855||1315||1480
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Rogaška Slatina]] 
|5253
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Ruše]] 
|4217
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Sevnica]] 
|4590
| || [[1322]]&lt;ref name=&quot;Brestanica&quot; /&gt;
 || [[1959]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Sežana]] 
|6134
| 1060&lt;ref&gt;http://zupnije.rkc.si/sezana/utrinki.html&lt;/ref&gt; || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Slovenj Gradec]] 
|7731
| || || [[22. maj]] [[1267]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||  Upravno središče [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]]; deli si ga z Ravnami na Koroškem; Ko je v Sloveniji ostal le [[Koroški plebiscit|manjši del dežele Koroške]], se je razumevanje [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] skušalo razširiti po Dravski dolini dolvodno, skoraj do [[Maribor|Maribora]], ter po celotni Mislinjski dolini, skoraj do [[Velenje|Velenja]].
|-
| [[Slovenska Bistrica]] 
|8362
| || || [[1313]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Slovenske Konjice]] 
|5213
|[[1146]]&lt;ref&gt;Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Spremna beseda urednika, stran 7.&lt;/ref&gt; || [[1251]]&lt;ref&gt;Zahn UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz) v.: dr. [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, stran 22.&lt;/ref&gt; || [[1964]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| naselje so 13. junija 1934 jugoslovanske oblasti iz Konjice preimenovali v sedanje Slovenske Konjice&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Šempeter pri Gorici]] 
|3670
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Šentjur]] 
|5050
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Škofja Loka]] 
|11827
| || || [[1274]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Šoštanj]] 
|3045
| || || [[1911]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Tolmin]] 
|3178
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Trbovlje]] 
|13723
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Trebnje]] 
|3942
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Tržič]] 
|3819
| || ||[[1926]] &lt;ref&gt;http://www.trzic.si/o-trzicu/zgodovina.html&lt;/ref&gt;
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Velenje]] 
|25642
| || || [[20. september]] [[1959]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Višnja Gora]] 
|1203
| || || [[1478]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Vrhnika]] 
|9134
| || || [[1955]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Zagorje ob Savi]] 
|6015
|[[1296]] || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
|[[Zreče]]
|3068
|
|
|[[23. december]] [[2020]]
|23. 12. 2020&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]
|
|-
| [[Žalec]] 
|5061
| || || [[1964]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Železniki]] 
|2885
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Žiri]] 
|3777
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|}

== Nekdanja mesta ==
* [[Lož]] je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja. Danes ni več mesto.
* [[Vipavski Križ]] (pred 1955 Sveti Križ) je dobil mestne pravice 19. januarja 1532.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Plesničar |first=Pavel |year=1998 |title=Ajdovščina : pogled v njeno preteklost : komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij |publisher=Pokrajinski arhiv Nova Gorica |isbn= |cobiss= |pages=59}}&lt;/ref&gt; Danes ni več mesto.

=== Obdobje Rimskega cesarstva ===

V obdobju [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! Latinsko ime
! Slovensko ime
! Današnje ime
! Ustanovitev
! [[rimska provinca|Provinca]]
! Status
|-
| {{aut|Colonia Ivlia Æmona}} || [[Emona]] || [[Ljubljana]] || leta [[14]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[Rimska kolonija]] 
|-
| {{aut|Atrans}} || [[Atrans]] || [[Trojane]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Carnium}} || [[Carnium]] || [[Kranj]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Castra ad Fluvium Frigidum}} || [[Castra]] || [[Ajdovščina]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Municipium Claudium Celeia}} || [[Claudia Celeia|Celeja]] || [[Celje]] || leta [[46]] || [[Noricum]] || [[municipij]]
|-
| {{aut|Colatio}} || [[Colatio]] || [[Stari trg, Slovenj Gradec|Stari trg]] ||  || [[Noricum]] || 
|-
| {{aut|Nauportus}} || [[Nauportus]] || [[Vrhnika]] ||  || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || 
|-
| {{aut|Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum}} || [[Neviodunum]] || [[Drnovo]] || leta [[70]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[municipij]]
|-
| {{aut|Colonia Ulpia Traiana Poetovio}} || [[Poetovio]] || [[Ptuj]] || konec [[1. stoletje|1. stoletja]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[Rimska kolonija]]
|-
| {{aut|Prætorium Latobicorum}} || [[Praetorium Latobicorum]] || [[Trebnje]] ||  ||  || 
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Mestne pravice]]
* [[Mestna občina]]
* [[Seznam trgov v Sloveniji]]
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Seznam občin v Sloveniji]]

{{Mesta v Sloveniji}}
{{Evropska mesta}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Slovenija]]
[[Kategorija:Seznami mest po državah]]</text>
      <sha1>dwjvwjqr05382dlasb51llzsll16oft</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672943</id>
      <parentid>6672855</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:37:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6672855|6672855]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-27757-24|~2026-27757-24]] ([[User talk:~2026-27757-24|pogovor]])</comment>
      <origin>6672943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16347" sha1="1wtwn4x5npui2m6wqpb1juwtbxdgkel" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Mesto|mest]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''.

V Sloveniji velja za mesto večje urbano [[naselje]], ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora ta merila:

* V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
* naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
* glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, Državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).&lt;ref&gt;https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2035.&lt;/ref&gt;

Sklepi Državnega zbora, ki razglašajo naselja, ki pridobijo status mesta:&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=SKLE682|website=pisrs.si|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;

* Sklep Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00)
* Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05)
* Sklep o podelitvi statusa mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče (Uradni list RS, št. 197/20)

Z najnovejšim odlokom [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] dne 23. decembra 2020 sta status mesta dobili naselji [[Lenart v Slovenskih goricah]] in [[Zreče]], s čimer se je število mest v Sloveniji povečalo na 69.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-12-23-vlada-podelila-status-mesta-naseljema-lenart-v-slovenskih-goricah-in-zrece/ |title=Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče |date=2020-12-23 |publisher=[[Vlada Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col2right&quot;
! Ime 
!Število prebivalcev leta 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2025-08-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
! Prva&lt;br&gt;omemba 
! [[Trške pravice|Status trga]]
! [[Mestne pravice|Status mesta]]
! Status mesta v Republiki Sloveniji
! Pokrajina
! Opombe
|-
| [[Ajdovščina]] 
|7116
| antika|| [[1507]]&lt;ref name=&quot;Ajdovščina&quot;&gt;http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&amp;id=2006080308530677&amp;lng=slo&lt;/ref&gt; || [[1955]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| nekdanja deželna meja med [[Avstrijsko primorje|Avstrijskim primorjem]] ([[Goriška (grofija)|Goriško]]) in [[Kranjska|Kranjsko]] ([[Notranjska|Notranjsko]]) poteka na tem območju po reki [[Hubelj]] ter tako današnja Ajdovščina sega v obe pokrajini ([[Primorska|Primorsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]])
|-
| [[Bled]] 
|5182
| 1004 || || [[1960]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Bovec]] 
|1507
| || || [[1951]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Brežice]] 
|6867
|[[1241]] || začetek 14. stoletja&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.brezice.si/o_obcini/podatki_o_obcini/ |title=arhivska kopija |accessdate=2009-09-04 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308220950/http://brezice.si/o_obcini/podatki_o_obcini |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || [[1322]]&lt;ref name=&quot;Brestanica&quot;&gt;http://www.brestanica.com/slo/okraju.html{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Celje]] 
|38059
| || || [[11. april]] [[1451]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Cerknica]] 
|4140
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=SKLE6205|website=pisrs.si|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Črnomelj]] 
|5448
| || || [[1407]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Domžale]] 
|13372
| || || [[1951]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Dravograd]] 
|3104
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Gornja Radgona]]
|3141
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| mesto na desnem bregu Mure, sicer pa [[Radgona]] (levi breg) [[1299]] (Bad Radkersburg v Avstriji)
|-
| [[Grosuplje]] 
|7805
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Hrastnik]] 
|4716
| || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Idrija]] 
|5794
| || || začetek [[18. stoletje|18. stoletja]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Ilirska Bistrica]] 
|4315
| || || [[1933]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Izola]] 
|11477
| || || [[1253]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Jesenice]] 
|13787
| || || [[1929]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Kamnik]] 
|13753
| 1061
|| || pred [[1229]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Kočevje]] 
|8027
| || || [[19. april]] [[1471]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Koper]] 
|26410
| || || pred [[1230]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| upravno središče [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]]
|-
| [[Kostanjevica na Krki]] 
|702
| || || okoli [[1215]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| kovanec z napisom Civitas Candestro; prva omemba mesta [[1252]], Slovenske Benetke ter najmanjše mesto v Sloveniji
|-
| [[Kranj]] 
|37966
| || || [[1256]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]|| upravno središče [[Gorenjska|Gorenjske]]
|-
| [[Krško]] 
|6921
|&lt;s&gt;[[895]]&lt;/s&gt;&lt;ref&gt;Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej [[Dušan Kos]], Vitez in grad, [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]], [[2005]], stran 360.&lt;/ref&gt; || || [[5. marec]] [[1477]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| predel mesta preko Save, na Štajerskem, je nekdanji Videm ob Savi
|-
| [[Laško]] 
|3356
| || || [[1927]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Lenart v Slovenskih goricah]] 
|3498
| [[1196]] || pred [[1332]] || [[23. december]] [[2020]] 
|23. 12. 2020&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3561?sop=2020-01-3561|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-03-29}}&lt;/ref&gt;
|[[Štajerska]]|| pred 1955 [[Lenart v Slovenskih goricah|Sveti Lenart v Slovenskih goricah]]
|-
| [[Lendava]] 
|2841
| || || [[1867]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Prekmurje]]||
|-
| [[Litija]] 
|6723
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| predel mesta preko Save, na Gorenjskem, je nekdanji Gradec, od tod ime tamkajšnje OŠ Gradec
|-
| [[Ljubljana]] 
|290903
| prazgodovina|| || med [[1220]] in [[1243]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||glavno mesto Slovenije; stičišče treh pokrajin Kranjske, (Rudnik je že na Dolenjskem, Šentvid nad Ljubljano že na Gorenjskem, Brezovica pri Ljubljani pa že na Notranjskem)
|-
| [[Ljutomer]] 
|3230
| 1249 || 1265 ||[[1927]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Logatec]] 
|10080
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Maribor]] 
|97522
| 1164&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prelomnice v zgodovini Maribora {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/moje-mesto/zgodovina-maribora/prelomnice-v-zgodovini-maribora/|website=maribor.si|date=2018-11-10|accessdate=2025-06-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;|| || [[13. stoletje]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| upravno središče [[Podravska statistična regija|Podravske statistične regije]]
|-
| [[Medvode]] 
|5368
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Mengeš]] 
|7257
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Metlika]] 
|3254
| || || pred [[1335]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Mežica]] 
|3077
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Murska Sobota]] 
|10923
| || || [[1366]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Prekmurje]]|| upravno središče [[Pomurska statistična regija|Pomurske statistične regije]], prva omemba kot mesto
|-
| [[Nova Gorica]] 
|13055
| || || [[1948]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]|| 1455 italijanska [[Gorica]]
|-
| [[Novo mesto]] 
|24700
| || || [[7. april]] [[1365]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]|| upravno središče [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodne Slovenije]]
|-
| [[Ormož]] 
|1939
| || ||  [[1331]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Piran]] 
|3667
| || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Postojna]] 
|10041
| || || [[3. maj]] [[1909]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]|| upravno središče [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notranjske statistične regije]]
|-
| [[Prevalje]] 
|4585
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]||
|-
| [[Ptuj]] 
|18291
| mlajša kamena doba || 69  || [[1376]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Radeče]] 
|1915
| || || [[25. avgust]] [[1925]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Radovljica]] 
|6120
| || || [[1473]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Ravne na Koroškem]] 
|7134
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]|| Upravno središče [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]]; deli si ga s Slovenj Gradcem
|-
| [[Ribnica]] 
|3780
|ok. 855||1315||1480
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Rogaška Slatina]] 
|5253
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Ruše]] 
|4217
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Sevnica]] 
|4590
| || [[1322]]&lt;ref name=&quot;Brestanica&quot; /&gt;
 || [[1959]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Sežana]] 
|6134
| 1060&lt;ref&gt;http://zupnije.rkc.si/sezana/utrinki.html&lt;/ref&gt; || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Slovenj Gradec]] 
|7731
| || || [[22. maj]] [[1267]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||  Upravno središče [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]]; deli si ga z Ravnami na Koroškem; Ko je v Sloveniji ostal le [[Koroški plebiscit|manjši del dežele Koroške]], se je razumevanje [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] skušalo razširiti po Dravski dolini dolvodno, skoraj do [[Maribor|Maribora]], ter po celotni Mislinjski dolini, skoraj do [[Velenje|Velenja]].
|-
| [[Slovenska Bistrica]] 
|8362
| || || [[1313]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Slovenske Konjice]] 
|5213
|[[1146]]&lt;ref&gt;Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Spremna beseda urednika, stran 7.&lt;/ref&gt; || [[1251]]&lt;ref&gt;Zahn UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz) v.: dr. [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, stran 22.&lt;/ref&gt; || [[1964]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]|| naselje so 13. junija 1934 jugoslovanske oblasti iz Konjice preimenovali v sedanje Slovenske Konjice&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Šempeter pri Gorici]] 
|3670
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Šentjur]] 
|5050
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Škofja Loka]] 
|11827
| || || [[1274]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Šoštanj]] 
|3045
| || || [[1911]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Tolmin]] 
|3178
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Primorska]]||
|-
| [[Trbovlje]] 
|13723
| || || [[1952]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Trebnje]] 
|3942
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Tržič]] 
|3819
| || ||[[1926]] &lt;ref&gt;http://www.trzic.si/o-trzicu/zgodovina.html&lt;/ref&gt;
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Velenje]] 
|25642
| || || [[20. september]] [[1959]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Višnja Gora]] 
|1203
| || || [[1478]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Dolenjska]]||
|-
| [[Vrhnika]] 
|9134
| || || [[1955]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Notranjska]]||
|-
| [[Zagorje ob Savi]] 
|6015
|[[1296]] || || 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
|[[Zreče]]
|3068
|
|
|[[23. december]] [[2020]]
|23. 12. 2020&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]
|
|-
| [[Žalec]] 
|5061
| || || [[1964]] 
|29. 2. 2000&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|[[Štajerska]]||
|-
| [[Železniki]] 
|2885
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|-
| [[Žiri]] 
|3777
| || || [[22. december]] [[2005]] 
|22. 12. 2005&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|[[Gorenjska]]||
|}

== Nekdanja mesta ==
* [[Lož]] je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja. Danes ni več mesto.
* [[Vipavski Križ]] (pred 1955 Sveti Križ) je dobil mestne pravice 19. januarja 1532.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Plesničar |first=Pavel |year=1998 |title=Ajdovščina : pogled v njeno preteklost : komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij |publisher=Pokrajinski arhiv Nova Gorica |isbn= |cobiss= |pages=59}}&lt;/ref&gt; Danes ni več mesto.

=== Obdobje Rimskega cesarstva ===

V obdobju [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot;
! Latinsko ime
! Slovensko ime
! Današnje ime
! Ustanovitev
! [[rimska provinca|Provinca]]
! Status
|-
| {{aut|Colonia Ivlia Æmona}} || [[Emona]] || [[Ljubljana]] || leta [[14]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[Rimska kolonija]] 
|-
| {{aut|Atrans}} || [[Atrans]] || [[Trojane]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Carnium}} || [[Carnium]] || [[Kranj]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Castra ad Fluvium Frigidum}} || [[Castra]] || [[Ajdovščina]] ||  ||  || 
|-
| {{aut|Municipium Claudium Celeia}} || [[Claudia Celeia|Celeja]] || [[Celje]] || leta [[46]] || [[Noricum]] || [[municipij]]
|-
| {{aut|Colatio}} || [[Colatio]] || [[Stari trg, Slovenj Gradec|Stari trg]] ||  || [[Noricum]] || 
|-
| {{aut|Nauportus}} || [[Nauportus]] || [[Vrhnika]] ||  || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || 
|-
| {{aut|Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum}} || [[Neviodunum]] || [[Drnovo]] || leta [[70]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[municipij]]
|-
| {{aut|Colonia Ulpia Traiana Poetovio}} || [[Poetovio]] || [[Ptuj]] || konec [[1. stoletje|1. stoletja]] || [[Panonija (rimska provinca)|Pannonia]] || [[Rimska kolonija]]
|-
| {{aut|Prætorium Latobicorum}} || [[Praetorium Latobicorum]] || [[Trebnje]] ||  ||  || 
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Mestne pravice]]
* [[Mestna občina]]
* [[Seznam trgov v Sloveniji]]
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Seznam občin v Sloveniji]]

{{Mesta v Sloveniji}}
{{Evropska mesta}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Slovenija]]
[[Kategorija:Seznami mest po državah]]</text>
      <sha1>1wtwn4x5npui2m6wqpb1juwtbxdgkel</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nove Fužine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>89405</id>
    <revision>
      <id>6672795</id>
      <parentid>6670800</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:40:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7068" sha1="g4mfxgyfw4yj44k10oqia63i2d5nmgj" xml:space="preserve">[[Slika:Nove Fužine (Ljubljana, 2025).jpg|sličica|Nove Fužine]]

'''Nove Fužine''' (Fužine) so najgosteje poseljeno območje v Ljubljani in celotni Sloveniji{{cn}}. Ime  izvira iz samostalnika ''fužina'' 'kovačnica' (izposojenka iz furlanske ''besede fusine,'' topilnica); kar se je nanašalo na železarno, ki jo je tam v 16. stoletju ustanovil [[Hans Khisl]]. Danes se ime ''Fužine'' večinoma povezuje s stanovanjskim naseljem in sosesko Nove Fužine , ki je bilo zgrajeno severno od levega brega reke v okrožju Moste med letoma 1977 in 1987. Razvite so pretežno ob treh trgih ([[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov]], [[Edvard Rusjan|Rusjanov]]) ter med [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] in levim bregom [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Veliko naselje (bilo bi med osmimi največjimi mesti v Sloveniji) je le del [[Četrtna skupnost Moste|četrtne skupnosti Moste]] in del okraja in bivše občine Moste-Polje (kamor spadajo [[Četrtna skupnost Jarše|ČS Jarše]], [[Četrtna skupnost Golovec|ČS Golovec]], [[Četrtna skupnost Moste|ČS Moste]], [[Četrtna skupnost Polje|ČS Polje]] in [[Četrtna skupnost Sostro|ČS Sostro]]). Na Fužinah sta dve [[osnovna šola|osnovni šoli]]: OŠ Martina Krpana in [[Osnovna šola Nove Fužine|OŠ Nove Fužine]], ob njih Srednja šola za gostinstvo in turizem ter [[vrtec VVO Zelena Jama|vrtec VVO Zelena Jama- enota Vrba in enota Vejica]] in [[Vrtec Pedenjped|Pedenjped - enota Šlikšlak]]. Samostojen [[Dom starejših občanov Fužine]] stoji blizu [[Zdravstveni dom Ljubljana Moste-Polje|ZD Ljubljana Moste-Polje]] z lekarno Ljubljana, v bližini je tudi [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, podenota Fužine]].  

Blizu Fužin so naselja ali nekdanja naselja, večinoma vasi (po abecedi): [[Bizovik]], [[Sostro|Dobrunje/Sostro]], [[Hrušica, Ljubljana|Hrušica]], [[Zgornji Kašelj|Zg.]] in [[Spodnji Kašelj|Sp. Kašelj]], [[Kodeljevo]], [[Moste, Ljubljana|Moste]], [[Polje, Ljubljana|Polje]], [[Selo Ljubljana|Selo]], [[Studenec, Ljubljana|Studenec]], [[Štepanjsko naselje]], [[Štepanja vas]], [[Vevče]], [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], [[Zalog, Ljubljana|Zalog]] ter z gozdom porasel [[Golovec|hrib Golovec]], [[Kodeljevo|park Kodeljevo]] in [[Zajčja dobrava|krajinski park Zajčja dobrava]].

Ulice, ki sestavljajo naselje (po abecedi): [[Archinetova ulica]], [[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev trg]], [[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujska cesta]], [[Fužinska pot]], [[Gašperšičeva ulic|Gašperšičeva ulica]], [[Nove Fužine cesta|Nove Fužine]], [[Osenjakova ulica]], [[Pot na Fužine]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov trg]], [[Rusjanov trg]], [[Ulica Molniške čete]], [[Zaloška cesta]].  

Zgodnja zgodovina Fužin je tesno povezana s kmetijstvom, plovbo po Ljubljanici in za tem z zgodovino gradu Fužine na levem bregu reke. Grad je leta 1525 zgradil Veit Khisl, ki je bil v 16. stoletju tudi ljubljanski župan. Poleg železarstva je njegov podjetni sin Hans Khisl v 16. stoletju v Fužinah ustanovil tudi žago, mlin za žito in papirnico.  V začetku 19. stoletja je družina Pauer tam upravljala mline. Industrijsko podjetje Fidelis Terpinz (1799–1875) je leta 1843 v Fužinah ustanovilo tovarno tanina in barvil. Leta 1943 je bila ustanovljena tovarna za proizvodnjo čopičev. Fužine so bile leta 1982 priključene Ljubljani, s čimer se je končal njihov obstoj samostojnega naselja. 

Blizu nekdanjih fužin in ob brzicah Ljubljanice, kjer sta jez in manjša [[Hidroelektrarna Fužine|hidroelektrarna Fužine (ki oskrbuje papirnico Vevče)]], stoji [[grad Fužine]], znan kot prenovljena renesančna utrdba in posebej iz Prešernove Glose. V prenovljeni stavbi je še vedno del elektrarne in dinamičen [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]] s kavarno MAO. Na igriščih v bližini poleti prirejajo turnirje v malem nogometu. Ob Ljubljanici je več sprehajališč ter plaža in družinski park Muste s sadovnjakom. Znana točka je tudi fužinski hrib, ob vznožju katerega je urejen kolopark. Ob vzhodni strani naselja skozi Studenec poteka [[Pot spominov in tovarištva]]. Tla so peščena, dobro odcedna in rodovitna. Proti jugu, kljub vedno agresivnejši pozidavi, ležijo polja. 

Skozi naselje potekajo [[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] številka [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']] (ob vikendih), [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] (liniji '''20''' in '''22''' imata na koncu naselja urejeno obračališče). Ob robu naselja, po [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloški cesti,]] je speljana še mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']]. V bližini naselja peljejo tudi mestne avtobusne linije [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']].

Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo: sorazmerno dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Prvi načrti za gradnjo soseske segajo v leto 1958, v čas intenzivne industrializacije Slovenije, zaradi katere so se množično priseljevali delavci iz drugih delov takratne Jugoslavije in iz različnih delov Slovenije v Ljubljano. Prva faza gradnje od štirih se je začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Naselje s stolpnicami in bloki je raslo do leta 1987. Za tem so dopolnjevali ponudbo s trgovinami in paviljoni za obrtnike ter drugimi dejavnostmi. Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev v [[Slovenija|Sloveniji]], vsekakor so največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih in v njih po starih ocenah iz leta 2000 živi najmanj 18.000 ljudi, četrt stoletja kasneje še več. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fužine so nastale v času sosesk|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/fuzine-so-nastale-v-casu-sosesk.html|date=2014-12-23|last=Zabukovec|first=Mojca|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2018-09-30}}&lt;/ref&gt;

Znane osebe:

* Ognjen Backović
* Anže Bašelj
* Katarina Benček
* [[Zlatan Čordić]]
* Anuška Delić
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Samir Handanović]]
* [[Branko Ilić]]
* Saša Jerković
* Jure Karas
* [[Hans Khisl]]
* Jernej Kogovšek
* Saša Krajnc
* [[Zlatan Ljubijankić]]
* [[Radoslav Nesterović|Rašo Nesterović]]
* [[Vinko Novak]]
* [[Oto Pestner]]
* [[Maks Rožman]]
* [[Aleksander Sekulić]]
* [[Matjaž Tanko]]
* [[Goran Vojnović]]

== Sklici ==
{{Kategorija v Zbirki|Nove Fužine}}
{{sklici}}


{{škrbina-naselje-sl}}

{{koord|46|03|13|N|14|33|29|E|region:SI_type:landmark_dim:1300|display=title}}
[[Kategorija:Četrtna skupnost Moste]]</text>
      <sha1>g4mfxgyfw4yj44k10oqia63i2d5nmgj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Jernej nad Muto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92004</id>
    <revision>
      <id>6672747</id>
      <parentid>6578380</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:58:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>https://nadskofija-maribor.si/web/places/jernej-nad-muto/</comment>
      <origin>6672747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1397" sha1="ajvdurrjkod8ve4wx9yg29snvf3kzeu" xml:space="preserve">{{Infobox RKC zupnija
|image=
|caption=
|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]
|ustanovljena=
|prej=
|ukinjena=
|preimenovana=
|skofija=[[Nadškofija Maribor]]
|zupnik=
|parish_administrator = p. Ivan Hočevar [[Družba Jezusova|DJ]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40380/premestitve-duhovnikov-v-mariborski-nadskofiji.htm |title=Premestitev duhovnikov v Mariborski nadškofiji |accessdate= |date=15. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|sedez=[[Sv. Jernej nad Muto]]
|drzava=[[Slovenija]]
|splet=
}}

'''Župnija Jernej nad Muto''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Dekanije Radlje - Vuzenica]] [[koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].

[[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Jerneja, Jernej nad Muto|cerkev sv. Jerneja]].

== Reference ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=5 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060829052141/http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=5 |date=2006-08-29 }}

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Jernej nad Muto]]
[[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]]
[[Kategorija:Sv. Jernej nad Muto]]</text>
      <sha1>ajvdurrjkod8ve4wx9yg29snvf3kzeu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>92942</id>
    <revision>
      <id>6672824</id>
      <parentid>6671117</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T00:40:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27685-66</username>
        <id>259456</id>
      </contributor>
      <origin>6672824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1473" sha1="2g9ex1lw11j11zrkf6id5j6zbwjh5h2" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji
| title = [[Slovensko avtocestno omrežje|Avtoceste, hitre in glavne ceste v Sloveniji]]
| image = [[Slika:Slovenia road sign III-10.svg|right|50px]]
| listclass = hlist

| group1 = Avtoceste
| list1 = 
* [[Avtocesta A1|A1]]
* [[Avtocesta A2|A2]]
* [[Avtocesta A3|A3]]
* [[Avtocesta A4|A4]]
* [[Avtocesta A5|A5]] 

| group2 = Hitre ceste
| list2 = 
* [[Hitra cesta H1|H1]] (zamenjana z A2)
* [[Hitra cesta H2|H2]] (prekategorizirana v R)
* [[Hitra cesta H3|H3]]
* [[Hitra cesta H4|H4]]
* [[Hitra cesta H5|H5]]
* [[Hitra cesta H6|H6]]
* [[Hitra cesta H7|H7]]
* [[Hitra cesta H8|H8]] (načrtovana)

| group3 = [[Seznam glavnih cest v Sloveniji|Glavne ceste prvega reda]]
| list3 = 
* [[Glavna cesta G1|G1]]
* [[Glavna cesta G2|G2]]
* [[Glavna cesta G3|G3]]
* [[Glavna cesta G4|G4]]
* [[Glavna cesta G5|G5]]
* [[Glavna cesta G6|G6]]
* [[Glavna cesta G7|G7]]
* [[Glavna cesta G8|G8]]
* [[Glavna cesta G11|G11]]

| group4 = [[Seznam glavnih cest v Sloveniji|Glavne ceste drugega reda]]
| list4 = 
* [[Glavna cesta G101|G101]]
* [[Glavna cesta G102|G102]]
* [[Glavna cesta G103|G103]]
* [[Glavna cesta G104|G104]]
* [[Glavna cesta G105|G105]]
* [[Glavna cesta G106|G106]]
* [[Glavna cesta G107|G107]]
* [[Glavna cesta G108|G108]]
* [[Glavna cesta G109|G109]]
* [[Glavna cesta G110|G110]]
* [[Glavna cesta G111|G111]]
* [[Glavna cesta G112|G112]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za zgradbe|{{PAGENAME}}]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2g9ex1lw11j11zrkf6id5j6zbwjh5h2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Peskovnik</title>
    <ns>4</ns>
    <id>94225</id>
    <revision>
      <id>6672971</id>
      <parentid>6672118</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:38:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test</comment>
      <origin>6672971</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1108" sha1="n4wm2n045icvm7fo53c5ygg8o9c6u9g" xml:space="preserve">{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; box-shadow: 0 0 .4em #999;&quot; width=100%
! style=&quot;background-color:#E5E5E5; color=white;&quot; rowspan=4 width=11% | [[Slika:Nuvola apps kalarm.png|70px]]
! style=&quot;background-color:#f5ac44; height:30px; font-size: 130%;&quot; | {{Barva|white|Okrogle obletnice}}
|-
| style=&quot;background-color:#E5E5E5; height:30px; font-size: 97%;&quot; | Okrogle obletnice, posebej predstavljene v razdelku [[Wikipedija:Izbrane obletnice|Na današnji dan]] na glavni strani
|-
| style=&quot;height:30px; font-size: 90%;&quot; | 
{| class=&quot;plainlinks&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;font-size: 85%;&quot;
| {{Gumb na klik|{{Barva|#0645ad|Osveži}}|url={{fullurl:Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|action=purge}}}}
| {{Gumb na klik|:Kategorija:Okrogle obletnice v Wikipediji|{{Barva|#0645ad|Arhiv}}]]}}
| {{Gumb na klik|:Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{LOCALYEAR}} + 1}}|{{Barva|#0645ad|Predlogi}}]]}}
| {{Gumb na klik|Posebno:EmailUser/Janezdrilc|{{Barva|#0645ad|Pošlji e-pismo}}}}
| {{Gumb na klik|Main Page|Click here to visit the main page}}
|}
|}</text>
      <sha1>n4wm2n045icvm7fo53c5ygg8o9c6u9g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672973</id>
      <parentid>6672971</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:44:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>reset</comment>
      <origin>6672973</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh" xml:space="preserve">{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}</text>
      <sha1>qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matjaž Kmecl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>102738</id>
    <revision>
      <id>6672655</id>
      <parentid>6518809</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:00:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12088" sha1="7piv8f0w2gofz4p3yu1ii9c80gs8s9g" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Matjaž Kmecl''', [[Slovenci|slovenski]] [[slovenistika|slovenist]], [[literarni zgodovinar]] in [[literarna teorija|teoretik]], [[pisatelj]] in [[politik]], * [[23. februar]] [[1934]], [[Dobovec, Trbovlje|Dobovec]] pod [[Kum|Kumom]].

== Življenje ==

Rodil se je v stari učiteljski družini&lt;ref&gt;Njegova stara mama je bila, čeprav Ljubljančanka, cirilmetodovska učiteljica pri sv. Jakobu v [[Trst]]u.&lt;/ref&gt; očetu Edu in materi Boži, ki sta živela in učila tudi v [[Velenje|Velenju]]. Leta 1953 je končal [[I. gimnazija v Celju|I. gimnazijo v Celju]], leta 1959 pa diplomiral na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|slavistiki]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] in tam leta 1970 doktoriral z disertacijo ''Uvod v razlago sodobne slovenske novele''. Asistent na katedri za [[Zgodovina slovenske književnosti|zgodovino slovenske književnosti]] je bil med letoma 1960 in 1971, nato pa docent za zgodovino slovenske literature, 1977 postal [[izredni profesor|izredni]], 1982 pa je bil izvoljen za [[redni profesor|rednega profesorja]]. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]]. V tujini se je večkrat študijsko izpopolnjeval ([[Dunaj]], [[Moskva]]) ali predaval (univerze v [[Univerza v Celovcu|Celovcu]], [[Regensburg]]u, na Dunaju, [[Benetke|Benetkah]], [[Tübingen|Tübingenu]], [[Sydney|Sydneyju]], [[Melbourne|Melbournu]], [[Univerza v Trstu|Trstu]], [[Gorica|Gorici]]). Tudi med opravljanjem političnih funkcij je še predaval na matični fakulteti in bil dve leti predstojnik slavističnega oddelka.

Leta 1963 je bil voljeni odbornik [[Občinska skupščina Ljubljana Center|občinske skupščine Ljubljana Center]]. Med letoma 1982 in 1986 je bil član [[Izvršni svet Socialistične republike Slovenije|Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije]] in predsednik [[Republiški komite|Republiškega komiteja]] za kulturo, po letu 1982 član [[Centralni komite Zveze komunistov Slovenije|CK ZKS]] in od 1986 njegovega predsedstva (do konca leta 1989). V letih 1990–92 je bil neposredno izvoljeni član (5-članskega) [[Predsedstvo Republike Slovenije|Predsedstva RS]]. V državniški funkciji je potoval v [[Avstrija|Avstrijo]], [[Nemčija|Nemčijo]], nekdanjo [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Italija|Italijo]], [[Francija|Francijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in na [[Poljska|Poljsko]]. 

Matjaž Kmecl je tudi nepoklicni žlahtnitelj [[vrtnica|vrtnic]] v Sloveniji. Vzgojil je veliko novih sort vrtnic: Prešeren, Trubar, Čajkovski, Astrid Lindgren, da Vinci, Ljubljana.

== Delo ==
Deloval je kot tajnik [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]] (1962). 1972–75 je bil predsednik [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|SSJLK]] za tuje slaviste, 1980–82 pa predsednik sekcije za slovenščino v javnosti pri [[Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva|RK SZDL]] [[Slovenija|Slovenije]] in predsednik (prvi vodja) [[Jezikovno razsodišče|Jezikovnega razsodišča]]. Bil je glavni in področni urednik strokovnega časopisa ''Jezik in slovstvo'' (1970–1976); dvakrat vodil prenavljanje učnih načrtov za pouk slovenščine. 1986–1990 je bil predsednik sveta Borštnikovega srečanja, 1986 je postal predsednik sveta Mladinske knjige, 1987 predsednik sveta Triglavskega narodnega parka, kasneje nekaj časa predsednik sveta SNG Drame v Ljubljani; od 2010 podpredsednik [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj za vrednoste NOB Slovenije]]. Včlanil se je v [[Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar]]. Z referati se je udeleževal jugoslovanskih slavističnih kongresov.

Bil je sourednik ''[[Revija Problemi|Problemov]]'' in urednik ''[[revija Jezik in slovstvo|Jezika in slovstva]]''. Najprej je objavljal literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskovalnih delih (''Lirika, epika, dramatika'', (1965), ''Slovenska književnost 1945–1965,'' (1967)) ter se že tedaj usmeril predvsem v raziskovanje pripovedne [[proza|proze]]. V samostojnih publikacijah obravnava dve področji: [[Literarna teorija|literarno teorijo]] (priročnik ''Mala literarna teorija''), še posebej [[naratologija|naratologijo]] (''Novela v literarni teoriji''), in slovensko prozo, zlasti iz [[19. stoletje|19. stoletja]] (''Od pridige do kriminalke''; ''Rojstvo slovenskega romana''). Osrednje teme njegovih literarnozgodovinskih raziskav so [[Literarni program|literarni programi]], [[Fran Levstik|Fran Levstik]] in [[sodobna slovenska književnost]] na [[Avstrijska Koroška|avstrijskem Koroškem]]. Prispeval je spremno razpravo k [[Faksimile|faksimilirani]] izdaji prvih treh [[Primož Trubar|Trubarjevih]] tiskov, interpretiral vprašanja [[Jurij Vodovnik|Vodovnikovega]] oziroma bukovniškega humorja, razčlenil abelardstvo pri [[France Prešeren|Francetu Prešernu]], še posebej v ''Krstu pri Savici''. Prikazal je tudi nekaj značilnih avtoric klasične [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]] ([[Fanny Hausmann]], [[Josipina Urbančič]], [[Pavlina Pajk|Pavlina Doljak Pajk]], [[Mira Mihelič]]). Vprašanjem novejše slovenske literature je v teh letih posvetil razprave o [[Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]]. Za ''[[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedijo Slovenije]]'' je prispeval nekaj monografskih gesel. Sodeloval je v različnih literarnih in gledaliških žirijah ali jih vodil.  

V [[Leposlovje|leposlovju]] se je uveljavil predvsem kot [[dramatik]], najprej z [[Radijska igra|radijskimi igrami]] (''Pišem radijsko igro'' (1966); ''Intervju'', (1968)). V [[gledališka igra|gledaliških igrah]] je obdeloval predvsem slovenske [[mit|mite]] (''[[Lepa Vida]] ali problem svetega Ožbalta''; ''Friderik z Veroniko ali [[Celjski grofje|grof celjski]] danes in nikoli več'', 1979; ''Marjetica ali smrt dolgo po umiranju'', 1980; ''Levstikova smrt'', 1981; ''Mutasti bratje'' 1982), enako v [[televizijska drama|televizijski drami]] ''Bohinjska miniatura''. V esejistiki se posveča problemom in simbolom slovenstva: goram in [[Planinstvo|planinstvu]] (''S prijatelji pod macesni''), razmerju med [[Kultura|kulturo]] in [[Politika|politiko]] (''Slovenska postna premišljevanja''). Napisal je tudi kulturnozgodovinski prikaz Slovenije po pokrajinah v knjigi ''Zakladi Slovenije''. Z B. Šömnom je soavtor scenarija ''Poet'' (za film in nadaljevanko o Prešernu, 2000). Nekaj obznanstvenih besedil je posvetil tudi literarnim temam, predvsem v peterici fiktivnih [[Monolog|monologov]] Trubarja, [[Andrej Smole|Andreja Smoleta]], Franceta Prešerna, [[Lovro Toman|Lovra Tomana]] in Frana Levstika, ki so izšli pod skupnim naslovom ''Bridkost po slovensko''.

== Priznanja in nagrade ==
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, zlasti za dramatiko. Leta 1979 je (s sodelavci) dobil [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] za knjigo ''Zakladi Slovenije'', leta 1976 in 1983 [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Kidričevega sklada]] (drugič za knjigo ''Rojstvo slovenskega romana''), nagrado vstaje slovenskega naroda (1979), red dela s srebrnim vencem (1982), red republike s srebrnim vencem (1986); plaketo Filozofske fakultete UL. Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], leta 2003 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; po smrti akademika [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jožeta Pogačnika]] je začel opravljati delo tajnika razreda za filološke in literarne vede [[SAZU]] (2002–07). Je tudi predsednik Valvasorjeve fundacije pri SAZU. 1996 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Pretnarjevo nagrado in naziv ambasador slovenske literature (2009). Postal je častni občan Mestne občine Velenje (1997) in [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan Ljubljane]] (2012).

== Izbrana bibliografija ==
'''Literarna veda in strokovne knjige:''' 
*''Novela v literarni teoriji'' (1975). {{COBISS|ID=8937217}}
*''Od pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze'' (1975). {{COBISS|ID=8963073}}
*''Mala literarna teorija'' (1976, 1977, 1983-3.dopolnjena izdaja). {{COBISS|ID=9374209}} (1996--4. popravljena in dopolnjena izdaja). {{COBISS|ID=55487232}}
*''Die slowenische Literatur im österreichischen Teil Kärntens'' (1979)
*''Fran Levstik'' (zbirka Znameniti Slovenci, 1981). {{COBISS|ID=12530945}}
*''Fran Levstik v besedi in sliki'' (zbirka Obrazi, 1981)
*''Rojstvo slovenskega romana'' (1981). {{COBISS|ID=12388865}}
*''Grosse Slowenen in Wien'' (1984, izšlo 1986)
*''Babji mlin slovenske literarne zgodovine'' (1996). {{COBISS|ID=59428096}}
*''Karel Destovnik - Kajuh'' (1999). {{COBISS|ID=99837184}}
*''Tisoč let slovenske literature'' (2004)
*''Kratka kulturna zgodovina Slovencev'' (2005; s prevodoma v francoščino in angleščino). {{COBISS|ID=220452352}}
*''Josip Jurčič, pripovednik in dramatik'' (2009)
'''Leposlovje in esejistika:'''
*''Samota velikega teatra'' (1961)
*''Avtomobili'' (1962)
*''Nogometna pravljica'' (1964)
*''Pišem radijsko igro'' (1966)
*''Intervju'' (1968)
*''Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta; Bohinjska miniatura'' (1977). {{COBISS|ID=1471496}}
*''S prijatelji pod macesni'' (1978). {{COBISS|ID=2028268}}
*''Zakladi Slovenije'' (1979; ponatisi in prevodi v tuje jezike). {{COBISS|ID=513075}}
*''Friderik z Veroniko'' (1979, objava 1984 in 2005)
*''Marjetica ali smrt dolgo po umiranju'' (1980)
*''Levstikova smrt'' (1981)
*''Mutasti bratje'' (1982)
*''Slovenska postna premišljevanja'' (1987). {{COBISS|ID=17466625}}
*''Ljubljana'' (1987)
*''Pisma slovenskemu prijatelju'' (dopisovanje s [[Taras Kermauner|Tarasom Kermaunerjem]]) (1989)
*''Postojnska jama'' (1990, s prevodi in ponatisi)  
*''Slovenija iz zraka'' (1993)
*''Poet'' (scenarij za televizijski film o življenju in nehanju Franceta Prešerna, z Brankom Šömnom, 2000).
*''Bridkost po slovensko [monodrame]'' (2002). {{COBISS|ID=115905024}}
*''Nini: staromoden romančič'' (2003) 
*''Sveti Lenart, vrtnice in Gamsov skret'' (2008)
*''Zakladi Slovenije'' (prenovljena izdaja, 2009). {{COBISS|ID=513075}} 

== Viri ==

*Miran Hladnik. Matjaž Kmecl. ''Enciklopedija Slovenije'' (1991). {{COBISS|ID=4672354}} [http://www.ijs.si/lit/kmecl.html-l2]
*–– Akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, sedemdeset let. ''Slavistična revija'' (2004). {{COBISS|ID=26714722}} [http://www.ijs.si/lit/okmeclu.html-l2]
*Biografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti  [http://www.sazu.si/biografije_II.htm]
*''Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev'' (1957–1999). {{COBISS|ID=28677633}}

==Opombe==
&lt;references /&gt;

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir}}
{{wikinavedek}}
*[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
*[[Seznam slovenskih pisateljev]]
*[[Seznam slovenskih politikov]]
*[[Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Trbovlje]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Šoštanj]]
*[[Kmecl]]
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani|Kmecl, Matjaž]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Predsedstva Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Pretnarjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski planinci]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Matjaž Kmecl]]</text>
      <sha1>7piv8f0w2gofz4p3yu1ii9c80gs8s9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atakama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104704</id>
    <revision>
      <id>6672997</id>
      <parentid>6650167</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:49:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Atacama]] na [[Atakama]] prek preusmeritve: po Slovarju slovenskih eksonimov</comment>
      <origin>6650167</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28894" sha1="9sq2pkaqr9x9wcfn3d53fl4hloyfjfl" xml:space="preserve">{{Infobox ecoregion
|name = Puščava Atacama
|image = Atacama.png
|image_size =250
|image_alt = 
|caption = Atacama iz zraka [[NASA World Wind]]
|map = Atacama map.svg
|map_size = 250
|map_alt =
|map_caption = Karta puščave Atacama: območje, ki je najpogosteje opredeljeno kot Atacama, je rumeno. V oranžni barvi so odročna južna sušna območja Chala, Altiplano, Puna de Atacama in Norte Chico.
|biogeographic_realm = [[Neotropska ekoregija|Neotropska]]
|biome = [[Deserts and xeric shrublands]]
|border = [[Central Andean dry puna]]
|border1 = [[Chilean matorral]],
|border2 = [[Sechura Desert]]
|animals =
|bird_species =
|mammal_species =
|area = 104.741
|country = [[Čile]], [[Peru]]
|elevation =
|coordinates = {{Koord|24|30|S|69|15|W|scale:5000000|display=title, inline}}
|geology =
|rivers =
|climate =
|soil =
|conservation =
|global200 =
|habitat_loss =
|habitat_loss_ref =
|protected = 3.385 km² (3
|protected_ref = )&lt;ref name =Dinerstein&gt;Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]&lt;/ref&gt;
|embedded = 
}}
'''Puščava Atacama''' (špansko ''Desierto de Atacama'') je puščava na istoimenski planoti v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolgo območje ob [[Tihi ocean|pacifiški]] obali zahodno od [[Andi|Andov]]. To je najbolj suha puščava na svetu, pa tudi edina prava puščava, ki dobi manj padavin kot polarne puščave. &lt;ref name=NatGeo_Driest&gt;{{cite magazine |last=Vesilind |first=Priit J. |url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |title=The Driest Place on Earth |date=August 2003 |magazine=National Geographic Magazine |accessdate=2 April 2013 |archive-date=2007-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071218212813/http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |url-status=dead }} (Excerpt)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.extremescience.com/driest.htm |title=Even the Driest Place on Earth Has Water|work=Extreme Science|accessdate=2 April 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AdAstra&gt;{{cite journal|last=Mckay|first=Christopher P.|title=Two dry for life: the Atacama Desert and Mars|date=May–June 2002|journal=AdAstra|url=http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|pages=30–33|access-date=2018-06-17|archive-date=2012-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120229234518/http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm |publisher=BBC News |title=Chile desert's super-dry history |author=Jonathan Amos |accessdate=29 December 2009 |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt; Po ocenah puščava Atacama zaseda med 105.000 km² ali 128.000 km², če so vključena neplodna nižja pobočja Andov. Večina puščave je sestavljena iz kamnitega terena, [[slano jezero|slanih jezer]] (''salares''), [[pesek|peska]] in [[Lava#Felzična lava|felzične lave]], ki teče proti Andom.

Geografsko se suhost Atacame razlaga tako, da se ta nahaja med dvema gorskima verigama (Andi in čilska obalna kordiljera), ki sta dovolj visoki, da preprečujeta vlagi prehod iz pacifiškega ali atlantskega oceana in je zato obojestransko v [[padavinska senca|padavinski senci]]. &lt;ref name=PhysGeogSA&gt;{{navedi knjigo|title=The Physical Geography of South America |url=https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531341-3 |page=[https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl/page/n180 160] |editor=Veblen, Thomas T.|editor-link=}}&lt;/ref&gt;

== Lega ==
{{glavni| Andska orogeneza}}
[[Slika:Atacama1.jpg|thumb|left|250px|Puščava Atacama]]
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je [[ekoregija]] puščave Atacama dolga približno 1600 km vzdolž ozke obale severne tretjine Čila, od približno [[Arica|Arice]] (18 ° 24' J) proti jugu do La Serene (29 ° 55' J).&lt;ref&gt;{{WWF ecoregion|name=Atacama desert|id=nt1303|accessdate=11 March 2008}}&lt;/ref&gt; Družba National Geographic meni, da je obalno območje južnega Peruja del puščave Atacama&lt;ref name=NatGeo_Viking&gt;{{navedi splet|last=Handwerk|first=Brian|title=Viking Mission May Have Missed Mars Life, Study Finds|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/10/061023-mars-life.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=23 October 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NatGeo_GiantPenguin&gt;{{navedi splet|last=Minard|first=Anne|title=Giant Penguins Once Roamed Peru, Fossils Show|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070625-giant-penguins.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=25 June 2007}}&lt;/ref&gt; in vključuje tudi puščave južno od regije Ica v Peruju.

Peru jo obdaja na severu in čilenska matoralna ekoregija na jugu. Na vzhodu leži manj sušna centralno-andska suha ''[[puna (travišče)|puna]]''. Suhi del te ekoregije je južno od reke Loe med vzporednima Sierra Vicuña Mackenna in kordiljero Domeyko. Severno od [[Loe (reka)|Loe]] leži Pampa del Tamarugal.

Obalni [[klif]]i severnega Čila zahodno od čilske obalne kordiljere so glavna topografska značilnost obale&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Quezada |first=Jorge |last2=Cerda |first2=José Luis |last3=Jensen |first3=Arturo |date=2010 |title=Efectos de la tectónica y el clima en la configuración morfológica del relieve costero del norte de Chile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&amp;pid=S0718-71062010000100004 |language=es |journal=Andean Geology |publisher= |volume=37 |issue=1 |pages=78–109 |doi= 10.4067/s0718-71062010000100004|access-date=5 December 2015}}&lt;/ref&gt;. [[Geomorfologija]] puščave Atacama je bila označena kot planota z nizkim [[relief]]om, ki je »podobna velikanski dvignjeni terasi«. Vmesna depresija (ali Podolžna dolina) tvori serijo endoreičnih kotlin v velikem delu puščave Atacama južno od zemljepisne širine 19 ° 30' J. Severno od te zemljepisne širine se vmesna depresija potopi v Tihi ocean.&lt;ref name=Evenstaretal2014&gt;{{cite journal |last1=Evenstar |first1=Laura |last2=Mather |first2=Anna |last3=Stuart |first3=Finlay |last4=Cooper |first4=Frances|last5=Sparks|first5=Steve |date=May 2014 |title=Geomorphic surfaces and supergene enrichment in Northern Chile |publisher=EGU General Assembly 2014, held 27 April - 2 May 2014 |location=Vienna }}&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Čeprav je skoraj popolno pomanjkanje padavin najpomembnejša značilnost puščave Atacama, se lahko pojavijo izjeme. Julija 2011 je ekstremna antarktična hladna fronta prekrila padavinsko senco in na planoto je zapadlo 80 cm snega, kar je presenetilo prebivalce po vsej regiji, zlasti v Boliviji, kjer so se mnogi vozniki zagozdili v snežnih zdrsih in iskali pomoč reševalcev.

Leta 2012 je [[Altiplano|Altiplanu]] zima prinesla poplave v [[San Pedro de Atacama]].

25. marca 2015 so močna deževja prizadela južni del puščave Atacama. Posledične poplave so sprožile blatne tokove, ki so prizadeli mesta Copiapo, Tierra Amarilla, Chanaral in Diego de Almagro, kar je povzročilo smrt več kot 100 ljudi.

=== Sušnost ===
[[Slika:DescentIntoValleDeLaLunaChile.jpg|thumb|right|250px|''Lunina dolina'' v bližini San Pedra de Atacama]]
[[File:Snow Comes to the Atacama Desert.jpg|thumb|left|Sneg ri obsevatoriju Paranal na 2600 m nmv&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Snow Comes to the Atacama Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1309a/|accessdate=3 April 2013|publisher=ESO}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Atacama Desert between Antofagasta and Taltal.jpg|thumb|left|Ravno območje puščave  Atacama med Antofagasto in Taltalom]]
Puščava Atacama je splošno znana kot najbolj sušen nepolaren kraj na svetu, zlasti v okolici zapuščenega mesta Yungay (v regiji Antofagasta). Povprečna količina padavin znaša približno 15 mm na leto &lt;ref name=ucmp&gt;{{navedi splet|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php|title=The desert biome|publisher=University of California Museum of Paleontology}}&lt;/ref&gt;, čeprav nekatere lokacije, kot sta Arica in Iquique, prejmejo 1 do 3 mm na leto &lt;ref name=nasa&gt;{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=51312|title=Rare snow in the Atacama Desert: Image of the Day|publisher=NASA}}&lt;/ref&gt;. Poleg tega nekatere vremenske postaje v Atacami niso nikoli prejele dežja. Obdobja do štirih let so bila registrirana brez padavin v centralnem sektorju, kjer so mesta [[Antofagasta]], [[Calama]] in Copiapó. Dokazi kažejo, da Atacama med letoma 1570 in 1971 ni imela znatnih padavin.

Puščava Atacama je med najstarejšimi puščavami na zemlji in je doživela skrajno hiperaridnost pred 3 milijoni let, zato je to najstarejša neprekinjeno sušna regija na svetu. Dolga zgodovina aridnosti poveča možnost supergene mineralizacije pod ustreznimi pogoji v sušnih okoljih namesto da zahteva vlažne pogoje. Geološke raziskave kažejo, da je v nekaterih delih puščave Atacama, kot v današnjem Čilu, hiperaridnost trajala zadnjih 200 milijonov let (od [[trias]]a) in je podobna le z afriško puščavo [[Namib]].

Atacama je tako [[aridna klima|aridna]], da je veliko gora visokih več kot 6000 m popolnoma brez [[ledenik]]ov. Le najvišji vrhovi (kot so Nevado [[Ojos del Salado]], [[Monte Pissis]] in [[Llullaillaco]]) so trajno pokriti s snegom.

Južni del puščave med 25 in 27 ° J je bil morda brez ledenikov v [[kvartar]]ju (tudi med poledenitvijo), čeprav se [[permafrost]] razteza do višine 4400 m in je neprekinjen nad 5600 m. Študije skupine britanskih znanstvenikov so ugotovile, da so nekatera rečna dna suha 120.000 let &lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm| publisher=BBC News | title=Chile desert's super-dry history | date=8 December 2005 | accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;. Vendar pa nekatere lokacije v Atacami doseže morska megla, znana lokalno kot ''camanchaca'', ki zagotavlja zadostno vlago za hipolitne [[alge]], [[lišaj]]e in celo nekaj [[kaktusi|kaktusov]] - med njimi je opazna vrsta ''Copiapoa''.

Geografsko se sušnost Atacame razlaga tako, da leži med dvema gorskima verigama (Andi in čilski obalnim hribovjem), ki je dovolj visoko, da prepreči dostop vlagi iz oceana in je v padavinski senci.

=== Primerjava z Marsom ===
[[File:A trip to Mars.jpg|thumb| Pomanjkanje vlažnosti, dežja in svetlobnega onesnaženja skupaj povzroči prašno, skalnato pokrajino&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=A trip to Mars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1718a/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2017}}&lt;/ref&gt;]]
V regiji, približno 100 km južno od Antofagaste, ki je v poprečju 3000 m visoka, se površje primerja s površjem [[Mars]]a. Atacama se je zaradi svojega drugačnega videza uporabljala kot mesto za snemanje prizorov iz Marsa, predvsem v televizijski seriji ''Space Odyssey: Voyage to the Planets''.

Leta 2003 je ekipa raziskovalcev objavila poročilo, v katerem so podvajali teste, ki so jih uporabljali sondi ''Viking 1'' in ''Viking 2'' na Marsu za odkrivanje življenja in niso mogli zaznati nobenih znakov na puščavi Atacama v regiji Yungay&lt;ref name=&quot;Navarro-G_Marslike&quot;&gt;{{cite journal|last=Navarro-Gonzalez|first=R.|title=Mars-Like Soils in the Atacama Desert, Chile, and the Dry Limit of Microbial Life|url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-07_302_5647/page/1018|journal=Science|date=7 November 2003|volume=302|issue=5647|pages=1018–1021|doi=10.1126/science.1089143|pmid=14605363|bibcode=2003Sci...302.1018N}}&lt;/ref&gt;. Puščave Atacama v Čilu in Peruju in drugih krajih so tako edinstvene na Zemlji, da jih NASA uporablja za testiranje instrumentov za prihodnje misije na Mars. Ekipa je ponovila teste ''Vikinga'' v Marsu podobnem Zemljinem okolju in našla manjkajoče znake življenja v vzorcih tal iz zapuščenih antarktičnih suhih dolin. Vendar pa je leta 2014 poročala o novem hiperaridnem mestu María Elena South, ki je bilo bolj suho od Yungaya in s tem boljše okolje, podobno Marsu. &lt;ref name=&quot;Azua-Bustos_Discovery and microbial&quot;&gt;{{cite journal|last=azua-bustos|first=A.|title=Discovery and microbial content of the driest site of the hyperarid Atacama Desert, Chile.|journal=Environmental Microbiology Reports|date=24 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je ''Phoenix Mars Lander'' zaznal perklorate na površini Marsa na isti lokaciji, kjer je bila prvič odkrita voda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Thompson |first=Andrea |title=Scientists Set Record Straight on Martian Salt Find |url=http://www.space.com/scienceastronomy/080805-phoenix-perchlorate-update.html |date=5 August 2008 |work=Space.com |accessdate=6 August 2008}}&lt;/ref&gt; Perklorate najdemo tudi v Atacami in z njimi povezani nitratni ostanki vsebujejo organske snovi, kar vodi do špekulacij, da znaki življenja na Marsu niso nezdružljivi s perklorati. Atacama je tudi testno mesto za Nasin - ''Earth–Mars Cave Detection Program''. &lt;ref&gt;{{cite report |last=Wynne |first=J. J. |title=Earth–Mars Cave Detection Program Phase 2 – 2008 Atacama Desert Expedition |author2=Cabrol, N. A. |author3=Chong Diaz, G. |author4=Grin, G. A. |author5=Jhabvala, M. D. |author6=Moersch, J. E. |author7=Titus, T. N. |url=http://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |accessdate=3 April 2013 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901184720/https://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Rastlinstvo ==
[[File:Desierto florido.jpg|thumb|left| Redek dež povzroči pojav cvetoče puščave v južni puščavi Atacama.]]
Kljub geografskim in podnebnim razmeram v puščavi se je tam razvila bogata raznolikost rastlinstva. V tej puščavi je bilo zbranih več kot 500 vrst. Za te vrste je značilna njihova izredna sposobnost, da se prilagodijo temu ekstremnemu okolju &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Thos. Morong. |url=https://www.jstor.org/stable/2475523?seq=3 |title=''The Flora of the Desert of Atacama'' |journal=Bulletin of the Torrey Botanical Club |volume=18 |issue=2 |date=12 February 1891 |pages=39–48 |doi=10.2307/2475523}}&lt;/ref&gt;. Najpogostejše vrste so zelišča in cvetice, kot so [[Materina dušica |timijan]], cvetoča kobulnica jareta (''Azorella compacta'') in slana trava (''Distichlis spicata''), kjer je zadostna vlažnost so drevesa kot so ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''), pimentovo drevo in ''Prosopis chilensis''.
[[File:Pan de Azucar National Park.jpg|left|thumb| Vegetacija v narodnem parku Pan de Azúcar na obalni puščavi Atacama]]

Jareta (''Azorella compacta''), žametna, listnata blazinasta rastlina iz družine ''Apiaceae'', je ena od najvišje in najpočasnejše rastočih vrst rastlin na svetu in zraste do približno 6 m v premeru. Raste na nadmorski višini od 3000 do 5250 m. Je dobro prilagojena na visoke stopnje insolacije, značilne za visokogorje Andov in ne more rasti v senci. Sprejme in ohranja toploto dneva, da se spoprime z nizkimi nočnimi temperaturami. Stopnja rasti jarete je bila nedavno ocenjena na približno 1,5 cm na leto, zaradi česar jih je veliko starih več kot 3000 let. Proizvaja zelo cenjeno smolo, ki jo je rudarska industrija nekoč zbirala kot gorivo, kar je ogrozilo to rastlino.

Puščava je tudi dom za kaktuse, sukulente in druge rastline, ki uspevajo v suhem podnebju. Vrste kaktusov so ''Browningia candelaris'' in ''Echinopsis atacamensis'', ki lahko dosežejo višino 7 m in premer 70 cm.

Cvetenje puščave Atacama (špansko ''desierto florido'') je mogoče videti od septembra do novembra v letih z zadostno količino padavin, kot se je zgodilo leta 2015.
[[File:Paisajes cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 84.JPG|thumb|Divji osli v puščavi Atacama]]

== Živalstvo ==
[[File:Atacama Desert.jpg|thumb|right|Andski plamenci v Salar de Atacama]]
Podnebje puščave Atacama omejuje število živali, ki trajno živijo v tem ekstremnem ekosistemu. Nekateri deli puščave so tako suhi, da ne more preživeti nobena rastlina ali žival. Zunaj teh skrajnih območij se na puščavskih tleh s peskom mešajo kobilice in hrošči, njihove ličinke pa so dragoceni vir hrane v ''lomas'' (iz španščine za 'hrib' z meglenimi oazami in nizko vegetacijo). Puščavske ose in metulje najdemo med toplo in vlažno sezono, zlasti v ''lomas''. V puščavi živijo tudi rdeči [[Ščipalci |škorpijoni]].
[[File:Atacama lizard1.jpg|thumb|left|''Liolaemus nitidus'', kuščar avtohton v južnem delu puščave Atacama]]

Edinstveno okolje ponujajo nekateri ''lomas'', kjer megla iz oceana zagotavlja dovolj vlage za sezonske rastline in nekaj živalskih vrst. Presenetljivo malo [[plazilci|plazilcev]] živi v puščavi in še manj vrst dvoživk. V lomasu živi ''Chaunus atacamensis''- atacamska žaba, ki jajca odlaga v trajnih ribnikih ali potokih. Legvani in lavni [[kuščarji]] (''Microlophus'') prebivajo v delih puščave, medtem ko slanoljubni kuščarji, ''Liolaemus'', živijo na suhih območjih, ki mejijo na ocean &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |author=Monique Bos |title=Animals that live in the Atacama Desert |publisher=Paw Nation |accessdate=2018-06-25 |archive-date=2014-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192958/http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Ena vrsta, ''Liolaemus fabiani'', je endemična v [[Salar de Atacama]], [[Slanišče (geologija)|slanišču]] v Atacami. &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Claudio M. Escobar |display-authors=et al. |url=https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1022858919037 |title=Chemical Composition of Precloacal Secretions of Two Liolaemus fabiani Populations: Are They Different? |journal=Diary of Chemical Ecology |volume=29 |issue=3 |date=March 2003 |pages=629 |doi=10.1023/A:1022858919037}}&lt;/ref&gt;

Ptice so verjetno največja živalska skupina v Atacami. Humboldtovi [[pingvini]] živijo skozi celo leto ob obali, gnezdijo na puščavskih pečinah s pogledom na ocean. Na slaniščih tako v bližini Tihega oceana kot na celini, živijo [[andski plamenec|andski plamenci]] in jedo alge. Druge ptice (vrste [[kolibriji|kolibrijev]] in vrabcev) sezonsko obiščejo ''lomase'', da se krmijo z žuželkami, nektarjem, semeni in cvetovi. ''Lomas'' pomagajo ohranjati več ogroženih vrst, kot je na primer ogrožen ''Eulidia yarrellii''.

Zaradi skrajne suhosti puščave živi v Atacami le nekaj posebej prilagojenih vrst sesalcev, kot je miš ''Phyllotis darwini''. Manj suhe dele puščave naseljujeta južnoameriška siva lisica (''Lycalopex griseus'') in [[viskača]] (sorodnica [[činčila|činčile]]). Večje živali, kot so [[gvanako|gvanaki]] in [[vikunja|vikunje]] se pasejo na območjih, kjer raste trava, predvsem tam, ker je sezonsko namakana s staljenim snegom. Vikunje morajo ostati blizu stalne oskrbe z vodo, medtem ko gvanaki lahko preživijo v bolj sušnem območju saj preživijo dlje brez sveže vode. Tjulnji in morski levi se pogosto zbirajo ob obali.

== Naravna bogastva ==
Atacama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč [[baker|bakra]], [[srebro|srebra]], [[natrij]]evih [[nitrat]]ov, [[kalijev nitrat]] (soliter), ostalih [[mineral]]ov in danes že izčrpanih zalog [[guano|guana]]. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne [[Slanišče (geologija)|slane puščave]] (salarji). Ocenjuje se, da je v njih približno 40 % vseh svetovnih zalog [[litij]]a. 

Leta [[1801]] so tu odkrili nov [[mineral]] in ga poimenovali ''[[atakamit]]''.

== Zgodovina ==
Kljub negostoljubnim življenjskim razmeram nam [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da so bile redke [[oaza|oaze]] naseljene že v [[prazgodovina|prazgodovini]] z Atakamci, [[Ajmari]], [[Činčori]] in [[Diaguiti]]. V hribih okoli [[San Pedro de Atacama|San Pedra de Atacama]] so bili odkriti ostanki [[paleolitik|paleolitske]] [[fortifikacija|utrdbe]], Činčori pa so mumificirali že pred več kot 7000 leti in [[mumija|mumije]] iz okolice [[Arica|Arice]] veljajo za najstarejše znane ohranjene mumije na svetu. 

Zatem so Atacamo osvojili [[Inki]], po uničenju njihovega imperija pa [[Španija|Španci]], izmed katerih jo je leta [[1536]] prvi prečkal [[Diego de Almagro]]. [[Alonso de Ercilla]] jo je leta [[1569]] v svojem [[ep]]u ''La Araucana'' opisal kot »Proti Atacami, ob zapuščeni obali, vidiš deželo brez ljudi, kjer ni niti ptic, niti zveri, niti dreves, niti rastlin«.

Ob osamosvojitvi [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav si je večino Atacame priključila [[Bolivija]], dejansko pa so z njo upravljale čilenske rudarske družbe. Leta [[1879]] je zaradi sporov glede koncesnin in davkov izbruhnila [[solitrna vojna]], po kateri si je Čile priključil dele Bolivije in Peruja in so bile [[Spor o Puni de Atacami|začrtane še danes veljavne meje]] med temi državami.

=== Kultura Chinchorro  ===
{{glavni|Kultura Chinchorro}}
Kultura Činčoro (''Chinchorro'') se je razvila na območju puščave Atacama od 7000 do 1500 pr. n. št.. Ti ljudje so bili stalno naseljeni ribiči, ki so živeli večinoma na obalnih območjih. Njihovo prisotnost najdemo iz današnjih mestih od Ilo v južnem Peruju do Antofagaste v severnem Čilu. Prisotnost sveže vode v sušni regiji na obali je olajšala človeško nastanitev na teh območjih. Činčori so bili znani po podrobni mumifikaciji in pogrebnih praksah. &lt;ref&gt;Sanz, Nuria; Arriaza, Bernardo T.; Standen, Vivien G., [http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Mexico/chinchorro4_02.pdf The Chinchorro Culture: A Comparative Perspective.] The archaeology of the earliest human mummification. UNESCO Office Mexico; Universidad de Tarapacá (Chile); National Monuments Council (Chile) Paris, UNESCO, 2014&lt;/ref&gt;

Pozneje so oaze Atacame doživele majhno rast prebivalstva in urbani razvoj. V 20. stoletju so imeli konflikte glede vodnih virov z obalnimi mesti in rudarsko industrijo.

[[San Pedro de Atacama]], na približno 2400 m višine, je podobno številnim mestom. Pred [[Inkovski imperij|inkovskim imperijem]] in pred prihodom Špancev je bila ekstremno sušna notranjost predvsem naseljena s plemenom Atacameño. Znani so po gradnji utrjenih mest, imenovanih ''pukarás'', od katerih je eno oddaljeno le nekaj kilometrov od San Pedro de Atacama. Mestno cerkev so zgradili Španci leta 1577.

Obalna mesta so nastala v 16., 17. in 18. stoletju v času [[Španski imperij|španskega imperija]], ko so se pojavila kot ladijska pristanišča za [[srebro]], proizvedeno v [[Potosi]]ju in drugih rudarskih centrih. V 19. stoletju je bila puščava pod nadzorom Bolivije, Čila in Peruja. Ob odkritju zalog [[Natrijev nitrat|natrijevega nitrata]] in zaradi nejasnih meja je območje kmalu postalo konfliktno in povzročilo [[Solitrna vojna|solitrno vojno]]. Čile je pridobile večino puščave, mesta ob obali pa so se razvila v mednarodna pristanišča, ki so gostili številne čilske delavce, ki so tja migrirali.

Zaradi [[gvano|gvana]] in [[sol]]i se je prebivalstvo v 19. stoletju izjemno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja iz osrednjega Čila. V 20. stoletju se je nitratna industrija zmanjšala, hkrati pa je večinoma moško prebivalstvo v puščavi postalo vse bolj problematično za čilsko državo. Rudarji in rudarska podjetja so prišla v konflikt in protesti so se razširili po vsej regiji.

=== Zapuščena mesta rudnikov nitratov ===
Puščava ima bogate zaloge [[baker|bakra]] in drugih mineralov ter največjo naravno zalogo natrijevega nitrata na svetu, ki je bila v veliki meri izkoriščana do začetka 1940-ih. Mejni spor v zvezi s temi viri med Čilom in Bolivijo se je začel v 19. stoletju in povzročil solitrno vojno.

Puščava je leglo okoli 170 zapuščenih nitratnih (ali solitrskih) rudarskih mest, ki so bila skoraj vsa zaprta desetletja po izumu sintetičnega nitrata v Nemčiji na prelomu 20. stoletja (glej [[Haber-Boschev proces]]). To so mesta Chacabuco, Humberstone, Santa Laura, Pedro de Valdivia, Puelma, María Elena in Oficina Anita.

Puščava Atacama je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so [[baker]], [[zlato]], [[srebro]] in [[železo]], pa tudi z nekovinskimi minerali, vključno s pomembnimi zalogami [[Bor (element) |bor]]a, [[litij]]a, natrijevega nitrata in kalijevih soli. Salar de Atacama je vir bišofita (hidroksidni magnezijev klorid s formulo MgCl2 · 6H2O). Te vire izkoriščajo različne rudarske družbe, kot so Codelco, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Exploring the Atacama|url=http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|work=yes|accessdate=2012-12-03|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117082222/http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Kogel|first=Jessica Elzea |title=Industrial Minerals &amp; Rocks: Commodities, Markets, and Uses |year=2006 |publisher=Society for Mining, Metallurgy, and Exploration |location=Littleton, Colo. |isbn=978-0-87335-233-8 |page=605 |edition=7th |editor=Kogel, Jessica Elzea |editor2=Trivedi, Nikhil |editor3=Barker, James |editor4=Krukowski, Stanley}}&lt;/ref&gt;

== Znanstvene raziskave ==
[[File:ALMA and the centre of the Milky Way.jpg|thumb|Atacama Large Millimeter Array (ALMA) in center Mlečne ceste&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=ALMA Upgrade to Image the Event Horizons of Supermassive Black Holes|url=http://www.eso.org/public/announcements/ann14045/|accessdate=10 June 2014|work=ESO Announcement}}&lt;/ref&gt;]]
Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], je Atacama priljubljena med [[astronom]]i in tako je tam zraslo več velikih [[observatorij]]ev, ki so največji na svetu. [[European Southern Observatory|Evropski južni observatorij]] tako upravlja observatorije [[Observatorij La Silla|La Silla]], [[Observatorij Paranal|Paranal]] (vključno z [[Very Large Telescope|Zelo velikim teleskopom]]) in [[Observatorij Llano de Chajnarto|Llano de Chajnarto]]. V gradnji je [[Overwhelmingly Large Telescope|Izredno velik teleskop]].

[[Atacama Large Millimeter Array|Atakamski velik milimetrski niz]], ki so ga zgradile evropske države, Japonska, Združene države Amerike, Kanada in Čile v observatoriju Llano de Chajnantor, je uradno začel delovati 3. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = https://news.yahoo.com/chile-desert-huge-telescope-starts-galaxy-view-144346084.html | title = In Chile desert, huge telescope begins galaxy probe | first = Rosser | last = Toll | agency = AFP | date = 3 October 2011 | accessdate = 3 October 2011}}&lt;/ref&gt; Številni projekti radijske astronomije, kot so CBI (Cosmic Background Imager), ASTE (Atacama Submillimeter Telescope Experiment) in ACT (Atacama Cosmology Telescope), delujejo na območju Chajnantor od leta 1999.

Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na [[Mars]]u. [[NASA]] tako na teh področjih preizkuša naprave, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta [[Program Viking|Viking 1]] in [[Program Viking|Viking 2]] iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.

Ob obali poteka nekaj pilotskih projektov z mrežami, s katerimi bi bilo mogoče kondenzirati vlago v [[megla|megli]] in tako pridobivati [[voda|vodo]].

== Zaščitena območja ==
* [[Narodni park Pan de Azúcar]]
* [[Narodni rezervat Pampa del Tamarugal]]
* [[Narodni rezervat La Chimba]]

== Literatura ==
*Braudel, Fernand (1984) [1979]. The perspective of the world. Civilization and Capitalism. 3. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-08116-1. OCLC 505033669.
*Sagaris, Lake (2000). Bone and dream: into the world's driest desert. Toronto: Alfred A. Knopf Canada. ISBN 978-0-676-97223-8. OCLC 57692400.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Atacama Desert}}
* [http://www.redatacama.com/english/ Spletišče regije Atacama] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511110857/http://www.redatacama.com/english/ |date=2008-05-11 }}
* [http://www.nasa.gov/centers/ames/news/releases/2003/03_87AR.html Članek o Nasinih poskusih]
* [http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ Članek v National Geographic]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm Članek na BBC]
* [http://www.atacamaphoto.com/atacama/atacama-1.htm Foto galerija]

[[Kategorija:Puščave]]
[[Kategorija:Geografija Čila]]
[[Kategorija:Puščave v Čilu]]
[[Kategorija:Biodiverziteta Južne Amerike]]
[[Kategorija:Planote]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9sq2pkaqr9x9wcfn3d53fl4hloyfjfl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6673001</id>
      <parentid>6672997</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Atacama &gt; Atakama; po Slovarju slovenskih eksonimov</comment>
      <origin>6673001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28893" sha1="kxqb5xsisvsge84yqeljbwzibirot80" xml:space="preserve">{{Infobox ecoregion
|name = Puščava Atakama
|image = Atacama.png
|image_size =250
|image_alt = 
|caption = Atakama iz zraka [[NASA World Wind]]
|map = Atacama map.svg
|map_size = 250
|map_alt =
|map_caption = Karta puščave Atakama: območje, ki je najpogosteje opredeljeno kot Atakama, je rumeno. V oranžni barvi so odročna južna sušna območja Chala, Altiplano, Puna de Atacama in Norte Chico.
|biogeographic_realm = [[Neotropska ekoregija|Neotropska]]
|biome = [[Deserts and xeric shrublands]]
|border = [[Central Andean dry puna]]
|border1 = [[Chilean matorral]],
|border2 = [[Sechura Desert]]
|animals =
|bird_species =
|mammal_species =
|area = 104.741
|country = [[Čile]], [[Peru]]
|elevation =
|coordinates = {{Koord|24|30|S|69|15|W|scale:5000000|display=title, inline}}
|geology =
|rivers =
|climate =
|soil =
|conservation =
|global200 =
|habitat_loss =
|habitat_loss_ref =
|protected = 3.385 km² (3
|protected_ref = )&lt;ref name =Dinerstein&gt;Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]&lt;/ref&gt;
|embedded = 
}}
'''Puščava Atakama''' (špansko ''Desierto de Atacama'') je puščava na istoimenski planoti v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolgo območje ob [[Tihi ocean|pacifiški]] obali zahodno od [[Andi|Andov]]. To je najbolj suha puščava na svetu, pa tudi edina prava puščava, ki dobi manj padavin kot polarne puščave. &lt;ref name=NatGeo_Driest&gt;{{cite magazine |last=Vesilind |first=Priit J. |url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |title=The Driest Place on Earth |date=August 2003 |magazine=National Geographic Magazine |accessdate=2 April 2013 |archive-date=2007-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071218212813/http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |url-status=dead }} (Excerpt)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.extremescience.com/driest.htm |title=Even the Driest Place on Earth Has Water|work=Extreme Science|accessdate=2 April 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AdAstra&gt;{{cite journal|last=Mckay|first=Christopher P.|title=Two dry for life: the Atacama Desert and Mars|date=May–June 2002|journal=AdAstra|url=http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|pages=30–33|access-date=2018-06-17|archive-date=2012-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120229234518/http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm |publisher=BBC News |title=Chile desert's super-dry history |author=Jonathan Amos |accessdate=29 December 2009 |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt; Po ocenah puščava Atakama zaseda med 105.000 km² ali 128.000 km², če so vključena neplodna nižja pobočja Andov. Večina puščave je sestavljena iz kamnitega terena, [[slano jezero|slanih jezer]] (''salares''), [[pesek|peska]] in [[Lava#Felzična lava|felzične lave]], ki teče proti Andom.

Geografsko se suhost Atacame razlaga tako, da se ta nahaja med dvema gorskima verigama (Andi in čilska obalna kordiljera), ki sta dovolj visoki, da preprečujeta vlagi prehod iz pacifiškega ali atlantskega oceana in je zato obojestransko v [[padavinska senca|padavinski senci]]. &lt;ref name=PhysGeogSA&gt;{{navedi knjigo|title=The Physical Geography of South America |url=https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531341-3 |page=[https://archive.org/details/physicalgeograph00vebl/page/n180 160] |editor=Veblen, Thomas T.|editor-link=}}&lt;/ref&gt;

== Lega ==
{{glavni| Andska orogeneza}}
[[Slika:Atacama1.jpg|thumb|left|250px|Puščava Atakama]]
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je [[ekoregija]] puščave Atakama dolga približno 1600 km vzdolž ozke obale severne tretjine Čila, od približno [[Arica|Arice]] (18 ° 24' J) proti jugu do La Serene (29 ° 55' J).&lt;ref&gt;{{WWF ecoregion|name=Atacama desert|id=nt1303|accessdate=11 March 2008}}&lt;/ref&gt; Družba National Geographic meni, da je obalno območje južnega Peruja del puščave Atacama&lt;ref name=NatGeo_Viking&gt;{{navedi splet|last=Handwerk|first=Brian|title=Viking Mission May Have Missed Mars Life, Study Finds|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/10/061023-mars-life.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=23 October 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NatGeo_GiantPenguin&gt;{{navedi splet|last=Minard|first=Anne|title=Giant Penguins Once Roamed Peru, Fossils Show|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070625-giant-penguins.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=25 June 2007}}&lt;/ref&gt; in vključuje tudi puščave južno od regije Ica v Peruju.

Peru jo obdaja na severu in čilenska matoralna ekoregija na jugu. Na vzhodu leži manj sušna centralno-andska suha ''[[puna (travišče)|puna]]''. Suhi del te ekoregije je južno od reke Loe med vzporednima Sierra Vicuña Mackenna in kordiljero Domeyko. Severno od [[Loe (reka)|Loe]] leži Pampa del Tamarugal.

Obalni [[klif]]i severnega Čila zahodno od čilske obalne kordiljere so glavna topografska značilnost obale&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Quezada |first=Jorge |last2=Cerda |first2=José Luis |last3=Jensen |first3=Arturo |date=2010 |title=Efectos de la tectónica y el clima en la configuración morfológica del relieve costero del norte de Chile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&amp;pid=S0718-71062010000100004 |language=es |journal=Andean Geology |publisher= |volume=37 |issue=1 |pages=78–109 |doi= 10.4067/s0718-71062010000100004|access-date=5 December 2015}}&lt;/ref&gt;. [[Geomorfologija]] puščave Atakama je bila označena kot planota z nizkim [[relief]]om, ki je »podobna velikanski dvignjeni terasi«. Vmesna depresija (ali Podolžna dolina) tvori serijo endoreičnih kotlin v velikem delu puščave Atakama južno od zemljepisne širine 19 ° 30' J. Severno od te zemljepisne širine se vmesna depresija potopi v Tihi ocean.&lt;ref name=Evenstaretal2014&gt;{{cite journal |last1=Evenstar |first1=Laura |last2=Mather |first2=Anna |last3=Stuart |first3=Finlay |last4=Cooper |first4=Frances|last5=Sparks|first5=Steve |date=May 2014 |title=Geomorphic surfaces and supergene enrichment in Northern Chile |publisher=EGU General Assembly 2014, held 27 April - 2 May 2014 |location=Vienna }}&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Čeprav je skoraj popolno pomanjkanje padavin najpomembnejša značilnost puščave Atakama, se lahko pojavijo izjeme. Julija 2011 je ekstremna antarktična hladna fronta prekrila padavinsko senco in na planoto je zapadlo 80 cm snega, kar je presenetilo prebivalce po vsej regiji, zlasti v Boliviji, kjer so se mnogi vozniki zagozdili v snežnih zdrsih in iskali pomoč reševalcev.

Leta 2012 je [[Altiplano|Altiplanu]] zima prinesla poplave v [[San Pedro de Atakama]].

25. marca 2015 so močna deževja prizadela južni del puščave Atakama. Posledične poplave so sprožile blatne tokove, ki so prizadeli mesta Copiapo, Tierra Amarilla, Chanaral in Diego de Almagro, kar je povzročilo smrt več kot 100 ljudi.

=== Sušnost ===
[[Slika:DescentIntoValleDeLaLunaChile.jpg|thumb|right|250px|''Lunina dolina'' v bližini San Pedra de Atakama]]
[[File:Snow Comes to the Atacama Desert.jpg|thumb|left|Sneg ri obsevatoriju Paranal na 2600 m nmv&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Snow Comes to the Atacama Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1309a/|accessdate=3 April 2013|publisher=ESO}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Atacama Desert between Antofagasta and Taltal.jpg|thumb|left|Ravno območje puščave  Atakama med Antofagasto in Taltalom]]
Puščava Atakama je splošno znana kot najbolj sušen nepolaren kraj na svetu, zlasti v okolici zapuščenega mesta Yungay (v regiji Antofagasta). Povprečna količina padavin znaša približno 15 mm na leto &lt;ref name=ucmp&gt;{{navedi splet|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php|title=The desert biome|publisher=University of California Museum of Paleontology}}&lt;/ref&gt;, čeprav nekatere lokacije, kot sta Arica in Iquique, prejmejo 1 do 3 mm na leto &lt;ref name=nasa&gt;{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=51312|title=Rare snow in the Atacama Desert: Image of the Day|publisher=NASA}}&lt;/ref&gt;. Poleg tega nekatere vremenske postaje v Atacami niso nikoli prejele dežja. Obdobja do štirih let so bila registrirana brez padavin v centralnem sektorju, kjer so mesta [[Antofagasta]], [[Calama]] in Copiapó. Dokazi kažejo, da Atakama med letoma 1570 in 1971 ni imela znatnih padavin.

Puščava Atakama je med najstarejšimi puščavami na zemlji in je doživela skrajno hiperaridnost pred 3 milijoni let, zato je to najstarejša neprekinjeno sušna regija na svetu. Dolga zgodovina aridnosti poveča možnost supergene mineralizacije pod ustreznimi pogoji v sušnih okoljih namesto da zahteva vlažne pogoje. Geološke raziskave kažejo, da je v nekaterih delih puščave Atakama, kot v današnjem Čilu, hiperaridnost trajala zadnjih 200 milijonov let (od [[trias]]a) in je podobna le z afriško puščavo [[Namib]].

Atacama je tako [[aridna klima|aridna]], da je veliko gora visokih več kot 6000 m popolnoma brez [[ledenik]]ov. Le najvišji vrhovi (kot so Nevado [[Ojos del Salado]], [[Monte Pissis]] in [[Llullaillaco]]) so trajno pokriti s snegom.

Južni del puščave med 25 in 27 ° J je bil morda brez ledenikov v [[kvartar]]ju (tudi med poledenitvijo), čeprav se [[permafrost]] razteza do višine 4400 m in je neprekinjen nad 5600 m. Študije skupine britanskih znanstvenikov so ugotovile, da so nekatera rečna dna suha 120.000 let &lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm| publisher=BBC News | title=Chile desert's super-dry history | date=8 December 2005 | accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;. Vendar pa nekatere lokacije v Atacami doseže morska megla, znana lokalno kot ''camanchaca'', ki zagotavlja zadostno vlago za hipolitne [[alge]], [[lišaj]]e in celo nekaj [[kaktusi|kaktusov]] - med njimi je opazna vrsta ''Copiapoa''.

Geografsko se sušnost Atacame razlaga tako, da leži med dvema gorskima verigama (Andi in čilski obalnim hribovjem), ki je dovolj visoko, da prepreči dostop vlagi iz oceana in je v padavinski senci.

=== Primerjava z Marsom ===
[[File:A trip to Mars.jpg|thumb| Pomanjkanje vlažnosti, dežja in svetlobnega onesnaženja skupaj povzroči prašno, skalnato pokrajino&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=A trip to Mars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1718a/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2017}}&lt;/ref&gt;]]
V regiji, približno 100 km južno od Antofagaste, ki je v poprečju 3000 m visoka, se površje primerja s površjem [[Mars]]a. Atakama se je zaradi svojega drugačnega videza uporabljala kot mesto za snemanje prizorov iz Marsa, predvsem v televizijski seriji ''Space Odyssey: Voyage to the Planets''.

Leta 2003 je ekipa raziskovalcev objavila poročilo, v katerem so podvajali teste, ki so jih uporabljali sondi ''Viking 1'' in ''Viking 2'' na Marsu za odkrivanje življenja in niso mogli zaznati nobenih znakov na puščavi Atakama v regiji Yungay&lt;ref name=&quot;Navarro-G_Marslike&quot;&gt;{{cite journal|last=Navarro-Gonzalez|first=R.|title=Mars-Like Soils in the Atacama Desert, Chile, and the Dry Limit of Microbial Life|url=https://archive.org/details/sim_science_2003-11-07_302_5647/page/1018|journal=Science|date=7 November 2003|volume=302|issue=5647|pages=1018–1021|doi=10.1126/science.1089143|pmid=14605363|bibcode=2003Sci...302.1018N}}&lt;/ref&gt;. Puščave Atakama v Čilu in Peruju in drugih krajih so tako edinstvene na Zemlji, da jih NASA uporablja za testiranje instrumentov za prihodnje misije na Mars. Ekipa je ponovila teste ''Vikinga'' v Marsu podobnem Zemljinem okolju in našla manjkajoče znake življenja v vzorcih tal iz zapuščenih antarktičnih suhih dolin. Vendar pa je leta 2014 poročala o novem hiperaridnem mestu María Elena South, ki je bilo bolj suho od Yungaya in s tem boljše okolje, podobno Marsu. &lt;ref name=&quot;Azua-Bustos_Discovery and microbial&quot;&gt;{{cite journal|last=azua-bustos|first=A.|title=Discovery and microbial content of the driest site of the hyperarid Atacama Desert, Chile.|journal=Environmental Microbiology Reports|date=24 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je ''Phoenix Mars Lander'' zaznal perklorate na površini Marsa na isti lokaciji, kjer je bila prvič odkrita voda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Thompson |first=Andrea |title=Scientists Set Record Straight on Martian Salt Find |url=http://www.space.com/scienceastronomy/080805-phoenix-perchlorate-update.html |date=5 August 2008 |work=Space.com |accessdate=6 August 2008}}&lt;/ref&gt; Perklorate najdemo tudi v Atacami in z njimi povezani nitratni ostanki vsebujejo organske snovi, kar vodi do špekulacij, da znaki življenja na Marsu niso nezdružljivi s perklorati. Atakama je tudi testno mesto za Nasin - ''Earth–Mars Cave Detection Program''. &lt;ref&gt;{{cite report |last=Wynne |first=J. J. |title=Earth–Mars Cave Detection Program Phase 2 – 2008 Atacama Desert Expedition |author2=Cabrol, N. A. |author3=Chong Diaz, G. |author4=Grin, G. A. |author5=Jhabvala, M. D. |author6=Moersch, J. E. |author7=Titus, T. N. |url=http://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |accessdate=3 April 2013 |archive-date=2019-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901184720/https://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Rastlinstvo ==
[[File:Desierto florido.jpg|thumb|left| Redek dež povzroči pojav cvetoče puščave v južni puščavi Atakama]]
Kljub geografskim in podnebnim razmeram v puščavi se je tam razvila bogata raznolikost rastlinstva. V tej puščavi je bilo zbranih več kot 500 vrst. Za te vrste je značilna njihova izredna sposobnost, da se prilagodijo temu ekstremnemu okolju &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Thos. Morong. |url=https://www.jstor.org/stable/2475523?seq=3 |title=''The Flora of the Desert of Atacama'' |journal=Bulletin of the Torrey Botanical Club |volume=18 |issue=2 |date=12 February 1891 |pages=39–48 |doi=10.2307/2475523}}&lt;/ref&gt;. Najpogostejše vrste so zelišča in cvetice, kot so [[Materina dušica |timijan]], cvetoča kobulnica jareta (''Azorella compacta'') in slana trava (''Distichlis spicata''), kjer je zadostna vlažnost so drevesa kot so ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''), pimentovo drevo in ''Prosopis chilensis''.
[[File:Pan de Azucar National Park.jpg|left|thumb| Vegetacija v narodnem parku Pan de Azúcar na obalni puščavi Atakama]]

Jareta (''Azorella compacta''), žametna, listnata blazinasta rastlina iz družine ''Apiaceae'', je ena od najvišje in najpočasnejše rastočih vrst rastlin na svetu in zraste do približno 6 m v premeru. Raste na nadmorski višini od 3000 do 5250 m. Je dobro prilagojena na visoke stopnje insolacije, značilne za visokogorje Andov in ne more rasti v senci. Sprejme in ohranja toploto dneva, da se spoprime z nizkimi nočnimi temperaturami. Stopnja rasti jarete je bila nedavno ocenjena na približno 1,5 cm na leto, zaradi česar jih je veliko starih več kot 3000 let. Proizvaja zelo cenjeno smolo, ki jo je rudarska industrija nekoč zbirala kot gorivo, kar je ogrozilo to rastlino.

Puščava je tudi dom za kaktuse, sukulente in druge rastline, ki uspevajo v suhem podnebju. Vrste kaktusov so ''Browningia candelaris'' in ''Echinopsis atacamensis'', ki lahko dosežejo višino 7 m in premer 70 cm.

Cvetenje puščave Atakama (špansko ''desierto florido'') je mogoče videti od septembra do novembra v letih z zadostno količino padavin, kot se je zgodilo leta 2015.
[[File:Paisajes cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 84.JPG|thumb|Divji osli v puščavi Atakama]]

== Živalstvo ==
[[File:Atacama Desert.jpg|thumb|right|Andski plamenci v Salar de Atakama]]
Podnebje puščave Atakama omejuje število živali, ki trajno živijo v tem ekstremnem ekosistemu. Nekateri deli puščave so tako suhi, da ne more preživeti nobena rastlina ali žival. Zunaj teh skrajnih območij se na puščavskih tleh s peskom mešajo kobilice in hrošči, njihove ličinke pa so dragoceni vir hrane v ''lomas'' (iz španščine za 'hrib' z meglenimi oazami in nizko vegetacijo). Puščavske ose in metulje najdemo med toplo in vlažno sezono, zlasti v ''lomas''. V puščavi živijo tudi rdeči [[Ščipalci |škorpijoni]].
[[File:Atacama lizard1.jpg|thumb|left|''Liolaemus nitidus'', kuščar avtohton v južnem delu puščave Atakama]]

Edinstveno okolje ponujajo nekateri ''lomas'', kjer megla iz oceana zagotavlja dovolj vlage za sezonske rastline in nekaj živalskih vrst. Presenetljivo malo [[plazilci|plazilcev]] živi v puščavi in še manj vrst dvoživk. V lomasu živi ''Chaunus atacamensis''- atacamska žaba, ki jajca odlaga v trajnih ribnikih ali potokih. Legvani in lavni [[kuščarji]] (''Microlophus'') prebivajo v delih puščave, medtem ko slanoljubni kuščarji, ''Liolaemus'', živijo na suhih območjih, ki mejijo na ocean &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |author=Monique Bos |title=Animals that live in the Atacama Desert |publisher=Paw Nation |accessdate=2018-06-25 |archive-date=2014-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140102192958/http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Ena vrsta, ''Liolaemus fabiani'', je endemična v [[Salar de Atacama]], [[Slanišče (geologija)|slanišču]] v Atacami. &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Claudio M. Escobar |display-authors=et al. |url=https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1022858919037 |title=Chemical Composition of Precloacal Secretions of Two Liolaemus fabiani Populations: Are They Different? |journal=Diary of Chemical Ecology |volume=29 |issue=3 |date=March 2003 |pages=629 |doi=10.1023/A:1022858919037}}&lt;/ref&gt;

Ptice so verjetno največja živalska skupina v Atacami. Humboldtovi [[pingvini]] živijo skozi celo leto ob obali, gnezdijo na puščavskih pečinah s pogledom na ocean. Na slaniščih tako v bližini Tihega oceana kot na celini, živijo [[andski plamenec|andski plamenci]] in jedo alge. Druge ptice (vrste [[kolibriji|kolibrijev]] in vrabcev) sezonsko obiščejo ''lomase'', da se krmijo z žuželkami, nektarjem, semeni in cvetovi. ''Lomas'' pomagajo ohranjati več ogroženih vrst, kot je na primer ogrožen ''Eulidia yarrellii''.

Zaradi skrajne suhosti puščave živi v Atacami le nekaj posebej prilagojenih vrst sesalcev, kot je miš ''Phyllotis darwini''. Manj suhe dele puščave naseljujeta južnoameriška siva lisica (''Lycalopex griseus'') in [[viskača]] (sorodnica [[činčila|činčile]]). Večje živali, kot so [[gvanako|gvanaki]] in [[vikunja|vikunje]] se pasejo na območjih, kjer raste trava, predvsem tam, ker je sezonsko namakana s staljenim snegom. Vikunje morajo ostati blizu stalne oskrbe z vodo, medtem ko gvanaki lahko preživijo v bolj sušnem območju saj preživijo dlje brez sveže vode. Tjulnji in morski levi se pogosto zbirajo ob obali.

== Naravna bogastva ==
Atakama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč [[baker|bakra]], [[srebro|srebra]], [[natrij]]evih [[nitrat]]ov, [[kalijev nitrat]] (soliter), ostalih [[mineral]]ov in danes že izčrpanih zalog [[guano|guana]]. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne [[Slanišče (geologija)|slane puščave]] (salarji). Ocenjuje se, da je v njih približno 40 % vseh svetovnih zalog [[litij]]a. 

Leta [[1801]] so tu odkrili nov [[mineral]] in ga poimenovali ''[[atakamit]]''.

== Zgodovina ==
Kljub negostoljubnim življenjskim razmeram nam [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da so bile redke [[oaza|oaze]] naseljene že v [[prazgodovina|prazgodovini]] z Atakamci, [[Ajmari]], [[Činčori]] in [[Diaguiti]]. V hribih okoli [[San Pedro de Atacama|San Pedra de Atacama]] so bili odkriti ostanki [[paleolitik|paleolitske]] [[fortifikacija|utrdbe]], Činčori pa so mumificirali že pred več kot 7000 leti in [[mumija|mumije]] iz okolice [[Arica|Arice]] veljajo za najstarejše znane ohranjene mumije na svetu. 

Zatem so Atacamo osvojili [[Inki]], po uničenju njihovega imperija pa [[Španija|Španci]], izmed katerih jo je leta [[1536]] prvi prečkal [[Diego de Almagro]]. [[Alonso de Ercilla]] jo je leta [[1569]] v svojem [[ep]]u ''La Araucana'' opisal kot »Proti Atacami, ob zapuščeni obali, vidiš deželo brez ljudi, kjer ni niti ptic, niti zveri, niti dreves, niti rastlin«.

Ob osamosvojitvi [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav si je večino Atacame priključila [[Bolivija]], dejansko pa so z njo upravljale čilenske rudarske družbe. Leta [[1879]] je zaradi sporov glede koncesnin in davkov izbruhnila [[solitrna vojna]], po kateri si je Čile priključil dele Bolivije in Peruja in so bile [[Spor o Puni de Atacami|začrtane še danes veljavne meje]] med temi državami.

=== Kultura Chinchorro  ===
{{glavni|Kultura Chinchorro}}
Kultura Činčoro (''Chinchorro'') se je razvila na območju puščave Atakama od 7000 do 1500 pr. n. št.. Ti ljudje so bili stalno naseljeni ribiči, ki so živeli večinoma na obalnih območjih. Njihovo prisotnost najdemo iz današnjih mestih od Ilo v južnem Peruju do Antofagaste v severnem Čilu. Prisotnost sveže vode v sušni regiji na obali je olajšala človeško nastanitev na teh območjih. Činčori so bili znani po podrobni mumifikaciji in pogrebnih praksah. &lt;ref&gt;Sanz, Nuria; Arriaza, Bernardo T.; Standen, Vivien G., [http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Mexico/chinchorro4_02.pdf The Chinchorro Culture: A Comparative Perspective.] The archaeology of the earliest human mummification. UNESCO Office Mexico; Universidad de Tarapacá (Chile); National Monuments Council (Chile) Paris, UNESCO, 2014&lt;/ref&gt;

Pozneje so oaze Atacame doživele majhno rast prebivalstva in urbani razvoj. V 20. stoletju so imeli konflikte glede vodnih virov z obalnimi mesti in rudarsko industrijo.

[[San Pedro de Atacama]], na približno 2400 m višine, je podobno številnim mestom. Pred [[Inkovski imperij|inkovskim imperijem]] in pred prihodom Špancev je bila ekstremno sušna notranjost predvsem naseljena s plemenom Atacameño. Znani so po gradnji utrjenih mest, imenovanih ''pukarás'', od katerih je eno oddaljeno le nekaj kilometrov od San Pedro de Atacama. Mestno cerkev so zgradili Španci leta 1577.

Obalna mesta so nastala v 16., 17. in 18. stoletju v času [[Španski imperij|španskega imperija]], ko so se pojavila kot ladijska pristanišča za [[srebro]], proizvedeno v [[Potosi]]ju in drugih rudarskih centrih. V 19. stoletju je bila puščava pod nadzorom Bolivije, Čila in Peruja. Ob odkritju zalog [[Natrijev nitrat|natrijevega nitrata]] in zaradi nejasnih meja je območje kmalu postalo konfliktno in povzročilo [[Solitrna vojna|solitrno vojno]]. Čile je pridobile večino puščave, mesta ob obali pa so se razvila v mednarodna pristanišča, ki so gostili številne čilske delavce, ki so tja migrirali.

Zaradi [[gvano|gvana]] in [[sol]]i se je prebivalstvo v 19. stoletju izjemno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja iz osrednjega Čila. V 20. stoletju se je nitratna industrija zmanjšala, hkrati pa je večinoma moško prebivalstvo v puščavi postalo vse bolj problematično za čilsko državo. Rudarji in rudarska podjetja so prišla v konflikt in protesti so se razširili po vsej regiji.

=== Zapuščena mesta rudnikov nitratov ===
Puščava ima bogate zaloge [[baker|bakra]] in drugih mineralov ter največjo naravno zalogo natrijevega nitrata na svetu, ki je bila v veliki meri izkoriščana do začetka 1940-ih. Mejni spor v zvezi s temi viri med Čilom in Bolivijo se je začel v 19. stoletju in povzročil solitrno vojno.

Puščava je leglo okoli 170 zapuščenih nitratnih (ali solitrskih) rudarskih mest, ki so bila skoraj vsa zaprta desetletja po izumu sintetičnega nitrata v Nemčiji na prelomu 20. stoletja (glej [[Haber-Boschev proces]]). To so mesta Chacabuco, Humberstone, Santa Laura, Pedro de Valdivia, Puelma, María Elena in Oficina Anita.

Puščava Atakama je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so [[baker]], [[zlato]], [[srebro]] in [[železo]], pa tudi z nekovinskimi minerali, vključno s pomembnimi zalogami [[Bor (element) |bor]]a, [[litij]]a, natrijevega nitrata in kalijevih soli. Salar de Atakama je vir bišofita (hidroksidni magnezijev klorid s formulo MgCl2 · 6H2O). Te vire izkoriščajo različne rudarske družbe, kot so Codelco, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Exploring the Atacama|url=http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|work=yes|accessdate=2012-12-03|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117082222/http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Kogel|first=Jessica Elzea |title=Industrial Minerals &amp; Rocks: Commodities, Markets, and Uses |year=2006 |publisher=Society for Mining, Metallurgy, and Exploration |location=Littleton, Colo. |isbn=978-0-87335-233-8 |page=605 |edition=7th |editor=Kogel, Jessica Elzea |editor2=Trivedi, Nikhil |editor3=Barker, James |editor4=Krukowski, Stanley}}&lt;/ref&gt;

== Znanstvene raziskave ==
[[File:ALMA and the centre of the Milky Way.jpg|thumb|Atacama Large Millimeter Array (ALMA) in center Mlečne ceste&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=ALMA Upgrade to Image the Event Horizons of Supermassive Black Holes|url=http://www.eso.org/public/announcements/ann14045/|accessdate=10 June 2014|work=ESO Announcement}}&lt;/ref&gt;]]
Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], je Atakama priljubljena med [[astronom]]i in tako je tam zraslo več velikih [[observatorij]]ev, ki so največji na svetu. [[European Southern Observatory|Evropski južni observatorij]] tako upravlja observatorije [[Observatorij La Silla|La Silla]], [[Observatorij Paranal|Paranal]] (vključno z [[Very Large Telescope|Zelo velikim teleskopom]]) in [[Observatorij Llano de Chajnarto|Llano de Chajnarto]]. V gradnji je [[Overwhelmingly Large Telescope|Izredno velik teleskop]].

[[Atacama Large Millimeter Array|Atakamski velik milimetrski niz]], ki so ga zgradile evropske države, Japonska, Združene države Amerike, Kanada in Čile v observatoriju Llano de Chajnantor, je uradno začel delovati 3. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = https://news.yahoo.com/chile-desert-huge-telescope-starts-galaxy-view-144346084.html | title = In Chile desert, huge telescope begins galaxy probe | first = Rosser | last = Toll | agency = AFP | date = 3 October 2011 | accessdate = 3 October 2011}}&lt;/ref&gt; Številni projekti radijske astronomije, kot so CBI (Cosmic Background Imager), ASTE (Atacama Submillimeter Telescope Experiment) in ACT (Atacama Cosmology Telescope), delujejo na območju Chajnantor od leta 1999.

Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na [[Mars]]u. [[NASA]] tako na teh področjih preizkuša naprave, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta [[Program Viking|Viking 1]] in [[Program Viking|Viking 2]] iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.

Ob obali poteka nekaj pilotskih projektov z mrežami, s katerimi bi bilo mogoče kondenzirati vlago v [[megla|megli]] in tako pridobivati [[voda|vodo]].

== Zaščitena območja ==
* [[Narodni park Pan de Azúcar]]
* [[Narodni rezervat Pampa del Tamarugal]]
* [[Narodni rezervat La Chimba]]

== Literatura ==
*Braudel, Fernand (1984) [1979]. The perspective of the world. Civilization and Capitalism. 3. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-08116-1. OCLC 505033669.
*Sagaris, Lake (2000). Bone and dream: into the world's driest desert. Toronto: Alfred A. Knopf Canada. ISBN 978-0-676-97223-8. OCLC 57692400.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Atacama Desert}}
* [http://www.redatacama.com/english/ Spletišče regije Atacama] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511110857/http://www.redatacama.com/english/ |date=2008-05-11 }}
* [http://www.nasa.gov/centers/ames/news/releases/2003/03_87AR.html Članek o Nasinih poskusih]
* [http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ Članek v National Geographic]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm Članek na BBC]
* [http://www.atacamaphoto.com/atacama/atacama-1.htm Foto galerija]

[[Kategorija:Puščave]]
[[Kategorija:Geografija Čila]]
[[Kategorija:Puščave v Čilu]]
[[Kategorija:Biodiverziteta Južne Amerike]]
[[Kategorija:Planote]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kxqb5xsisvsge84yqeljbwzibirot80</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Atakama</title>
    <ns>1</ns>
    <id>104705</id>
    <revision>
      <id>6672999</id>
      <parentid>629160</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:49:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Atacama]] na [[Pogovor:Atakama]]: po Slovarju slovenskih eksonimov</comment>
      <origin>629160</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="301" sha1="aag5dudtl8dsutsyguriebz4vzv7aw7" xml:space="preserve">Ali imamo kakšno slovensko besedo za ''salar'' (s soljo prekrita površina, npr. [[Salar de Atacama]], [[Salar de Uyuni]] v Boliviji)? --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 22:19, 29 oktober 2006 (CET)

: Slana puščava? Izraz sem že zasledil. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 22:28, 29 oktober 2006 (CET)</text>
      <sha1>aag5dudtl8dsutsyguriebz4vzv7aw7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Peter, Piran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>105445</id>
    <revision>
      <id>6672741</id>
      <parentid>6671470</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:51:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5135" sha1="0bbhcj1g8ysi45djoxg8nf6nco548xo" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Peter}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime = Sveti Peter
|latd=45
|latm=27
|lats=59.72
|latNS=N
|longd=13
|longm=41
|longs=3.94
|longEW=E
|najdisi = Sv.+Peter
| zgodovinsko ime = Raven (1952–1992)
|slika=
|povrsina=3,96
|prebivalstvo=418
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=210
|postna=6333
|posta=Sečovlje
|obcina=Piran
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Sveti Peter - Vas
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 10. december 1983
 | refšt = 4769
 | občina = Piran
}}
}}

'''Sveti Peter''' ({{jezik-it|San Pietro dell'Amata}}) je [[naselje]] v [[Istra|Slovenski Istri]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v [[Občina Piran|Občini Piran]].

Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu [[Šavrinsko gričevje|Šavrinskega gričevja]], na [[Sleme (geografija)|slemenu]] in pobočjih med dolinama rek [[Dragonja|Dragonje]] in Drnice, obsega tudi [[Zaselek|zaselke]] Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Peter|svetem]] [[Sveti Peter|Petru]], prvem papežu. Leta 1952 se je na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovalo v »Raven«. Leta 1992 so naselju vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.&lt;ref&gt;''Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano.'' 2010. Piran: Občina Piran.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort [[oljka|oljk]] (buga, črnica in štorta).

== Znamenitosti ==
[[Slika:Tonina hiša zunanjost.JPG|250px|thumb|left|Tonina hiša]]

* V zaselku Goreli je v prenovljeni [[Tonina hiša|Tonini hiši]] [[etnologija|etnološka]] zbirka. V značilni kamniti [[Istra|istrski]] hiši so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in [[torklja]] (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju [[Oljkarstvo|oljčnega olja]], ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih [[kal]]ov.
* Vrh [[Sleme (geografija)|slemena]] stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim [[renesansa|renesančnim]] reliefnim [[oltar]]jem.

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana, 1996, {{COBISS|ID=72111104}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Sveti Peter}}
* Spletna stran o istrski vasi Sv. Peter: [https://svetipeter.wordpress.com/ svetipeter.wordpress.com/]

{{Piran}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Naselja Občine Piran]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>0bbhcj1g8ysi45djoxg8nf6nco548xo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nelida Nemec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>105845</id>
    <revision>
      <id>6672996</id>
      <parentid>6669256</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:48:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>Dodani podatki in viri o njeni družini</comment>
      <origin>6672996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22416" sha1="3e7xz8lnsznpgix4mksefz2845fs48x" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
Nelida Nemec, rojena [[Silič]], [[Zgodovina umetnosti|umetnostna zgodovinarka]] in [[Zgodovinar|zgodovinarka]], [[Kritik|likovna kritičarka]] in [[Esej|esejistka]], [[Kustos|kustosinja]], [[Politik|političarka]], [[Podjetnik|podjetnica]], *[[12. oktober]] [[1954]], [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]].&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nemec, Nelida (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-30}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno in družinsko življenje ==
Otroštvo in mladost je preživljala v domačih Biljah na Goriškem, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je v iskanju novih poklicnih izzivov preselila v Ljubljano.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i251/nelida-nemec|title=Nelida Nemec|date=2018|accessdate=30. 4. 2026|last=Maličev|first=Patricija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nelida Nemec: “Goriška ni provinca. Goriška je vstop v svet.”|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/goriska-ni-provinca-goriska-je-vstop-v-svet|website=primorske.svet24.si|date=2018-05-04|accessdate=2026-05-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V njeni družini in bližnjem sorodstvu so veliko pozornost namenjali petju, ljubezen do likovne umetnosti pa je v njej prebudil [[kipar]] [[Negovan Nemec]], v katerega se je zaljubila, ko je bila še zelo mlada, stara 16 let in pol. Takrat je bila gimnazijka, sedem let starejši Nemec pa je končeval akademijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Citat|title=MIDVA: dr. Nelida Nemec in Matjaž Nemec, zgodba mame in sina|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/predvajaj/odprto-za-srecanja/106615882/174992787|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Spoznala sta se po zaslugi [[Evgen Bavčar|Evgena Bavčarja]], ki je bil njen gimnazijski profesor zgodovine.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V Dachauu je Mušič odkril resnico in jo skušal naslikati|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/v-dachauu-je-music-odkril-resnico-in-jo-skusal-naslikati|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Navdušil jo je nad umetnostjo in tudi zato se je odločila za študij umetnostne zgodovine.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ko je bila še študentka, se jima je rodil prvi sin Primož, kasneje še sin Matjaž. Življenje sta si ustvarila pri njenih starših.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Ko sta bila otroka stara sedem oz. deset let, se je Negovan ob padcu med hojo v bližini gostišča Kekec nad [[Nova Gorica|Novo Gorico]] smrtno ponesrečil.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Leta je ne dohajajo - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/leta-je-ne-dohajajo-1380120|website=Novice Svet24|accessdate=2026-04-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Po izbruhu [[Afera HIT|afere HIT]] v 90. letih, povezane z negospodarnim ravnanjem z družbenim denarjem v igralniški družbi [[Hit]] [[Nova Gorica]], kjer je bila takrat zaposlena, so jo mediji označevali kot življenjsko sopotnico direktorja [[Danilo Kovačič|Danila Kovačiča]]&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako je podpredsednik DZ dosegel umik predloga za pregon|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/danilo-kovacic-proti-matjazu-nemcu-oz-kako-je-podpredsednik-dz-dosegel-umik-predloga-za-pregon-488603|website=Reporter|date=2016-12-21|accessdate=2026-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;, ob njunem razhodu po letu 2011 pa so poročali tudi o sodni delitvi skupnega premoženja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Mami poslanca SD grozi, da bo ob 200.000 evrov|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/foto-mami-poslanca-sd-grozi-da-bo-ob-200-000-evrov|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;.  

Prvorojenec [[Primož Nemec]] ([[Šempeter pri Gorici]], [[1977]]) je postal galerist in kulturni menedžer&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Galerija, ki se skriva za galerijo|url=https://www.mladina.si/104317/200722-kul-profil-miha_stamcar_deja_crnovic/|website=Mladina.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Naprej v preteklost|url=https://www.rtvslo.si/kolumne/naprej-v-preteklost/310928|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Boštjan Jurečič, TV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;, [[Matjaž Nemec]] (Šempeter pri Gorici, [[1980]]) pa [[Socialna demokracija|socialdemokratski]] [[politik]], državnozborski in evropski [[poslanec]].[https://www.matjaz-nemec.si/sl/]

== Izobrazba ==
Po maturi na novogoriški gimnaziji leta 1973 se je vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]] na [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]] in [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za zgodovino]], kjer je leta 1978 diplomirala pri profesorju [[Nace Šumi|Nacetu Šumiju]] z nalogo ''Povojni javni spomeniki na Primorskem''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Povojni javni spomeniki na Primorskem, diplomska naloga|last=Silič|first=Nelida|publisher=FF UL|year=1976|cobiss=101558019}}&lt;/ref&gt; Leta 2000 je diplomirala še na IEDC Bled, School of Management, in dobila naziv MBA.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dr. Nelida Nemec|url=https://onave.si/dr-nelida-nemec/|website=ONA VE|date=2024-03-11|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|first=NELIDA|last=NEMEC}}&lt;/ref&gt; Doktorirala je leta 2016 s področja filozofije in teorije vizualne umetnosti na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] z doktorsko nalogo z naslovom Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva.V njej je pod mentorstvom [[Aleš Erjavec|Aleša Erjavca]] in [[Ernest Ženko|Ernesta Ženka]] &quot;soočila filozofske poglede o slikarstvu in percepciji Mauricea Merleau-Pontyja (1908–1961) z umetniško prakso ter pogledi slikarja Zorana Mušiča (1909–2005)&quot;.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva : doktorska disertacija|last=Nemec|first=Nelida|publisher=GHŠ|year=2016|cobiss=1538238660}}&lt;/ref&gt;

== Poklicna pot ==
Večji del poklicne poti se je ukvarjala z umetnostjo, kot kustodinja, likovna kritičarka in avtorica kulturno-umetniških študij. V kulturnem menedžmentu je delovala kot ravnateljica [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] (1987-1991)&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; in kot načelnica občinskega oddelka za kulturo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] (1999-2023).&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; 

Več let je preživela v gospodarstvu, in sicer v družbi Hit d.o.o., kot direktorica za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje (1991-1996) oz. vodja projektov (2008-2012); v tem obdboju se je posvečala razvoju kulturnega turizma na Goriškem.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; V tej igralniški družbi je bila zaposlena tudi v obdboju t. i. afere Hit, ki jo označujejo za &quot;največjo poosamosvojitveno afero&quot;, povezano z netransparentno rabo denarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=20 let afere Hit: Politično spletkarjenje in divja privatizacija|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/20-let-afere-hit-politicno-spletkarjenje-in-divja-privatizacija-368171|website=siol.net|accessdate=2026-05-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sama ni bila v nobenem kazenskem postopku v povezavi s poslovnimi odločitvami, ki so privedle do več obsodb, zagovarjati pa se je morala pred delovnim sodiščem, v 13 let trajajočem postopku.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Na višjem sodišču je zmagala in iztožila povrnitev izpada dohodkov po neupravičenem odpustu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nelida Nemec je iztožila Hit|url=https://www.finance.si/finance/nelida-nemec-je-iztozila-hit/a/55230|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica družbe Erina svetovanje d.o.o., ki jo je ustanovil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Danilo Kovačič bolan vodil Mercatorjev interni radio|url=https://www.finance.si/finance/danilo-kovacic-bolan-vodil-mercatorjev-interni-radio/a/144163|website=Finance|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

=== Delovanje v Goriškem muzeju ===
Po diplomi leta 1978 se je zaposlila v Goriškem muzeju in tam delovala do leta 1991. Sprva je opravljala delo kustosinje - dokumentalistke, kanseje kustosinje za sodobno umetnost, zadnja štiri leta pa je bila ravnateljica muzeja.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; V njenem mandatu so odprli stalno zbirko [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti gori]], stalno zbirko del [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacala]] na [[Grad Štanjel|gradu Štanjel]] ter prvo zbirko grafičnih del [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]] na dvorcu [[Dobrovo]] v [[Goriška brda|Brdih]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; V okviru razstavne dejavnosti Goriškega muzeja je pripravila več razstav del likovnih umetnikov, mdr. [[Vladimir Makuc|Vladimirja Makuca]], [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacal]]&lt;nowiki/&gt;a, Zorana Mušiča itd. Sodelovala je s številnimi primorskimi in istrskimi galerijami, kulturnimi ustanovami in društvi.

=== Galerijsko delovanje ===
Med letoma 1980 in 2004 je pripravljala razstave v okviru otvoritev Kogojevih dnevov v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu ob Soči]]&lt;ref&gt;Primorske novice. - ISSN 0350-4468 (49, št.69 (5.IX.1995), str.7. Ilustr.)&lt;/ref&gt; in razstavne kataloge, mdr. o razstavi del [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]]&lt;ref&gt;Kregar, Stane. 1994. „Stane Kregar: risbe, akvareli, gvaši in slike: [Kogojevi dnevi ’94, 2.9.-8.10.1994]“. Kanal: Galerija Rika debenjaka; Goriške galerije.&lt;/ref&gt;, [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]&lt;ref&gt;Zdenko Kalin: kipi: Kogojevi dnevi ’90, 31. 8. - 29. 9. 1990. Nova Gorica: Goriški muzej, Goriške galerije; 1990. p. 1 zgibanka (8 ).&lt;/ref&gt;, [[Miha Maleš|Mihe Maleša]]&lt;ref&gt;''Miha Maleš: slike, grafike in risbe: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi ’85: 6. 9.-30. 9. 1985'' &lt;/ref&gt;, [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]&lt;ref&gt;''France Mihelič: slike in grafike: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi `88: 2.9.-1.10.1988''.&lt;/ref&gt;.  Med letoma 1999 in 2012 je strokovno vodila galerijo [[Mercator]], kjer se je zvrstilo več kot petdeset razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Avtorje in njihova dela je predstavljala v katalogih in člankih (npr.: [[Darko Slavec]]&lt;ref&gt;„Darko Slavec: 25. marec - 17. junij 2010, Poslovni center Mercator“. Galerija Mercator, [Ljubljana], str. 22, 2010.&lt;/ref&gt;, [[Franc Vozelj]]&lt;ref&gt;''Franc Vozelj: Poslovni center Mercator, 23. februar - 16. marec 2006''. Mercator.&lt;/ref&gt;, [[Tomaž Perko]]&lt;ref&gt;Tomaž Perko: 25. november - 31. december 2004, Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator; 2004. &lt;/ref&gt;, [[Biljana Unkovska]]&lt;ref&gt;B. Unkovska, N. Silič-Nemec, in V. Möderndorfer, „Biljana Unkovska: 25. maj - 22. junij 2000, Poslovni center Mercator“. Mercator, Ljubljana, str. 28, 2000.&lt;/ref&gt;). V paviljonu Hit je med letoma 2008 in 2009 pripravila več razstav (npr. [[Vladimir Segalla]]&lt;ref&gt;„Vladimir Segalla: Poslovni center Hit, Paviljon, 3. julij - 30. september 2008“. Hit, Nova Gorica, str. 6, 2008.&lt;/ref&gt;, Azad Karim&lt;ref&gt;Azad Karim: Poslovni center Hit paviljon: 16. oktober - 30. november 2008“. Hit, Nova Gorica, &lt;/ref&gt;, [[Rudi Skočir]]&lt;ref&gt;Rudi Skočir: Poslovni center Hit, Paviljon, 24. oktober - 3. december 2002. Nova Gorica: Hit&lt;/ref&gt;). Med letoma 2017 in 2022 je pripravljala v okviru [[Festival Ljubljana|Festivala Ljubljana]] kiparske razstave kot hommage umetnikom: [[Negovan Nemec]] (2017)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/dialog-kiparskih-oblik-s-sakralnim-prostorom.html|website=www.delo.si|accessdate=1. 5. 2026|title=Dialog kiparskih oblik s sakralnim prostorom|date=16. 8. 2017}}&lt;/ref&gt;, [[Janez Lenassi]] (2018)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V kamen zapisane misli in čutenja|url=https://primorske.svet24.si/kultura/v-kamen-zapisane-misli-in-cutenja|website=primorske.svet24.si|date=2018-08-22|accessdate=2026-05-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;, [[Zmago Posega]] (2019)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmago Posega: preseganje izpovedi, ki bi bila atraktivna zgolj zaradi forme|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/zmago-posega-preseganje-izpovedi-ki-bi-bila-atraktivna-zgolj-zaradi-forme/497403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=P.|last=G}}&lt;/ref&gt;, [[Jože Pohlen]] (2020)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2020/08/12/hommage-a-joze-pohlen-petnajst-let-kasneje/|website=KRITIK.si|date=2020-08-12|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, [[Vasja Žbona]] (2021)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2021/09/10/iz-zapuscine-kiparja-vasje-zbone-v-krizevniski-cerkvi/|website=KRITIK.si|date=2021-09-10|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, [[Tone Demšar]] (2022)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Križevniški cerkvi razstava Hommage A Tone Demšar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/v-krizevniski-cerkvi-razstava-hommage-a-tone-demsar/639554|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;.

V okviru [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025]] je sodelovala v projektu predstavitve Zorana Mušiča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/likovni-odmevi/64838717/175132096|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;   

Kot selektorica je sodelovala pri mednarodnih likovnih kolonijah in delavnicah.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;   

=== Ohranjanje spomina na Negovana Nemca ===
Po smrti moža, kiparja Negovana Nemca (1947-1987) skupaj s sinovoma ohranja spomin na njegovo monumentalno kiparsko dediščino.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Leta 2007 so v kiparjevem ateljeju uredili stalno zbirko Negovana Nemca v Biljah.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Stalna zbirka del Negovana Nemca v Biljah pri NG, prispevek Mojce Dumančič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/3805319|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.mirenkras.si/kiparski-atelje-negovana-nemca&lt;/ref&gt;    

Ob desetletnici smrti, leta. 1997, je sodelovala pri postavitvi in katalogu pregledne razstave na [[Grad Kromberk|gradu Kromberk]], ki jo je organiziral Goriški muzej.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec: deset let pozneje, katalog pregledne razstave|publisher=Goriški muzej Nova Gorica|year=1997|cobiss=69262592}}&lt;/ref&gt; Ob dvajsetletnici smrti, leta 2007, je pripravila razstavo ''Dvajset let pozneje'' na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] skupaj s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nemčeva poetika v kamnu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/nemceva-poetika-v-kamnu/152145|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;, ob tridesetletnici, leta 2017, pa razstavo ''Trideset let pozneje'' v [[Križevniška cerkev|Križevniški cerkvi v Ljubljani]] skupaj s Festivalom Ljubljana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/96097269/HOMMAGE_NEGOVANU_NEMCU_TRIDESET_LET_POZNEJE_HOMMAGE_A_NEGOVAN_NEMEC_THIRTY_YEARS_ON|title=Hommage Negovanu Nemcu: 30 let pozneje (iz kataloga razstave)|date=2017|accessdate=30. 4. 2026|last=Nemec|first=Nelida}}&lt;/ref&gt;.   

Organizirala je izdajo umetnikove monografije leta 1991 in zanjo uredila življenjepis, bibliografijo, pregled skupinskih in samostojnih razstav, nagrad in simpozijev ter katalog kiparskih del. Knjigo z naslovom ''Negovan Nemec'' je oblikoval [[Miljenko Licul]], fotografije pa so prispevali [[Milan Pajk]], [[Egon Kaše]] in Bogo Rusjan. Izšla je pri Znanstvenem inštitutu [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete Ljubljana]], v sodelovanju z Goriškim muzejem in Galerijo Nemec.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Negovan Nemec|publisher=ZI FF UL, Goriški muzej, Galerija Nemec|year=1991|cobiss=23549952}}&lt;/ref&gt;
== Publikacije in objave o umetnikih ==
Leta 1982 je iz njene diplomske naloge nastala knjiga ''Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, s prikazom umetniških'' dosežkov na področju tovrstnega likovnega ustvarjanja in pregledom del, ki so nastala v obravnavanem času.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Javni spomeniki na Primorskem : 1945-1978|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Lipa, Trst; Založništvo tržaškega tiska, Nova Gorica; Goriški muzej|year=1982|cobiss=12973569}}&lt;/ref&gt; Istega leta je o primorskih javnih spomenikih po letu 1945 pripravila večjo muzejsko razstavo.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V knjižni obliki je izšla tudi njena doktorska disertacija, in sicer leta 2017 z naslovom ''Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja.''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Založba Annales|year=2017|cobiss=293141760}}&lt;/ref&gt;

Je avtorica študij v monografijah in katalogih kiparjev in slikarjev: [[France Slana|Franceta Slane]]&lt;ref&gt;''France Slana: akvareli''. Goriški muzej, Goriške galerije, 1990&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''France Slana''. Galerija Hest, 2000&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''France Slana: Poslovni center Mercator Ljubljana, 24. september - 22. oktober 1998''. Mercator, 1998&lt;/ref&gt;, Toma Vrana&lt;ref&gt;''Tomo Vran''. Pigmalion, 1999&lt;/ref&gt;, [[Klavdij Palčič|Klavdija Palčiča]]&lt;ref&gt;''Palčič''. Pigmalion; Amata; Gip Art, 2003&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Palčič, Klavdij, in Nelida Silič-Nemec. ''Klavdij Palčič: ilustracije in risbe: 17. februar - 9. marec 2000, Poslovni center Mercator''. Mercator, 2000&lt;/ref&gt;,  [[Rudi Skočir|Rudija Skočirja]]&lt;ref&gt;''Rudi Skočir''. Bogataj, 2013&lt;/ref&gt;. 

Poglobljeno se je posvečala ustvarjalnemu opusu treh primorskih avtorjev: [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Kobilarna Lipica|year=1985|cobiss=1688812}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Avgust Černigoj, razstavni katalog|last=Nemec Silič|first=Nelida|publisher=Ars Fra Ma|year=2001|location=Ljubljana|cobiss=9197804|last2=Černigoj|first2=Teodor}}&lt;/ref&gt;, Zorana Mušiča in Lojzeta Spacala&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kras v mojem spominu : [katalog stalne zbirke Galerije Lojzeta Spacala v gradu Štanjel]|last=Nemec|first=Nelida|publisher=Javni zavod Komenski Kras|year=2018|location=Štanjel|cobiss=294470400|last2=Mirošič|first2=Drago|last3=Arnež|first3=Marko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. ''Primorska srečanja'', let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Silič-Nemec, Nelida. „Spomin na velikega umetnika, ki je vznemirjal publiko in kritike: Avgust Černigoj - danes poteka 98 let od njegovega rojstva“. ''Primorski dnevnik'', let. 52, št. 186, 1996, str. 8.&lt;/ref&gt;.

=== Objave in študije o Zoranu Mušiču ===
Zanimanje za umetniško pot rojaka z Goriškega, slikarja Zorana Mušiča, ki se je kot kot prvi modernistični slovenski umetnik uveljavil tudi na Zahodu, je izkazala s številnimi krajšimi in daljšimi objavami, eseji in študijami. Njegov miselno-ustvarjalni svet je tudi predmet njene doktorske disertacije &lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; in strokovne monografije, ki je nastala na podlagi doktorske naloge&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;. 

Njena prva objava o Mušiču sega v leto 1984, ko je o njem napisala geslo za [[Primorski slovenski biografski leksikon]].&lt;ref&gt;Mušič Zoran (Anton). V: Primorski slovenski biografski leksikon,10 snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str.179-180.&lt;/ref&gt; Ob odprtju prve stalne zbirke grafičnih del v gradu Dobrova je z Nacetom Šumijem in [[Zoran Kržišnik|Zoranom Kržišnikom]] napisala spremni katalog.&lt;ref&gt;Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča, Goriški muzej, 1991&lt;/ref&gt; Kot poznavalka Mušičeve ustvarjalnosti in življenje poti o njegovem delovanju večkrat tudi javno piše in razpravlja.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=O življenju in delu Zorana Mušiča|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/175136218|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Mušič: Poezija tišine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zoran-music-poezija-tisine/|website=Noviglas|date=2018-06-27|accessdate=2026-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Mušiča je tudi osebno in dobro poznala. Na njeno pobudo so leta 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici njegove smrti pripravili tri razstave o umetnikovem opusu, in sicer na Gradu Štanjel, Gradu Dobrovo v Brdih in v [[Palača Attems-Petzensteinskih|Palači Attems-Petzenstein]] v [[Gorica|Gorici]]. Sama je zasnovala razstavo Pokrajina teles, ki je bila na ogled v prenovljenem Gradu Dobrovo. »Po 34 letih se z obema razstavama Mušič vrača domov na Goriško, na Kras in v Brda, v kraje, kjer se je rodil in ki so na poseben način zaznamovali njegovo dolgo ustvarjalno življenje,« je ob tem dejala Nelida Nemec.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mušič se vrača v domača Brda|url=https://www.primorski.eu/goriska/music-se-vraca-v-domaca-brda-XX1880202|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na EPK poklon Mušiču s tremi razstavami|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-epk-poklon-musicu-s-tremi-razstavami-LM1853409|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;

Velja tudi za &quot;ambasadorko dela Zorana Mušiča&quot;. O tem pravi: &quot;Premalo se zavedamo, da je Zoran Mušič eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so se zapisali v svetovno zgodovino in med najpomembnejše slikarje moderne umetnosti. Umetnik, ki si ga lastijo tako Francozi kot Italijani, je samo Sloveniji pokazal svoje veliko srce.&quot;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Nemec, Nelida}}
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>3e7xz8lnsznpgix4mksefz2845fs48x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mlaka pri Kranju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107969</id>
    <revision>
      <id>6672694</id>
      <parentid>6550523</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:48:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gašperžbo</username>
        <id>258134</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Alpetour sem zamenjal z Arivo</comment>
      <origin>6672694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2012" sha1="popbbhocv1wmtsfp1mqis6ai3nz0idt" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Mlaka}}

{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10102901_b4
| latd = 46 |latm = 16 |lats = 26.63 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 20 |longs = 50.92 |longEW = E
|najdisi=Mlaka
|slika=
|povrsina=2,21
|prebivalstvo=1605
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |accessdate=2024-07-30 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=416,1
|postna=4000
|posta=Kranj
|obcina=Kranj
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|demonim=Mlačan, Mlačanka}}
'''Mlaka''' je [[naselje|vas]] in satelitsko naselje s 1.600 prebivalci v [[mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]]. Vas leži 5&amp;nbsp;km severno od [[Kranj|Kranja]] na skrajnem jugovzhodnem robu zakrasele gozdnate konglomeratne terase [[Udin boršt|Udinega boršta]], na nadmorski višini 412 metrov. Ime naselja izhaja od bližnjih mlak, ki ležijo na ilovnatem in močvirnem terenu Oretnekovega vrta. Na bližnji vzpetini  sta bila odkrita dva staroslovanska grobova, kar priča o dolgi naseljenosti tega kraja. 

Število prebivalcev je vzporedno z razvojem industrije v bližnjem Kranju od leta 1961 izredno hitro naraščalo, zato danes na Mlaki živi okoli 2000 prebivalcev. Prvotno je bila vas poseljena s kmečkim prebivalstvom, z naselitvijo delavcev, zaposlenih večinoma v Kranju pa se je začel graditi južni, novejši del Mlake, ki se imenuje [[Nedeljska vas]]. Prva hiša na Mlaki je bila Oretnikova. Naselje je s Kranjem povezano z [[:en:Arriva|Arrivino]] mestno avtobusno progo št. 7.

Mlaka je poznana po tem, da so vse do leta 1940 iz velike luže, ki je pozimi zamrznila, izsekavali kose ledu in jih vozili v bližnje mlekarne in pivovarno v Kranj.

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Mestna občina Kranj}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]]</text>
      <sha1>popbbhocv1wmtsfp1mqis6ai3nz0idt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gornji Črnci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108306</id>
    <revision>
      <id>6672815</id>
      <parentid>6547106</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:00:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>Updated content, make it more clear and improved some history context.</comment>
      <origin>6672815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5532" sha1="eqqhawxvnvdg92jxzyz120458p0zbrz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}'''Gornji Črnci''' so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Kraj ima dokumentirano zgodovino od 14. stoletja. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Leta 1399 je bil v latinskem zapisu omenjen kot ''Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita'' (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Leta 1499 se kraj pojavi pod imenom Chernecz, ki predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

V 17. in 18. stoletju je bilo območje del Ogrske v okviru Habsburške monarhije. V kraljevi listini iz leta 1712, izdani v imenu cesarja Karla III., je naselje omenjeno pod imenom Királyszék. Dokument je vpisan v zbirki ''Libri regii''Madžarskega narodnega arhiva. Z listino je bil Jožef Velardi de Mera imenovan za opata pri Krályszéku po smrti dotedanjega opata Vencela Polonusa.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (''Vas vármegye'') v okviru Ogrske kraljevine in upravno pod okraj Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemljišč.

Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vsebuje več dokumentov za naselje pod imenoma Királyszék in Ober Csernecz, med drugim opis meja občine, sezname lastnikov zemljišč in evidence stanovanjskih hiš.

Naselje je bilo zgodovinsko povezano z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini, madžarščini in nemščini.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po prvi svetovni vojni je območje prešlo v Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije.

== Topografiaa in zgodovinski zemljevidi ==
[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sredina|sličica|563x563_pik]]

== Kulturna dediščina ==
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, ki jo je leta 1922 zgradil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapelica, ki meri 3 x 2 metra, vsebuje kip Svetega srca Jezusovega in je vsako leto na Veliko soboto prizorišče blagoslova velikonočnih jedi za lokalne vernike. Vzdržujejo jo Jaukovi nasledniki, kar poudarja lokalno skrb za kulturno dediščino. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1892
|~120
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..
* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

== Viri ==
&lt;references/&gt;
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>eqqhawxvnvdg92jxzyz120458p0zbrz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672816</id>
      <parentid>6672815</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:11:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Added maps photos</comment>
      <origin>6672816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5776" sha1="cw0w9b0faqmcd711wg716lgky74fpu2" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}'''Gornji Črnci''' so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Kraj ima dokumentirano zgodovino od 14. stoletja. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Leta 1399 je bil v latinskem zapisu omenjen kot ''Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita'' (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Leta 1499 se kraj pojavi pod imenom Chernecz, ki predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

V 17. in 18. stoletju je bilo območje del Ogrske v okviru Habsburške monarhije. V kraljevi listini iz leta 1712, izdani v imenu cesarja Karla III., je naselje omenjeno pod imenom Királyszék. Dokument je vpisan v zbirki ''Libri regii''Madžarskega narodnega arhiva. Z listino je bil Jožef Velardi de Mera imenovan za opata pri Krályszéku po smrti dotedanjega opata Vencela Polonusa.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (''Vas vármegye'') v okviru Ogrske kraljevine in upravno pod okraj Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemljišč.

Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vsebuje več dokumentov za naselje pod imenoma Királyszék in Ober Csernecz, med drugim opis meja občine, sezname lastnikov zemljišč in evidence stanovanjskih hiš.

Naselje je bilo zgodovinsko povezano z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini, madžarščini in nemščini.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po prvi svetovni vojni je območje prešlo v Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije.

== Topografiaa in zgodovinski zemljevidi ==
[[Slika:Skica ozemlja.png|sredina|sličica|737x737_pik|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
&lt;gallery&gt;
&lt;/gallery&gt;[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sredina|sličica|687x687px|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sredina|sličica|686x686_pik|Vojaški zemljevid 1941]]

== Kulturna dediščina ==
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, ki jo je leta 1922 zgradil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapelica, ki meri 3 x 2 metra, vsebuje kip Svetega srca Jezusovega in je vsako leto na Veliko soboto prizorišče blagoslova velikonočnih jedi za lokalne vernike. Vzdržujejo jo Jaukovi nasledniki, kar poudarja lokalno skrb za kulturno dediščino. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1892
|~120
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..
* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

== Viri ==
&lt;references/&gt;
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>cw0w9b0faqmcd711wg716lgky74fpu2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672817</id>
      <parentid>6672816</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:13:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bug</comment>
      <origin>6672817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5776" sha1="obhe2h23o9ykd52e9se7m3ap36lp3sf" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}'''Gornji Črnci''' so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Kraj ima dokumentirano zgodovino od 14. stoletja. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Leta 1399 je bil v latinskem zapisu omenjen kot ''Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita'' (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Leta 1499 se kraj pojavi pod imenom Chernecz, ki predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

V 17. in 18. stoletju je bilo območje del Ogrske v okviru Habsburške monarhije. V kraljevi listini iz leta 1712, izdani v imenu cesarja Karla III., je naselje omenjeno pod imenom Királyszék. Dokument je vpisan v zbirki ''Libri regii''Madžarskega narodnega arhiva. Z listino je bil Jožef Velardi de Mera imenovan za opata pri Krályszéku po smrti dotedanjega opata Vencela Polonusa.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (''Vas vármegye'') v okviru Ogrske kraljevine in upravno pod okraj Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemljišč.

Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vsebuje več dokumentov za naselje pod imenoma Királyszék in Ober Csernecz, med drugim opis meja občine, sezname lastnikov zemljišč in evidence stanovanjskih hiš.

Naselje je bilo zgodovinsko povezano z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini, madžarščini in nemščini.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po prvi svetovni vojni je območje prešlo v Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije.

== Topografija in zgodovinski zemljevidi ==
[[Slika:Skica ozemlja.png|sredina|sličica|737x737_pik|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
&lt;gallery&gt;
&lt;/gallery&gt;[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sredina|sličica|687x687px|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sredina|sličica|686x686_pik|Vojaški zemljevid 1941]]

== Kulturna dediščina ==
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, ki jo je leta 1922 zgradil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapelica, ki meri 3 x 2 metra, vsebuje kip Svetega srca Jezusovega in je vsako leto na Veliko soboto prizorišče blagoslova velikonočnih jedi za lokalne vernike. Vzdržujejo jo Jaukovi nasledniki, kar poudarja lokalno skrb za kulturno dediščino. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1892
|~120
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..
* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

== Viri ==
&lt;references/&gt;
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>obhe2h23o9ykd52e9se7m3ap36lp3sf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672819</id>
      <parentid>6672817</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:20:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>Dodali drustvo</comment>
      <origin>6672819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6048" sha1="kb5pt7a37x2h6kmdwj86qrc9eq7anq9" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}'''Gornji Črnci''' so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Kraj ima dokumentirano zgodovino od 14. stoletja. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Leta 1399 je bil v latinskem zapisu omenjen kot ''Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita'' (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Leta 1499 se kraj pojavi pod imenom Chernecz, ki predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

V 17. in 18. stoletju je bilo območje del Ogrske v okviru Habsburške monarhije. V kraljevi listini iz leta 1712, izdani v imenu cesarja Karla III., je naselje omenjeno pod imenom Királyszék. Dokument je vpisan v zbirki ''Libri regii''Madžarskega narodnega arhiva. Z listino je bil Jožef Velardi de Mera imenovan za opata pri Krályszéku po smrti dotedanjega opata Vencela Polonusa.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (''Vas vármegye'') v okviru Ogrske kraljevine in upravno pod okraj Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemljišč.

Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vsebuje več dokumentov za naselje pod imenoma Királyszék in Ober Csernecz, med drugim opis meja občine, sezname lastnikov zemljišč in evidence stanovanjskih hiš.

Naselje je bilo zgodovinsko povezano z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini, madžarščini in nemščini.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po prvi svetovni vojni je območje prešlo v Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije.

== Topografija in zgodovinski zemljevidi ==
[[Slika:Skica ozemlja.png|sredina|sličica|737x737_pik|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
&lt;gallery&gt;
&lt;/gallery&gt;[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sredina|sličica|687x687px|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sredina|sličica|686x686_pik|Vojaški zemljevid 1941]]

== Kulturna dediščina ==
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, ki jo je leta 1922 zgradil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapelica, ki meri 3 x 2 metra, vsebuje kip Svetega srca Jezusovega in je vsako leto na Veliko soboto prizorišče blagoslova velikonočnih jedi za lokalne vernike. Vzdržujejo jo Jaukovi nasledniki, kar poudarja lokalno skrb za kulturno dediščino. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo ustanovljeno 2. junija 1974 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Janeza Receka in je sprva je štelo 15 članov.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1892
|~120
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..
* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

== Viri ==
&lt;references/&gt;
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>kb5pt7a37x2h6kmdwj86qrc9eq7anq9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672849</id>
      <parentid>6672819</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:59:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6672849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5936" sha1="ku4wryhn2nbx15dup2l4rglhl8cy7bj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Kraj ima dokumentirano zgodovino od 14. stoletja. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]
Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Leta 1399 je bil v latinskem zapisu omenjen kot ''Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita'' (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Leta 1499 se kraj pojavi pod imenom Chernecz, ki predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

V 17. in 18. stoletju je bilo območje del Ogrske v okviru Habsburške monarhije. V kraljevi listini iz leta 1712, izdani v imenu cesarja Karla III., je naselje omenjeno pod imenom Királyszék. Dokument je vpisan v zbirki ''Libri regii''Madžarskega narodnega arhiva. Z listino je bil Jožef Velardi de Mera imenovan za opata pri Krályszéku po smrti dotedanjega opata Vencela Polonusa.

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (''Vas vármegye'') v okviru Ogrske kraljevine in upravno pod okraj Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemljišč.

Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vsebuje več dokumentov za naselje pod imenoma Királyszék in Ober Csernecz, med drugim opis meja občine, sezname lastnikov zemljišč in evidence stanovanjskih hiš.

Naselje je bilo zgodovinsko povezano z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini, madžarščini in nemščini.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po prvi svetovni vojni je območje prešlo pod Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije.

== Kulturna dediščina ==
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, ki jo je leta 1922 zgradil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapelica, ki meri 3 x 2 metra, vsebuje kip Svetega srca Jezusovega in je vsako leto na Veliko soboto prizorišče blagoslova velikonočnih jedi za lokalne vernike. Vzdržujejo jo Jaukovi nasledniki, kar poudarja lokalno skrb za kulturno dediščino. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo ustanovljeno 2. junija 1974 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Janeza Receka in je sprva je štelo 15 članov.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1892
|~120
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..
* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>ku4wryhn2nbx15dup2l4rglhl8cy7bj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož pri Ljubnem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109703</id>
    <revision>
      <id>6672759</id>
      <parentid>6671489</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2913" sha1="khl8lema2i93k447c8c9hvobzr6fgrm" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|slika=Sv Primoz church above Ljubno.jpg
|geopedia=#L410_T13_F10115213_b4
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 17.19 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 49.48 |longEW = E
|najdisi=Primož+pri+Ljubnem
|nadmorska=663
|povrsina=16,59
|prebivalstvo=155
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3333
|posta=Ljubno ob Savinji
|obcina=Ljubno
|pokrajina=Štajerska|Šrajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)|ime=Primož pri Ljubnem|napis=Sveti Primož in Felicijan}}
[[File:Sv Primoz above Ljubno.jpg|thumb|right|280px|Sv. Primož in Felicijan]]
'''Primož pri Ljubnem''' (do leta 1955 ''Sveti Primož'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[občina Ljubno|Občini Ljubno]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' preimenovano iz »Sveti Primož« v »Primož pri Ljubnem«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Razloženo naselje samotnih kmetij leži v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]] na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom (1228&amp;nbsp;m). Nahaja se med potokom Ljubnico in njegovim povirnim krakom Žepom na vzhodu ter potokom Revsovim grabnom na zahodu. K naselju spadajo tudi hiše na prodni terasi na levem bregu reke [[Savinja|Savinj]]e nad [[Ljubno ob Savinji|Ljubnim ob Savinji]]. Najpomembnejši dohodek je od [[gozdarstvo|gozdarstva]], na nižje ležečih kmetijah pa tudi od [[živinoreja|živinoreje]]. Na hribu stoji razgledna cerkev svetega Primoža in Felicijana iz 15. stoletja. Do vrha Primoža vodita planinska pot in makadamska cesta.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Ljubno}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Ljubno]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primož pri Ljubnem| ]]</text>
      <sha1>khl8lema2i93k447c8c9hvobzr6fgrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emerik Bernard</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115380</id>
    <revision>
      <id>6672702</id>
      <parentid>6579232</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:14:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3343" sha1="31c2usvgozxxi2eshjr35itwn992gi6" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}}
'''Emerik Bernard''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], profesor, akademik * [[22. september]] [[1937]], [[Celje]], † [[2. april]] [[2022|2022, Logatec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Emerik Bernard |url=http://www.sazu.si/clani/emerik-bernard |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2022-04-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovil se je slikar in akademik Emerik Bernard|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovil-se-je-slikar-in-akademik-emerik-bernard/618276|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Bernard je po končani srednji šoli za oblikovanje slikarstvo študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] (ALU). Diplomiral je leta 1964 in leta 1968 zaključil še specialko za slikarstvo pri [[profesor]]ju [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Več let je bil svobodni umetnik; poučeval je tudi na srednji šoli. Leta 1985 je bil izvoljen za [[docent]]a, leta 1995 za rednega profesorja za slikarstvo na ALU v Ljubljani. 2001 je bil izvoljen za izrednega in 2007 za rednega člana SAZU. 

Sprva je ustvarjal v različnih [[kolaž]]nih in [[Asemblaž|asemblažnih]] tehnikah. Te slike objekti so po kompoziciji in uporabljenih materialih blizu [[realizem|novemu realizmu]]. Po letu 1980 se je uveljavil z [[Istra|istrskimi]] motivi, v katerih so se prvotnim [[Krajinsko slikarstvo|krajinskim]] aluzijam z izjemno dognanimi, zadržanimi barvnimi odnosi pridružile kolažne površine. V teh delih je zaslediti malone [[etnografija|etnografsko]] fantazijo z namigi na [[glagolica|glagolske napise]], na propadajoče istrske hiše v različnih svetlobah, na ploskovitost. Razpoznati je mogoče zadržan, vendar zgoščen kolorit [[gotika|gotskih]] [[freska|fresk]] in občutenje življenja v odmaknjenih, propadajočih vaseh.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga&lt;/ref&gt; Bernardova dela so postala ključna v pomembnih zbirkah 20. stoletja. Njegovo izjemnost in večplastni pomen slik so prepoznali likovni kritiki v Sloveniji in izven nje.

Bernard se je uveljavil kot priljubljen predavatelj in premišljen pisec, ki je združeval odlično poznavanje teorije in ustvarjalne prakse. 

Poročen je bil s slikarko in športnico [[Milena Usenik|Mileno Usenik]].

Manjšo razstavo njegovih del so 4. maja 2026 odprli v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani.

==Nagrade== 
* [[nagrada Prešernovega sklada]] (1987) za dela, razstavljena na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] 1986
* [[nagrada Riharda Jakopiča]] (1989, zavrnil)
* [[Prešernova nagrada]] (1997) za vrhunske dosežke v likovni umetnosti
* član [[SAZU]] (izredni 2001, redni 2007)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih slikarjev]]

== Viri ==
{{sklici}}

{{-}}
{{painter-stub}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{JakopiceviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bernard, Emerik}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]</text>
      <sha1>31c2usvgozxxi2eshjr35itwn992gi6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radegunda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116401</id>
    <revision>
      <id>6672761</id>
      <parentid>6671522</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:08:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6672761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4960" sha1="5bzwwztaaz7ywy7jy7qaj8bl7c8wjbh" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10115230_b4
| latd = 46 |latm = 21 |lats = 24.54 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 55 |longs = 54.9 |longEW = E
|najdisi=Radegunda
|nadmorska=498,6
|povrsina=9,88
|prebivalstvo=266
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3330
|posta=Mozirje
|obcina=Mozirje
|pokrajina=Štajerska|Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveta Radegunda (do 1955)|ime=Radegunda}}
'''Radegunda''' (do leta 1955 ''Sveta Radegunda'')&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je razloženo [[naselje]] v [[občina Mozirje|Občini Mozirje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]].

==Ime==
Naselje je dobilo ime po zavetnici domače cerkve – sveti Radegundi. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime skrajšano iz »Sveta Radegunda« v le »Radegunda«.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==Opis==
Naselje sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij, po južnem in jugovzhodnem pobočju planote [[Golte]] (Boskovec 1584 m nmv). Na severovzhodu sega do potoka Šumka, kjer meji na [[Šmihel nad Mozirjem]], na vzhodu do potoka Golobnice, na jugu in zahodu pa na območje zgornjega toka potoka Trnave. K naselju sodijo zaselki Zgornja Radegunda, Jazbine, Globoko, Trnavče in Žekovec, kjer je spodnja postaja [[žičnica|gondolske žičnice]].

== Zgodovina ==
Podružnična cerkev sv. Radegunde na Golteh je bila prvotno posvečena sv. Vidu. Prvič se omenja leta 1241. Od 1690 je glavni oltar posvečen sv. Radegundi. Sedanja cerkev je bila sezidana po potresu, v letih 1896-1900. V preteklosti je bila znana kot božja pot, kamor so hodili številni romarji z namenom priprošnje zoper bolezni v glavi.&lt;ref&gt;''Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.''&lt;/ref&gt;

Na Golteh so bile večkrat hude borbe partizanov z Nemci. Nanje spominjajo grobišča naših padlih borcev na Medvedjaku in na Stonu pod Konjščico. Med [[Druga svetovna vojna|drug svetovno vojno]] so Nemci požgali tri kmetije v Zgornji Radegundi, med njimi Kortnerja, od katerih sta nižji dve obnovljeni. Pri Gostečniku v Zg. Radegundi je spominsko znamenje štirim borcem IV. operativne cone, padlim junija 1944. Ob cesti Mozirje-Trnavče je spominski kamen, posvečen dvema padlima borcema XIV. divizije.&lt;ref&gt;''Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije'' (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 234.&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
V letu 1880 je imela vas 48 hiš in 298 prebivalcev, med katerimi je bilo 153 žensk in 145 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;''Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4''. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.&lt;/ref&gt;

V naslednjih desetletjih se je število hiš rahlo povečevalo – 50 leta 1890, 54 leta 1900 in 55 leta 1910. Število prebivalcev je nekoliko nihalo: 292 leta 1890, 296 leta 1900, nato pa se je do leta 1910 zmanjšalo na 271. Število žensk in moških se je prav tako spreminjalo, pri čemer so bile razlike med spoloma manjše.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Vas je bila skozi celotno obdobje versko in jezikovno enotna ter je doživljala zmerno rast števila hiš, medtem ko je število prebivalcev proti začetku 20. stoletja nekoliko upadlo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Mozirje}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Mozirje]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Radegunda| ]]</text>
      <sha1>5bzwwztaaz7ywy7jy7qaj8bl7c8wjbh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Primož nad Muto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116658</id>
    <revision>
      <id>6672744</id>
      <parentid>6671510</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:55:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje; −podatek, da naj bi se naselje kdajkoli imenovalo &quot;Jurij&quot; (stat.si in Urbanc &amp; Gabrovec 2005 ne podpirata)</comment>
      <origin>6672744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2215" sha1="s0ojgub61bduatwkmqzxw2qo302lvr4" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10126304_b4
| latd = 46 |latm = 37 |lats = 37.48 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 9 |longs = 43.49 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Primož+nad+Muto
|slika=
|povrsina=8,28
|prebivalstvo=295
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=651,1
|postna=2366
|posta=Muta
|obcina=Muta
|pokrajina=Koroška|Koroška
|regija=Koroška regija
|zgodovinsko ime=Podlipje (1955–1994)|ime=Sveti Primož nad Muto}}

'''Sveti Primož nad Muto''' je [[naselje]] v [[Občina Muta|Občini Muta]] na skrajnem zahodnem delu [[Kozjak|Kozjaka]].

V naselju stoji cerkev svetega Primoža in Felicijana, ki je podružnica [[Župnija Muta|Svete Marjete v Muti]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 se je na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovalo v »Podlipje«. Leta 1994 so mu vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Muta}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Muta]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>s0ojgub61bduatwkmqzxw2qo302lvr4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Jernej nad Muto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116659</id>
    <revision>
      <id>6672746</id>
      <parentid>6664386</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5231" sha1="4oyis2f2v77stjq71xxyuk0p360bmcp" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10126096_b4
| latd = 46 |latm = 38 |lats = 58.25 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 8 |longs = 9.67 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Jernej+nad+Muto
|slika=
|povrsina=7,12
|prebivalstvo=123
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=816,7
|postna=2366
|posta=Muta
|obcina=Muta
|pokrajina=Koroška (pokrajina){{!}}Koroška
|regija=Koroška statistična regija{{!}}Koroška
|zgodovinsko ime=Branik nad Muto (1955–1993)|ime=Sveti Jernej nad Muto}}

[[File:Sveti Jernej nad Muto JP02.jpg|thumb|right|270px|Sveti Jernej nad Muto]]
'''Sveti Jernej nad Muto''' je razloženo [[naselje]] v [[Občina Muta|Občini Muta]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Jernej|svetem Jerneju]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovano v »Branik nad Muto«. Leta 1993 so mu vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

== Geografija ==

Do naselja s samotnimi kmetijami na pobočjih in vikendi pod vrhom kopastega [[hrib]]a pelje delno asfaltirana [[gozdna cesta]]. Od [[lokalna cesta|lokalne ceste]] ob [[Mučka Bistrica|Mučki Bistrici]], ki so jo na [[Avstrija|avstrijski]] strani pregradili z [[Nasipni jez|nasipnim jezom]] za [[Hidroelektrarna|hidroelektrarno]] Golica, se odcepi gozdna cesta, ki se dviga proti severu na osrednji del [[Kozjak]]a. Na [[vrh (topografija)|vrhu]] 1038 [[meter|m]] visokega kopastega hriba stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]] svetega Jerneja.&lt;ref&gt;''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.&lt;/ref&gt;. V bližini pod cerkvijo je nekaj domačij in manjši hotel Herk, v katerem sprejemajo skupine. Pri Primoževi domačiji, mimo katere vodi ''Kozjaška planinska pot'' od [[Maribor]]a do [[Dravograd]]a, stojijo štiri [[lipa|lipe]]. Pri domačiji Ižek raste pet lip, najdebelejša ima obseg 870 [[centimeter|cm]]. Urejene so pohodne in kolesarske poti. Naselje se je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] do leta 1993 imenovalo Branik nad Muto.&lt;ref&gt;Ficko, Peter ''Po gorah severovzhodne Slovenije''. Časopisno-grafično podjetje Večer. Maribor 1980.&lt;/ref&gt;

== Cerkev svetega Jerneja ==

[[File:Sveti Jernej nad Muto JP01.jpg|thumb|left|270px|Sveti Jernej nad Muto]]
[[Župnija Jernej nad Muto|Župnijska]] cerkev svetega Jerneja se v starih listinah prvič omenja leta 1382. Je ena najstarejših cerkva v [[Dravska dolina|Dravski dolini]]. Stoji na jasi na vrhu kopastega hriba. Pred postavitvijo [[državna meja|državne meje]] med [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in [[Avstrija|Avstrijo]] leta 1919 je imela velik pomen za kmete, drvarje in oglarje z Jerneja in Radvanja (sedaj [[Nemščina|nem.]] ''Rothwein''). Zavetnik sveti Jernej stoji kot [[barok|baročni]] [[kip]] v glavnem [[oltar]]ju. [[Freska|Freske]] v [[prezbiterij]]u iz [[gotika|gotskega]] obdobja so bile v celoti zakrite ter kasneje obnovljene. Leta 1982 je bila notranjost obnovljena in na ''Lepo nedeljo'' je cerkev obhajala 600-letnico. V letih 1998 in 1999 pa je bila obnovljena vsa zunanjost: nova streha na [[Cerkvena ladja|ladji cerkve]], [[fasada]], okna, žlebovi in drenaža. Vsako leto je tu slovesna [[maša]] s procesijo na Jernejevo nedeljo, to je nedelja pred ali po 24. avgustu.

== Potresna opazovalnica ==

[[Potres]]na opazovalnica Branik nad Muto&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002&lt;/ref&gt;, mednarodna oznaka BISS, je ena od 28-tih opazovalnic državnega omrežja potresnih opazovalnic v Sloveniji. Opazovalnica je postavljena v stanovanjski hiši Sveti Jernej nad Muto št. 6 na nadmorski višini 490 m (koordinate 46.6479 N, 15.1270 E) in beleži seizmične pojave v bližini jezu Soboth (slov. Sobota), ki je bil zgrajen na [[Štajerska (zvezna dežela)|štajersko]]-[[Koroška (zvezna dežela)|koroški]] deželni meji na višini okoli 1000 m za hidroelektrarno Golica.

== Viri ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Muta}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Muta]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>4oyis2f2v77stjq71xxyuk0p360bmcp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Draga, Nova Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117904</id>
    <revision>
      <id>6672890</id>
      <parentid>6550947</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:10:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ slika z WD</comment>
      <origin>6672890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1632" sha1="4ddg60ct23g2yxa1bu51oobte7ptz6f" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Draga}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Draga
|geopedia=#L410_T13_F10117305_b4
| latd = 45 |latm = 53 |lats = 7.03 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 57.73 |longEW = E
|najdisi=Draga,+Dornberk
|povrsina=0,32
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najmanjsa.asp |title=Po površini najmanjša naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191239/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najmanjsa.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=78
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=60,7
|postna=5294
|posta=Dornberk
|obcina=Nova Gorica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Draga''' je manjša gručasta [[vas]] v spodnji [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], administrativno spada pod [[Mestna občina Nova Gorica|Mestno občino Nova Gorica]]. Leži ob vasi [[Dornberk]] in na levem bregu reke [[Vipava (reka)|Vipave]]. Hiše so zaradi lege na dvignjenem svetu zavarovane pred poplavami. Ima ugodno prometno lego, cesto in železnico [[Nova Gorica]]-[[Sežana]].

Okoliške vasi Drage so  [[Batuje]], [[Zalošče]], Tabor, [[Potok pri Dornberku]], [[Saksid]], [[Gradišče nad Prvačino]], [[Steske]] in [[Dornberk]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>4ddg60ct23g2yxa1bu51oobte7ptz6f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveta Trojica, Bloke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117960</id>
    <revision>
      <id>6672767</id>
      <parentid>6671687</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:15:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3016" sha1="ohattf9lm1bj5smkv1ttua6jhw1biu7" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Sveta Trojica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Sveta Trojica
|geopedia=#L410_T13_F10088232_b4
| latd = 45 |latm = 48 |lats = 40.98 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 28 |longs = 38.84 |longEW = E
|najdisi=Sveta+Trojica
|slika=
|povrsina=0,84
|prebivalstvo=3
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=738,3
|postna=1385
|posta=Nova vas
|obcina=Bloke
|pokrajina=Notranjska
|regija=Primorsko-notranjska regija
|zgodovinsko ime=Šivče (1955–1991)|napis=Župnijska cerkev Svete Trojice}}
'''Sveta Trojica''' je [[naselje]] v [[občina Bloke|Občini Bloke]] na [[Notranjska|Notranjskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveta Trojica|Sveti Trojici]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovano v »Šivče«. Leta 1991 so naselju vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

Domača župnija se imenuje [[Župnija Sveta Trojica nad Cerknico|Sveta Trojica nad Cerknico]].

== Opis kraja v 18. stoletju ==
V drugi polovici 18. stoletja so cerkve v tej okolici vse trdno zgrajene. Hiše so lesene, vendar večinoma podzidane. Potok Sviršca, ki teče po tem predelu, je 1 seženj in pol širok, 2 do 2 čevlja in pol globok, bregova sta nizka, dno ima kamnito in se nikoli ne posuši. Žene mline. Prehoden je brez mostov. Poti so slabe zelo slabe, uporabne le za kmečke vozove, toda navadno po njih le jezdijo. Tukajšnje hribovje je srednje visoko, z globokimi grapami in kotanjami. Na mnogih krajih je lahko dosegljivo tudi brez poti. Gozd je visok in zaraščen. Porasel je s smrekami, jelkami in brezami. Prehoden je le peš.&lt;ref&gt;Rajšp, Vincenc. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 zv.2, Ljubljana, 1996, 92.&lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Bloke}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Bloke]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ohattf9lm1bj5smkv1ttua6jhw1biu7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milijonar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>120149</id>
    <revision>
      <id>6672598</id>
      <parentid>6666890</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Oddaje po sezonah */</comment>
      <origin>6672598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16229" sha1="5kz9nt58hb8gms7csp0h742ljlvb67l" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}}
{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije                = Milijonar&lt;br&gt;&lt;small&gt;Who Wants to Be a Millionaire?&lt;/small&gt;
| slika                        = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]]
| naslov                       = 
| žanr                         = TV kviz
| avtor                        = David Briggs&lt;br&gt;Mike Whitehill&lt;br&gt;Steven Knight
| voditelj                     = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)&lt;br&gt;Boštjan Romih (7.–11. sezona)&lt;br&gt;Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)&lt;br&gt;Jure Godler (16. sezona–)
| skladatelj                   = Keith Strachan&lt;br&gt;Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )&lt;br/&gt;Ramon Covalo&lt;br/&gt;Nick Magnus (2019 - 2020)
| število_predvajanih_sezon    = 
| število_predvajanih_epizod   = 
| čas_trajanja                 =50 minut 
| produkcijska_hiša            = 
| predvajanje                  = Predvajanje
| televizijski_kanal           = 
| začetek_konec                = '''Lepo je biti milijonar'''&lt;br&gt;6. marec 2000–27. maj 2005 &lt;small&gt;([[POP TV]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;'''Milijonar z Jonasom'''&lt;br&gt;1. marec 2007–1. januar 2008 &lt;small&gt;([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;'''Milijonar'''&lt;br&gt;4. marec 2019– v teku &lt;small&gt;([[Planet TV]])&lt;/small&gt;
|število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}}

[[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]]
'''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. 

Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. 

Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci.

Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov.

== Pravila kviza ==
Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno.

===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]===
Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih).
*''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor.
*''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči.
*''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu.
*''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.''
*''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«.

== Slovenska različica ==

=== Nagradni sklad ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! width=25|Vprašanje !! width=&quot;86&quot; |2000-2002!! width=&quot;86&quot; |2003-2005 !! width=&quot;60&quot; |2007-2008 !! width=&quot;60&quot; |2019-2020 !! width=&quot;60&quot; |2020- 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)'''
|'''10 000 000 SIT'''
|'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €'''
|-align=right 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|14 
|5 000 000 SIT
|7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|13 
|2 500 000 SIT
|5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|12 
|2 000 000 SIT
|2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|11 
|1 500 000 SIT
|1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)'''
|'''1 000 000 SIT'''
|'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €'''
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|9 
|500 000 SIT
|500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|8 
|250 000 SIT
|250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|7 
|175 000 SIT
|175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|6 
|100 000 SIT
|100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)'''
|'''50 000 SIT'''
|'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|4 
|40 000 SIT
|40  000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|3 
|30 000 SIT
|30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|2 
|20 000 SIT
|20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|1 
|10 000 SIT
|10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € 
|}

=== Oddaje po sezonah ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|+
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;40&quot; |Sezona
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;30&quot; |#
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;45&quot; |Oddaje
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;130&quot; |Začetek sezone
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;130&quot; |Konec sezone
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;120&quot; |Voditelj
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot; |Program
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot; |Nagrada
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Lepo je biti milijonar'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''1'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; |13 
 | align=&quot;right&quot; |6. marec 2000 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |5. junij 2000 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;6&quot; |[[Jonas Žnidaršič]]
 | rowspan=&quot;11&quot; |[[POP TV]]
 | rowspan=&quot;7&quot; |10 000 000 SIT
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''2'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 | style=&quot;padding: ;&quot; |12
 | align=&quot;right&quot; |22. september 2000 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. oktober 2000 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''3'''
 | align=&quot;center&quot; |3
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |24. februar 2001 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |16. junij 2001 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''4'''
 | align=&quot;center&quot; |4
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |15. september 2001 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |30. december 2001 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''5'''
 | align=&quot;center&quot; |5
 | style=&quot;padding: ;&quot; |32
 | align=&quot;right&quot; |23. februar 2002 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |23. junij 2002 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''6'''
 | align=&quot;center&quot; |6
 | style=&quot;padding: ;&quot; |27
 | align=&quot;right&quot; |21. september 2002 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |29. december 2002 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''7'''
 | align=&quot;center&quot; |7
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |22. februar 2003 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |8. junij 2003 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;5&quot; |[[Boštjan Romih]]
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''8'''
 | align=&quot;center&quot; |8
 | style=&quot;padding: ;&quot; |29
 | align=&quot;right&quot; |6. september 2003 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. december 2003 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;4&quot; |15 000 000 SIT
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''9'''
 | align=&quot;center&quot; |9
 | style=&quot;padding: ;&quot; |29
 | align=&quot;right&quot; |21. februar 2004 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |30. maj 2004 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''10'''
 | align=&quot;center&quot; |10
 | style=&quot;padding: ;&quot; |13
 | align=&quot;right&quot; |19. september 2004 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |26. december 2004 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''11'''
 | align=&quot;center&quot; |11
 | style=&quot;padding: ;&quot; |
 | align=&quot;right&quot; |11. februar 2005 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |10. junij 2005 &amp;nbsp;
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Milijonar z Jonasom'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #ACE1AF&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''12'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; |18 
 | align=&quot;right&quot; |1. marec 2007 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |28. junij 2007 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;2&quot; |Jonas Žnidaršič
 | rowspan=&quot;2&quot; |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1
 | rowspan=&quot;2&quot; |100 000 €
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FFBCD9&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''13'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 | style=&quot;padding: ;&quot; |17
 | align=&quot;right&quot; |6. september 2007 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |1. januar 2008 &amp;nbsp;
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Milijonar'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''14'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 50
 | align=&quot;right&quot; |4. marec 2019 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |21. junij 2019 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;2&quot; |Slavko Bobovnik
 | rowspan=&quot;15&quot; |[[Planet TV]]
 | rowspan=&quot;15&quot; |100 000 €
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''15'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 |50
 | align=&quot;right&quot; |26. avgust 2019 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |11. februar 2020 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''16'''
 | align=&quot;center&quot; |3
 |74
 | align=&quot;right&quot; |2. marec 2020 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |23. december 2020 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;13&quot; |[[Jure Godler]]
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''17'''
 | align=&quot;center&quot; |4
 | align=&quot;center&quot; |75
 | align=&quot;right&quot; |4. januar 2021 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |23. junij 2021 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''18'''
 | align=&quot;center&quot; |5
 | align=&quot;center&quot; |50
 | align=&quot;right&quot; |3. januar 2022 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |31. maj 2022 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |'''19'''
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;center&quot; |41
 | align=&quot;right&quot; |12. december 2022 &amp;nbsp;
| align=&quot;right&quot; |2. junij 2023 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |16
 | align=&quot;right&quot; |1. september 2023 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |15. december 2023 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |'''20'''
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |7
 | align=&quot;center&quot; |15
 | align=&quot;right&quot; |29. januar 2024 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. februar 2024 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;right&quot; |10. maj 2024 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |14. junij 2024 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; rowspan=2|
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|'''21'''
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|8
 | align=&quot;center&quot; |15
 | align=&quot;right&quot; |6. januar 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |5. februar 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;right&quot; |4. april 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |9. maj 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; rowspan=3|
 | align=&quot;center&quot; rowspan=3|'''22'''
 | align=&quot;center&quot; rowspan=3|9
 | align=&quot;center&quot; |3
 | align=&quot;right&quot; |10. oktober 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |24. okrober 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |4
 | align=&quot;right&quot; |7. november 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. november 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |43
 | align=&quot;right&quot; |9. februar 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |8. april 2026 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot;|
 | align=&quot;center&quot;|'''23'''
 | align=&quot;center&quot;|10
 | align=&quot;center&quot; |''15''
 | align=&quot;right&quot; |9. april 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; | &amp;nbsp;
|}
&lt;small&gt;Št. oddaj do vključno 6. maja 2026&lt;/small&gt;

== Dobitniki glavne nagrade ==
;10 000 000 SIT
* 2001 (4. sezona): Peter Lazar
* 2002 (5. sezona): Akim Kysselef
* 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek
* 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] 
* 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič
;
;15 000 000 SIT
* 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek

== Zunanje povezave ==
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija]

[[Kategorija:Televizijski kvizi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5kz9nt58hb8gms7csp0h742ljlvb67l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672601</id>
      <parentid>6672598</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:31:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Oddaje po sezonah */</comment>
      <origin>6672601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16379" sha1="le8c9mot91a3h97cl7l8ixsm6p2cvzd" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}}
{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije                = Milijonar&lt;br&gt;&lt;small&gt;Who Wants to Be a Millionaire?&lt;/small&gt;
| slika                        = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]]
| naslov                       = 
| žanr                         = TV kviz
| avtor                        = David Briggs&lt;br&gt;Mike Whitehill&lt;br&gt;Steven Knight
| voditelj                     = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)&lt;br&gt;Boštjan Romih (7.–11. sezona)&lt;br&gt;Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)&lt;br&gt;Jure Godler (16. sezona–)
| skladatelj                   = Keith Strachan&lt;br&gt;Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )&lt;br/&gt;Ramon Covalo&lt;br/&gt;Nick Magnus (2019 - 2020)
| število_predvajanih_sezon    = 
| število_predvajanih_epizod   = 
| čas_trajanja                 =50 minut 
| produkcijska_hiša            = 
| predvajanje                  = Predvajanje
| televizijski_kanal           = 
| začetek_konec                = '''Lepo je biti milijonar'''&lt;br&gt;6. marec 2000–27. maj 2005 &lt;small&gt;([[POP TV]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;'''Milijonar z Jonasom'''&lt;br&gt;1. marec 2007–1. januar 2008 &lt;small&gt;([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;'''Milijonar'''&lt;br&gt;4. marec 2019– v teku &lt;small&gt;([[Planet TV]])&lt;/small&gt;
|število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}}

[[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]]
'''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. 

Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. 

Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci.

Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov.

== Pravila kviza ==
Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno.

===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]===
Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih).
*''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor.
*''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči.
*''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu.
*''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.''
*''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«.

== Slovenska različica ==

=== Nagradni sklad ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! width=25|Vprašanje !! width=&quot;86&quot; |2000-2002!! width=&quot;86&quot; |2003-2005 !! width=&quot;60&quot; |2007-2008 !! width=&quot;60&quot; |2019-2020 !! width=&quot;60&quot; |2020- 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)'''
|'''10 000 000 SIT'''
|'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €'''
|-align=right 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|14 
|5 000 000 SIT
|7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|13 
|2 500 000 SIT
|5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|12 
|2 000 000 SIT
|2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|11 
|1 500 000 SIT
|1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)'''
|'''1 000 000 SIT'''
|'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €'''
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|9 
|500 000 SIT
|500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|8 
|250 000 SIT
|250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|7 
|175 000 SIT
|175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|6 
|100 000 SIT
|100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € 
|-align=right bgcolor=#A7D8DE 
| align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)'''
|'''50 000 SIT'''
|'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|4 
|40 000 SIT
|40  000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|3 
|30 000 SIT
|30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|2 
|20 000 SIT
|20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € 
|-align=right
| align=center bgcolor=#DCDCDC|1 
|10 000 SIT
|10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € 
|}

=== Oddaje po sezonah ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|+
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;40&quot; |Sezona
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;30&quot; |#
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;45&quot; |Oddaje
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;130&quot; |Začetek sezone
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;130&quot; |Konec sezone
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;120&quot; |Voditelj
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot; |Program
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;100&quot; |Nagrada
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Lepo je biti milijonar'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''1'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; |13 
 | align=&quot;right&quot; |6. marec 2000 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |5. junij 2000 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;6&quot; |[[Jonas Žnidaršič]]
 | rowspan=&quot;11&quot; |[[POP TV]]
 | rowspan=&quot;7&quot; |10 000 000 SIT
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''2'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 | style=&quot;padding: ;&quot; |12
 | align=&quot;right&quot; |22. september 2000 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. oktober 2000 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''3'''
 | align=&quot;center&quot; |3
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |24. februar 2001 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |16. junij 2001 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''4'''
 | align=&quot;center&quot; |4
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |15. september 2001 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |30. december 2001 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''5'''
 | align=&quot;center&quot; |5
 | style=&quot;padding: ;&quot; |32
 | align=&quot;right&quot; |23. februar 2002 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |23. junij 2002 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''6'''
 | align=&quot;center&quot; |6
 | style=&quot;padding: ;&quot; |27
 | align=&quot;right&quot; |21. september 2002 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |29. december 2002 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''7'''
 | align=&quot;center&quot; |7
 | style=&quot;padding: ;&quot; |30
 | align=&quot;right&quot; |22. februar 2003 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |8. junij 2003 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;5&quot; |[[Boštjan Romih]]
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''8'''
 | align=&quot;center&quot; |8
 | style=&quot;padding: ;&quot; |29
 | align=&quot;right&quot; |6. september 2003 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. december 2003 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;4&quot; |15 000 000 SIT
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''9'''
 | align=&quot;center&quot; |9
 | style=&quot;padding: ;&quot; |29
 | align=&quot;right&quot; |21. februar 2004 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |30. maj 2004 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FF8C00&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''10'''
 | align=&quot;center&quot; |10
 | style=&quot;padding: ;&quot; |13
 | align=&quot;right&quot; |19. september 2004 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |26. december 2004 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #0048BA&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''11'''
 | align=&quot;center&quot; |11
 | style=&quot;padding: ;&quot; |
 | align=&quot;right&quot; |11. februar 2005 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |10. junij 2005 &amp;nbsp;
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Milijonar z Jonasom'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #ACE1AF&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''12'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; |18 
 | align=&quot;right&quot; |1. marec 2007 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |28. junij 2007 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;2&quot; |Jonas Žnidaršič
 | rowspan=&quot;2&quot; |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1
 | rowspan=&quot;2&quot; |100 000 €
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FFBCD9&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''13'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 | style=&quot;padding: ;&quot; |17
 | align=&quot;right&quot; |6. september 2007 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |1. januar 2008 &amp;nbsp;
|-
| colspan=&quot;9&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;F1E9D2&quot; |'''Milijonar'''
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''14'''
 | align=&quot;center&quot; |1
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 50
 | align=&quot;right&quot; |4. marec 2019 &amp;nbsp; 
 | align=&quot;right&quot; |21. junij 2019 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;2&quot; |Slavko Bobovnik
 | rowspan=&quot;16&quot; |[[Planet TV]]
 | rowspan=&quot;16&quot; |100 000 €
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''15'''
 | align=&quot;center&quot; |2
 |50
 | align=&quot;right&quot; |26. avgust 2019 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |11. februar 2020 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''16'''
 | align=&quot;center&quot; |3
 |74
 | align=&quot;right&quot; |2. marec 2020 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |23. december 2020 &amp;nbsp;
 | rowspan=&quot;14&quot; |[[Jure Godler]]
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''17'''
 | align=&quot;center&quot; |4
 | align=&quot;center&quot; |75
 | align=&quot;right&quot; |4. januar 2021 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |23. junij 2021 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | align=&quot;center&quot; |'''18'''
 | align=&quot;center&quot; |5
 | align=&quot;center&quot; |50
 | align=&quot;right&quot; |3. januar 2022 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |31. maj 2022 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |'''19'''
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;center&quot; |41
 | align=&quot;right&quot; |12. december 2022 &amp;nbsp;
| align=&quot;right&quot; |2. junij 2023 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |16
 | align=&quot;right&quot; |1. september 2023 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |15. december 2023 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;background: #C32148;&quot; |
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |'''20'''
 | rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |7
 | align=&quot;center&quot; |15
 | align=&quot;right&quot; |29. januar 2024 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. februar 2024 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;right&quot; |10. maj 2024 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |14. junij 2024 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; rowspan=2|
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|'''21'''
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|8
 | align=&quot;center&quot; |15
 | align=&quot;right&quot; |6. januar 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |5. februar 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |6
 | align=&quot;right&quot; |4. april 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |9. maj 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #C32148;&quot; rowspan=3|
 | align=&quot;center&quot; rowspan=3|'''22'''
 | align=&quot;center&quot; rowspan=3|9
 | align=&quot;center&quot; |3
 | align=&quot;right&quot; |10. oktober 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |24. okrober 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |4
 | align=&quot;right&quot; |7. november 2025 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |28. november 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |43
 | align=&quot;right&quot; |9. februar 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |8. april 2026 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | style=&quot;background: #FDEE00;&quot; rowspan=2|
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|'''23'''
 | align=&quot;center&quot; rowspan=2|10
 | align=&quot;center&quot; |''12''
 | align=&quot;right&quot; |9. april 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |24. april 2026 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 | align=&quot;center&quot; |''3''
 | align=&quot;right&quot; |4. maj 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; | &amp;nbsp;
|}
&lt;small&gt;Št. oddaj do vključno 6. maja 2026&lt;/small&gt;

== Dobitniki glavne nagrade ==
;10 000 000 SIT
* 2001 (4. sezona): Peter Lazar
* 2002 (5. sezona): Akim Kysselef
* 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek
* 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] 
* 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič
;
;15 000 000 SIT
* 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek

== Zunanje povezave ==
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija]

[[Kategorija:Televizijski kvizi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>le8c9mot91a3h97cl7l8ixsm6p2cvzd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podnanos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>120776</id>
    <revision>
      <id>6672785</id>
      <parentid>6671786</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:56:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+ o imenu</comment>
      <origin>6672785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4064" sha1="cifxi7jr9ndt8hk517cu7nuk1oybstl" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10084334_b4
| latd = 45 |latm = 47 |lats = 50.11 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 18.4 |longEW = E
|najdisi=Podnanos
|slika=Podnanos_Slovenia.jpg
|zgodovinsko ime=Šent Vid &lt;small&gt;(do 1952)&lt;/small&gt;
|povrsina=1,36
|prebivalstvo=373
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=169,2
|postna=5272
|posta=Podnanos
|obcina=Vipava
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Podnanos - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 12826
 | občina = Vipava
}}
|spletna stran=www.podnanos.si}}
'''Podnanos''' (do leta 1952 ''Šent Vid'',&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2026-02-16|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}}&lt;/ref&gt; domače tudi Šembid&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnijska cerkev sv. Vida v Podnanosu - vipava.si|url=https://www.vipava.si/objava/587316|website=www.vipava.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;) je gručasto [[Kras (območje)|kraško]] [[naselje]] v zgornjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] v [[Občina Vipava|Občini Vipava]]

== Ime ==
Do leta 1952 se je naselje imenovalo ''Šent Vid'' po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Vid|svetem]] [[Sveti Vid|Vidu]]. Po drugi svetovni vojni in sprejetju ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' leta 1948 je bilo predlagano preimenovanje kraja v ''Vojkovo'' po domačinu partizanu in narodnem heroju [[Janko Premrl|Janku Premrlu - Vojku]]. Predlog ni bil uresničen, leta 1952 pa je naselje dobilo današnje ime ''Podnanos''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Batič|first=Matic|year=2023|title=Nova govorica prostora: preimenovanja naselij na Severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948–1954)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T21FEMEV/45246bcb-a344-4dbe-947b-1a67bcf8d41f/PDF|magazine=Acta Histriae|volume=31|issue=2|pages=281-302|cobiss=293466624|access-date=2023-12-13}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Leži ob cesti [[Vipava]]–[[Razdrto, Postojna|Razdrto]], kjer se odcepi cesta čez [[Vrabče]] na [[Kras]], dolina potoka [[Močilnik (potok)|Močilnika]] pa se razširi.

Na zavetrnem pobočju so vinogradi, na ravnini pa njive. V naselju je bil do leta 2004 mizarski obrat [[Lipa (podjetje)|Lipa]]. Župnijska [[Cerkev sv. Vida, Podnanos|cerkev sv. Vida]] ima stransko kapelo roženvenske Matere Božje, ki je bila nekdaj [[gotika|gotski]] prezbiterij. Na oboku prezbiterija in deloma za oltarjem so ohranjene kvalitetne freske iz konca 15. stoletja. Cerkev sv. Vida je sedež [[Župnija Podnanos|župnije Podnanos]].
[[Slika:Podnanos cerkevSvVid zunaj1.jpg|sličica|Župnijska cerkev sv. Vida]]
V smeri proti [[Podraga|Podragi]] je zrasel zaselek Roženek z [[Rosenek|gradom Rosenek]]  iz 14. stoletja Poleg stoji [[cerkev sv.Kozma in Damijana, ki ji domačini pravijo pri sv. Roku|cerkev sv. Kozma in Damijana, ki ji domačini pravijo pri sv. Roku]].

== Znani krajani==

* [[Rihard Dolenc]] (1849–1915), sadjar
* [[Janko Premrl|Janko Premrl - Vojko]] (1920–1943), slovenski partizan
* [[Stanko Premrl]] (1880–1965), slovenski rimokatoliški duhovnik, skladatelj
* [[Igor Rosa]] (* 1947), industrijski oblikovalec
* [[Matija Vertovec]] (1784–1851), slovenski rimokatoliški duhovnik in vinogradniški strokovnjak, avtor prve knjige o vinogradništvu v slovenščini

==Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* [http://tic-podnanos.si Spletna stran naselja - Turistično informacijski center]

{{Vipava}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Vipava]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cifxi7jr9ndt8hk517cu7nuk1oybstl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kmecl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122102</id>
    <revision>
      <id>6672612</id>
      <parentid>6557544</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:49:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6672612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1467" sha1="law4us3s45ykro75u2htq2xbj2ybxxr" xml:space="preserve">'''Kmecl''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2025 uporabljalo 53 oseb. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kmecl|title=Kmecl|date=2025-01-01|accessdate=2025-08-16|website=Stat.si}}&lt;/ref&gt;

== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleš Kmecl]] (1937–1997), agronom
* [[Aljaž Kmecl]], ekonomist
* [[Bojan Kmecl]] (1954–2015), učitelj in entomolog
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] (1907–1959), učiteljica, umetnica
* [[Edmund Kmecl]] (1908–1992), učitelj, šolski upravitelj (ravnatelj)
* [[Elizabeta Kmecl]] (r. [[Kavkler]]) (* 1942), agronomka, bibliografka...
* [[Marko Kmecl]] (* 1934), gozdarski strokovnjak (direktor inštituta), publicist
* [[Matjaž Kmecl]] (* 1934), pisatelj, literarni zgodovinar in teoretik, univ. profesor, politik, akademik
* [[Primož Kmecl]] (1965–2025), ornitolog, biolog, kemik
* [[Tomaž Kmecl]], strojnik, gospodarstvenik, direktor [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] ETRA
* [[Ula Kmecl]], ekonomistka
* [[Veronika Kmecl]], kemičarka (Centralni laboratorij)

== Glej tudi ==

* priimke [[Kmet (priimek)|Kmet]], [[Kmetič]], [[Kmetec]]
* [[Kmiec]]

== Sklici ==
{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kmecl|title=Kmecl|date=2025-01-01|accessdate=2025-08-16|website=Stat.si}}

== Zunanje povezave ==
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>law4us3s45ykro75u2htq2xbj2ybxxr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ravenska vas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122530</id>
    <revision>
      <id>6672780</id>
      <parentid>6671703</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:30:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2356" sha1="bfz7zn7xb8einzy6a8o5ztytl0sb9tw" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10145899_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 2.94 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 1 |longs = 8.49 |longEW = E
|najdisi=Ravenska+vas
|osm={{openstreetmap|lat=46.13425|lon=15.01863|zoom=15}}
|slika=Ravenska vas 20161218 141306.jpg
|napis=Sveti Urh 
|povrsina=4,41
|prebivalstvo=248
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=423,9
|postna=1410
|posta=Zagorje ob Savi
|obcina=Zagorje ob Savi
|pokrajina=Štajerska
|regija=Zasavska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Urh (do 1955)}}
'''Ravenska vas''' (do leta 1955 ''Sveti Urh'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Zagorje ob Savi|Občini Zagorje ob Savi]] na skrajnem vzhodu [[Gorenjska|Gorenjske]] tik ob meji s [[Štajerska|Štajersko]].

== Ime ==
Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Sveti Urh« po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Urh|svetem Urhu]]. Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v »Ravenska vas«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Zagorje ob Savi}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>bfz7zn7xb8einzy6a8o5ztytl0sb9tw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož pri Šentjurju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123612</id>
    <revision>
      <id>6672760</id>
      <parentid>6671491</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:06:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2055" sha1="livfiy3k5ahflhu559nlo70k622pkbe" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10135761_b4
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 16.13 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 24 |longs = 0.53 |longEW = E
|najdisi=Primož+pri+Šentjurju
|slika=
|povrsina=2,79
|prebivalstvo=272
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=288,9
|postna=3230
|posta=Šentjur
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)|ime=Primož pri Šentjurju}}
'''Primož pri Šentjurju''' (do leta 1955 ''Sveti Primož'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' preimenovano iz »Sveti Primož« v »Primož pri Šentjurju«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primož pri Šentjurju| ]]</text>
      <sha1>livfiy3k5ahflhu559nlo70k622pkbe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vodule</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123638</id>
    <revision>
      <id>6672781</id>
      <parentid>6671722</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:33:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3256" sha1="2jg0jq2dcpeg9rqfmh38cr22rbgj9y0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10136229_b4
| latd = 46 |latm = 16 |lats = 45.91 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 24 |longs = 53.48 |longEW = E
|najdisi=Vodule
|slika=
|povrsina=1,39
|prebivalstvo=138
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=400,7
|postna=3222
|posta=Dramlje
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveta Uršula (do 1955)|ime=Vodule|napis=Sveta Uršula na griču}}
'''Vodule''' (do leta 1955 ''Sveta Uršula'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; so razloženo [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Sveta Uršula« po zavetnici domače cerkve – [[Sveta Uršula|sveti Uršuli]]. Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano po enem izmed svojih zaselkov v »Vodule«.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
[[Slika:Sv. Uršula, Vodule, od daleč.jpg|250px|thumb|levo|Cerkev svete Uršule v Vodulah]]
Nahajajo se v severozahodnem delu Voglajnskega gričevja, v povirju potoka Pešnice, v njegovi dolini in na prisojnih pobočjih pod razglednim [[Sleme (geografija)|slemenom]] Uršlje (461 [[mnm]]).

Dostop je po lokalni cesti iz [[Dramlje|Dramelj]]. Na južni strani so strmi [[vinograd]]i, proti severu pa se relief bolj blago spušča v dolino, zato tam prevladujejo travniki, osoje pa so porasle z listnatimi gozdovi. Vrh slemena stoji [[Baročna arhitektura|poznobaročna]], nekdaj romarska [[podružnična cerkev]] sv. Uršule.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* {{navedi knjigo |author1=[[Milan Orožen Adamič|Orožen Adamič M.]]|author2= [[Drago Perko|Perko D.]]|author3= Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |publisher=Ljubljana: [[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2jg0jq2dcpeg9rqfmh38cr22rbgj9y0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlateče pri Šentjurju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123643</id>
    <revision>
      <id>6672750</id>
      <parentid>6671524</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:00:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2309" sha1="5ndb04n37ee6k5tg1xwmha22fndj93l" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Zlateče}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10136300_b4
| latd = 46 |latm = 13 |lats = 46.15 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 21 |longs = 43.09 |longEW = E
|najdisi=Zlateče+pri+Šentjurju
|slika=Cerkev Sv.Rozalije Šentjur - panoramio.jpg
|povrsina=1,56
|prebivalstvo=100
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=324,4
|postna=3230
|posta=Šentjur
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveta Rozalija (do 1953)|ime=Zlateče pri Šentjurju|napis=Sveta Rozalija}}
'''Zlateče pri Šentjurju''' (do leta 1953 ''Sveta Rozalija'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; so [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Sveta Rozalija« po zavetnici domače cerkve – [[Sveta Rozalija|sveti Rozaliji]]. Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v »Zlateče pri Šentjurju«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>5ndb04n37ee6k5tg1xwmha22fndj93l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olešče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124207</id>
    <revision>
      <id>6672730</id>
      <parentid>6671472</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:38:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6672730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2247" sha1="fcl5utjj0r3oq41ugwtk2ef4i6wzgoz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10106346_b4
| latd = 46 |latm = 9 |lats = 14.66 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 18 |longs = 21.35 |longEW = E
|najdisi=Olešče
|slika=
|povrsina=5,64
|prebivalstvo=256
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=406,1
|postna=3270
|posta=Laško
|obcina=Laško
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Peter pri Jurkloštru (do 1959)|ime=Olešče}} 

'''Olešče''' (do leta 1959 ''Sveti Peter pri Jurkloštru'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; so [[naselje]] v [[Občina Laško|Občini Laško]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. 

== Ime ==
Do leta 1959 se je naselje imenovalo Sveti Peter pri Jurkloštru po zavetniku tamkajšnje cerkve. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1959 je bilo naselje preimenovano po enem izmed svojih zaselkov v Olešče.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Znane osebnosti == 
* V Svetem Petru pri Jurkloštru se je rodil [[Jože Maček]] .

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Laško}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Laško]]</text>
      <sha1>fcl5utjj0r3oq41ugwtk2ef4i6wzgoz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Christina Aguilera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125010</id>
    <revision>
      <id>6672826</id>
      <parentid>6669370</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T00:55:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129319" sha1="37nee1hbufboh3jk8p2wvl79dp4i8vi" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Christina Aguilera
| landscape =
| background = person
| birth_name = Christina María Aguilera
| alias = Xtina
| origin = [[Wexford, Pensilvanija]],&lt;br /&gt; Združene države Amerike
| genre = [[pop glasba|pop]], [[R&amp;B]], [[soul]], [[dance-pop]], [[hip hop]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| instrument = [[Vokal]], [[klavir]]
| years_active = 1998 - danes
| label = RCA Records
}}

{{slog|razlog=preveč rdečih notranjih povezav, ki so kopija ameriškega članka, tukaj pa nikoli ne bodo samostojni članki (počiščeno do ostala dela) +  mestoma okorni prevodi}}

'''Christina María Aguilera''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[producent]]ka, [[plesalka]], [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[18. december]] [[1980]], [[Staten Island]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=&quot;UN Org news&quot;&gt;[http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=32213&amp;Cr=wfp&amp;Cr1=central+america »Guatemala: Pop zvezdnica Christina Aguilera pozove ljudi za zbiranje denarja, s katerim bi lahko nahranili na tisoče ljudi«]. 24. september 2009. Pridobljeno dne 25. januar 2009&lt;/ref&gt;

Prvič se je na nacionalni televiziji pojavila leta 1990 kot ena izmed tekmovalcev v takrat zelo popularni oddaji ''Star Search'', nato pa je med letoma 1993 in 1994 igrala v Disney Channelovi televizijski seriji ''The Mickey Mouse Club''. Po snemanju pesmi »|Reflection«,&lt;ref&gt;Biography [http://www.rcarecords.com/artists.php#Christina+Aguilera Življenjepis Christine Aguilere.] Stran o ustvarjalcu na uradni spletni strani založbe RCA Records. Pridobljeno dne 22. avgust 2008.&lt;/ref&gt; tematsko pesem filma ''Mulan'' (1998), s katero je doživela velik uspeh, je podpisala pogodbo z založbo RCA Records.

Leta 1999 je Christina Aguilera zaslovela s svojim debitantskim glasbenim albumom, ''Christina Aguilera'', ki je bil komercialno zelo uspešen. Trije singli iz albuma so se uvrstili na vrh glasbene lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] - »Genie in a Bottle«, »What a Girl Wants« in »Come On Over Baby (All I Want Is You)«.&lt;ref&gt;[http://www.smh.com.au/articles/2003/08/31/1062268467251.html Album ''Stripped'' lahko poslušate povsod po svetu]. ''SMH''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; [[Latino-pop]] album, ''Mi Reflejo'' (2001), in sodelovanja z drugimi ustvarjalci, ki so sledila, so Christini Aguileri prinesla svetovno slavo, čeprav je javnost menila, da bi lahko svoji glasbi in izgledu namenila več truda.&lt;ref&gt;Pak, SuChin MTV Online [http://www.mtv.com/bands/a/aguilera_christina/news_feature_feb_02/ Christina Aguilera: »Not Your Puppet«.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007073716/http://www.mtv.com/bands/a/aguilera_christina/news_feature_feb_02/ |date=2013-10-07 }} MTV.com. Februar 2002. Pridobljeno dne 29. januar 2009.&lt;/ref&gt; Po prekinitvi pogodbe s svojo založbo je sama izdala naslednji album, ''Stripped'' (2002).&lt;ref name=&quot;Smith, Andy 2007&quot;&gt;Smith, Andy (15. avgust 1998). »Nadarjena najstnica«. ''Providence Journal''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Drugi singl iz albuma, »Beautiful,« je doživel velik komercialni uspeh in s tem povečal tudi komercialnost albuma samega, kljub temu da je Christina Aguilera v tistem času v javnosti kazala zelo kontroverzno podobo.&lt;ref&gt;Oguinnaike, Lola (30. julij 2006) [http://www.nytimes.com/2006/07/30/arts/30ogun.html?_r=1&amp;oref=slogin Christina Aguilera, to umazano dekle, se zelo dobro očisti] ''New York Times'' Pridobljeno dne 18. julij 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Moss, Corey 2008&quot;&gt;Moss, Corey MTV News Online (2. november 2008) [http://www.mtv.com/news/articles/1458506/20021105/story.jhtml Christina Aguilera po kontroverznem singlu »Dirrty« izda navdihujoč singl »Beautiful«. MTV News. Pridobljeno dne 5. julij 2008.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114012817/http://www.mtv.com/news/articles/1458506/20021105/story.jhtml |date=2009-01-14 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Scaggs, Austin (10. avgust 2006) [http://www.rollingstone.com/news/story/11111757/christina_aguilera_still_dirty_after_all_these_years/print Umazano dekle se očisti.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090823031017/http://www.rollingstone.com/news/story/11111757/christina_aguilera_still_dirty_after_all_these_years/print |date=2009-08-23 }} Spletna stran revije ''RollingStone''. Pridobljeno dne 18. julij 2008.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je po albumu ''Stripped'' izdala še svoj naslednji glasbeni album, ''Back to Basics'' (2006), ki so ga ob izidu glasbeni kritiki v glavnem hvalili, vključeval pa je tudi elemente [[soul]], [[jazz]] in [[blues]] glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/album/14535 |title=Christina Aguilera - ''Back To Basics'' - Dosežki na glasbenih lestvicah |publisher=Acharts.us |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt; Četrti glasbeni album Christine Aguilere, ''Bionic'' (2010), ki je vključeval elemente [[R&amp;B]], electropop in [[synthpop]] glasbe, je prodal izredno malo kopij izvodov, kritiki pa so mu dodelili mešane ocene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://leisureblogs.chicagotribune.com/turn_it_up/2010/06/album-review-christina-aguilera-bionic.html |title=Vključite: Ocena albuma: Christina Aguilera, ''Bionic'' |publisher=Leisureblogs.chicagotribune.com |date=7.6.2010 |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nme.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nme.com/reviews/christina-aguilera/11355 |title=Christina Aguilera - Ocena albuma: Christina Aguilera - ''Bionic'' (RCA) - Ocene albumov |publisher=Nme.Com |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slantmagazine.com/music/review/christina-aguilera-bionic/2139 |title=Christina Aguilera: ''Bionic'' &amp;#124; Glasbena ocena |publisher=Slant Magazine |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Helligar |first=Jeremy |url=http://trueslant.com/jeremyhelligar/2010/06/01/album-review-christina-aguileras-bionic-delivers-what-its-title-promises-and-then-some/ |title=Ocena albuma: Album Christine Aguilere, ''Bionic'', prinese vse, kar obljublja že naslov — in še kaj - Jeremy Helligar - ''Pump Up the Volume'' |publisher=True/Slant |date=28.5.2010 |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.nypost.com/p/pagesix/aguilera_dud_rattles_label_yiMvNh9FTTY9vaUVRMdq5I | work=New York Post | title=Fantovski album Christine Aguilere potrebuje založbo | date=18. julij 2010 | archiveurl=https://archive.today/20120703134936/http://www.nypost.com/p/pagesix/aguilera_dud_rattles_label_yiMvNh9FTTY9vaUVRMdq5I | archivedate=2012-07-03 | accessdate=2011-01-21 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Poleg prepoznavnosti po svojih vokalnih zmožnostih, videospotih in javni podobi v svojo glasbo vključuje tudi teme o soočanju s pozornostjo javnosti, svojem otroštvu in ženski moči.&lt;ref&gt;Glamour Online; Sandell, Laurie (November 2007). [http://www.glamour.com/magazine/2006/12/christina-aguilera?currentPage=1 Christina: Intimni pogovor o prihodnosti, ki jo še vedno boli.] Pridobljeno dne 14. december 2007.&lt;/ref&gt; Poleg svojega dela v glasbi je veliko časa posvetila tudi dobrodelnosti, pri čemer se je borila za človeške pravice in s težavami v svetu. Leta 2010 je posnela svoj prvi [[film]], in sicer [[muzikal]] z naslovom ''[[Burleska (film)|Burleska]]'', za katerega si je prislužila nominacijo za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo originalno pesem«. Njeno delo ji je prislužilo številne nagrade, štiri [[Grammy]]je in petnajst nominacij za to nagrado ter [[Latin Grammy Award]] in tri nominacije zanjo. Revija ''Rolling Stone'' jo je uvrstila na oseminpetdeseto mesto njihove lestvice »100 največjih pevcev vseh časov«, s čimer je postala najmlajša in edina oseba pod tridesetim letom, kar se jih je kdaj uvrstilo na to lestvico.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{navedi novice | title=100 največjih pevcev vseh časov | url=http://www.rollingstone.com/music/lists/6027/32782/33774 | publisher=Rolling Stone | accessdate=11.11.2008 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20100609101753/http://www.rollingstone.com/music/lists/6027/32782/33774 | archivedate=2010-06-09 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Dosegla je dvajseto mesto na ''Billboardovi'' lestvici najboljših pevcev v desetletju med letoma 2000 in 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/features/artist-of-the-decade-1004053060.story|title=Ustvarjalci desetletja |year=2010|accessdate=3.5.2010 | last=Staff|first=Billboard|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Company]]}}&lt;/ref&gt; in je druga najbolje prodajana glasbenica iz 2000. let, takoj za [[Madonna|Madonno]].&lt;ref&gt;Billboard.biz 2009 [http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/decadeendcharts/chart_display.jsp?&amp;f=Singles+Sales+Artists&amp;g=Decade-end+Artists Singl prodaja ustvarjalca.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100914111005/http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/decadeendcharts/chart_display.jsp?&amp;f=Singles+Sales+Artists&amp;g=Decade-end+Artists |date=2010-09-14 }} Pridobljeno dne 6. december 2010.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je po vsem svetu prodala okoli 50 milijonov glasbenih albumov, zaradi česar je postala ena izmed [[seznam najuspešnejših glasbenikov|najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Robert Seidman | title = Christina Aguilera bo nastopila na 38. podelitvi nagrad American Music Awards® 21. novembra na ABC-ju | publisher = TV By The Numbers | date = 21. oktober 2010 | url = http://tvbythenumbers.com/2010/10/21/christina-aguilera-to-perform-at-the-38th-annual-american-music-awards-november-21-on-abc/69065 | accessdate = 24. oktober 2010 | archive-date = 2010-10-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101023063502/http://tvbythenumbers.com/2010/10/21/christina-aguilera-to-perform-at-the-38th-annual-american-music-awards-november-21-on-abc/69065 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Tekstopiska CHRISTINE AGUILERE glede primerjav z Lady Gaga: »To je eno samo sranje!« | publisher = VIBE magazine| date = 21. oktober 2010 | url =http://www.vibe.com/posts/christina-aguilera-songwriter-lady-gaga-comparisons-thats-crap| accessdate = 24. oktober 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | title = Vroča last: Domači pop Christine Aguilere spet na trgu | publisher = College Candy | url = http://collegecandy.com/2010/06/09/from-popeater-let-the-christina-aguilera-backlash-begin/ | accessdate = 11. december 2010 | date = 11. december 2010 | archive-date = 2011-07-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110725154612/http://collegecandy.com/2010/06/09/from-popeater-let-the-christina-aguilera-backlash-begin/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== Življenje in kariera ==
=== Zgodnje življenje in začetki kariere ===
Christina Aguilera se je rodila v [[Staten Island]]u, [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]], očetu Fausto Wagner Xavier Aguileri, takrat naredniku v [[Ameriška vojska|Ameriški vojski]] in mami Shelly Loraine (rojena Fidler), učiteljici [[španski jezik|španščine]]. Oče Christine Aguilere se je rodil v Guayaquilu, [[Ekvador]]&lt;ref name=&quot;time&quot;&gt;{{navedi novice|author=Elaine Rivera|title=Kar si ženska želi|publisher=Time|date=15. september 2001|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000774,00.html|accessdate=3.12.2007|archive-date=2010-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20101030101136/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1000774,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; njena mama pa ima [[Nemci|nemške]], [[Irci|irske]], [[Valižani|valižanske]] in [[Nizozemci|nizozemske]] korenine.&lt;ref name=puooreb&gt;{{navedi knjigo|last=Dominguez|first=Pier|authorlink=|title=Christina Aguilera: Zvezda je rojena: Živjenjepis brez avtorja |publisher=Amber Communications Group, Inc.|year=december 2002|pages=[https://archive.org/details/christinaaguiler0000domi/page/1 1]-2|url=https://archive.org/details/christinaaguiler0000domi|isbn=0-9702224-5-9}}&lt;/ref&gt; Njen oče je služil vojski v bazi Earnest Harmon Air Force Base v Stephenvilleu, Newfoundland in Labrador in na [[Japonska|Japonskem]]. Christina Aguilera je do sedmega živela z obema staršema, kasneje pa samo z mamo in mlajšo sestro Rachel v hiši svojih starih staršev v Rochesterju, [[Pensilvanija]], majhnemu mestu zunaj [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburgha]]. Po tem, kar sta povedali ona in njena mama, je oče Christine Aguilere vedno želel imeti kontrolo, zaradi česar je bil do otrok psihično in čustveno nasilen.&lt;ref&gt;Dotmusic (20. junij 2000).[http://uk.news.launch.yahoo.com/dyna/article.html?a=dotmusic_news/14296.html&amp;e=l_news_dm Christina Aguilera razkrije svojo preteklost, prepleteno z nasiljem]. ''Yahoo! Music''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Kasneje je o svojem težkem otroštvu prepevala v pesmih »I'm OK« iz albuma ''Stripped'' in »Oh Mother« iz albuma ''Back to Basics''. Čeprav ji je njen oče pošiljal pisma, je sama izključila kakršno koli možnost, da bi se z njim zopet zbližala.&lt;ref name=&quot;good&quot;&gt;{{navedi splet | author = Nick Duerden | url = http://www.blender.com/guide/articles.aspx?id=562&amp;src=GM7070:MD | work = [[Blender (magazine)|Blender]] | title = Pridna, poredna in umazana | accessdate = 25. maj 2007 }}&lt;/ref&gt; Od takrat je njena mama poročena z bolničarjem Jimom Kearnsom in si je spremenila ime.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Helligar|first=Jeremy|last2=Majewski|first2=Lori|date=3. februar 2003 |title=Christinin svet |journal=Us Weekly}}&lt;/ref&gt;

Že kot otrok si je Christina Aguilera želela postati pevka. Po vsem mestu so jo poznali kot »majhno deklico z velikim glasom«, saj je pela na tekmovanjih in oddajah za razkrivanje talentov v domačem mestu.&lt;ref&gt;Rolling Stones Magazine; Simon &amp; Schulster (2001).[https://web.archive.org/web/20060521083925/http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/biography Življenjepis Christine Aguilere]. Pridobljeno dne 9. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Šolala se je na šoli Marshall Middle School blizu Wexforda in šole North Allegheny Intermediate High School, dokler se ni kasneje pričela šolati doma. 15. marca 1990 se je pojavila v oddaji ''Star Search'', kjer je pela pesem »A Sunday Kind of Love«, vendar je na tekmovanju, v sklopu katerega je nastopila v oddaji, izgubila in pristala na drugem mestu. Po porazu v ''Star Search'' se je vrnila domov in nastopila v oddaji KDKA-TV, snemani v Pittsburghu, ''Wake Up With [[Larry Richert]]'', kjer je zapela isto pesem. V svojem otroštvu v Pittsburghu je Christina Aguilera večkrat zapela »The Star-Spangled Banner« za moštvo [[Pittsburgh Penguins]] ([[hokej]]), moštvo [[Pittsburgh Steelers]] ([[nogomet]]) in moštvo [[Pittsburgh Pirates]] ([[košarka]]) na finalni prireditvi [[Stanleyev pokal|Stanleyevega pokala]] leta 1992.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/sports/penguins/s_623827.html|title=Pevka himn podžge množico v Mellonu|date=6. maj 2009|first=John|last=Grupp|newspaper=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=5.2.2010|archive-date=2009-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090509075313/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/sports/penguins/s_623827.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po pojavih na televiziji se je soočila z zamerami in nasiljem, ki so ga nad njo izvajali njeni vrstniki, vključno z nesrečo, v kateri so njeni vrstniki prerezali gume na avtomobilu njene družine.&lt;ref&gt;USMagazine.com [http://www.usmagazine.com/celebritynews/photos/celebs-who-were-bullied-2010510/10466 Zvezdniki, ki so bili žrtve nasilja.] Pridobljeno dne 9. december 2010.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera se spominja: »To, kar sem počela, je bilo morda malce manjše, vendar sem se tudi jaz spravljala na svoje sošolce in jih ustrahovala, da bi dobila pozornost. To je bila vsekakor nezaželena pozornost in pri tem je bilo veliko nepravičnosti.«&lt;ref&gt;Goldeberg, Lesley AfterEllen.com November 17, 2010 [https://archive.today/20120724043832/http://www.afterellen.com/people/2010/11/christina-aguilera?page=0,0 »Beautiful«, nasilje in ''Burleska'' - Naš intervju s Christino Aguilero.] Pridobljeno dne 9. december 2010.&lt;/ref&gt;

Leta 1991 je Christina Aguilera odšla na avdicijo za vlogo v televizijski seriji ''The Mickey Mouse Club'', vendar v tistem času ni ustrezala starostnim merilom. V seriji je kot del igralske zasedbe pričela nastopati šele leta 1993, ko je tam nastopila z raznimi glasbenimi točkami in v [[komedija|komičnih]] [[skeč]]ih, dokler serije leta 1994 niso ukinili.&lt;ref&gt;Goldstein, Rob (May 15) (2008) [http://music.yahoo.com/read/interview/12043048 Sanje o duhovih] ''Yahoo! Music'' Christina Aguilera - Intervjuji. Pridobljeno dne (2. marec) (2008).&lt;/ref&gt; Njeni soigralci so bili tudi [[Justin Timberlake]], [[Britney Spears]], [[Ryan Gosling]] in [[Keri Russell]], ki so ji nadeli vzdevek »Diva«&lt;ref&gt;People online [http://www.people.com/people/christina_aguilera Življenjepis Christine Aguilere.] Pridobljeno dne 8. december 2010.&lt;/ref&gt; zaradi njenega stila nastopanja in glasu. Pri štirinajstih letih je posnela svojo prvo pesem, »All I Wanna Do«, uspešni [[duet]] z [[Japonci|japonsko]] pevko Keizo Nakanishi.&lt;ref&gt;[{{Allmusic|class=artist|id=p357293|pure_url=yes}} Življenjepis Christine Aguilere]. ''AllMusic''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Leta 1999 je Združene države Amerike predstavljala na prireditvi [[Golden Stag Festival]], kjer je izvedla dve različni pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Dinca|first=Alma Boghitoiu|url=http://www.brasovtravelguide.ro/en/brasov/events/golden-stag-festival/1997.php|title=Intervju s Christino Aguilero|publisher=Brasov travel guide|accessdate=25. maj 2007|archive-date=2010-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100402215753/http://www.brasovtravelguide.ro/en/brasov/events/golden-stag-festival/1997.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Christina Aguilera se je udeležila nočnega tekmovanja najstniških talentov v klubu Pegasus Lounge, klubu [[homoseksualnost|homoseksualcev]] v Pittsburgh&lt;ref name=&quot;tribune-review&quot;&gt;{{navedi novice |title=Klub Pegasus Lounge je za vedno zaprt |newspaper=[[Tribune-Review]] |date=30. oktober 2009 |url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/breaking/s_650758.html |accessdate=17. januar 2009 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in kasneje v klubu Lilith Fair.&lt;ref name=&quot;mervis&quot;&gt;{{navedi novice |first=Scott  |last=Mervis |title=Pop glasba: Radiohead na vrhu čudaške glasbene scene |newspaper=[[Pittsburgh Post-Gazette]] |date=27. december 2009 |url=http://www.post-gazette.com/pg/09361/1023477-388.stm |accessdate=17. januar 2009 }}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je poslala svoj demo posnetek, na katerem poje pesem [[Whitney Houston]], »Run to You«, založbi [[Walt Disney Records|Disney]], ki je v tistem času ravno iskala pevca, ki bi zapel pesem »Reflection« za njihov [[animacija|animirani film]] ''Mulan'' (1998).&lt;ref&gt;Willman, Chris - ''Entertainment Weekly'' (11. oktober 2010) [http://www.ew.com/ew/article/0,,84715,00.html Klubski mulec.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150103052149/http://www.ew.com/ew/article/0,,84715,00.html |date=2015-01-03 }} Pridobljeno dne 20. december 2010.&lt;/ref&gt; Demo je pritegnil pozornost producenta založbe, Rona Faira, ki je v njeni kasnejši karieri postal njen mentor in ji je še isti teden priskrbel pogodbo z založbo RCA Records.&lt;ref name=&quot;Smith, Andy 2007&quot; /&gt; Pesem »Reflection« se je uvrstila med prvih dvajset pesmi na lestvici [[Adult Contemporary (Billboardova lestvica)|Adult Contemporary Singles Chart]] in bila nominirana za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo originalno pesem«.

=== 1999–2001: ''Christina Aguilera'', ''Mi Reflejo'' in novo vodstvo ===
[[Slika:ChristinaAguileraBeautiful.jpg|thumb|left|upright|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »Beautiful« v centru [[Air Canada Centre]] v [[Toronto, Ontario|Torontu]], [[Ontario]], [[Kanada]]]]

Pod ekskluzivnim zastopanjem Stevea Kurtza, je prvi album Christine Aguilere, ''Christina Aguilera'', izšel 24. avgusta 1999. Pristal je na prvem mestu lestvic [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in [[Canadian Hot 100]], poleg tega pa je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] prodal osem milijonov kopij izvodov,&lt;ref name=&quot;good&quot; /&gt; drugod po svetu pa več kot sedemnajst milijonov.&lt;ref&gt;The Coca-Cola Dome (29. avgust 2005). [http://www.coca-coladome.co.za/Press/press_unitestars3.asp Tiskovna izdaja: Christina Aguilera v živo na koncertu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071020094132/http://www.coca-coladome.co.za/Press/press_unitestars3.asp |date=2007-10-20 }}. ''The Coca-Cola Dome''. Pridobljeno dne 27. november 2007.&lt;/ref&gt; Album je bil vključen tudi na seznam »100 najboljših albumov vseh časov« na podlagi prodaje v Združenih državah Amerike, po mnenju organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA).&lt;ref&gt;»[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=2&amp;table=tblTop100&amp;action= Zlata in platinasta: Najboljših 100 albumov].« ''[[Recording Industry Association of America]].'' Pridobljeno dne 9. oktober 2007.&lt;/ref&gt; Izdan med obdobjem najstniškega [[pop glasba|pop]]a v letu 1999 je album s strani glasbenih kritikov v glavnem prejel pozitivne ocene. Stephen Thomas Erlewine iz spletne strani ''AllMusic'' je napisal, da je prvenec Christine Aguilere »odločno ostal v najstniško usmerjeni dance-pop zvrsti, vendar je izpadel dobro.« Oceno albuma je zaključil z besedami: »Album je lahkoten na najboljši možni način - osvežujoč, zabaven, zanimiv in prijeten ob vsakem ponovnem poslušanju. Ker izstopa od drugih najstniških pop albumov iz leta 1999, je ta album eden izmed najboljših albumov v tem obdobju.«&lt;ref&gt;Erlewine, Stephen Thomas, ''All Music Guide'' [https://archive.today/20120730170624/www.billboard.com/album/christina-aguilera/christina-aguilera/374616/review%23/album/christina-aguilera/christina-aguilera/374616/review Ocena albuma ''Christina Aguilera''.] Pridobljeno dne 18. november 2010.&lt;/ref&gt; Njen prvi singl, »Genie in a Bottle«, je takoj postal uspešnica, saj je dosegel prvo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100 in na lestvicah drugod po svetu. Tudi singla, ki sta sledila, »What a Girl Wants« in »Come On Over Baby (All I Want Is You)«, sta dosegla prvo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100, singl, izdan ob koncu leta 1999, »I Turn to You«, pa je na lestvici dosegel tretje mesto. Je ena izmed redkih glasbenikov, katerih več singlov iz njihovega debitanskega albuma je zasedlo prvo mesto na tej lestvici v zgodovini revije ''Billboard''.&lt;ref&gt;''Billboardove'' glasbene lestvice [http://www.billboard.com/news/chart-beat-1003558844.story#/news/chart-beat-1003558844.story Glasbena lestvica.] Pridobljeno dne 21. december 2010.&lt;/ref&gt; Pojavila se je v epizodi televizijske serije ''[[Beverly Hills, 90210]]'', nastopila je na [[MTV]]-jevi posebni novoletni prireditvi kot prvi ustvarjalec, ki se je pojavil na MTV-ju v novem tisočletju ter v polčasu prireditve [[Super Bowl]] XXXIV. Na 42. podelitvi nagrad [[Grammy]]jev je Christina Aguilera prejela nagrado v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop« in kljub predvidenim rezultatom, nagrado v kategoriji za najboljšega novega ustvarjalca.&lt;ref&gt;Rosen, Craig - ''Yahoo! Music'' (2. februar 2000)[http://music.yahoo.com/read/story/12051721 Christina Aguilera prejme nagrado za najboljšega novega ustvarjalca]. ''Yahoo.com''. Pridobljeno dne (7. maj 2008).&lt;/ref&gt;

Leta 2000 je Christina Aguilera začela s snemanjem svojega prvega glasbenega albuma v [[španščina|španščini]] s producentom Rudyjem Pérezom v [[Miami]]ju.&lt;ref name=&quot;roots&quot;&gt;{{navedi splet | author=Teri vanHorn | title=Christina Aguilera se zatopi v svoje latinske korenine zaradi svojega španskega LP-ja | publisher=MTV News | date=16. avgust 2000 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1424794/20000816/aguilera_christina.jhtml | accessdate=1.8.2008 | archive-date=2012-03-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120326160745/http://www.mtv.com/news/articles/1424794/christina-aguilera-delves-into-latin-roots-on-spanish-lp.jhtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Roger Colleti | title=Christina Aguilera bo snemala s svojim idolom | publisher=MTV News | date=18. april 2000 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1424808/20000418/aguilera_christina.jhtml | accessdate=1.8.2008 | archive-date=2012-02-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120204040755/http://www.mtv.com/news/articles/1424808/christina-aguilera-record-with-her-idol.jhtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 12. septembra 2000 je, ker je želela poudariti svoje [[Latinska Amerika|latinske]] korenine, izdala svoj prvi glasbeni album s španskimi pesmimi, ''Mi Reflejo''. Album je vključeval španske verzije pesmi iz njenega prvega glasbenega albuma ter nekaj novih pesmi v španščini. Čeprav so jo nekateri kritizirali zaradi poskusa trženja na račun latinske glasbe, ki je je bilo v tistem času precej. Kot je povedal Rudy Pérez, je Christina Aguilera špansko v času snemanja govorila le delno. Jezik je razumela, saj je odraščala z očetom, ki se je rodil v Ekvadorju. Dodal je: »Njenih latinskih korenin ni bilo mogoče zatajiti.«&lt;ref name=&quot;roots&quot; /&gt; Album je zasedel sedemindvajseto mesto na lestvici ''Billboard'' 200 in na prvem mestu lestvice [[Billboard Top Latin Albums|''Billboard'' Latin]], kjer je ostal dvajset tednov. Leta 2001 je Christina Aguilera prejela nagrado [[Latin Grammy Awards|Latin Grammy Award]] v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni album«. Album je v Združenih državah Amerike prejel zlato certifikacijo. Prejela je tudi nagrado [[World Music Award]] kot najbolje prodajana latinska ustvarjalka leta. 24. oktobra 2000 je izdala božični album, imenovan ''My Kind of Christmas''. Album je zasedel osemindvajseto mesto na lestvici ''Billboard'' 200 ter prejel platinasto certifikacijo v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;BigNoiseNow (4. januar 2002). [http://www.bignoisenow.com/christina/billboardcharts1a.html 'Mi Reflejo' prejme zlato certifikacijo]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

Prva samostojna [[turneja]] Christine Aguilere, Sears &amp; Levis US Tour (poznano tudi kot »Christina Aguilera: In Concert«), se je pričela poleti leta 2000 ter se končala zgodaj leta 2001, ko je končala s koncerti po [[Azija|Aziji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Posebni koncert, naslovljen kot ''My Reflection'', se je predvajal na kanalu [[American Broadcasting Company|ABC]], kasneje pa je izšel na [[DVD]]-ju in zaradi uspešne prodaje v Združenih državah Amerike prejel status z zlato certifikacijo.&lt;ref&gt;Išči ''My Reflection'' na spletni strani [http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH RIAA - Zlate in platinaste certifikacije s strani organizacije RIAA]&lt;/ref&gt; Christina Aguilera naj bi v tistem času hodila z MTV-jevim uslužbencem Carsonom Dalyjem.&lt;ref&gt;Merin, Jennifer (11. februar 2000).[http://www.usatoday.com/life/music/lmds924.htm Izbrskajte intimne detajle]. ''USA Today''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Govorice o njunem razmerju so se pričele po izidu [[Eminem]]ove pesmi »The Real Slim Shady«, v katerem opisuje romanco med njo in rokerjem Fredom Durstom. Christina Aguilera se je na to besedilo odzvala, ko je povedala, da se ji vse skupaj »gnusi, zdi se mi žaljivo in predvsem, neresnično.«&lt;ref&gt;Helling, Steve (12. maj 2009) People Magazine [http://www.people.com/people/article/0,,20278448,00.html Eminem in njegovi številni prepiri] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111107065306/http://www.people.com/people/article/0,,20278448,00.html |date=2011-11-07 }} Pridobljeno dne 9. november 2010.&lt;/ref&gt; Njun »prepir« se je končal dve leti kasneje na podelitvi nagrad Video Music Awards, kjer je raperju nagrado na odru potem, ko sta se pobotala v zaodrju, podelila prav ona.&lt;ref&gt;Moss, Corey  (30. avgust 2002) MTV.com [http://www.mtv.com/news/articles/1457267/20020830/eminem.jhtml Eminem objame Christino: Zaodrje na podelitvi nagrad VMA.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426221056/http://www.mtv.com/news/articles/1457267/20020830/eminem.jhtml |date=2010-04-26 }} Pridobljeno dne 9. november 2010.&lt;/ref&gt; Prijateljevala je z [[Puerto Rico|puerto-riškim]] [[plesalec|plesalcem]] Jorgeom Santosom. Jorge Santos se je pojavil na njeni turneji in v njenih videospotih v letu 2000. Prijateljevala sta skoraj dve leti, dokler se nista razšla 11. septembra leta 2001.&lt;ref&gt;''USA Today'' October 24, 2002 [http://www.usatoday.com/life/music/news/2002-10-23-christina-aguilera_x.htm Podoba Christine Aguilere je del albuma ''Stripped''.] ''USA Today'' - Glasba. Pridobljeno dne 3. julij 2009.&lt;/ref&gt; Njen plesalec je ostal tudi čez leto 2002.&lt;ref&gt;US magazine. [http://www.usmagazine.com/node/112 Christina Aguilera]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Stripped Tour - Lady Marmalade.jpg|thumb|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »Lady Marmalade«]]

[[Ricky Martin]] je Christino Aguilero prosil, da bi z njim posnela [[duet]] za pesem »Nobody Wants to Be Lonely« iz njegovega albuma ''Sound Loaded''; singl je izšel leta 2001 kot drugi singl iz albuma. Pesem je dosegla prvo mesto na lestvici [[World Chart]] in se uvrstila med prvih deset pesmi na lestvicah drugod po svetu. Leta 2001 so bile Christina Aguilera, [[Lil' Kim]], [[Mýa]] in [[Pink]] izbrane za izvajanje svoje različice uspešnice [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Labelle]] iz leta 1975, »Lady Marmalade«, in sicer za [[film]] ''[[Moulin Rouge!]]'' in [[soundtrack]] filma. Pesem je pet tednov ostala na prvem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100 in postala najuspešnejši singl brez albuma na radijih v zgodovini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://movies.about.com/library/weekly/aa061801a.htm |title=Pesem »Lady Marmalade« iz filma ''Moulin Rouge'' postane del zgodovine |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2006-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220093558/http://movies.about.com/library/weekly/aa061801a.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Uvrstil se je na prvo mesto na lestvicah v enajstih različnih državah in vse štiri izvajalke so si prislužile nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »najboljše pop sodelovanje z vokali«. Pojav Christine Aguilere v videospotu pesmi je bilo primerjano z nastopom glavne pevke glasbene skupine [[Twisted Sister]], [[Dee Snider]].&lt;ref&gt;Barker, Olivia (20. februar 2007). [http://www.usatoday.com/life/people/2007-02-20-crimped-hair_x.htm Zvezdnikom ne grozijo gube]. ''USA Today''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Videospot pesmi je prejel dve nagradi [[MTV Video Music Awards]], vključno z nagrado v kategoriji za »videospot leta« leta 2001, kjer je ob sprejemu nagrade Christina Aguilera dejala: »Očitno se je velika pričeska izplačala.«&lt;ref&gt;MTV (6. september 2001). [http://www.bignoisenow.com/christina/ladymarmalade.html »Lady Marmalade« prejme dve nagradi MTV Video Music Awards]. ''MTV''. Pridobljeno dne 27. november 2007.&lt;/ref&gt;

Istega leta je singl »Just Be Free« izšel v evidencah prodajaln kot eden izmed demo posnetkov Christine Aguilere, ki ga je posnela, ko je imela okoli petnajst let. Ko je založba RCA Records izvedela za singl, je oboževalcem svetovala, naj ga ne kupijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.christinaaguilera.com/rumormill/rumor_0060.html |title=Izhava iz uradne spletne strani Christine Aguilere o singlu »Just Be Free« |archiveurl=https://web.archive.org/web/20021212142430/http://www.christinaaguilera.com/rumormill/rumor_0060.html |archivedate=2002-12-12 |accessdate=2011-01-21 |url-status=dead }} (Iz internetnega arhiva). Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Nekaj mesecev kasneje je založba Warlock Records izdala album ''Just Be Free'', album, ki je vključeval njene demo posnetke. Christina Aguilera je vložila tožbo zaradi kršitve pogodbe in nelojalne konkurence proti založbi Warlock Records in producentu albuma, da bi ustavila izdajo albuma.&lt;ref&gt;Reid, Shaheem (21. maj 2001). [http://www.mtv.com/news/articles/1443915/20010521/story.jhtml Christina Aguilera toži, da bi preprečila izdajo svojih zgodnjih posnetkov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090315070417/http://www.mtv.com/news/articles/1443915/20010521/story.jhtml |date=2009-03-15 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Namesto tega so sprejeli sporazum, ki je dopuščal izdajo albuma. Christina Aguilera jih je kasneje tožila zaradi izkoriščanja imena in podobe za nedoločen znesek odškodnine. Veliko detajlov o tožbi je ostalo zaupne narave. Ko je album izšel avgusta 2001, je imel za naslovnico fotografijo Christine Aguilere pri petnajstih letih.&lt;ref&gt;McGrath, Stephanie (3. julij 2001). »Sporni album Christine Aguilere bo vseeno izšel.« ''Toronto Sun''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil prvi glasbeni album Christine Aguilere komercialno zelo uspešen, je bila ona sama nezadovoljna s svojo glasbo in podobo, ki so jo njeni menedžerji ustvarili. Christina Aguilera je zaradi naraščanja popularnosti [[pop glasba|pop]] glasbene zvrsti prodala še več glasbenih albumov.&lt;ref&gt;Ananova. [http://www.ananova.com/news/story/sm_23048.html Christina Aguilera bi rada spremenila svojo podobo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080507152304/http://www.ananova.com/news/story/sm_23048.html |date=2008-05-07 }}. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Omenila je načrte za svoj naslednji glasbeni album, za katerega si je želela, da bi imel v glasbi in v besedilu več globine.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Neil Strauss | title=Naslovnica: To uspešno dekle | publisher=Rolling Stone | date=7. oktober 1999 | url=http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/articles/story/5921460/cover_story_the_hit_girl | accessdate=13.8.2008 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20080515023231/http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/articles/story/5921460/cover_story_the_hit_girl | archivedate=2008-05-15 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pogledi Christine Aguilere na vpliv Stevea Kurtza na pevkino ustvarjalnost, vlogo njenega osebnega ekskluzivnega menedžerja in prenatrpan urnik so pripeljali do tega, da je poiskala pravni razlog za prekinitev svoje pogodbe z njim.&lt;ref name=&quot;Zaahlawy&quot;&gt;Zaahlawy, Jon (17. oktober 2000). [http://www.livedaily.com/news/2107.html Christina Aguilera toži svojega bivšega menedžerja]. ''liveDaily''. Pridobljeno dne 5. oktober 2007.&lt;/ref&gt; Oktobra 2000 je Christina Aguilera vložila tožbo zaradi kršitve fiduciarne dolžnosti proti svojemu menedžerju Steveu Kurtzu. Po njenih besedah naj bi imel Steve Kurtz nepravilen in neprimeren vpliv na njene aktivnosti v njeni karieri, poleg tega pa naj bi jo ogoljufal. Po tem, kar je pisalo na uradnih dokumentih, Steve Kurtz ni varoval njenih pravic in interesov. Namesto tega je deloval v svoje dobro, kar pa je škodovalo njej. Tožba se je pričela, ko je Christina Aguilera odkrila, da si je Steve Kurtz polastil več njenega prihodka, kot mu ga je pripadalo, pri tem pa je drugim menedžerjem plačeval, da opravljajo njegovo delo. Začela je s peticijo na California State Labor Commission, da bi izničila vrednost pogodbe. Nato je razkrila, da je bila med snemanjem njenega takrat prihajajočega albuma »preobremenjena. Odkriješ, da ti nekdo, ki ga imaš za svojega prijatelja, za hrbtom krade denar in vse skupaj ti zlomi srce. Imela sem vero v ljudi okoli mene in, na žalost, se mi je vse skupaj maščevalo.«&lt;ref&gt;''[[USA Today]]'' October 24, 2002 [http://www.usatoday.com/life/music/news/2002-10-23-christina-aguilera_x.htm Podoba Christine Aguilere je del albuma ''Stripped''.] ''USA Today'' - Glasba. Pridobljeno dne 3. julij 2009.&lt;/ref&gt; Steve Kurtz je prenehal delovati kot njen menedžer. Po odstranjenju Stevea Kurtza je bil za njenega novega menedžerja najet Irving Azoff.&lt;ref name=&quot;Zaahlawy&quot; /&gt; Steve Kurtz jo je naslednji mesec tožil zaradi kršitve pogodbe, v tožbo pa je vpletel tudi druge ljudi, ki so bili blizu Christini Aguileri, ki jih je obtožil, da so sabotirali njegovo razmerje s pevko. Izpostavil je tudi Irvinga Azoffa, saj naj bi kršil pogoje, ki jih je postavil v njegovi pogodbi.&lt;ref name=&quot;Zaahlawy2&quot;&gt;Zaahlawy, Jon (2. november 2000). [http://www.livedaily.com/news/2107.html Tokrat tožijo Christino Aguilero]. ''liveDaily''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

=== 2002–2004: Nova podoba in ''Stripped'' ===
29. oktobra 2002 je Christina Aguilera izdala svoj drugi glasbeni album s pesmimi v [[angleščina|angleščini]], ''Stripped'', ki je že v prvem tednu od izida prodal več kot 33.000 kopij in tako pristal na drugem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Za razliko od njenih prejšnjih del je album prikazal bolj kmečko stran Christine Aguilere.&lt;ref&gt;Jenison, David (6. november 2002). {{navedi splet |url=http://www.eonline.com/news/article/index.jsp?uuid=5e786ebd-a98e-47d7-b61a-0e7e5c8cf9f7 |title=Emov ''8 milj'' prekosi Christino |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080210044244/http://www.eonline.com/news/article/index.jsp?uuid=5e786ebd-a98e-47d7-b61a-0e7e5c8cf9f7 |archivedate=2008-02-10 |accessdate=2011-01-21 |url-status=live }}. ''E! News''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Pri pisanju večine pesmi iz albuma ''Stripped'' je sodelovala tudi Christina Aguilera, ki je v tistem času podpisala pogodbo s svetovnim glasbenim založnikom BMG Music Publishing, in je bil pod vplivom mnogih drugih predmetov in glasbenih stilov, kot so [[R&amp;B]], [[gospel]]ska glasba, [[soul]], [[balada|balade]], [[pop rock]] in [[hip hop]]. Album sta producirala Scott Storch in pevka ter tekstopiska Linda Perry, ki je producirala več njenih zasebnih projektov. Tudi Rockwilder in pevka [[Alicia Keys]] sta prispevala vsak svojo pesem za album.&lt;ref&gt;Rubin, Mike (28. november 2002). »[https://web.archive.org/web/20070224061953/http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/albums/album/301565/review/5944076/stripped Ocena albuma ''Stripped'']«, ''Rolling Stone''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Powers, Ann (2002). »[http://www.blender.com/guide/reviews.aspx?id=20&amp;src=GM7070:MD Kar si dekle želi je, očitno, zelo, zelo umazano]«. ''Blender''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Ob prvotni izdaji albuma je album s strani glasbenih kritikov prejemal skoraj same pohvale, čeprav so bili vokali Christine Aguilere spregledani, ko je začela gojiti bolj seksualizirano, provokativno podobo.&lt;ref&gt;D'Angelo, Joe (18. oktober 2002). »[http://www.mtv.com/news/articles/1458223/20021018/aguilera_christina.jhtml Videospot pesmi »Dirrty« Christina Aguilera je del bolj seksualizirane industrije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030211063604/http://www.mtv.com/news/articles/1458223/20021018/aguilera_christina.jhtml |date=2003-02-11 }}«. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Po izidu albuma je posnela več fotografij za različne revije, na večini izmed teh fotografij pa je bila gola ali na pol gola. Na naslovnici revije ''Rolling Stone''&lt;ref&gt;Rolling Stone. [https://web.archive.org/web/20060430080416/http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/photos Christina Aguilera na naslovnici revije ''Rolling Stone'']. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; se je pevka pojavila samo s škornji in natančno nameščeno [[električna kitara|električno kitaro]]. V času, ko je Christina Aguilera sama sebi nadela vzdevek »Xtina«, kasneje pa si je na tilniku naredila [[tatu]] s svojim vzdevkom in si na več mestih naredila piercing.&lt;ref name=&quot;Christina Aguilera: Five Fun Facts&quot;&gt;''People'' Magazine: Christina Aguilera 15. avgust 2006 [http://www.people.com/people/christina_aguilera/0,,,00.html Christina Aguilera: Pet zabavnih dejstev.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022140434/http://www.people.com/people/christina_aguilera/0,,,00.html |date=2013-10-22 }} Revija ''[[People (magazine)|People]]'' preko spleta. Pridobljeno dne 29. avgust 2008.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Stripped Tour CH - cropped.jpg|thumb|left|upright|Christina Aguilera nastopa med turnejo Justified/Stripped Tour leta 2003.]]

Na začetku se je nova podoba Christine Aguilere soočila z negativnim sprejemom v Združenih državah Amerike, še posebno po izidu kontroverznega videospota pesmi »Dirrty«.&lt;ref name=&quot;Moss, Corey 2008&quot; /&gt; Zanikala je, da je spremenila svoje vrednote in dejala, da je podobo spremenila predvsem zato, ker ta podoba prikazuje njeno resnično osebnost, medtem ko je tista, s katero je pričela leta 1999, ni. Videospot pesmi »Dirrty« je postal zelo popularen na MTV-ju, pesem sama pa na glasbeni lestvici v Združenih državah Amerike ni bila preveč uspešna. Kakorkoli že, singl je bil na lestvicah drugod po svetu večinoma uspešen, pristal pa je na vrhu lestvic v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]]. Drugi singl iz albuma, »Beautiful«, je s strani kritikov v glavnem prejel same pohvale. [[klasika|Klasična]] [[balada]] se je uvrstila na prvo mesto glasbenih lestvic v mnogih državah, na lestvici v Združenih državah Amerike pa je zasedel drugo mesto. Pesem »Beautiful« je Christini Aguileri prislužil Grammyja v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«. Preko albuma so izšli še trije drugi singli (»Fighter«, »Can't Hold Us Down« skupaj z Lil' Kim in »The Voice Within«), ki so izšli v prihodnjih dveh letih. Vsi trije singli so bili dovolj uspešni, da so albumu pomagali ostati na glasbenih lestvicah še v naslednjih dveh letih. Album ''Stripped'' je bil na lestvicah v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji uspešen tudi v letu 2004, nato pa je zaradi trinajstih milijonov kopij izvodov, ki jih je prodal po svetu, prejel štirikratno platinasto certifikacijo v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;rollingstone&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.rollingstone.com/news/story/10699242/scott_storchs_outrageous_fortune |title= Nezaslišana sreča Scotta Storcha |publisher= [[Rolling Stones]] |date= 29. junij 2009 |accessdate= 16. julij 2009 |archive-date= 2006-07-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20060704213802/http://www.rollingstone.com/news/story/10699242/scott_storchs_outrageous_fortune |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; Pojavil se je na desetem mestu ''Billboardove'' lestvice najuspešnejših albumov ob koncu leta in postala ''Billboardova'' najuspešnejša ženska glasbenica leta 2003.&lt;ref&gt;December 7, 2003 Billboard's Year End Charts 2003 [http://www.billboard.biz/bbbiz/charts/yearendcharts/2003/hsitlpfeml.jsp NAJBOLJŠI POP USTVARJALCI - ŽENSKE.] Billboard.biz. Pridobljeno dne 1. marec 2010.&lt;/ref&gt; Drugi singl [[Kelly Clarkson]], »Miss Independent,« je napisala Christina Aguilera v času, ko je delala na albumu ''Stripped''.

[[Slika:Stripped Tour - The Voice Within.jpg|thumb|upright|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »The Voice Within« na turneji Stripped Tour, julij 2003]]

Christina Aguilera se je tistega junija pridružila [[Justin Timberlake|Justinu Timberlakeu]] ob zadnjem delu njegove turneje za promoviranje albuma ''Justified'', ki je potekala v Združenih državah Amerike. Ta del turneje je postal znan pod imenom ''Justified/Stripped Tour''. V avgustu se je podrla nadzemna omrežna razsvetljava iz stropa v areni Boardwalk Hall v Atlantic Cityju, [[New Jersey]], kar je povzročilo večjo škodo zvočni in video opremi pod njim. Zaradi tega so potrebovali nekaj ur pred nastopom, da so vse skupaj uredili, vendar so, kljub temu, da je bilo resno poškodovanih le nekaj rekvizitov, določene koncerte odpovedali ali preložili. V zadnji četrtini tistega leta je Christina Aguilera nadaljevala s turnejo brez Justina Timberlakea. Turnejo je preimenovala v ''Stripped World Tour'', preden je začela nastopati v sklopu te turneje pa si je lase pobarvala na črno. To je postala ena izmed najbolj dobičkonosnih turnej tistega leta, saj so bili večinoma vsi koncerti razprodani. Bralci revije ''Rolling Stone'' so turnejo imenovali za najboljšo turnejo leta.&lt;ref&gt;World Entertainment News Network (16. januar 2004). [http://www.teenmusic.com/d.asp?r=57615 Prestopniki + Justin na vrhu seznama revije ''Rolling Stone'']. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Istega leta je gostila podelitev nagrad [[MTV Europe Music Awards]] in nastopila kot plesalka v plesni skupini Pussycat Dolls v arenah Roxy Theatre in Viper Room v [[Los Angeles]]u. Pojavila se je tudi v reviji ''Maxim'' poleg njih. Takrat se je drugič pojavila na naslovnici revije ''Maxim'' tistega leta, le da je ta številka revije postala najbolje prodajan izvod revije do takrat. Ob koncu leta, ko je pristala na vrhu njihovega seznama ''Najprivlačnejših 100'', je povedala: »Zabavali smo se, ko smo delali z določenimi oblekami ali pri pomanjkanju le-teh.«&lt;ref&gt;Moss, Corey (November 10) (2003) [http://www.mtv.com/news/articles/1480321/20031110/aguilera_christina.jhtml?headlines=true Sing Like Christina And Dance Like Carmen? The Pussycat Dolls Want You] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090113221105/http://www.mtv.com/news/articles/1480321/20031110/aguilera_christina.jhtml?headlines=true |date=2009-01-13 }}. ''MTV'' Retrieved (February 28) (2008).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Keith, Bill (marec 2007). [http://www.maximonline.com/Christinaaguilera/girls_of_maxim/74.aspx?src=GM7070:MD Christina Aguilera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080607051711/http://www.maximonline.com/Christinaaguilera/girls_of_maxim/74.aspx?src=GM7070:MD |date=2008-06-07 }}. ''Maxim''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

Prvi DVD nastopa v živo Christine Aguilere je bil posnetek iz koncerta njene turneje, izdan pod imenom ''Stripped Live in the U.K.'' novembra 2004. Kot rezultat uspeha turneje je v sredini leta 2004 nameravala pričeti s svojo naslednjo turnejo z novo temo v Združenih državah Amerike. Turnejo so kasneje odpovedali zaradi poškodbe glasu, ki jo je Christina Aguilera utrpela malo pred prvim koncertom v sklopu te turneje. Ob [[Madonna|Madonninem]] nastopu na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] avgusta 2003 je nastopila tudi Christina Aguilera, in sicer ko je poljubila pevko in igralko. Incident se je zgodil, medtem ko je Madonna nastopila s pesmima »Like a Virgin« in »Hollywood« s pop zvezdnico [[Britney Spears]].&lt;ref name=&quot;good&quot; /&gt; Leta 2004 je vodila podelitev epizodo oddaje ''[[Saturday Night Live]]'', ki je vključevala tudi parodijo na televizijsko serijo ''[[Seks v mestu]]'', kjer je upodobila Samantho Jones, ki je v skeču vsem razkrila, da je pravzaprav moški.&lt;ref&gt;(24. februar 2004). [http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/gate/archive/2004/02/24/ddish.DTL Kim Cattrall pohvali nastop Christine Aguilere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090215045115/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=%2Fgate%2Farchive%2F2004%2F02%2F24%2Fddish.DTL |date=2009-02-15 }}. ''San Francisco Gate Online''. Pridobljeno dne 17. november 2007.&lt;/ref&gt;

Kasneje se je Christina Aguilera odločila, da bo začela z ustvarjanjem bolj odrasle podobe; to je javnost sprejela pozitivno, več kritikov pa je uporabilo izraz »From Crass to Class« (»od razbitine do klasike«) pri opisovanju njene tranzicije.&lt;ref&gt;Millea, Holly (julij 2004). »Kar si želi Christina Aguilera.« 'Elle Magazine''.&lt;/ref&gt; Nazadnje si je lase prebarvala na svetlo z rdečkastim pridihom in posnela pesem »Hello« za oglas [[Mercedes-Benz]]. Kmalu zatem je opustila rdečkast pridih pri barvi las in se postrigla na kratko, zaradi česar je prevzela izgled [[Marilyn Monroe]]; postala je ena izmed večjih zagovornic (poleg [[Dita Von Teese|Dite Von Teese]], [[Gwen Stefani]] in [[Ashley Judd]]) glamuroznega stila iz [[Hollywood]]a med dvajsetimi in štiridesetimi leti prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;[[Hello!]] (10. oktober 2004). [http://www.hellomagazine.com/music/2004/10/20/christinaaguliera/ Christina z zadnjimi posnetki razburi Hollywood]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edwards, Tanya L. (4. november 2004). [http://www.mtv.com/news/articles/1458472/20021101/story.jhtml Christina Aguilera, Gwen Stefani in Dita Von Teese si želijo, da bi se vrnili v čas Burleske] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110121000000/http://www.mtv.com/news/articles/1458472/20021101/story.jhtml |date=2011-01-21 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Pozno poleti leta 2004 je Christina Aguilera izdala dva nova singla. Prvi, »Car Wash«, je bil njena različica pesmi iz diska Rose Royce, ki ga je posnela v sodelovanju z [[raper]]ko [[Missy Elliott]] za [[soundtrack]] filma ''[[Kraljestvo morskega psa]]''. Imela je manjšo pevsko vlogo [[Rastafarijanstvo|rastafarijanske]] [[Meduza (zoologija)|meduze]] v zadnji glasbeni točki filma. Tudi pri drugi pesmi je sodelovala z drugim glasbenikom, vendar je tokrat singl, naslovljen kot »Tilt Ya Head Back« izšel na [[Nelly]]jevem dvojno izdanem albumu ''Sweat''. Oba singla nista bila uspešna na lestvici v Združenih državah Amerike, vendar jima je šlo bolje drugod po svetu.

[[Slika:Christina Aguilera Sanremo.jpg|left|thumb|Christina Aguilera nastopa na festivalu [[Sanremo]] Story Festival leta 2006.]]

=== 2005–2007: Zakon, ''Back to Basics'' in materinstvo ===
Christina Aguilera je leta 2002 pričela prijateljevati z izvajalcem v marketingu, Jordanom Bratmanom. Svojo zaroko sta oznanila februarja 2005,&lt;ref&gt;BBC (13. februar 2005). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4261641.stm Pevka Christina Aguilera se bo poročila]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; poročila pa sta se 19. novembra 2005 v nepremičnini v Napa Valleyju, [[Kalifornija]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Christina Aguilera zategne pas | work=Herald Sun (Melbourne) | publisher=Nationwide News Pty Limited | page=3 | date=22. november 2005  }}&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je sodelovala z [[jazz]] glasbenikom [[Herbie Hancock|Herbiejem Hancockom]] pri njuni različici pesmi [[Leon Russell|Leona Russella]], »A Song for You«, ki je izšla na Hancockovem albumu ''Possibilities'', izdanem v avgustu leta 2005. Christina Aguilera in Herbie Hancock sta bila kasneje nominirana za [[Grammy]]ja v kategoriji za »najboljše pop sodelovanje z vokali«. Sodelovala je tudi na petdeseti obletnici [[Disneyland]]a, kjer je nastopila s pesmijo »When You Wish upon a Star«, in sodelovala z [[Andrea Bocelli|Andreo Bocellijem]] pri pesmi »Somos Novios« iz njegovega albuma ''Amore''.

Tretji glasbeni album Christine Aguilere s samimi angleškimi pesmimi, ''Back to Basics'', je izšel 15. avgusta leta 2006. Album je pristal na prvem mestu glasbene lestvice v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji in še v enajstih drugih državah. Christina Aguilera je dejala, da album z dvema zgoščenkama občinstvo »vrne nazaj v jazz, [[blues]] in [[soul]] iz dvajsetih, tridesetih in štiridesetih, vendar ima vseeno sodobno glasbo.«&lt;ref&gt;Moss, Corey (6. junij 2006). [http://www.mtv.com/news/articles/1533622/20060605/aguilera_christina.jhtml Christina se vrne z razširjenim albumom ''Basics'' kot dvojnim LP-jem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100703023210/http://www.mtv.com/news/articles/1533622/20060605/aguilera_christina.jhtml |date=2010-07-03 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Album je v glavnem prejel pozitivne ocene, čeprav je nekatere glasbene kritike motila dolžina albuma. Eden izmed takih je konemtiral: »Tudi na eni zgoščenki ta album ne bi bil nič manj mojstrski.«&lt;ref&gt;Eliscu, Jenny, revija ''Rolling Stone'' (11. avgust 2008) [https://web.archive.org/web/20061214072653/http://www.rollingstone.com/artists/christinaaguilera/albums/album/11107200/review/11111609/back_to_basics Ocena albuma ''Back to Basics''] Pridobljeno dne 17. september 2008.&lt;/ref&gt; Kritik iz spletne strani ''AllMusic'' je dodal: »Album ''Back to Basics'' nam da jasno vedeti, da je bil album ''Stripped'' pomembna ustvarjalna poteza za Christino; morala se je odpočiti od svojega sistema, da bi ustvarila svoj lastni stil, ki bi jo naredil bolj samozavestno, modno ozaveščeno in privlačno.«&lt;ref&gt;Erlewine, Stephen Thomas (avgust 2006) [{{Allmusic|class=album|id=r846689|pure_url=yes}} Ocena albuma ''Back to Basics''.] ''All Music Guide''. Pridobljeno dne 5. januar 2010.&lt;/ref&gt; Kritiki so hvalili prvi singl iz albuma, »Ain't No Other Man«, ki je doživel velik uspeh in dosegel drugo mesto na lestvici World Chart, šesto v Združenih državah Amerike in drugo v Veliki Britaniji. Producenti singla so bili tudi DJ Premier, Kwamé, Linda Perry in Mark Ronson. Tudi prihodnji singli so bili uspešni v drugih regijah, pesem »Hurt« v [[Evropa|Evropi]], pesem »Candyman« pa na območju [[Pacifik]]a. Sodelovala je pri režiji obeh videospotov, pri prvem z Florio Sigismondi, ki je režirala tudi videospot za njeno pesem »Fighter«, pri drugem, »Candyman,« pa z [[režiser]]jem in [[fotograf]]om Matthewom Rolstonom, ki je sodeloval tudi z glasbeno skupino The Andrews Sisters.&lt;ref&gt;Moss, Corety (21. februar 2007). [http://www.mtv.com/news/articles/1552870/20070220/id_0.jhtml Xtina X 3: Christina Aguilera ima na posnetku motnjo več osebnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114022159/http://www.mtv.com/news/articles/1552870/20070220/id_0.jhtml |date=2009-01-14 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Album ''Back to Basics'' je po svetu prodal 4,5 milijonov kopij izvodov,&lt;ref&gt;Evans, Chris (2. april 2008). [http://blogcritics.org/music/article/whats-next-for-christina-aguilera/ Kaj bo Christina Aguilera naredila naslednjič?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111103012821/http://blogcritics.org/music/article/whats-next-for-christina-aguilera/ |date=2011-11-03 }}. BC. Pridobljeno dne 2. april 2008.&lt;/ref&gt; od tega več kot 1,7 milijonov kopij samo v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=Back%20to%20Basics&amp;artist=Christina%20Aguilera&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25 | title=Ameriške certifikacije | author=Recording Industry Association of America | date=15. november 2006 | accessdate=27. julij 2009 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Candyman Sweet Sugar.jpg|thumb|upright|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »Candyman« na turneji Back To Basics Tour]]

Pozno leta 2006 je Christina Aguilera z Seanom »Diddyjem« Combsom sodelovala pri pesmi »Tell Me« iz njegovega albuma ''Press Play''. Začela je tudi s svojo naslednjo turnejo, Back to Basics Tour, ki je potekala v Evropi,&lt;ref&gt;PRNewswire (11. september 2006). [http://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=178660 Christina Aguilera oznani svojo evropsko turnejo]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; kasneje pa so v sklopu te turneje pripravili še enainštirideset koncertov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] zgodaj leta 2007.&lt;ref&gt;Vineyard, Jennifer (12, oktober 2006). [http://www.mtv.com/news/articles/1542894/20061011/aguilera_christina.jhtml Christina Aguilera ponovno pripravi turnejo, tokrat enainštirideset koncertov v Severni Ameriki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805041609/http://www.mtv.com/news/articles/1542894/christina-aguilera-announces-us-tour-dates.jhtml |date=2011-08-05 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Potem je nastopala še na koncertih v [[Azija|Aziji]] in [[Avstralija|Avstraliji]], kjer naj bi se koncerti nehali 3. avgusta, vendar je zaradi bolezni na koncu odpovedala koncert v [[Melbourne]]u in dva koncerta v [[Auckland]]u.&lt;ref&gt;Schulz, Chris (2. avgust 2007). [http://www.stuff.co.nz/stuff/4150525a10.html Christina Aguilera odpove dva koncerta v Aucklandu]. ''Stuff New Zealand''. Pridobljeno dne 11. december 2007.&lt;/ref&gt; Ekstravagantne arene, v katerih je nastopala na koncertih, so vključevale [[kabaret]], tri obroče, kakršne imajo v cirkusu in deset-delne kostume, ki jih je oblikoval Roberto Cavalli.&lt;ref&gt;Moss, Corety (8. februar 2007). [http://www.mtv.com/news/articles/1551861/20070207/aguilera_christina.jhtml?rsspartner=rssYahooNewscrawler XChristinina turneja oboževalce odpelje v cirkus, kabaretski klub — in cerkev?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827084403/http://www.mtv.com/news/articles/1551861/20070207/aguilera_christina.jhtml?rsspartner=rssYahooNewscrawler |date=2009-08-27 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 11. december 2007.&lt;/ref&gt; Naslednje leto je izdala DVD s posnetki iz koncertov, naslovljen kot ''Back to Basics: Live and Down Under''. S turnejo je zaslužila skoraj 50 milijonov [[ameriški dolar|$]] ob koncu leta v Severni Ameriki in okoli 40 milijonov dolarjev v Evropi in Avstraliji, zaradi česar ji je sama turneja prinesla skoraj 90 milijonov dolarjev dobička.&lt;ref&gt;''Billboard.biz'' 13. december 2007 [http://www.billboard.biz/bbbiz/content_display/industry/e3i7dd5f51b9e62d8922379f7b00b835025 Policijski rezultat najbolj dobičkonosnih turnej leta 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081120004410/http://www.billboard.biz/bbbiz/content_display/industry/e3i7dd5f51b9e62d8922379f7b00b835025 |date=2008-11-20 }} Pridobljeno dne 16. november 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Uradna spletna stran [[Jamie King|Jamiea Kinga]] [http://www.jamiekingofficial.com/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106064252/http://www.jamiekingofficial.com/ |date=2010-01-06 }} Sekcija turneje Christine Aguilere, ''Back to Basics'', posnetek. Pridobljeno dne 31. januar 2009.&lt;/ref&gt; To je bila najuspešnejša turneja ženske v Združenih državah Amerike leta 2007.&lt;ref&gt;(13. december 2007)[http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685265 Policijski rezultat najbolj dobičkonosnih turnej leta 2007]. ''Billboard''. Pridobljeno dne 13. december 2007.&lt;/ref&gt;

Na 49. podelitvi [[Grammy]]jev je bila Christina Aguilera nagrajena z nagrado v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop« za pesem »Ain't No Other Man«. Na podelitvi nagrad je nastopila v kasneje večkrat pohvaljenem nastopu, kjer je izvedla svojo verzijo pesmi [[James Brown|Jamesa Browna]], »It's a Man's Man's Man's World«.&lt;ref&gt;Micallef, Ken (11. februar 2007). [http://www.grammy.com/GRAMMY_Awards/News/Default.aspx?newsID=2381&amp;newsCategoryID=1 Glasbena skupina Dixie Chicks je uspela s petimi Grammyji] ''Grammy.com''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; V januarju 2007 jo je revija ''[[Forbes]]'' proglasila za devetnajsto najbogatejšo žensko v zabavni industriji, saj naj bi imela na svojem računu 60 milijonov $.&lt;ref&gt;Goldman, Lea; Blakeley, Kiri (18. februar 2007). [http://www.forbes.com/2007/01/17/richest-women-entertainment-tech-media-cz_lg_richwomen07_0118womenstars_lander.html 20 najbogatejših žensk v zabavni industriji]. ''Forbes''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je skupaj s Tony Tonyjem Bennettom izvedla pesem »Steppin' Out With My Baby« na posebni epizodi njegove [[NBC]]-jeve oddaje ''Tony Bennett: An American Classic'' in v oddaji ''Saturday Night Live''. S pesmijo sta nastopila tudi na 59. podelitvi [[emmy]]jev, kjer sta prejela vsak svojega emmyja. Pesem »Steppin' Out With My Baby« je bila nominirana za Grammyja v kategoriji za »najboljše pop sodelovanje z vokali« na 50. podelitvi Grammyjev.

[[Slika:Christina Aguilera (2006).jpg|thumb|left|upright|Christina Aguilera na osmi obletnici podjetja [[Motorola]] leta 2006]]

Christina Aguilera je 4. novembra 2007 potrdila, da je noseča,&lt;ref&gt;Associated Press (5. november 2007) [http://www.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Music/11/05/people.christina.aguilera.ap/index.html Christina Aguilera: Noseča sem] ''CNN.com'' Pridobljeno dne 30. april 2008.&lt;/ref&gt; čeprav je [[Paris Hilton]] njeno nosečnost po nesreči razkrila že nekaj tednov prej, in sicer na eni izmed njenih zabav.&lt;ref&gt;Fleeman, Mike September 09, 2007 ''People'' Magazine online [http://www.people.com/people/package/article/0,,20053775_20055465,00.html Paris Hilton naznani dojenčka - za Christino Aguilero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110201163513/http://www.people.com/people/package/article/0,,20053775_20055465,00.html |date=2011-02-01 }} Pridobljeno dne 18. november 2010.&lt;/ref&gt; Zgodaj naslednjega leta je v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]], rodila sina Maxa Lirona Bratmana, ki sta ga z Jordanom Bratmanom, ki ima [[Judje|judovske korenine]], nekaj dni po rojstvu dala [[brit mila|obrezati]] s tradicionalnim judovskim obredom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Christina+Aguilera-19321.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-15 |archive-date=2011-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110916070240/http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Christina+Aguilera-19321.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po poročilih je revija ''People'' Christini Aguileri plačala 1,5 milijona dolarjev za prve fotografije dojenčka, kar je revija ''Forbes'' proglasila za pete najdražje fotografije otrok slavnih osebnosti.&lt;ref&gt;Rose, Lacey (10. april 2008) [https://archive.today/20120629002028/http://www.forbes.com/2008/04/10/hollywood-celebrity-magazines-biz-media-cx_lr_0410babypix_slide_6.html?thisSpeed=30000 O fotografijah: Najdražje fotografije otrok slavnih osebnosti.] ''Forbes.com''. Pridobljeno dne (28. april 2008).&lt;/ref&gt;

=== 2008–2010: Največje uspešnice, ''Bionic'' in ''Burleska'' ===
Leta 2008 se je Christina Aguilera pojavila v [[dokumentarni film|dokumentarnem filmu]] [[Martin Scorsese|Martina Scorsesea]], ''Shine a Light'', katerega tema je dvodnevni koncert glasbene skupine [[The Rolling Stones|Rolling Stones]] v areni Beacon Theatre v [[New York]]ju. V filmu se pokaže med nastopanjem s pesmijo »Live With Me« z [[Mick Jagger|Mickom Jaggerjem]]. Film ''Shine a Light'' se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal na [[berlinski filmski festival|filmskem festivalu]] v [[Berlin]]u in izšel 4. avgusta leta 2008. Pojavila se je tudi v filmu ''[[Superžur (film)|Superžur]]''&lt;ref&gt;IMDB.com - Stran filma ''Superžur'' [http://www.imdb.com/title/tt1226229/ ''Superžur'' (2009).] Pridobljeno dne 22. oktober 2008.&lt;/ref&gt; ter kot gostujoča sodnica v epizodi televizijske serije ''[[Modni oblikovalci Heidi Klum]]'' na kanalu [[Lifetime Television]]. Skupaj z [[modni oblikovalec|modnim oblikovalcem]] Bobom Mackiejem je bila inspiracija za izziv, v katerem so morali oblikovati obleko, ki bi jo Christina Aguilera nosila kot kostum na enem izmed svojih nastopov.

Da bi proslavili deset let Christine Aguilere v glasbeni industriji, je založba RCA Records 11. novembra 2008 izdala album ''Keeps Gettin' Better: A Decade of Hits'' ekskluzivno za trgovine Target v Združenih državah Amerike. V album so bili vključeni njeni prvi trije singli, ki so se uvrstili na prvo mesto lestvice ''Billboard'' Hot 100, in druge pesmi, ki jih je izdala na prvih treh albumih. Pesem »Lady Marmalade« in več pesmi v španščini iz albuma ''Mi Reflejo'' so bile vključene v verzijo albuma, ki so jo izdali drugod po svetu. Edini singl iz albuma, »Keeps Gettin' Better«, je bil prvič izveden na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards leta 2008 in takoj po izidu zasedel sedmo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100 ter tako postal najvišje prvič uvrščeni singl Christine Aguilere. Christina Aguilera se je uvrstila na ''Billboardov'' seznam »20 najuspešnejših ustvarjalcev tega desetletja« ob koncu leta.&lt;ref&gt;''Billboardovi'' najboljši iz 2000. let (december 2009). [https://archive.today/20120724114919/www.billboard.com/charts-year-end/hot-100-songs?year=2009%23/charts-decade-end/artists-of-the-decade?year=2009&amp;begin=11&amp;order=position Ustvarjalci desetletja.] Billboard.com. Pridobljeno dne 11. december 2009.&lt;/ref&gt;

Četrti glasbeni album Christine Aguilere s samimi angleškimi pesmimi, ''Bionic'', je izšel 8. junija 2010. Album so producirali Tricky Stewart, Samuel Dixon, Polow da Don, Le Tigre, Switch in Ester Dean, pesmi na njem so napisali Sam Endicott, Sia Furler, Claude Kelly in Linda Perry, vključeval pa je tudi pesmi, nastale v sodelovanjih z glasbeniki, kot so M.I.A., Santigold, Nicki Minaj in Peaches.&lt;ref&gt;Spletna stran revije ''Rolling Stone'' (31. avgust 2009). [http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/08/31/christina-aguilera-talks-search-for-new-electro-sound-on-e-special/ Christina Aguilera govori o raziskovanju novega elektronskega zvoka za E!-jevo posebno epizodo.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090905034121/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/08/31/christina-aguilera-talks-search-for-new-electro-sound-on-e-special/ |date=2009-09-05 }} Rock &amp; Roll Daily. Pridobljeno dne 8. september 2009.&lt;/ref&gt; Albumova edina dva singla, »Not Myself Tonight« in »You Lost Me«, sta zasedla prvo mesto na glasbeni lestvici ''Billboard''Hot Dance Club Play Charts,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url={{Allmusic|class=album|id=r1801137|pure_url=yes}} |title=allmusic ((( Bionic &gt; Charts &amp; Awards &gt; Billboard Singles ))) |work=Allmusic |publisher=Rovi Corporation |accessdate=10.6.2010 }}&lt;/ref&gt; vendar drugod po svetu nista bila uspešna. Material iz albuma ''Bionic'' vključuje veliko [[pop glasba|pop]] pesmi, pa tudi precej [[elektronska glasba|elektronske]] in [[dance]] glasbe. Ob izidu je s strani glasbenih kritikov prejel mešane ocene,&lt;ref name=&quot;Metacritic&quot;&gt;[http://www.metacritic.com/music/artists/aguilerachristina/bionic ''Bionic'' (2010): Ocene] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100608102025/http://www.metacritic.com/music/artists/aguilerachristina/bionic |date=2010-06-08 }}. [[Metacritic]]. Pridobljeno dne 30. marec 2010.&lt;/ref&gt; z Jonom Parelesom iz revije ''[[The New York Times]]'' na čelu, ki je napisal, da pevkina nova glasba »zveni, kot bi nastala pod pritiskom strokovnjakov in ne pop pevke.«&lt;ref name=&quot;nytreview&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2010/06/07/arts/music/07choice.html?pagewanted=1&amp;sq=bionic&amp;st=cse&amp;scp=1 |title=Nove zgoščenke |first=Jon |last=Pareles |work=[[New York Times]] |publisher=[[New York Times Company]] |date=6.6.2010 |accessdate=10.6.2010 }}&lt;/ref&gt; Allison Stewart iz revije ''[[The Washington Post]]'' je album opisala kot »hrupen, robotski in prenatrpan«, menila pa je tudi, da je ta album eno izmed »največjih razočaranj« z »virtualnim odstopanjem« od glasu Christine Aguilere.&lt;ref name=&quot;washingtonpostreview&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/06/04/AR2010060402181.html |title=Nov album Christine Aguilere, ''Bionic'' je mešanica Gage in brezveznosti |first=Allison |last=Stewart |work=[[The Washington Post]] |publisher=The Washington Post Company |date=7.6.2010 |accessdate=7.6.2010 }}&lt;/ref&gt; Zaključila je, da so poskusi »vsestranskosti« Christine Aguilere in da, namesto da bi »uživala v svojem na novo pridobljenem domačem okolju, poskuša prevzeti krono [[Lady Gaga|Gaga]] in ponovno vzpostaviti svojo seksualizirano podobo pridnega dekleta,« vendar je kljub njenemu komentarju večji del javnosti še vedno domneval, da je z albumom ''Bionic'' Christina Aguilera želela le ponovno pritegniti pozornost.&lt;ref name=&quot;washingtonpostreview&quot; /&gt; Dan Martin iz revije [[New Musical Express|NME]] je napisal: »Morda je najboljša pesem izmed vseh 'Monday Morning'. Napisala sta jo Santigold in The Braveryjev Sam Endicott, zaradi česar njen disko zvok spominja na [[Gwen Stefani]] med pesmijo 'Borderline'.«&lt;ref name=&quot;nme.com&quot; /&gt; Album se ni prodajal dobro, saj je v Združenih državah Amerike prodal le 110.000 kopij izvodov v prvem tednu od izida in tako pristal na tretjem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100.&lt;ref&gt;Grein, Paul Yahoo! Music News (16. junij 2010) [http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/55237/week-ending-june-13-2010-wheres-that-genie-when-you-need-her/ Kje je tisti »Genie«, ko ga potrebujemo?] Pridobljeno dne 16. junij 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Montgomery, James (16. junij 2010), MTV News [http://www.mtv.com/news/articles/1641733/20100616/aguilera_christina.jhtml Kaj bo njena naslednja poteza? Po slabi prodaji albuma ''Bionic'' v prvem tednu od izida, strokovnjaki že stavijo.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101218225635/http://www.mtv.com/news/articles/1641733/20100616/aguilera_christina.jhtml |date=2010-12-18 }} Pridobljeno dne 16. junij 2006.&lt;/ref&gt; Do danes je prodal 260.000 kopij izvodov v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Zgoraj za pogovor skoči an forum |url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-eminem-s-multi-chart-domination-1004111790.story#/column/chartbeat/ask-billboard-eminem-s-multi-chart-domination-1004111790.story |title=Vprašajte ''Billboard'': Eminemova dominacija na več lestvicah - Boj na lestvicah |publisher=Billboard.com |date= |accessdate=18.9.2010 }}&lt;/ref&gt; Kmalu po izidu albuma se je končala tudi nadaljnja promocija in poletna turneja za promoviranje albuma je bila odpovedana zaradi »neustreznega časa vaj«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Aguilera-Cancels-Tour-1018919.aspx |title=Christina Aguilera odpove svojo poletno turnejo |publisher=TVGuide.com}}&lt;/ref&gt; Pesem »You Lost Me« je bila njena prva pesem, ki se ni uvrstila na nobeno lestvico, medtem ko je bil album ''Bionic'' njen prvi studijski album z angleškimi pesmimi, ki ni prejel nominacije za Grammyja. Christina Aguilera se je na neuspeh albuma odzvala v nekem [[intervju]]ju, kjer je povedala: »Zelo sem bila ponosna na ta projekt. Mislim, da je bilo veliko težav s promocijo, ki so izhajali iz stališča negotovosti glede tega, kakšen bo rezultat vsega skupaj. Nikoli ni vse korak nazaj. Če nič drugega, te to motivira za prihodnje projekte.«&lt;ref name=Collider&gt;Radish, Christina November 16, 2010 Collider.com [http://www.collider.com/2010/11/16/christina-aguilera-interview-burlesque/?_r=true Christina Aguilera Interview BURLESQUE]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Retrieved on December 3, 2010.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Xtina star walk of fame.jpg|thumb|upright|Zvezda Christine Aguilere star na [[Hollywood Walk of Fame]]]]

Christina Aguilera je potrdila govorice, da se z Jordanom Bratmanom razhajata v izjavi: »Čeprav sva se z Jordanom razšla, je najina predanost do najinega sina Maxa ostala enaka.«&lt;ref&gt;Fleeman, Mike in Ulrica Wihlborg. [http://www.people.com/people/article/0,,20433693,00.html »Christina Aguilera spregovori o razhodu«], ''People'', 12. oktober 2010&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/christina-aguilera-splits-from-husband-20101210 »Ekskluzivno: Christina Aguilera se razide z možem«], ''Us'', 12. oktober 2010&lt;/ref&gt; Aguilera vloži zahtevo za ločitev od Bratmana 14. oktobra 2010, zahtevata združeno legalno in psihično skrbništvo nad njunim sinom in označita 11. september 2010 kot dan njunega razhoda.&lt;ref&gt;Fleeman, Mike, and Ulrica Wihlborg. [http://www.people.com/people/article/0,,20434117,00.html »Christina Aguilera vloži zahtevo za ločitev«], ''People'', 14. oktober 2010&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.tmz.com/2010/10/14/christina-aguilera-files-for-divorce-jordan-bratman/ »Christina Aguilera vloži zahtevo za ločitev«, ''TMZ'', 14. oktober 2010]&lt;/ref&gt; V naslednjem mesecu se je kot stranka/prijateljica Arija Golda pojavila v zadnji epizodi sedme sezone televizijske serije ''Priskledniki''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Eminem-Aguilera-Entourage-1020000.aspx|title=Eminem in Aguilera se bosta pojavila v zadnji epizodi serije ''Priskledniki'' |publisher=TVGuide.com}}&lt;/ref&gt; 15. novembra 2010 je Christina Aguilera dobila svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.hollywoodchamber.net/index.php?module=blogs&amp;blog_id=25 |title=Dobrodošli - Hollywoodska trgovska dvorana. |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110115035851/http://www.hollywoodchamber.net/index.php?module=blogs&amp;blog_id=25 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Že leta 2009 so potrdili, da se bo Christina Aguilera pojavila v svojem prvem filmu, in sicer v glasbenem filmu ''Burleska'', ki je izšel v novembru 2010. Upodobila je dekle iz majhnega mesta, Ali Rose, ki najde ljubezen in uspeh v losangeleškem klubu, kjer izvajajo [[burleska|burlesko]].&lt;ref name=&quot;Fleming&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.variety.com/article/VR1118003172.html?categoryid=16&amp;cs=1 |first=Michael |last=Fleming |title=Christina Aguilera bo zaigrala v filmu ''Burleska'' |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=4.5.2009 |accessdate=26.9.2009 }}&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je izvedla osem od desetih pesmi iz [[soundtrack]]a filma, ki je izšel 22. novembra 2010. Sodelovala je pri pisanju več pesmi iz filma, na katerih je delala s producenti in tekstopisci, kot so Tricky Stewart, Sia Furler, Samuel Dixon, Linda Perry, Claude Kelly, Danja in Ron Fair. Preostali dve pesmi je zapela [[Cher (umetnica)|Cher]], ki je tudi igrala v filmu. Film, katerega distribucijo je vodilo podjetje Screen Gems, je režiral Steve Antin, ki je v filmu tudi igral in zanj napisal [[scenarij]]. Steve Antin je vlogo Ali Rose napisal posebej zanjo.&lt;ref&gt;Radish, Christina, Collider.com (22. november 2010) [http://www.collider.com/2010/11/22/steven-antin-interview-burlesque/ Ekskluzivni intervju s scenaristom/režiserjem Steven Antin glede filma ''Burleska''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101128063251/http://www.collider.com/2010/11/22/steven-antin-interview-burlesque |date=2010-11-28 }} Pridobljeno dne 22. november 2010.&lt;/ref&gt; V filmu so zaigrali tudi [[Cam Gigandet]] kot njena simpatija, [[Eric Dane]], [[Kristen Bell]] in [[Stanley Tucci]]. Mnogi kritiki so Christino Aguilero za njen nastop v filmu pohvalili. V oceni v reviji ''[[Time (revija)|TIME]]'' je novinar, na primer, napisal: »Christina Aguilera morda ni po vašem okusu, ali po mojem, vendar je zaradi svoje čiste energije impresivna. Če bi bila Ali resnična, bi jo že odkrili na ''[[Ameriški idol|Ameriškem idolu]]''.«&lt;ref&gt;Pols, Mary, ''[[Time (revija)|TIME]]'' (24. november 2010) [http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,2033004,00.html Ocena filma ''Burleska'': Plesi z divami.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101229132803/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,2033004,00.html |date=2010-12-29 }} Pridobljeno dne 7. december 2010.&lt;/ref&gt; Medtem je novinar revije ''[[Variety (revija)|Variety]]'' objavil: »Christina Aguilera je nedvomno zabavna, medtem ko njen lik s svojim malce odštekanim ozadjem nikakor ne more biti resnična oseba.«&lt;ref&gt;DeBruge, Peter, revija ''Variety'' (18. november 2010) [http://www.variety.com/review/VE1117944072?refcatid=31 ''Burleska''.] Pridobljeno dne 7. december 2010.&lt;/ref&gt; Čeprav so filmski kritiki filmu ''Burleska'' dodelili mešane ocene,&lt;ref&gt;[http://www.metacritic.com/movie/burlesque ''Burleska'' - Ocene filma, kritike, zasluge in več na Metacriticu&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rottentomatoes.com/m/burlesque/ ''Burleska'' - Ocene filma, slike - Rotten Tomatoes&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; je film na 68. podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]] prejel nominacijo v kategoriji za »najboljši film - Muzikal ali komedija« in Christini Aguileri skupaj s tekstopisko Sio Furler in producentom Samuelom Dixonom nominacijo v kategoriji za »najboljšo originalno pesem« za pesem »Bound to You«. Kakorkoli že, nagrado v tej kategoriji je nazadnje prejela pesem Diane Warren, »You Haven't Seen the Last of Me«, ki jo je izvedla Cher.

=== 2011 - danes: Trenutni projekti ===
Christina Aguilera je sodelovala z raperjem [[T.I.]]-jem, s katerim je posnela pesem »Castle Walls«, ki je del njegovega albuma ''No Mercy''. Trenutno nima načrtov za svoj peti album z angleškimi pesmimi. S pesmijo »The Star-Spangled Banner« bo nastopila na prireditvi [[Super Bowl]] XLV.&lt;ref&gt;Fox Sports 14. januar 2011 [http://msn.foxsports.com/nfl/story/Christina-Aguilera-Super-Bowl-to-perform-national-anthem-011311 Poročilo: Christina Aguilera bo nastopila na Super Bowlu.] Pridobljeno dne 15. januar 2011.&lt;/ref&gt;

== Umetnost ==
=== Vokalne sposobnosti ===
[[Slika:Christina Aguilera - Back to Basics Tour - Ain't No Other Man.jpg|left|thumb|upright|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »Ain't No Other Man« na turneji Back to Basics Tour leta 2006.]]

Christina Aguilera naj bi imela »glas svoje generacije«, prepevala pa naj bi zvrst blue eyed soul.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Duh zunaj steklenice | work=The Daily Telegraph (Sydney) | page=16 | first=Peter | last=Holder | author2=Jo Casamento | date=10. marec 2000  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Christina zažiga v areni Garden Area | work=New York Daily News | page=16 | first=Jim | last=Farber | date=24. marec 2007  }}&lt;/ref&gt; Pristala je tudi na vrhu ''COVE''-jevega seznama »100 najboljših pop vokalistov« z rezultatom 50/50&lt;ref&gt;Cove magazine. [http://covemagazine.com/100vocalists.html 100 izstopajočih pop vokalistov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060716122547/http://www.covemagazine.com/100vocalists.html |date=2006-07-16 }}. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; in na petem mestu MTV-jevega seznama »22 največjih glasov v glasbi«.&lt;ref&gt;»[http://www.amiannoying.com/(S(vtymyb55th2lstnmhecdqsny))/collection.aspx?collection=534 MTV-jevih 22 največjih glasov]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}«. ''Am I Annoying''. Pridobljeno dne 11. december 2007.&lt;/ref&gt; Njena izvedba pesmi »It's A Man's Man's Man's World« na 49. podelitvi Grammyjev je bila postavljena na tretje mesto seznama »največjih trenutkov na Grammyjih«, takoj po nastopu [[Celine Dion]] s pesmijo »My Heart Will Go On« in nastopu glasbene skupine [[Green Day]] s pesmijo »American Idiot«. V nekem intervjuju je Celine Dion Christino Aguilero opisala kot »po vsej verjetnosti najboljšo vokalistko na svetu.«&lt;ref&gt;{{cite journal|author= Simon Gage|year= december 2007|title= Kraljica sveta |journal= Gay Times Magazine |quote= Naslendji dan, Celine zelo rada omeni Christino. »Oh, hvala,« pravi in zardi. »To je pravi kompliment. Obožujem jo. Po vsej verjetnosti je ona najboljša vokalistka na svetu.«}}&lt;/ref&gt; Revija ''Rolling Stone'' ji je dodelila oseminpetdeseto mesto na njihovem seznamu »100 največjih pevcev vseh časov« in tako postala najmlajša oseba na tem seznamu.&lt;ref name=&quot;RS&quot; /&gt;

Med opisovanjem njenega [[glas]]u sta njena učitelja petja, Phyllis Fulford in Michael Mailler, dejala: »Nižji toni so svetli in utrujeni, višji polni in obsežni, vendar zelo škripavi, ker po navadi ob petju le-teh kriči; glavni toni so svetli, čisti in močni. Njeni vokali se raztezajo od nizkega G do [[sopran]]ovskega C-ja (C&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; - C&lt;sub&gt;7&lt;/sub&gt;). Zadane lahko tudi F v prvi oktavi in tistega, zraven srednjega C-ja (F&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;). Ima zelo dober in velik tehnični arzenal. Glas zna solidno zatresti, obvladuje [[melisma|melismo]] in zadrži lahko tudi zelo dolge note.«&lt;ref name=&quot;Phyllis Fulford 2009 p. 53&quot;&gt;Phyllis Fulford, Michael Mailler (2009). ''Apprendre à chanter''. Marabout. p. 53. ISBN 2-501-06236-1&lt;/ref&gt; Margaret Wappler iz revije ''[[Los Angeles Times]]'' dodaja, da lahko zapoje »zelo dovršen [[legato]].«&lt;ref name=&quot;losangelestimes&quot;&gt;{{navedi novice |last=Wappler |first=Margaret |url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2010/06/album-review-christina-aguileras-bionic.html |title=Ocena albuma: ''Bionic'' Christine Aguilere |work=[[Los Angeles Times]]  |accessdate=18.6.2010 }}&lt;/ref&gt;

Že od njenega prvega albuma leta 1999 Christino Aguilero primerjajo z [[Mariah Carey]] in [[Whitney Houston]].&lt;ref&gt;Lamb, Bill. About.com. Najboljših 40/Pop [http://top40.about.com/od/singles/gr/caguilaintman.htm Zadnja vrstica.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003043106/http://top40.about.com/od/singles/gr/caguilaintman.htm |date=2009-10-03 }} About.com. Najboljših 40. Pridobljeno dne 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt; David Browne iz revije ''The New York Times'' je napisal: »Christina Aguilera je ena izmed najpomembnejših strokovnjakov v nepremagljivosti, kategorija 5 vokalnega stila, poznanega kot melisma. Ga. Carey, ga. Hudson in ga. Aguilera, imena treh največjih prvakinj, so največkrat povezana z obdobjem od poznih osemdesetih do poznih devetdesetih.«&lt;ref&gt;Browne, David ''The New York Times'' (24. december 2010) [http://www.nytimes.com/2010/12/26/arts/music/26browne.html?_r=1 Grozljivo ptičje petje posneli med njihovim kriljenjem.] Pridobljeno dne 4. januar 2010.&lt;/ref&gt; V oceni, objavljeni v reviji ''Los Angeles Times'', jo primerjajo s pevkami, kot so [[Barbra Streisand]], [[Gladys Knight]] in [[Aretha Franklin]], ter dodajo: »Streisandski stil Christine Aguilere je dobra stvar; pomagajo ji ugotoviti, kako postati 'enkratna pevka' in izboljšala se je, odkar je izdala svoj prvi singl, premoder za njena leta, 'Genie in a Bottle', pri osemnajstih.«&lt;ref&gt;Powers, Ann, ''Los Angeles Times'' (15. avgust 2006) [http://articles.latimes.com/2006/08/15/calendar/et-christina15 Stara šola? Ona?] ''Los Angeles Times''. Glasbeni arhivi. Pridobljeno dne 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Čeprav je pohvalil njene vokale, so Christino Aguilero označili za osebo, ki na svojih koncertih preveč prepeva.&lt;ref&gt;William, Chris, ''EW.com'' (11. december 2001) [http://www.ew.com/ew/article/0,,91277,00.html »Genie« s polno paro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130523190641/http://www.ew.com/ew/article/0,,91277,00.html |date=2013-05-23 }} ''Entertainment Weekly''. Glasba. Pridobljeno dne 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Dolgoletna producentka in tekstopiska Linda Perry, je njuno sodelovanje na pesmi »Beautiful« komentirala, ko je povedala: »Poskušala sem jo obdržati trdno pri tleh. Povedala sem ji, naj se znebi vibriranj v njenem glasu. Vsakič, ko je začela peti 'hoo-ha', sem ugasnila snemalnik. Vedno sem jo morala opozarjati: 'Spet počneš to.'« Linda Perry je nazadnje za objavo uporabila prvi posnetek, kar je utemeljila z besedami: »Zelo težko se je sprijaznila s tem, da je to zadnja pesem iz albuma. Ni ravno popoln vokal - je zelo surov. Ve, da ima zelo dober glas in ve, kaj pričakovati. Sliši reči, ki jih ne ujame nihče drug.«&lt;ref&gt;Hiatt, Brian, ''EW.com'' (29. oktober 2002) [http://www.ew.com/ew/article/0,,385297_2,00.html Umazano delo (se nadaljuje).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080430102822/http://www.ew.com/ew/article/0,,385297_2,00.html |date=2008-04-30 }} ''Entertainment Weekly''. Glasba. Pridobljeno dne 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt;

=== Teme in glasbeni stil ===
[[Slika:Dirrty.jpg|thumb|Christina Aguilera nastopa s pesmijo »Dirrty« na njeni turneji Back To Basics Tour leta 2006.]]

Konstantna tema v glasbi Christine Aguilere je [[ljubezen]], čeprav je pisala tudi o drugih temah, povezanih s [[spiritualnost]]jo, [[feminizem|feminizmom]] in [[žalovanje]]m. Christina Aguilera je pisala tudi o svojem otroštvu v dveh od njenih mnogih pesmi, kjer je opisovala nasilje med partnerjema. V nekem intervjuju je Christina Aguilera priznala, da se počuti odgovorno za razkrivanje njenih ranljivih čustev in deljenja temnejših plati njenega življenja, pri čemer je dodala: »Ljudje, ki se sicer lahko povežejo s teboj, se morda ne počutijo tako osamljene, kot se ti sam v takšnih okoliščinah.«&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Instinkt iz albuma ''Basic'' |url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1002985896 |publisher=Billboard |date=13. avgust 2006 |accessdate=3.1.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090114034718/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1002985896 |archivedate=2009-01-14 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Dodala je, da jo morajo večkrat opomniti, naj konstantno spreminja glasbo in besedilo v svojih pesmih. Na začetku je ustvarjala popularno pop glasbo na sceni iz poznih devetdesetih, kmalu zatem pa je spremenila svoj glasbeni stil z izidom albuma ''Stripped''. V oceni njenih del je nek novinar napisal: »Očitno okužena s sindromom boletni Prehitro Resna Umetnost, Christina Aguilera želi demonstrirati, kako obsežni so njeni interesi - prehodni soul, kvazi-[[metal]], intimnost za barskim [[klavir]]jem, tihi, a vihravi R&amp;B, odbijajoči se hip-hop in nekoliko eksotični [[rock]], vsi pa so pošteno izpopolnjeni.«&lt;ref&gt;Browne, David, ''Entertainment Weekly'' (28. oktober 2002) [http://www.ew.com/ew/article/0,,384149~4~0~stripped,00.html Ocena albuma ''Stripped'' (2002)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120703134825/http://www.ew.com/ew/article/0,,384149~4~0~stripped,00.html |date=2012-07-03 }}. Pridobljeno dne 9. november 2008.&lt;/ref&gt;

Za večino pesmi Christine Aguilere so značilni njeni glasni vokali, čeprav je uporabila že mehkejše vokale.&lt;ref&gt;Davies, Luvy, BBC News (14. avgust 2006) [https://archive.today/20120721205729/www.bbc.co.uk/music/release/4g25/ Christina Aguilera - ''Back to Basics''.] Spletna stan BBC. Pop glasbene lestvice. Pridobljeno dne 16. december 2008.&lt;/ref&gt; Njen album iz leta 2006, ''Back to Basics'', je vključeval tudi producenta DJ Premiera. V reviji ''The New York Times'' so objavili: »Njene odločitve glede tega, da bo delala z nižjim ključem in v sodelovanju z DJ Premierom, za kar se je odločila zato, da bi album gradila tudi z velikimi imeni producentov ob strani, na katere se pop zvezde večkrat zanašajo.«&lt;ref&gt;Sanneh, Kelefa, ''The New York Times'' (17. avgust 2006) [http://www.nytimes.com/2006/08/17/arts/music/17sann.html?_r=1 Med, ki so ga sunili velikim pop zvezdam.] Glasbena ocena ''Critic's Notebook''. Pridobljeno dne 8. julij 2009.&lt;/ref&gt; Aguilera je pogosto dejala, da raje sodeluje s producenti, ki niso preveč popularni, pri čemer je dodala še: »Ni mi nujno treba sodelovati s pomembnimi ljudmi, ki so vedno na prvem mestu glasbene lestvice.«&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20090114030752/http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1002501406 Novi album Christine Aguilere bo izšel avgusta] od Jonathana Cohena, N.Y - 11. maj 2006 - ''Billboard''&lt;/ref&gt; Album je vključeval v živo izvedene jazz in soul pesmi, izdane že prej. Nekatere pesmi iz albuma so vključevale tudi netradicionalne oblike pop glasbe, kot na primer mešanje z jazzom, zaradi česar so jo primerjali z Madonno na njenem albumu ''I'm Breathless'' ter z glasbenim filmom ''Cabaret''.&lt;ref&gt;Fleming, Michael, ''Variety'' (15. oktober 2007) [http://www.variety.com/article/VR1117974104.html?categoryid=13&amp;cs=1 Screen Gems bo disturbiral ''Burlesko'']. ''Variety''.com. Pridobljeno dne 5. januar 2010.&lt;/ref&gt; Njen prvi film, ''Burleska'', na katerega je vplival tudi film ''Cabaret'', je na soundtracku vključeval tudi pesmi producentov Trickyja Stewarta in Danje z mnogimi drugimi pesmimi, ki so jih dodali kasneje in predelali v plesne točke, podobne točkam iz filma ''Moulin Rouge!'' (2001). S pesmijo »Diamonds Are a Girl's Best Friend« je Christina Aguilera nastopila v filmu, glasbeno točko pa je med drugim izvedla tudi [[Nicole Kidman]] v filmu ''Moulin Rouge!''

=== Vplivi ===
Eden izmed najpomembnejših vplivov nanjo in njena herojinja je blues pevka Etta James, katere klasične pesmi, kot je na primer »At Last«, je Christina Aguilera odkrila čez svojo kariero. Christina Aguilera je povedala: »Etta je moja najljubša pevka vseh časov. To sem govorila že zadnjih sedem let - v vsakem intervjuju. Mislim, vse Ettine stare pesmi, nešteto pesmi, ki vam jih lahko naštejem, so pesmi, ob katerih sem odraščala.«&lt;ref&gt;Vineyard, Jennifer (28. junij 2006). »[http://www.mtv.com/news/articles/1535359/20060628/aguilera_christina.jhtml Christina Aguilera lahko umre srečna — povezana je s 'slabim dekletom', svojim idolom, Etto James] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426220306/http://www.mtv.com/news/articles/1535359/20060628/aguilera_christina.jhtml |date=2010-04-26 }}«. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Glasba iz enega izmed njenih albumov, albuma ''Back to Basics'', je spominjala na glasbo Ette James in drugih pevcev tradicionalne pop glasbe, ki so delovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V zgodnjih letih je Christina Aguilera poslušala veliko [[jazz]], [[blues]] in [[soul]] glasbe.&lt;ref&gt;Spletna stran MuchMusic (avgust 2006) [http://www.muchmusic.com/music/artists/bio.asp?artist=64 Življenjepis Christine Aguilere.] Spletna stran ustvarjalca na MuchMusic - ''Back to Basics''/Christina Aguilera. Pridobljeno dne 25. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Album, ki vključuje tudi njeno neizdano pesem »Slow Down Baby«, ki je njena verzija pesmi glasbene skupine Gladys Knight &amp; the Pips. V oceni, objavljeni v reviji ''[[The Guardian]]'', piše: »Skoraj vse, kar je nastalo, preden se je Christina Aguilera sploh rodila, se združi v eno samo amorfno zvrst, kjer ona sama kategorizira neke vrste neustreznost, označeno kot 'zabavno glasbo'.«&lt;ref&gt;Lyskey, Dorian, ''[[The Guardian]]'' (4. avgust 2006) [http://www.guardian.co.uk/music/2006/aug/04/popandrock.shopping4 Christina Aguilera, ''Back to Basics''.] Ocena albuma revije ''The Guardian'' na spletu. Pridobljeno dne 27. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera je Madonno in [[Janet Jackson]] označila za dve izmed večjih inspiracij, zaradi katerih je »iznajdljiva in pogumna kot močne ženske, ki raziskujejo lahko karkoli, čeprav v medijih izpadejo slabo. Zdi se mi, da so bile neustrašne.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|last= Sculley|first=Alan|title=Kar si Christina želi |newspaper=[[The Patriot Ledger]]|page=17|date=8.9.2000 }}&lt;/ref&gt; Poleg tega so na njeno glasbo vplivale tudi glasbenice, kot so Aretha Franklin,&lt;ref&gt;Moss, Corey, MTV News na spletu (28. april 2006) [http://www.mtv.com/news/articles/1529698/04272006/id_0.jhtml?headlines=true Christinin nov dvo-osebnostni album je zrel in umazan.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114004449/http://www.mtv.com/news/articles/1529698/04272006/id_0.jhtml?headlines=true |date=2009-01-14 }} MTV.com. Pridobljeno dne 7. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Whitney Houston&lt;ref&gt;Billboard Magazine; Al Gomes (19. junij 2001). [http://www.bignoisenow.com/christina/betawards.html Christina nastopa na podelitvi nagrad BET Awards 2001 v poseben poklon Whitney Houston]. ''BigNoiseNow''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; in Nina Simone.&lt;ref&gt;Vineyard, Jennifer, MTV News (avgust 2007) [http://www.mtv.com/bands/a/aguilera_christina/news_feature_080906/ Stara duša Christine Aguilere.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140805022136/http://www.mtv.com/bands/a/aguilera_christina/news_feature_080906/ |date=2014-08-05 }} MTV.com News. Pridobljeno dne 7. avgust 2008.&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera je dejala, da je na njeno glasbo zelo vplival tudi film ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]'' ter glavna igralka iz filma, [[Julie Andrews]], zaradi katerih naj bi pričela peti in nastopati že v zgodnjih letih.&lt;ref&gt;Rosen, Craig (29. september 2000). [http://music.yahoo.com/read/story/12058962 Christina Aguilera 'prepleza vsako goro']. ''Yahoo! Music''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Tudi »Zlata leta [[Hollywood]]a« je citirala kot svojo inspiracijo, glede česar je povedala: »Navedla bi lahko [[Marlene Dietrich]], [[Marilyn Monroe]], Carole Lombard, Greto Garbo, Veronico Lake ...«.&lt;ref&gt;Araya, Eric. MTV.com (29. junij 2006) [http://www.mtv.com/news/articles/1535431/20060629/aguilera_christina.jhtml?headlines=true Christina krivi Marilyn Monroe za intimno naslovnico albuma.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114041315/http://www.mtv.com/news/articles/1535431/20060629/aguilera_christina.jhtml?headlines=true |date=2009-01-14 }} Spletna stran MTV-ja. Pridobljeno dne 25. avgust 2008.&lt;/ref&gt; V njenem videospotu za pesem »Ain't No Other Man« je igrala svoj [[alter ego]], »Baby Jane« iz filma ''What Ever Happened to Baby Jane?''.&lt;ref&gt;Vineyard, Jennifer, MTV.com (19. junij 2006) [http://www.mtv.com/news/articles/1534591/20060619/aguilera_christina.jhtml?headlines=true Videospot pesmi »Ain't No Other Man« vključuje Christino, ki poje blues.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090113232637/http://www.mtv.com/news/articles/1534591/20060619/aguilera_christina.jhtml?headlines=true |date=2009-01-13 }} Spletna stran MTV-ja. Pridobljeno dne 31. oktober 2008.&lt;/ref&gt; V filmu sta igrali Bette Davis in Joan Crawford. Tretji singl iz albuma ''Back to Basics'', »Candyman«, je navdihnila pesem iz leta 1941, »Boogie Woogie Bugle Boy« glasbene skupine The Andrews Sisters, ki so jo igrali v času [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Navdihnile so jo tudi mnoge slike [[Alberto Vargas|Alberta Vargasa]]. Christina Aguilera je pokazala zanimanje za kulturne ikone, kot sta Nico in Blondie ter ustvarjalce, kot sta Roy Lichtenstein in [[Andy Warhol]].&lt;ref&gt;Vena, Jocelyn (10. november 2009) MTV News [http://www.mtv.com/news/articles/1599011/20081110/aguilera_christina.jhtml Christina Aguilera se ozre nazaj - in naprej - z novim LP-jem, naslednjim LP-jem.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101017030740/http://www.mtv.com/news/articles/1599011/20081110/aguilera_christina.jhtml |date=2010-10-17 }} MTV.com. Pridobljeno dne 22. november 2009.&lt;/ref&gt; Pogosto je sodelovala s fotografom in zasebnim prijateljem, Davidom LaChapelleom, ki je nekoč delal z Andyjem Warholom. David Chapelle je posnel veliko njenih videospotov, posnetkov za razne revije in oglase. Je tudi velika oboževalka [[grafit]]nega ustvarjalca Banksyja. Leta 2006 je kupila tri Banksyjeva dela med zasebno razstavo, ena izmed teh del pa je bila tudi pornografska slika [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] v lezbični pozi s [[prostitucija|prostitutko]].&lt;ref&gt;Beard, Matthew, ''The Independent'' (20. oktober 2009) [http://www.independent.co.uk/news/uk/this-britain/banksys-mona-lisa-breaks-auction-price-record-420836.html Banksyjeva Mona Lisa prekorači rekord za najdražjo sliko.] Revija ''Independent UK'' na spletu. Pridobljeno dne 20. november 2009.&lt;/ref&gt; V mnogih intervjujih je omenila, da je oboževalka igralke [[Angelina Jolie|Angeline Jolie]]&lt;ref&gt;Reiter, Amy (9. december 2002). [http://archive.salon.com/people/col/reit/2002/12/09/npmon/index.html Zaslužek pesmi »Dirrty«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090820035349/http://archive.salon.com/people/col/reit/2002/12/09/npmon/index.html |date=2009-08-20 }}. ''Salon.com''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; in svoje soigralke iz filma ''Burleska'', pevke in igralke [[Cher (umetnica)|Cher]].&lt;ref name=&quot;Collider&quot; /&gt; Tudi [[moda]] naj bi bila del glasbene kariere Christine Aguilere ter njene podobe, ki jo je prej uporabljala kot način izražanja med nastopi ter v videospotih. Leta 2003 je postala muza in inspiracija modne linije [[Donatella Versace|Donatelle Versaceja]], izdane jeseni tistega leta. [[Versace]] je oblikoval tudi nekaj kostumov za njeno turnejo, ki jo je izvajala prihodnje leto. Christina Aguilera je tudi oboževalka modnih oblikovalcev, kot so Roberto Cavalli, [[John Galliano]], [[Marc Jacobs]] in [[Alexander McQueen]], katerih produkte je nosila čez svojo celotno turnejo.&lt;ref&gt;Alexander, Hilary (7. julij 2005), ''Telegraph'' [http://www.telegraph.co.uk/fashion/catwalkdiaries/paris/3342005/Galliano-celebrates-100-years-of-Dior-with-his-own-new-look.html John Galliano praznuje 100 let Diorja z njegovim lastnim »novim videzom«.] Pridobljeno dne 20. november 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Morley-Cartner, Jess (4. junij 2004), ''The Guardian'' [http://www.guardian.co.uk/uk/2004/jun/04/jesscartnermorleyonfashion.arts Stari črni Alexander McQueen v Londonu za dobrodelnost.] Pridobljeno dne 20. november 2009.&lt;/ref&gt;

== Ostala dela ==
Leta 2000 je Christina Aguilera postala obraz modne linije ''Fetish'', kjer je sodelovala pri izbiranju barv in pakiranju za linijo. Naslednje leto je podpisala pogodbo z modno linijo.&lt;ref&gt;Christina Aguilera: Znotraj lepote (15. september) (2002) [http://www.bignoisenow.com/christina/lifebeat/stylist2.html Christinin osebni stilist, Steve Sollitto: Znotraj lepote s Christino 2.] ''Big Noise Now''. Pridobljeno dne (17. marec) (2008).&lt;/ref&gt; Čez svojo kariero je sodelovala z mnogimi podjetji, vključno z [[Skechers]], [[Mercedes-Benz]], [[Verizon Wireless]] in podjetjema pijač [[Coca-Cola]] leta 2001 in [[Pepsi]] v letu 2006.&lt;ref&gt;Spletna stran MTV-ja; MTV-jevo osebje za pisanje (oktober 2005). [http://www.mtv.com/news/articles/1511468/20051013/aguilera_christina.jhtml?headlines=true Hitre novice: Christina snema oglas za podjetje Pepsi.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090827040858/http://www.mtv.com/news/articles/1511468/20051013/aguilera_christina.jhtml?headlines=true |date=2009-08-27 }} Pridobljeno dne 30. januar 2007.&lt;/ref&gt; Postala je [[muza]] in [[fotomodel]] modne hiše [[Gianni Versace S.p.A.|Versace]] za jesensko modno linijo leta 2003.&lt;ref&gt;Susman, Gary (5. marec 2003). [http://www.ew.com/ew/article/0,,429223~10~0~versacesignschristinaaguilera,00.html Prelepo: Oblikovalec podpiše pogodbo z novo muzo in fotomodelom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019000911/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C429223~10~0~versacesignschristinaaguilera%2C00.html |date=2014-10-19 }}. ''EW''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Leta 2004 je Christina Aguilera zaslužila 200.000[[funt šterling|GBP]] (okrog 300.000 $)&lt;ref&gt;[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Christina+Aguilera-21.html Christina Aguilera odpre trgovine Harrods.] Female First. Pridobljeno dne (18. marec) (2008).&lt;/ref&gt; za začetek poletne razprodaje v trgovinah [[Harrods]] v [[London]]u, ki je v štirih tednih podrla rekord za najbolje obiskano trgovino.&lt;ref&gt;Harrods Press [http://www.harrods.com/HarrodsStore/GlobalPages/PressRelease.aspx?Id=0c0424cf-93c7-4f90-bd02-d78d00c01032 Vrsta pri trgovini Harrods] ''Harrods Press Timeline''. Pridobljeno dne (18. marec) (2008).&lt;/ref&gt; Leta 2005 naj bi ji plačali 3,6 milijonov dolarjev,&lt;ref&gt;Noon, Chris, Forbes.com (9. september 2005) [http://www.forbes.com/2005/09/06/melnichenko-aguilera-billionaire-cx_cn_0906autofacescan01.html Slavni pevci na miljarderjevi poroki.] Pridobljeno dne 7. december 2010.&lt;/ref&gt; da je pela na poroki [[Rusi|ruskega]] miljarderja [[Andrey Melnichenko|Andreyja Melnichenka]]. Christina Aguilera je podpisala pogodbo z evropskim operaterjem [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]], [[Orange SA|Orange]], da bi promovirala njihov nov [[Sony Ericsson]]ov [[walkman]] med [[2006 FIFA World Cup|2006 World Cup]].

Leta 2008 sta [[oblikovalec nakita]] Stephen Webster in bližnji prijatelj Christine Aguilere izdala kolekcijo srebrnih šterlingov, ki sta jih kasneje izdala [[Neiman Marcus]] in [[Bergdorf Goodman]]. Christina Aguilera, ki je navdihnila kolekcijo, je bila v vse skupaj vključena kot [[Alfred Hitchcock|Hitchcockova]] herojinja, glede česar je povedala: »Sodelovanje pri tej kampanji je bila enkratna izkušnja. Počaščena sem, da sem lahko del vsega skupaj.«&lt;ref&gt;Conti, Samantha (19. februar 2008). ''Women's Wear Daily''. [http://www.wwd.com/fashion-news/christina-aguilera-inspires-stephen-webster-silver-line-465346 Christina Aguilera navdihne srebrno linijo Stephena Websterja] Pridobljeno dne 19. februar 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slavni in glasba (10. marec) (2008) [http://www.accesshollywood.com/article/8720/christina-aguilera-talks-shedding-her-baby-weight/ Christina Aguilera govori o tem, kako se znebiti nosečniške teže.] Spletna stran revije ''Access Hollywood''. Pridobljeno dne (18. marec) (2008).&lt;/ref&gt; S Stephenom Websterjem je sodelovala tudi pri njegovi pomladni liniji leta 2009.&lt;ref&gt;Brown, Rachel (18. december 2008). ''Women's Wear Daily''. [http://www.wwd.com/media-news/fashion-memopad/aguilera-goes-retro-pamela-meets-vivienne-stella-goes-moblie-1897710?full=true Christina Aguilera postane retro … Pamela spozna Vivienne.] Pridobljeno dne 16. januar 2009.&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera je izdala dve dišavi v Evropi, prvo, ''Xpose'', leta 2004. Ta dišava se je prodajala zelo dobro.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Opravljanje v šovbiznisu | work=The Evening Chronicle | page=35 | publisher=Newcastle Chronicle &amp; Journal Ltd | date=18. januar 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hazlett, Courtney MSN.com, (8. maj) (2008). [http://www.msnbc.msn.com/id/24525545/ Nova dišava Christine Aguilere.] Spletna stran [[MSNBC]] News. Pridobljeno dne (9. maj) (2008).&lt;/ref&gt; Preko podjetja [[Procter and Gamble]] je Christina Aguilera leta 2007 izdala svojo drugo dišavo, ''Simply Christina''.&lt;ref&gt;[http://www.hollyscoop.com/christina-aguilera/christina-aguileras-new-perfume-ad_12195.aspx Novi oglas za dišavo Christine Aguilere]. [http://www.hollyscoop.com/ www.hollyscoop.com]. 8. avgust 2007. Pridobljeno dne 2. oktober 2007.&lt;/ref&gt; Na božič leta 2007 je dišava postala najbolje prodajan parfum v Veliki Britaniji&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.sonybmgmusic.co.uk/artists/christina_aguilera/8020/ | title=Christina ima najbolje prodajano dišavo | publisher=Sony BMG UK | date=17. december 2007 | accessdate=9.8.2008 | archive-date=2009-01-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090120012252/http://www.sonybmgmusic.co.uk/artists/christina_aguilera/8020/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in kasneje leta 2009 četrti najbolje prodajani parfum v Veliki Britaniji,&lt;ref name=&quot;vogue.co.uk&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vogue.co.uk/blogs/the-vogue-beauty-blog/articles/100114-all-star-perfumes.aspx |title=Parfumi vseh zvezdnikov (Vogue.com - Velika Britanija) |publisher=Vogue.co.uk |date=15.1.2010 |accessdate=18.9.2010 |archive-date=2010-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100330061603/http://www.vogue.co.uk/blogs/the-vogue-beauty-blog/articles/100114-all-star-perfumes.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; tistega leta pa tudi najbolje prodajani parfum v [[Nemčija|Nemčiji]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.anziehungskraft.de/index.php?idx=aguilera_duft_des_jahres | title=Ein Grund Zum Feiern: Christina Aguilera | publisher=Anziehungskraft
| accessdate=9.8.2008 }} (v nemščini)&lt;/ref&gt; Parfum je leta 2008 prejel nagrado [[Fundacija dišav|Fifi Awards]] v kategoriji za »najljubšo dišavo slavne osebnosti« po izbiri ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://nymag.com/daily/fashion/2008/04/marc_jacobs_tom_ford_christina_1.html | title=Marc Jacobs, Tom Ford in Christina Aguilera dobijo nagrado za svoje parfume | publisher=New York Mag |date= 24. april 2008| accessdate=9.8.2008 }}&lt;/ref&gt; Njena tretja dišava, ''[[Inspire (dišava)|Inspire]]'', je bila skupaj s kolekcijo izdelkov za nego telesa izdana 1. septembra leta 2008.&lt;ref&gt;Born, Pete, WWD.com (23. maj) (2008) [http://www.wwd.com/notavailable/dotcom?target=/issue/article/125180&amp;articleId=125180&amp;articleType=A&amp;industryKw=issue&amp;industryKw2=issuearticle P&amp;G upa, da bo Christina Aguilera svojo novo dišavo, ''Inspire'', predstavila njihovemu podjetju Fragrance Fortunes]
''Women's Wear Daily'' na spletu. Pridobljeno dne (24. maj) (2008).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fragantica (23. maj 2008) [http://www.fragrantica.com/news/Christina-Aguilera-Presents-her-New-Perfume-Inspire-269.html Christina Aguilera bo predstavila svoj novi parfum, ''Inspire''.] Fragantica News. Pridobljeno dne (24. maj 2008).&lt;/ref&gt; Parfum je izšel v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada|Kanadi]], [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], [[Azija|Aziji]] in [[Severna Evropa|Severni]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. To je bila njena prva dišava, ki je izšla tudi zunaj Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi novice | author= Stephanie Epiro| title=P&amp;G upa, da bo Christina Aguilera predstavila svojo dišavo ''Inspire'' njegovemu podjetju Fragrance Fortunes |url= http://www.wwd.com/beauty-industry-news/p-g-hopes-aguilera-will-inspire-its-fragrance-fortunes-1556271?page=2| publisher=WWD Beauty| date=24. julij 2008 |accessdate=27.8.2008 }}&lt;/ref&gt; Njena svetovna kampanja z oglasi, ki jo je posnel [[David LaChapelle]], je izšla povsod po svetu, najprej v Združenih državah Amerike preko trgovine [[Macy's]]. Izšla je ravno na stopetdeseto obletnico odprtja trgovine Macy's, kjer so prikazali tudi priložnostne fotografije Christine Aguilere.&lt;ref&gt;(Avgust 2008). Dišave Christine Aguilere. [http://www.christina-aguilera-perfumes.com/uk/campaign Kmalu izdano: ''Inspire''.] Uradna spletna stran dišave ''Inspire''. Pridobljeno dne 22. avgust 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Business Wire - Macy's, 31. julij 2008 [http://www.businesswire.com/portal/site/google/?ndmViewId=news_view&amp;newsId=20080731005593&amp;newsLang=en Mark Seliger posname priložnostne fotografije »zvezdnikov« trgovine Macy’s za stopetdeseto obletnico]. Tiskovna konferenca - Macy's. Pridobljeno dne 31. julij 2008.&lt;/ref&gt; Svojo četrto dišavo, ''By Night'', je izdala oktobra tistega leta.&lt;ref&gt;Fragrantica. [http://www.fragrantica.com/perfume/Christina-Aguilera/Christina-Aguilera-by-Night-6714.html Christina Aguilera, ''By Night'' (za ženske).] Opis parfuma. Pridobljeno dne 20. avgust 2009.&lt;/ref&gt; Dišava je leta 2009 postala tretja najbolje prodajana dišava v Veliki Britaniji.&lt;ref name=&quot;vogue.co.uk&quot; /&gt;

== Dobrodelnost ==
Čez svojo celotno turnejo je bila Christina Aguilera vpletena v veliko dobrodelnih projektov. Podpisala je peticijo za organizacijo [[PETA]] [[Južna Koreja|južno-korejski]] vladi, v katerem so od države zahtevali, da prenehajo s pobijanjem psov za hrano.&lt;ref&gt;Travis, Neal (13. september 2001). »Grozljivi napad udari o D.A.-jevem času«. ''New York Post'', str. 67. Pridobljeno dne 21. april 2007.&lt;/ref&gt; V letu 2007 je med svojo turnejo nezavedno nosila krzno, ki pa so ji ga ukradli že na začetku njene turneje, ki ga je modni oblikovalec [[Roberto Cavalli]] oblikoval brez njenega dovoljenja. Potem, ko je prejela posnetek podpredsednika organizacije PETA, [[Dan Mathews|Dana Mathewsa]], o zdravljenju lisic, zaradi česar je nadomestila ukradeno z umetnim krznom, da bi jo na posnetek spominjal celotno turnejo. Christina Aguilera je bila po poročilih zelo žalostna: »To je bilo edinkrat, ko sem nosila dlako«.&lt;ref&gt;(12. december 2006) PETA vloži zahtevo za [http://blog.peta.org/archives/christina_aguilera/ spremembo kostuma Christine Aguilere.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080522130136/http://blog.peta.org/archives/christina_aguilera/ |date=2008-05-22 }} Arhiv spletne strani PETA.org. Pridobljeno dne 2. december 2009.&lt;/ref&gt; Leta 2010 je Christina Aguilera dražbi, imenovani »[[Christie's]] A Bid to Save the Earth«, darovala vstopnice za svojo prihajajočo turnejo. Prihodke dražbe so darovali neprofitnim skupinam za varovanje okolja, kot so [[Conservation International]], [[Oceana (neprofitna skupina)|Oceana]], [[Natural Resources Defense Council]] in The Central Park Conservancy.&lt;ref&gt;Ju, Siel, Mother Nature Network (3. februar 2010) [http://www.mnn.com/lifestyle/ecollywood/blogs/christies-celeb-studded-earth-day-auction Delovanje slavnih na Christiejin dan Zemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100312233653/http://www.mnn.com/lifestyle/ecollywood/blogs/christies-celeb-studded-earth-day-auction |date=2010-03-12 }} MNN.com. Pridobljeno dne 4. februar 2010&lt;/ref&gt; Christina Aguilera podpira tudi organizacije [[Defenders of Wildlife]], Missing Kids, National Alliance of Breast Cancer Organizations,&lt;ref name=&quot;Christina Aguilera Charities&quot;&gt;[http://www.christinaaguilera.com/ Dobrodelne organizacije Christine Aguilere]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Women's Cancer Research Fund,&lt;ref&gt;Berliner, Alex (3. marec) (2004) [http://www.usatoday.com/news/health/spotlighthealth/2004-03-03-nicole_x.htm Nicole Kidman se z modo bori proti raku žensk.] ''USA Today Health''. Pridobljeno dne (6. marec) (2008).&lt;/ref&gt; in Cedars-Sinai Women's Cancer Research Institute.&lt;ref&gt;Peden, Lauren David (12. oktober) (2006) [http://www.fashionwiredaily.com/first_word/news/article.weml?id=668 Slavne osebnosti bodo pomagale pri boju proti raku.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110817104456/http://www.fashionwiredaily.com/first_word/news/article.weml?id=668 |date=2011-08-17 }} ''Fashion Wire Daily''. Pridobljeno dne (12. marec) (2008).&lt;/ref&gt; Sodelovala je tudi pri z neprofitno organizacijo Do Something, glede česar je povedala: »Vsak individualec ima možnost navdušiti mlade ljudi po državi.«&lt;ref&gt;''Press Release'' (27. april 2000). [http://www.prnewswire.com/cgi-bin/stories.pl?ACCT=104&amp;STORY=/www/story/04-27-2000/0001202754&amp;EDATE=] Christina Aguilera in Sears and Levi sodelujeta pri organizaciji »Come On Over and Do Something«. ''PRN Newswire''. Pridobljeno dne 27. februar 2008.&lt;/ref&gt; Leta 2010 je bila nominirana za nagrado »[[VH1]] Do Something Award« za svoje delo pri različnih dobrodelnih organizacijah in svoj trud po odzivu na [[potres na Haitiju (2010)|potres na Haitiju]]. Bila je vključena v kampanjske fotografije za fotografa Brieja Childersa, katerega kampanja naj bi pomagala ženskam vseh starosti, ras in življenjskih slogov pri tem, da bi se počutile samozavestno in lepo s svojim telesom v koži, v kateri so se rodile. Prihodke turneje so darovali za pomoč ženskam po vsem svetu.&lt;ref&gt;Brie Childers Charity [http://www.briechilders.com/bcp.html Uradna spletna stran Brieja Childersa.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080509075306/http://www.briechilders.com/bcp.html |date=2008-05-09 }} Fotografije Brieja Childersa. Pridobljeno dne (15. marec) (2008).&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera še vedno veliko prispeva svojemu domačemu mestu, Pittsburghu, saj redno sodeluje pri prireditvah organizacije [[Women's Center &amp; Shelter of Greater Pittsburgh]]. Po napisanem na njeni spletni strani je za organizacijo pripotovala v center mesta in donirala 200.000 $ zatočišču za ženske, ki so žrtve pretepanja. Na dražbi za neko pittsburghško dobrodelno organizacijo je darovala vstopnice za sedeže v prvi vrsti na njeni turneji, s katerimi je kupec lahko vstopil tudi v zaodrje.&lt;ref&gt;Post Gazette (15. julij 2003). [http://www.post-gazette.com/ae/20030715christina0715fnp6.asp Christina Aguilera daruje na dražbi za pomoč pretepenim ženskam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061210084814/http://www.post-gazette.com/ae/20030715christina0715fnp6.asp |date=2006-12-10 }}. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Nadaljevala je tudi s svojimi donacijami in obiski zatočišč, poleg tega pa namerava odpreti lastno zatočišče.&lt;ref&gt;Osebje MTV News (27. julij 2006). [http://www.mtv.com/news/articles/1537268/20060727/aguilera_christina.jhtml Christina Aguilera želi odpreti svoje zatočišče za ženske, ki so žrtve pretepanja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100425151104/http://www.mtv.com/news/articles/1537268/20060727/aguilera_christina.jhtml |date=2010-04-25 }} ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Podpira tudi organizaciji National Coalition Against Domestic Violence in Refuge UK.&lt;ref name=&quot;Christina Aguilera Charities&quot; /&gt; Od takrat je sodelovala s kanalom [[Lifetime Television]] za kampanjo »End Violence Against Women«. Njeno delo je vključevalo tudi javno izjavo, ki je izšla med njeno [[Back to Basics Tour|turnejo leta 2007]].&lt;ref&gt;Yahoo! Finance (3. april 2007). [http://uk.us.biz.yahoo.com/prnews/070403/nytu011.html?.v=73 Večkratna nagrajenka z Grammyjem, Christina Aguilera, kampanjo prinese tudi na njeno koncertno turnejo za promoviranje albuma ''Back to Basics'']{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera podpira skupnost [[LGBT]] in jo veliko ljudi obravnava kot [[homoseksualna ikona|homoseksualno ikono]]. Na podelitvi nagrad [[Gay &amp; Lesbian Alliance Against Defamation|GLAAD Awards]] je prejela nagrado zaradi uporabe fotografij homoseksualcev in transseksualcev v videospotu za pesem »Beautiful«. Ko je sprejela nagrado, je Christina Aguilera dejala: »Moj videospot prikazuje resnične homoseksualce in transseksualce, ki so lepi, čeprav še vedno obstajajo predsodki in diskriminacija le-teh.«&lt;ref&gt;Gelman, Jason (7. marec) (2003) [http://music.yahoo.com/read/story/12027755 Videospot Christina Aguilera prepoznan kot zavezništvo homoseksualcem.] Glasba na ''Yahoo!''. Pridobljeno dne (20. marec) (2008).&lt;/ref&gt; Leta 2005 se je pojavila v kompilaciji ''[[Love Rocks]]'', katere ves zaslužek je bil kasneje podarjen organizaciji [[Human Rights Campaign]], organizaciji, ki se bori za enake pravice homoseksualcev, biseksualcev in transseksualcev. Leta 2008 je v javnosti spregovorila proti kalifornijskemu predlogu zakona 8, ki je odpravil [[zakon med istospolnima partnerjema]], glede česar je povedala: »Zakaj bi toliko denarja zapravili zato, da bi preprečili ljudem, da bi se ljubili in povezali med seboj? Tega enostavno ne razumem. Težko dojamem. Vendar bi bila rada tam s svojim shodom.«&lt;ref&gt;Harris, Chris, MTV.com (7. november 2008) [http://www.mtv.com/news/articles/1598837/20081107/aguilera_christina.jhtml Christina Aguilera pove svoje mnenje o predlogu zakona 8] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100410153807/http://www.mtv.com/news/articles/1598837/20081107/aguilera_christina.jhtml |date=2010-04-10 }} Spletna stran MTV-ja. Pridobljeno dne 7. november 2008.&lt;/ref&gt;

Christina Aguilera sodeluje pri boju proti [[AIDS]]-u s tem, ko sodeluje z organizacijo AIDS Project Los Angeles' Artists Against AIDS, za katero je posnela tudi njihovo tematsko pesem, »[[What's Going On (pesem)|What's Going On?]]«. Leta 2004 je Christina Aguilera postala novi obraz kozmetike podjetja [[MAC (kozmetika)|M·A·C]] in hkrati tudi govornica za njihovo dobrodelno organizacijo M·A·C AIDS Fund. Christina Aguilera se je pojavila v oglasih za šminko in lipglos Viva Glam V podjetja M·A·C in posnela fotografijo za naslovnico revije ''[[Vanity Fair (revija)|Vanity Fair]]'', da bi postalo njeno kampanjsko delo bolj prepoznavno. Poleg tega je sodelovala z organizacijo YouthAIDS, ko je pozirala za združeno kampanjo organizacij YouthAIDS in Aldo Shoes za »zaznamke krepitve vloge« v Kanadi, Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Vključena je bila v tri slogane, »Speak No Evil?«, o kampanji sami pa je povedala: »HIV je nekaj, o čemer se ljudje ne želijo pogovarjati, o tem ne želijo niti slišati ali se soočiti z njim.«&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120604233801/www.christinamultimedia.com/statistics/images/charities_youthaids.jpg »Hear No Evil?«]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.christinamultimedia.com/picturearchive/index.php?catID=16&amp;subcatID=7064 Christina v več revijah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304035206/http://www.christinamultimedia.com/picturearchive/index.php?catID=16&amp;subcatID=7064 |date=2012-03-04 }}. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Pevec [[Elton John]] je Christino Aguilero vključil v svojo knjigo z naslovom »Four Inches«, katere dobiček so darovali dobrodelni organizaciji [[Elton John AIDS Foundation]].&lt;ref&gt;The Book Standard (7. julij 2005). [http://www.kirkusreviews.com/kirkusreviews/tbs_landing.jsp »Four Inches« Christine Aguilere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080308213411/http://www.kirkusreviews.com/kirkusreviews/tbs_landing.jsp |date=2008-03-08 }}. Pridobljeno dne 14. december 2007.&lt;/ref&gt; John Elton jo je tudi osebno izbral za svoj dobrodelni koncert, »[http://www.fashionrocks06.com/ Fashion Rocks]«, na katerem so se s prispevki glasbenikov in modnih oblikovalcev borili proti AIDS-u in [[HIV]]-ju.&lt;ref&gt;Cohen, Jonathan (6. julij 2006). [http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1002800867 Elton prireja prireditev »Fashion Rocks«, je zaposlen z novim CD-jem]. ''Billboard.'' Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt;

[[Slika:ChristinaAguileraWorldHungerRelief.jpg|thumb|left|Christina Aguilera na promocijskem plakatu za organizacijo [[World Hunger Relief]].]]

Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je bila Christina Aguilera vključena na spletni strani z naslovom »Only You Can Silence Yourself«, kjer so se lahko volivci registrirali sami in sodelovali pri neprofitni kampanji »[[Declare Yourself]].« S temi političnimi oglasi, ki jih je posnel [[David LaChapelle]], je bila Christina Aguilera prikazana kot ženska z zašitimi usti, da bi simbolizirala učinke, ki jih povzročijo nevolivci. Pojavila se je v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show]]'', kjer je govorila o pomembnosti voljenja. Pozno leta 2007 je Christina Aguilera postala govornica organizacije »[[Rock the Vote]]«, kjer je mlade ljudi spodbujala k temu, da bi volili na ameriških predsedniških volitvah 2008.&lt;ref&gt;Channel 4 News(14. november 2007).
[http://www.channel4.com/news/articles/arts_entertainment/aguilera+backs+voting+campaign/1047562 Christina Aguilera na naslednjo volilno kampanjo, tokrat z organizacijo »Rock the Vote«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071115130951/http://www.channel4.com/news/articles/arts_entertainment/aguilera%2Bbacks%2Bvoting%2Bcampaign/1047562 |date=2007-11-15 }}. Pridobljeno dne 14. november 2007.&lt;/ref&gt; Med sodelovanjem z organizacijo »Rock the Vote« se je poleti leta 2008 pojavila v številnih televizijskih pojavih.&lt;ref&gt;Boucher, Geoff (29. maj 2008) [http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-christina29-2008may29,0,740644.story Christina Aguilera zažiga na volitvah, nežno, s svojim novim sinom.] Spletna stran revije ''Los Angeles Times''. Pridobljeno dne 5. julij 2008.&lt;/ref&gt; Na oglasu za organizacijo se je pokazala skupaj s svojim sinom, Maxom Bratmanom, v rokah je držala [[ameriška zastava|ameriško zastavo]] in pela pesem »[[America the Beautiful]]«.&lt;ref&gt;Miller, Korin (5. junij 2008) [http://www.nydailynews.com/gossip/2008/06/05/2008-06-05_christina_aguilera_max_rock_the_vote_.h Revija ''Variety'' bo proslavila moč žensk, Christina Aguilera in Max pa zažigata na volitvah.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ''NY Daily News''. Pridobljeno dne 27. avgust 2008.&lt;/ref&gt;

V novembru 2005 je vsa svoja poročna darila predložili različnim dobrodelnim organizacijam, da bi pomagala žrtvam [[orkan Katrina|orkana Katrina]].&lt;ref&gt;Watson, Donna (21. oktober 2005). [http://www.dailyrecord.co.uk/news/tm_objectid=16275053&amp;method=full&amp;siteid=66633&amp;headline=chrissie-presents--name_page.html Chrissie predstavlja]. ''Daily Record''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Tistega leta je nastopila tudi na koncertu »Unite of the Stars« za pomoč Združenju proti lakoti v [[Johannesburg]]u, [[Južna Afrika]] in dobrodelni organizaciji Otroški sklad [[Nelson Mandela|Nelsona Mandele]] na prireditvi Coca-Cola Dome.&lt;ref&gt;Osebje MTV News (26. oktober 2005). [http://www.mtv.com/news/articles/1512314/20051026/aguilera_christina.jhtml Za posnetek: Hitre novice glede Christine Aguilere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426221306/http://www.mtv.com/news/articles/1512314/20051026/aguilera_christina.jhtml |date=2010-04-26 }}. ''MTV''. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; V marcu 2007 je Christina Aguilera začela sodelovati pri dobrodelnem albumu (ki vključuje lastno izvedbo [[John Lennon|Lennonove]] pesmi »[[Mother (pesem, John Lennon)|Mother]]«), katerega dobiček je dobila organizacija [[Amnesty International]] kot zahvalo za svoje prizadevanje za končanje [[genocid]]ov v [[Darfur]]ju. Album, ki je nosil naslov ''[[Instant Karma: The Amnesty International Campaign to Save Darfur]]'', je izšel 12. junija 2007 in je vključeval pesmi več glasbenikov.&lt;ref&gt;''USA Today'' (11. marec 2007). [https://web.archive.org/web/20070314184601/http://blogs.usatoday.com/listenup/2007/03/allstar_darfur_.html Christina Aguilera sodeluje pri dobrodelnem projektu več zvezdnikov]. Pridobljeno dne 25. maj 2007.&lt;/ref&gt; Leta 2008 je sodelovala pri dobrodelnem koncertu [[Royal Albert Hall]] v [[London]]u, kjer so zbirali denar za pomoč [[Afrika|Afriki]], kjer so želeli prebivalstvo seznaniti z bistvenimi težavami, s katerimi se sooča njihova celina.&lt;ref&gt;Virgin Media (22. avgust 2008) [http://musicnews.virginmedia.com/news/?news_id=83415 Christinina mama o nastopu.] Virgin music. Pridobljeno dne 22. avgust 2008.&lt;/ref&gt; Kasneje tistega leta se je pojavila v [[Turčija|turški]] verziji oddaje ''[[Deal or No Deal]]'', ''[[Var mısın? Yok musun?]]'', kjer je zaslužila 180.000 $. Ves zaslužek je donirala dobrodelnemu programu za pomoč sirotam.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Altinsas |first=E. Baris |title=Ljubeča družina za otroke, ki potrebujejo pomoč |url=http://www.todayszaman.com/tz-web/detaylar.do?load=detay&amp;link=156957&amp;bolum=101 |work=Today's Zaman |date=26. oktober 2008 |accessdate=31.10.2008 }}&lt;/ref&gt;

Leta 2009 je Christina Aguilera postala globalna govornica za organizacijo World Hunger Relief ter se pojavila tudi v oglasih organizacije, spletnih kampanjah in javnih izjavah.&lt;ref&gt;Business Wire Christina Aguilera Lends Powerful Voice in Fight to End Hunger as Global Spokesperson [http://www.businesswire.com/portal/site/google/?ndmViewId=news_view&amp;newsId=20090715006146&amp;newsLang=en Christina Aguilera ozavesti ljudi o težavah lakote s pojavi na PSA-ju, oglaševanjem, plakati]. 15. julij 2009. Pridobljeno dne 15. julij 2009.&lt;/ref&gt; Christina Aguilera in njen mož sta odpotovala v [[Guatemala|Guatemalo]] preko programa [[World Food Programme]], da bi povečala ozaveščenost o težavah v državi, kot je visoka ocena [[podhranjenost]]i v državi. Srečala je nekaj družin iz vasi in nekaj upravičencev do WPF-jevih prehranskih programov. Christina Aguilera dodaja: »Ljudje iz WPF-ja opravljajo tako dobro delo s tem, ko pomagajo lačnim otrokom in materam. Hvaležna sem, da sem dobila priložnost sodelovati pri tako čudovitem projektu.«&lt;ref&gt;Relief Web, (23. september 2009) [http://www.reliefweb.int/rw/rwb.nsf/db900SID/EGUA-7W6MTE?OpenDocument Christina Aguilera se sooči z lakoto iz prve roke v Guatemali.]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Tiskovna izdaja organizacije Relief Web. Pridobljeno dne 23. september 2009.&lt;/ref&gt; Odkar je postala globalna govornica organizacije je zanjo zbrala že 22 milijonov $, ki so pomagali proizvesti 90 milijonov obrokov.&lt;ref&gt;Uradna spletna stran Programa svetovnega prehranjevanja. [http://www.wfp.org/christina-aguilera Christina in program svetovnega prehranjevanja.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131207041759/http://www.wfp.org/christina-aguilera |date=2013-12-07 }} Pridobljeno dne 13. maj 2010.&lt;/ref&gt; Na ''Varietyjevi'' prireditvi »Moč žensk« (»Power of Women«) pozno leta 2009 so jo skupaj s še nekaj drugimi ženskami počastili z nagrado za njeno prispevanje k različnim dobrodelnim organizacijam.&lt;ref&gt;McNiece, Mia, spletna stran revije ''Variety'' (1. september 2009). [http://www.variety.com/article/VR1118007957.html?categoryId=13&amp;cs=1 Revija ''Variety'' bo praznovala moč žensk.] Pridobljeno dne 10. september 2009.&lt;/ref&gt; Na potres na Haitiju leta 2010 se je odzvala tako, da je donirala podpisan [[Chrysler 300]], ki je bil prodan na javni dražbi, katere izkupiček je sponzoriral reševanje žrtev.&lt;ref&gt;PRNewswire (17. januar 2010). [http://www.prnewswire.com/news-releases/the-chrysler-brand-joins-forces-with-the-67th-annual-golden-globe-awards-to-contribute-relief-efforts-to-haiti-81918812.html The Chrysler Brand združi moč z 67. podelitvijo zlatih globusov, da bi olajšali reševanje na Haitiju.] Pridobljeno dne 18. januar 2010.&lt;/ref&gt; Bila je ena izmed mnogih ustvarjalcev, ki so se pojavili na prireditvi ''[[Hope for Haiti Now: A Global Benefit for Earthquake Relief|Hope for Haiti]]'' 22. januarja 2010, katere izkupiček so podarili organizacijam [[Oxfam]] America, [[Partners In Health]], [[Rdeči križ]] in [[Sklad Združenih narodov za otroke|UNICEF]]. Kasneje se je pojavila na drugi uradni prireditvi poleg športnih ikon, kot je [[Muhammad Ali]], na kateri so zbirali denar za pomoč Haitiju.&lt;ref&gt;''Entertainment Tonight'' (27. januar 2010). [http://www.etonline.com/news/2010/01/83368/ Christina Aguilera in Muhammad Ali se združita.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607021845/http://www.etonline.com/news/2010/01/83368/ |date=2010-06-07 }} ETOnline.com. Pridobljeno dne 31. januar 2010&lt;/ref&gt; Kasneje tistega leta je Christina Aguilera prvič obiskala Haiti kot ambasadorka boja proti lakoti, kjer je opisala dve šoli v mestu [[Léogâne]]. V času, ko je bila tam, je večkrat pomagala pri tekočih prizadevanjih za pomoč hudo poškodovanim mestom, kjer je stregla obroke in pomagala ljudem, ki so si prizadevali za obnovo države.&lt;ref&gt;''World Food Programme'' (12. maj 2010). [http://www.wfp.org/stories/haiti-first-stop-new-ambassador-against-hunger-christina-aguilera Haiti je prva postaja za WFP-jevo novo ambasadorko Christino Aguilero.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130807044121/http://www.wfp.org/stories/haiti-first-stop-new-ambassador-against-hunger-christina-aguilera |date=2013-08-07 }} Pridobljeno dne 12. maj 2010.&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Filmi
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2004 || ''[[Kraljestvo morskega psa]]'' || Ona || Glasovna vloga
|-
| 2008 || ''Shine a Light'' || Ona || Cameo
|-
| 2010 || ''[[Superžur (film)|Superžur]]'' || Ona || Cameo
|-
| 2010 || ''[[Burleska (film)|Burleska]]'' || Ali Rose || Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo originalno pesem
|-
|}

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Televizija
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opomba
|-
| 1993 –&lt;br /&gt;1995 || ''The Mickey Mouse Club'' || Ona || 3 epizode
|-
| 1999 || ''[[Beverly Hills, 90210]]'' || Ona || »Let's Eat Cake«
|-
| 2000 –&lt;br /&gt;2006 || ''[[Saturday Night Live]]'' || Ona || Gostiteljica, glasbeni gost, 4 epizode
|-
| 2009 || ''[[Modni oblikovalci Heidi Klum]]'' || Ona || Gostovalna sodnica, »Sequins, Feathers and Fur, Oh My!«
|-
| 2010 || ''[[Priskledniki (serija)|Priskledniki]]'' || Ona || »Lose Yourself«
|}

== Diskografija ==
{{Glavni|Diskografija Christine Aguilere}}

* ''Christina Aguilera'' (1999)
* ''Mi Reflejo'' (2000)
* ''My Kind of Christmas'' (2000)
* ''Stripped'' (2002)
* ''Back to Basics'' (2006)
* ''Bionic'' (2010)
* ''Lotus'' (2012)

== Nagrade in nominacije ==
{{Glavni|Nagrade in nominacije, ki jih je prejela Christina Aguilera}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam najuspešnejših glasbenikov]]
* [[Seznam ameriških igralcev (A)]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikiquote}}
* [http://www.christinaaguilera.com/ ChristinaAguilera.com] — Uradna spletna stran Christine Aguilere
* [http://www.myspace.com/christinaaguilera Christina Aguilera] na [[MySpace]]u
* {{IMDb Name|name=Christina Aguilera|id=4694}}

{{S-start}} {{S-ach}}
{{Succession box
| title = Nagrada Grammy za najboljšega novega ustvarjalca
| years = 2000
| before = [[Lauryn Hill]]
| after = [[Shelby Lynne]]
}}
{{Succession box
| title = Nagrada [[Latin Grammy Award]] za najboljši pop vokalni album, ženski
| years = 2001&lt;br /&gt;'''za album ''[[Mi Reflejo]]'' '''
| before = ''nihče''
| after = [[Rosario Flores]]&lt;br /&gt;for ''Muchas Flores''
}}
{{Succession box
| title = Nagrada Grammy za najboljše pop sodelovanje z vokali
| years = 2002&lt;br /&gt;'''za pesem »[[Lady Marmalade]]«
skupaj s [[Lil' Kim]], [[Mýa|Mýo]] &amp; [[Pink (pevka)|Pink]]'''
| before = [[B. B. King]] &amp; [[Dr. John]] &lt;br /&gt;za pesem Is You Is, or Is You Ain't (My Baby)
| after = [[Carlos Santana|Santana]] &amp; [[Michelle Branch]] &lt;br /&gt;za pesem [[The Game of Love (pesem, Santana)|The Game of Love]]
}}
{{Succession box
| title = Nagrada Grammy za najboljši ženski pop vokalni nastop
| years = 2004&lt;br /&gt;'''za pesem »[[Beautiful (pesem, Christina Aguilera)|Beautiful]]« '''
| before = [[Norah Jones]]&lt;br /&gt;za pesem »[[Don't Know Why]]«
| after = [[Norah Jones]]&lt;br /&gt;za pesem »[[Sunrise (pesem, Norah Jones)|Sunrise]]«
}}
{{Succession box
| title = Nagrada Grammy za najboljši ženski pop vokalni nastop
| years = 2007&lt;br /&gt;'''za pesem »[[Ain't No Other Man]]« '''
| before = [[Kelly Clarkson]]&lt;br /&gt;za pesem »[[Since U Been Gone]]«
| after = [[Amy Winehouse]]&lt;br /&gt;za pesem »[[Rehab (pesem, Amy Winehouse)|Rehab]]«
}}
{{Succession box
| before = [[Sean Combs|Sean »Diddy« Combs]]
| title = Voditelj podelitve nagrad [[MTV Europe Music Awards]]
| years = 2003
| after = [[Xzibit]]
}}
{{S-end}}

{{Christina Aguilera}}
{{Singli Christine Aguilere}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aguilera, Christina}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški R&amp;B pevci]]
[[Kategorija:Ameriški soul pevci]]
[[Kategorija:Ameriški hip hop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Ameriški režiserji]]
[[Kategorija:Nemški Američani]]
[[Kategorija:Ekvadorski Američani]]
[[Kategorija:Nizozemski Američani]]
[[Kategorija:Britanski Američani]]
[[Kategorija:Irski Američani]]
[[Kategorija:Valižanski Američani]]
[[Kategorija:Christina Aguilera| ]]</text>
      <sha1>37nee1hbufboh3jk8p2wvl79dp4i8vi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinska Gora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126191</id>
    <revision>
      <id>6672783</id>
      <parentid>6671769</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:37:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2738" sha1="2lg87kfdzupwvomfrlrqybkk9i7tdct" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10147131_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 43.98 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 10 |longs = 14.12 |longEW = E
|najdisi=Vinska+Gora
|slika=VinskaGora1.jpg
|povrsina=1,23
|prebivalstvo=488
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=373,4
|postna=3320
|posta=Velenje
|obcina=Velenje
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Šent Janž na Vinski gori|napis=Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika na Vinski gori}}
'''Vinska Gora''' (do leta 1955 ''Šent Janž na Vinski gori'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Mestna občina Velenje|Mestni občini Velenje]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Šent Janž na Vinski gori« po zavetniku domače cerkve – [[Janez Krstnik|svetem Janezu Krstniku]]. Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, je bilo leta 1955 naselje preimenovano v »Vinska Gora« po hribu.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri == 
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
* [http://www.vinskagora.si Uradna spletna stran]
* [http://td-vg.velenje.si Turistično društvo Vinska Gora] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101109162146/http://td-vg.velenje.si/ |date=2010-11-09 }}

{{Mestna občina Velenje}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2lg87kfdzupwvomfrlrqybkk9i7tdct</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prvačina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126415</id>
    <revision>
      <id>6672619</id>
      <parentid>6550958</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:17:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ slika z WD</comment>
      <origin>6672619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3641" sha1="knfpwh47uteulvqnn1ib2l9em6jll94" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 53 |lats = 16.36 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 23.19 |longEW = E
|najdisi=Prvačina
|geopedia=#L410_T13_F10117976_b4
|slika=&lt;!-- WD --&gt;
|povrsina=4,58
|prebivalstvo=1326
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=58,4
|postna=5297
|posta=Prvačina
|obcina=Nova Gorica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Prvačina - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 24952
 | občina = Nova Gorica
}}

}}
'''Prvačina''' ({{jezik-it|Prevacina}}) je [[naselje]] v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]].

Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje [[Cerkev sv. Andreja, Prvačina|cerkev sv. Andreja.]] Leži [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] ob [[Reka|reki]] [[Vipava (reka)|Vipavi]] nad [[železniška proga|železniško progo]] [[Železniška proga Jesenice - Sežana|Jesenice-Sežana]]. Kraj je znan po [[praznik]]u [[breskev]], ki ga vsako leto organizira [[krajevna skupnost]] Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v [[poplava|poplavi]] 29. in 30. marca 2009.

== Izvor krajevnega imena ==
Krajevno ime je izpeljano iz [[osebno ime|osebnega imena]], ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu ''Prvač''. To se je domnevno razvilo iz [[hipokoristik]]a ''Pribačь'', ki spada med [[Slovani|slovanska]] osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom ''Pribač''. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot ''Prebätsch'', 1339 ''de Preuacio'', 1361 ''Priwatsch'', in 1402 kot ''Prebatsch''.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan&lt;/ref&gt;

V obdobju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.

== Zgodovina ==
Leta 1752 je bila ustanovljena [[Prvačka pleh muzika]].

Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.

Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.

Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo ([[Aleksandrinke]]). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.

== Ljudje povezani s krajem ==
* [[Igor Gregorič]], srčno-žilni in torakalni kirurg
* [[Alojzij Matija Zorn]], goriški nadškof
* [[Hilarij Zorn]], cerkveni dostojanstvenik in publicist

== Galerija ==

==== Vojaško pokopališče ====
&lt;gallery&gt;
Slika:Militärfriedhof in Prvacina (BildID 15595034).jpg
Slika:Militärfriedhof in Prvacina (BildID 15595055).jpg
Slika:Militärfriedhof in Prvacina, 24.7.1916. (BildID 15594747).jpg
&lt;/gallery&gt;

==== Ostale slike ====
&lt;gallery&gt;
Slika:Prvačina station 2011.jpg|Železniška postaja
Slika:Cerkev sv. Andreja v Prvačini.png|Cerkev sv. Andreja
Slika:Postcard of Prvačina 1910.jpg|Razglednica Prvačine iz leta 1910
&lt;/gallery&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Prvačina}}

{{Mestna občina Nova Gorica}}

[[Kategorija:Prvačina| ]]
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]
{{škrbina-naselje-sl}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>knfpwh47uteulvqnn1ib2l9em6jll94</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šmartno na Pohorju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>127752</id>
    <revision>
      <id>6672739</id>
      <parentid>6670730</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:48:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4820" sha1="2ndqw94j5zoxv2g9kgrpabegaj4veap" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Šmartno}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10133807_b4
| latd = 46 |latm = 26 |lats = 40.65 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 32 |longs = 23.13 |longEW = E
|najdisi=Šmartno+na+Pohorju
|zgodovinsko ime = Sveti Martin na Pohorju &lt;small&gt;(do 1952)&lt;/small&gt;
|slika=Šmartno na Pohorju.jpg
|povrsina=3,14
|prebivalstvo=185
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=774,5
|postna=2315
|posta=Šmartno na Pohorju
|obcina=Slovenska Bistrica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Šmartno na Pohorju - Vas
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013
 | refšt = 6899
 | občina = Slovenska Bistrica
}}
}}
'''Šmartno na Pohorju''' (do leta 1952 ''Sveti Martin na Pohorju'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] in največja krajevna skupnost v [[Občina Slovenska Bistrica|Občini Slovenska Bistrica]]. 

Razloženo vaško naselje s strnjenim jedrom se nahaja na [[jug]]ovzhodnem delu [[Pohorje|Pohorja]], na podolgovatem hrbtu med dolinama potokov Devine in Velike Polskave, južno pod Hudejevim vrhom (841 [[mnm]]). Obcestno jedro naselja je ob [[cesta|lokalni cesti]] [[Slovenska Bistrica]]–[[Trije kralji]]–[[Osankarica]], okrog [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] sv. Martina.
==Ime==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Martin iz Toursa|svetem]] [[Martin iz Toursa|Martinu]]. Leta 1952 se je na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' preimenovalo iz »Sveti Martin na Pohorju« v »Šmartno na Pohorju«.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
[[Stari Rim|Rimljani]] so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje, osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. odkrili sklade [[marmor]]ja in h [[kamnolom]]u pripeljali delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina, od katere so ohranjeni ostanki nekaterih rimskih vil, je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.
=== NOB ===
Prve [[partizani|partizanske]] akcije na naselje so opravili borci ''Ruške čete'' v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala [[Partizanska bolnišnica Jesen|partizanska bolnišnica ''Jesen'']].

=== Umetnostni spomeniki ===
V jedru naselja stoji [[romanika|romanska]] [[Župnija Sveti Martin na Pohorju|župnijska]] [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkev sv. Martina]], ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Cerkev sodi med pri nas redke [[Cerkev (zgradba)|cerkvene stavbe]] s pravokotnim [[prezbiterij]]em iznad katerega se dviga [[kor (cerkev)|korni]] [[zvonik]], ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali [[cerkvena ladja|ladjo]] in ji simetrično prizidali dve [[kapela|kapeli]]. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali [[zakristija|zakristijo]]. Veliki oltar s kipoma [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|Pavla]] ter [[prižnica]] so delo [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.

V [[župnišče|župnišču]] hranijo [[barok|baročno]] sliko [[Sveti Florjan|sv. Florjana]], na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska [[kostnica]] s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.

[[Slika:Cerkev_Sv._Martina_na_Pohorju.jpg|thumb|Cerkev sv. Martina]]

== Sklici in opombe ==
{{kategorija v Zbirki|Šmartno na Pohorju}}
{{Sklici}}

==Viri==
* [[Milan Orožen Adamič]], [[Drago Perko]], [[Drago Kladnik]].''Priročni krajevni leksikon Slovenije''. Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}}
{{Slovenska Bistrica}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]]
[[Kategorija:Šmartno na Pohorju|*]]</text>
      <sha1>2ndqw94j5zoxv2g9kgrpabegaj4veap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valburga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>127880</id>
    <revision>
      <id>6672782</id>
      <parentid>6671723</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:35:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>slog, −ponavljanje</comment>
      <origin>6672782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2601" sha1="tbsif2pzxk03qqj1drz5l8inp840de8" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Valburga}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10110963_b4
| latd = 46 |latm = 10 |lats = 7.54 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 26 |longs = 11.53 |longEW = E
|najdisi=Valburga
|slika=Valburga1.JPG
|povrsina=1,68
|prebivalstvo=547
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=356,6
|postna=1216
|posta=Smlednik
|obcina=Medvode
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|zgodovinsko ime=Sveta Valburga (do 1952)|ime=Valburga|napis=Vas s cerkvijo svete Valburge}}
'''Valburga''' (do leta 1952 ''Sveta Valburga'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]] ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]].

== Izvor krajevnega imena ==
Današnje ime kraja, ki se je do leta 1952 imenoval ''Sveta Valburga'', je poimenovano po [[svetnik|svetnici]] [[Sveta Valburga|sv. Valburgi]] (710-779), v [[Nemčija|Nemčiji]] živeči [[Anglija|angleški]] [[opat]]inji, kateri je posvečena domača [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. 

Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948 je bilo leta 1952 ime naselja skrajšano v »Valburga«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Lokalno krajevno ime je ''Šentómprga''.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Valburga}}
* [http://www.kam.si/mesta/sv_valburga.html (Sv.)Valburga]

{{Medvode}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Medvode]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]</text>
      <sha1>tbsif2pzxk03qqj1drz5l8inp840de8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomaž nad Vojnikom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128531</id>
    <revision>
      <id>6672775</id>
      <parentid>6671564</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:25:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2138" sha1="91ckpp1g1gpbkx9bzae4h749bhkjgv3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10086876_b4
| latd = 46 |latm = 17 |lats = 14.15 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 19 |longs = 37.39 |longEW = E
|najdisi=Tomaž+nad+Vojnikom
|slika=
|povrsina=2,06
|prebivalstvo=85
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=323
|postna=3212
|posta=Vojnik
|obcina=Vojnik
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Tomaž nad Vojnikom (do 1955)|ime=Tomaž nad Vojnikom}}
'''Tomaž nad Vojnikom''' (do leta 1955 ''Sveti Tomaž nad Vojnikom'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Vojnik|Občini Vojnik]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Tomaž|svetem]] [[Sveti Tomaž|Tomažu]]. Leta 1955 se je na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime naselja skrajšalo iz »Sveti Tomaž nad Vojnikom« v le »Tomaž nad Vojnikom«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Prebivalstvo==

Etnična sestava 1991:
* [[Slovenci]]: 66 (100 %)

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Vojnik}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Vojnik]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>91ckpp1g1gpbkx9bzae4h749bhkjgv3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pongrac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128680</id>
    <revision>
      <id>6672731</id>
      <parentid>6671473</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:40:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6672731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4422" sha1="6eonybmtsvxqyesmi46d1d6u3nc1xoi" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Pongrac}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10146887_b4
| latd = 46 |latm = 12 |lats = 58.69 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 8 |longs = 11.81 |longEW = E
|najdisi=Pongrac
|slika=
|povrsina=14,07
|prebivalstvo=814
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=317,2
|postna=3302
|posta=Griže
|obcina=Žalec
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Pongrac (do 1955)
|ime=Pongrac
}}

'''Pongrac''' (do leta 1955 ''Sveti Pongrac'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Žalec|Občini Žalec]] na severnem vznožju [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] nad [[Savinjska dolina|Savinjsko dolino]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Pankraciju (Pongracu), prvem izmed ledenih mož. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948 ime naselja iz »Sveti Pongrac« skrajšano v »Pongrac«.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://zgds.zrc-sazu.si/gv77-2-urbancgabrovec.pdf|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|archive-url=https://web.archive.org/web/20170809112122/http://zgds.zrc-sazu.si/gv77-2-urbancgabrovec.pdf|archive-date=2017-08-09|access-date=2022-08-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Na severozahodnem delu naselja se nahaja pokopališče iz zgodnje [[Železna doba|železne dobe]], ki se razteza preko občinske meje proti [[Sveti Lovrenc, Prebold|Svetemu Lovrencu]] v občini Prebold in ga sestavlja več kot 180 [[Gomilno grobišče|gomilnih grobišč]].&lt;ref&gt;{{RKD sklic|10395}}&lt;/ref&gt;

V bližini naselja sta tudi dve množični grobišči iz časa po zaključku druge svetovne vojne. Prvo je Grobišče Britne sele, znano tudi kot Grobišče pod Halužanom, ki leži na gozdnatem pobočju na več izravnanih terasah. Leži južno od hiše Pongrac 63 in vsebuje neznano število ljudi, pobitih po koncu druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Ferenc|first1=Mitja|title=Grobišče Britne sele|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:58_x511704.442301498_y118662.162378016_s15_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 28, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:58_x511704.442301498_y118662.162378016_s15_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Drugo grobišče, Grobišče Dolina zvončkov, sicer znano tudi kot Grobišče Griže, se nahaja v močvirju ob potoku Zibika. V njem so ostanki 80–100 mladoletnih domobrancev iz [[Kazensko taborišče Teharje|taborišča v Teharjah]], ki so jih tu pobili okrog 10. junija 1945.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Ferenc|first1=Mitja|title=Grobišče Dolina zvončkov|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:67_x511126.866535338_y119740.747358681_s15_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 28, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:67_x511126.866535338_y119740.747358681_s15_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Žalec}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Žalec]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>6eonybmtsvxqyesmi46d1d6u3nc1xoi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igor Omerza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130069</id>
    <revision>
      <id>6672637</id>
      <parentid>6667270</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:12:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6672637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9635" sha1="3a8trqgd2wgesnq4gtrn91ibs0rfhbw" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}&lt;br&gt;[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=&lt;!--WD--&gt;|years_active=|occupation=&lt;!-- WD --&gt;|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]]. 

V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost.  

Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; 

== Parlamentarno delovanje ==
Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:&lt;ref name=&quot;dz-rs.si&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]),
* Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994),
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]],
* [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in
* [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994).

==Dela==
* {{navedi knjigo |title=Ricardova teorija vrednosti |year=1986 |publisher=Univerzitetna konferenca ZSMS |location=Ljubljana |cobiss= 12984321}}
* ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1
* {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}}
* {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}}
* {{navedi knjigo |title=JBTZ : časi poprej in dnevi pozneje |year=2013 |publisher=Karantanija |location=Ljubljana |cobiss=266965248 |last=|first=|page=}}
* {{navedi knjigo |title=Kliči U za umor |year=2014 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=273672960 |last=|first=|page=}}
* {{navedi knjigo |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |year=2015 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=278706432 |last=|first=|page=}}
* ''Karla: Udba o Dragi''. Trst: Mladika. 2015
*{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}&lt;/ref&gt;
*{{navedi knjigo |title=1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana |year=2016 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=284358656 |last=|first=|page=}}
*''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017
*{{navedi knjigo |title=Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB |year=2018 |publisher=Podjetniška analitika |location=Ljubljana |cobiss= 297001984}} soavtorstvo z Radom Pezdirjem
*{{navedi knjigo |title=Prva dama Melania Trump - kot je bila |year=2019 |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |location=Ljubljana |cobiss= 97519617}} soavtorstvo z Ninom Mihalekom
*{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
*{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
*{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=140984835 |last=|first=|page=}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
*''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022
*''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle &quot;udbovsko-čebinske&quot; Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet)
*''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024
*''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025
*''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026

*''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst)
**''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021)
**''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023)
**''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023)
**''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023)
**''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024)
**''Janez Janša – Kaplar'' (2026)
**''Dimitrij Rupel – Negativ''
**sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih ekonomistov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{1DZRS}}
{{normativna kontrola}}

{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>3a8trqgd2wgesnq4gtrn91ibs0rfhbw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danijel Krivec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>131770</id>
    <revision>
      <id>6672832</id>
      <parentid>6669184</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:40:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10305" sha1="6623wgjhtf8ptbdxd8izqrdjxzinmbt" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name= Danijel Krivec
|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Podpredsednik Državnega zbora&lt;br&gt; Republike Slovenije]]
|president=[[Zoran Stevanović]]
|termstart=21. april 2026
|termstart1=9. junij 2022
|termend1=10. april 2026
|president1=[[Urška Klakočar Zupančič]]
|office2= [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart2= 10. april 2026
|termend2=
|termstart3= 13. maj 2022
|termend3= 10. april 2026
|termstart4= 22. junij 2018
|termend4= 13. maj 2022
|termstart5= 1. avgust 2014
|termend5= 22. junij 2018
|termstart6= 21. december 2011
|termend6= 1. avgust 2014
|termstart7= 15. oktober 2008
|termend7= 21. december 2011
|termstart8= 3. oktober 2004
|termend8= 15. oktober 2008
|image= Danijel Krivec (cropped2).jpg
|party= [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|office9= [[Občina Bovec|Župan Občine Bovec]]
|termstart9= 2002
|termend9= 21. december 2011
|predecessor9= [[Siniša Germovšek]]
|successor9= [[Siniša Germovšek]]
}}
'''Danijel Krivec''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[inženir elektrotehnike]], * [[16. maj]] [[1965]], [[Srpenica]].

Krivec je slovenski elektrotehnik in politik. Med letoma 2002 in 2010 je opravljal funkcijo župana [[Občina Bovec|Občine Bovec]]. Leta 2004 je bil prvič izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Med letoma 2018 in 2022 je bil vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je bila takrat največja parlamentarna stranka. Med letoma 2022 in 2026 je bil podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=STA: Danijel Krivec iz SDS izvoljen za tretjega podpredsednika DZ|url=https://www.sta.si/3047503/danijel-krivec-iz-sds-izvoljen-za-tretjega-podpredsednika-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-06-09}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Po končani osnovni šoli in srednji šoli za elektrotehniko je opravil še [[vojaški rok]] v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]] ter nato dokončal študij na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-danijel-krivec |title=SDS.si - Poslanec Danijel Krivec |accessdate=2018-05-07 |archive-date=2018-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154852/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-danijel-krivec |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Diplomiral je leta 2002, z nalogo ''Rešitev oskrbe z električno energijo zgornjega dela doline Trente''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rešitev oskrbe z električno energijo zgornjega dela doline Trente : diplomsko delo|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3446356|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zaposlil se je v [[Elektro Primorska]], najprej kot projektant, nato investitor in kasneje vodja distribucijske enote Tolmin. Med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] je bil poveljnik [[civilna zaščita|civilne zaščite]] v [[Občina Bovec|Občini Bovec]], za kar je po vojni prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; 

Po osamosvojitvi je bil član občinskega sveta, leta 2002 pa je prvič kandidiral za [[župan]]a občine. V prvem krogu je prejel 32,6 odstotka glasov in se uvrstil v drugi krog, v katerem je premagal dotedanjega župana Roberta Trampuža.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc156|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-17|title=Rezultati volitev - Bovec}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi poslanci v državnem zboru {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novi-poslanci-v-drzavnem-zboru.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah 2006]] je znova kandidiral in bil z 71,20 odstotka glasov izvoljen že v prvem krogu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/zupani_prvi_krog.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-17}}&lt;/ref&gt; Še tretjič je bil izvoljen leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]], prav tako v prvem krogu s 54,7 odstotka glasov.&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_bovec.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-17}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2004]] je bil prvič izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]];&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
* [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]],
* [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za okolje in prostor]] in
* [[Odbor za promet Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za promet]].

Ponovno je bil izvoljen na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SDS; s potrditvijo poslanskega mandata mu je avtomatično prenehala funkcija župana Občine Bovec.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/11-zupanov-se-bo-moralo-posloviti-od-sedeza/272162 RTVSLO.si - 11 županov se bo moralo posloviti od sedeža]&lt;/ref&gt; V tem času je bil eden od štirih pobudnikov postopka za oceno ustavnosti novele zakona, ki je po novem določala nezdružljivost funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekateri župani se nočejo odpovedati funkciji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nezdruzljivost-gre-na-presojo-k-ustavnim-sodnikom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2013 so novinarji [[Finance (časopis)|Financ]] objavili novico, da je Krivec prepisal dele svoje diplomske naloge.&lt;ref&gt;[https://siol.net/novice/slovenija/tudi-poslanec-sds-danijel-krivec-plagiator-291443 Siol.net - Tudi poslanec SDS Danijel Krivec plagiator?]&lt;/ref&gt; Še četrtič je bil izvoljen za poslanca na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah leta 2014]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; 

Julija 2017 je bil imenovan za [[častni občan|častnega občana]] Bovca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Krivec novi častni občan Bovca|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=8619|website=primorskival.si|accessdate=2026-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Peti poslanski mandat je osvojil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]], ko je v okraju Tolmin prejel 2739 glasov (30,53 odstotka).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|date=2018-06-15|accessdate=2026-04-17|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt; V mandatu 2018–2022 je opravljal funkcijo vodje [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanske skupine Slovenske demokratske stranke]], ki je bila takrat največja stranka v parlamentu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec: Uspehi te vlade na vseh področjih so neizpodbitna dejstva|url=https://primorska24.horieva.com/vodja-poslanske-skupine-sds-danijel-krivec-uspehi-te-vlade-na-vseh-podrocjih-so-neizpodbitna-dejstva/|website=Primorska24|date=2022-04-21|accessdate=2026-04-17|language=sl-SI|last=Uredništvo}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil v matičnem okraju Tolmin znova izvoljen za poslanca SDS, dobil je 2838 glasov (25,01 odstotka).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}&lt;/ref&gt; 9. maja 2022 je bil izvoljen za podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 57 poslancev, proti jih je glasovalo sedem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil mandate nadomestnim poslancem, Krivec tretji podpredsednik {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-mandatih-nadomestnih-poslancev-in-podpredsedniku-dz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Za poslanca je na listi SDS znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Tolmin je prejel 3191 glasov (29,52 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&amp;docid=P040 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije]

{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{8DZRS}}
{{9DZRS}}
{{10DZRS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krivec, Danijel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Občinski svetniki Občine Bovec]]
[[Kategorija:Župani Občine Bovec]]
[[Kategorija:Častni občani Občine Bovec]]
[[Kategorija:Pripadniki Civilne zaščite Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci Častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6623wgjhtf8ptbdxd8izqrdjxzinmbt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pivka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>133896</id>
    <revision>
      <id>6672784</id>
      <parentid>6671784</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:46:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>pospravljanje zmede - kaj je v vrhu infopolja počel &quot;Sveti Peter na Kranjskem&quot;, če je bilo ime po vseh virih do 1952 Št. Peter na Krasu?</comment>
      <origin>6672784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7610" sha1="fvzj778k1v1co23xzs2c7fgvk1ydy34" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Pivka}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10123461_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 49.63 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 11 |longs = 46.98 |longEW = E
|najdisi=Pivka
|zgodovinsko ime = Šent Peter na Krasu &lt;small&gt;(do 1952)&lt;/small&gt;
|slika=Pivka 1.jpg
|napis= Železniška postaja, zadaj levo je jedro pri cerkvi sv. Petra, desno pa predel Radohova vas
|povrsina=6,59
|prebivalstvo=2201
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=554
|postna=6257
|posta=Pivka
|obcina=Pivka
|pokrajina=Notranjska
|regija=Primorsko-notranjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Pivka - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 16019
 | občina = Pivka
}}
}}
[[Slika:Postcard of Pivka 1906.jpg|sličica|Sveti Peter na Kranjskem leta 1906]]
'''Pívka''' (do leta 1952 ''Šent Peter na Krasu'';&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; {{jezik-it|San Pietro del Carso}})&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Foto dokument: Pivka nekoč (19. in 20. stol.)|url=https://homocumolat.com/2023/10/31/foto-dokument-pivka-nekoc-19-in-20-stol/|website=Kulturno medijski center Slovenija|date=2023-10-31|accessdate=2025-08-18|language=sl-SI|first=Jure|last=Kulturni}}&lt;/ref&gt; je [[naselje]] in središče [[Občina Pivka|istoimenske občine]] v [[Pivška kotlina|Zgornji Pivki]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. 

==Opis==
Naselje se nahaja v [[Pivška kotlina|Pivški kotlini]], ki je razgibana [[dolina]] med višjimi dinarskimi planotami (Nanosom, Hrušico, Javorniki in Snežnikom), [[Brkini]] in [[Kras (območje)|Krasom]]. Zgornji del kotline med [[Snežnik]]om in [[Prestranek|Prestrankom]] se imenuje Zgornja Pivka, spodnji del kotline med Postojnskimi vrati in [[Nanos|Nanosom]] pa Spodnja Pivka. Razpotegnjeno in deloma [[urbanizacija|urbanizirano]] naselje danes sestavljajo trije ločeni deli: ''Vas'' (prvotni ''Šentpeter na Kranjskem''), ki je najstarejši del, ''[[Radohova vas, Pivka|Radohova vas]]'' pod Primožem ter ''[[Hrastje, Pivka|Hrastje]]'', [[zaselek]] na klancu, kjer se cesta prevesi proti [[Košana |Košanski dolini]].

== Prva omemba in etimologija ==
Pivka se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1300 kot ''villa Sancti Petri super Piucha'' – Sveti Peter nad Pivko (reko in podoljem), leta 1498 preprosto kot Sveti Peter,{{Navedi vir}} pozneje tudi kot Sveti Peter na Kranjskem (nemško ''Sankt Peter in Krain''). 

Leta 1952 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, naselje preimenovano iz »Šent Peter na Krasu« v »Pivka« po reki in podolju.&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

== Pomen in geografska lega ==
Pivka je poleg [[Postojna|Postojne]] najpomembnejše središče tega (zahodnega) dela [[Notranjska|Notranjske]]. Naselje ima ugodno prometno lego ob prehodu iz [[Pivška dolina|Pivške doline]] v Košansko dolino oz. v porečje reke [[Reka (reka)|Reke]]. V naselju je križišče cest, ki vodijo proti [[Divača|Divači]], [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] in [[Snežnik|Snežniškemu pogorju]]. Od nekdanje [[Južna železnica|železniške proge Ljubljana–Trst]] (danes [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|Ljubljana–Sežana–d. m.]]) se tu odcepi leta 1873 zgrajena [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|proga do Ilirske Bistrice]] in naprej proti [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Naselje se od prevala med Orlekom (653 mnm) in Kerinom (655 mnm), kjer je [[Železniška postaja Pivka|železniška postaja]], širi ob cesti proti dnu kotline, do polj ob ponikalnici [[Pivka (reka)|Pivki]] in naprej proti [[Petelinje|Petelinjam]].

== Zgodovina ==
Na Primožu in na Gradišču nad železniško postajo so vidni ostanki železnodobnih naselbin.

Zaradi ugodne prometne in strateške lege so [[Kraljevina Italija|Italijani]] med svetovnima vojnama tu zgradili več vojašnic, na strateško pomembnih vrhovih nad Pivko pa številne utrdbe, ki so bile sestavni del Alpskega obrambnega zidu, ki se je raztezal vse od [[Genova|Genovskega zaliva]] do [[Kvarner]]ja. Ravno Pivka in bližnje vojašnice v Hrastju so bile najbolj utrjeni deli vzhodnega dela alpskega zidu. Vojašnice je kasneje zasedla [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]]. Zdaj so preurejene v muzej oziroma [[Park vojaške zgodovine Pivka]].

== Industrializacija ==
[[Slika:Razglednica Pivke 1914.jpg|290px|left|thumb| Razglednica Šentpetra iz leta 1914]]

Prvo veliko spremembo, tudi v zvezi s [[transport|prevozi]] in [[obrt|obrtjo]], je pomenila zgraditev [[Južna železnica|Južne železnice]] leta 1856, ki je prebivalce povezala predvsem s [[Trst|Trstom]]. Leta 1934 je [[Windischgrätzi|rodbina Windischgrätz]] v kraju kupila propadlo žago.&lt;ref name=&quot;Žigon88&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year= 1995 |title= Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi|publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss= 52410112|pages= 88}}&lt;/ref&gt; Knez Eduard Vinzenz Windisch-Graetz se je oktobra 1935 z družino iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preselil v Pivko, kjer je prevzel vodenje [[Žaga (industrijski obrat)|žage]].&lt;ref name=&quot;Žigon88&quot;/&gt; Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Lotti Henley Windisch-Graetz |year= 2002|title= Granny's Stories |publisher= Lotti Henley Windisch-Graetz|isbn= |cobiss= |pages=85}}&lt;/ref&gt; so leta 1937 pričeli proizvajati [[les|lesene]] [[kompozit|vezane plošče]],&lt;ref name=&quot;Žigon66&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Žigon, Tanja |year=1995 |title=Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi |publisher= Mali d.o.o. |isbn= |cobiss=52410112 |pages=66}}&lt;/ref&gt; tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. Tovarna je pomenila začetek industrializacije na Pivškem.

== Mednarodno povezovanje ==
'''Prijateljska mesta/občine:'''
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Durach]], [[Nemčija]]

Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja:
* {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Tivat]], [[Črna Gora]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana , 1996, {{COBISS|ID=72111104}}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[Občina Pivka]]
* [[Župnija Pivka]]
* [[Pivška kotlina]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Park vojaške zgodovine]]
* [[Pivška presihajoča jezera]]
* [[Pivka (reka)]]
* [[Pivka jama]] (pri Postojni)

{{Pivka}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Pivka]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Pivka]]
[[Kategorija:Pivka|*]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>fvzj778k1v1co23xzs2c7fgvk1ydy34</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Tomaž, Škofja Loka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134370</id>
    <revision>
      <id>6672772</id>
      <parentid>6671547</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:18:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2187" sha1="8pefix1tkr981dvhh055mve982k7cyt" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Tomaž}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Sveti Tomaž
|latd=46|latm=11|lats=2.53 |latNS=N
|longd=14|longm=14|longs=41.73 |longEW=E
|najdisi=Sv.+Tomaž
|slika=St. Thomas church on a winter morning.jpg
|povrsina=1,11
|prebivalstvo=56
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=645
|postna=4227
|posta=Selca
|obcina=Škofja Loka
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|zgodovinsko ime=Tomaž nad Praprotnim (1955–2000)}}
'''Sveti Tomaž''' je [[naselje]] v [[Občina Škofja Loka|Občini Škofja Loka]] v [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloškem hribovju]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Tomaž|svetem]] [[Sveti Tomaž|Tomažu]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovano v »Tomaž nad Praprotnim«. Leta 2000 so mu vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Škofja Loka}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Škofja Loka]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>8pefix1tkr981dvhh055mve982k7cyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brecljevo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>138483</id>
    <revision>
      <id>6672778</id>
      <parentid>6671669</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:29:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2260" sha1="1kjcgs88ut2kfhjvcthqp5sgu6tegen" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10138434_b4
| latd = 46 |latm = 13 |lats = 11.67 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 31 |longs = 55.56 |longEW = E
|najdisi=Brecljevo
|slika=
|povrsina=1,23
|prebivalstvo=192
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=297,5
|postna=3240
|posta=Šmarje pri Jelšah
|obcina=Šmarje pri Jelšah
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Tomaž pri Šmarju (do 1955)|ime=Brecljevo}}
'''Brecljevo''' (do leta 1955 ''Sveti Tomaž pri Šmarju'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Šmarje pri Jelšah|Občini Šmarje pri Jelšah]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Do leta 1955 se je naselje imenovalo »Sveti Tomaž pri Šmarju« po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Tomaž|svetem]] [[Sveti Tomaž|Tomažu]]. Na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v »Brecljevo«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šmarje pri Jelšah}}

{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šmarje pri Jelšah]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>1kjcgs88ut2kfhjvcthqp5sgu6tegen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>138567</id>
    <revision>
      <id>6672842</id>
      <parentid>6671605</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:13:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>obširna razlaga na enem mestu</comment>
      <origin>6672842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1923" sha1="ofqb13pas750c17qegaalexiytzyrct" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Sveti Štefan
|geopedia=#L410_T13_F10140102_b4
| latd = 46 |latm = 11 |lats = 14.01 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 30 |longs = 5.29 |longEW = E
|najdisi=Sveti+Štefan
|slika=
|povrsina=1,22
|prebivalstvo=130
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=375
|postna=3264
|posta=Sveti Štefan
|obcina=Šmarje pri Jelšah
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Sveti Štefan - Vas
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 27099
 | občina = Šmarje pri Jelšah
}}
|zgodovinsko ime=Vinski Vrh pri Slivnici (1955–1994)}}
'''Sveti Štefan''' je  [[naselje]] v [[Občina Šmarje pri Jelšah|Občini Šmarje pri Jelšah]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve [[Sveti Štefan|svetem Štefanu]], prvem mučencu.

Do leta 1955 se je naselje imenovalo ''Sveti Štefan''. Ime je bilo spremenjeno na osnovi 
[[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_%28po_1948%29|Zakona iz leta 1948]]  .Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v ''Vinski Vrh pri Šmarju''. Leta 1994 so naselju vrnili prvotno ime.

Domača župnija je [[Župnija Sv. Štefan|Župnija Sv. Štefan]].

== Opis ==
Leži na gričevju, posejanem z gozdički, vinogradi in travniki, južno od kraja [[Šmarje pri Jelšah]], na Kozjanskem. V središču naselja se nahajajo stara šola, gasilski dom, lokal in farna cerkev iz [[15. stoletje|15. stoletja]], prezidana v 17. stoletju, posvečena svetemu Štefanu.

Tu je v mladosti živela pesnica [[Saša Vegri]].

== Sklici ==
{{sklici}}


{{škrbina-naselje-sl}}
{{Šmarje pri Jelšah}}
[[Kategorija:Naselja Občine Šmarje pri Jelšah]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah| ]]</text>
      <sha1>ofqb13pas750c17qegaalexiytzyrct</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lačna Gora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>140006</id>
    <revision>
      <id>6672905</id>
      <parentid>6552218</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:48:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici in opombe */</comment>
      <origin>6672905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1257" sha1="psnmkn69r28qku3imh23p5cpcgfoxo7" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10133157_b4
| latd = 46 |latm = 23 |lats = 44.89 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 57.44 |longEW = E
|najdisi=Lačna+Gora
|slika=
|povrsina=1,29
|prebivalstvo=171
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=515,8
|postna=2317
|posta=Oplotnica
|obcina=Oplotnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Lačna Gora''' je [[naselje]] v [[Občina Oplotnica|Občini Oplotnica]].
'''Lačna Gora''' je razloženo podeželsko naselje na prisojnem pobočju slemena v jugozahodnem delu [[Pohorje|Pohorja]], malo pod barokizirano gotsko [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] sv. Mohorja in Fortunata (602 m.n.m.), med Čadramskim potokom in reko [[Oplotniščica|Oplotniščico]], na kateri je manjša [[hidroelektrarna]]. K Lačni Gori spadata še zaselka Sujek (blizu [[Kebelj|Kebla]]) in Loka (nad [[Oplotnica|Oplotnico]]).
Nekateri viri tamkajšnjo cerkev sv. Mohorja in Fortunata uvrščajo pod [[Čadram]] in ne pod Lačno Goro.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}
==Viri==

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Oplotnica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]]</text>
      <sha1>psnmkn69r28qku3imh23p5cpcgfoxo7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672906</id>
      <parentid>6672905</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:51:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6672906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1249" sha1="2nrswkddgi4p2b4fn35ul0s02sk02nv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10133157_b4
| latd = 46 |latm = 23 |lats = 44.89 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 57.44 |longEW = E
|najdisi=Lačna+Gora
|slika=
|povrsina=1,29
|prebivalstvo=171
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=515,8
|postna=2317
|posta=Oplotnica
|obcina=Oplotnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Lačna Gora''' je razloženo [[naselje]] podeželskega značaja v [[Občina Oplotnica|Občini Oplotnica]], na prisojnem pobočju slemena v jugozahodnem delu [[Pohorje|Pohorja]], malo pod barokizirano gotsko [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] sv. Mohorja in Fortunata (602 m.n.m.). Nahaja se med Čadramskim potokom in reko [[Oplotniščica|Oplotniščico]], na kateri je manjša [[hidroelektrarna]]. K Lačni Gori spadata še zaselka Sujek (blizu [[Kebelj|Kebla]]) in Loka (nad [[Oplotnica|Oplotnico]]).
Nekateri viri tamkajšnjo cerkev sv. Mohorja in Fortunata uvrščajo pod [[Čadram]] in ne pod Lačno Goro.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}
==Viri==

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Oplotnica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]]</text>
      <sha1>2nrswkddgi4p2b4fn35ul0s02sk02nv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672907</id>
      <parentid>6672906</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:55:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6672907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1562" sha1="p7mm4c7p0pn0irfzyggh5rwnshh9zey" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10133157_b4
| latd = 46 |latm = 23 |lats = 44.89 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 57.44 |longEW = E
|najdisi=Lačna+Gora
|slika=
|povrsina=1,29
|prebivalstvo=171
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=515,8
|postna=2317
|posta=Oplotnica
|obcina=Oplotnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Lačna Gora''' je razloženo [[naselje]] podeželskega značaja v [[Občina Oplotnica|Občini Oplotnica]], na prisojnem pobočju slemena v jugozahodnem delu [[Pohorje|Pohorja]], malo pod barokizirano gotsko [[Podružnična cerkev|podružnično cerkvijo]] sv. Mohorja in Fortunata (602 m.n.m.). Nahaja se med Čadramskim potokom in reko [[Oplotniščica|Oplotniščico]], na kateri je manjša [[hidroelektrarna]]. K Lačni Gori spadata še zaselka Sujek (blizu [[Kebelj|Kebla]]) in Loka (nad [[Oplotnica|Oplotnico]]).
Nekateri viri tamkajšnjo cerkev sv. Mohorja in Fortunata uvrščajo pod [[Čadram]] in ne pod Lačno Goro.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2= Perko, Drago|author3= Kladnik, Drago |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Oplotnica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]]</text>
      <sha1>p7mm4c7p0pn0irfzyggh5rwnshh9zey</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož, Sevnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>140889</id>
    <revision>
      <id>6672753</id>
      <parentid>6671485</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:02:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1986" sha1="la5o35se73h3990mfmx0w2zbn99y0kp" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Primož}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Primož
|geopedia=#L410_T13_F10129931_b4
| latd = 45 |latm = 58 |lats = 12.68 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 17 |longs = 41.91 |longEW = E
|najdisi=Primož,+Studenec
|slika=
|povrsina=0,64
|prebivalstvo=25
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=536,7
|postna=8293
|posta=Studenec
|obcina=Sevnica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Posavska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)}}
'''Primož''' (do leta 1955 ''Sveti Primož'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime skrajšano iz »Sveti Primož« v le »Primož«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Sevnica}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>la5o35se73h3990mfmx0w2zbn99y0kp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lovrenc na Pohorju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>140962</id>
    <revision>
      <id>6672733</id>
      <parentid>6670596</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6672733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24998" sha1="loblbkskzgx22udhcl4z9f7b6kg3pk2" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Lovrenc}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10149142_b4
| latd = 46 |latm = 32 |lats = 17.17 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 23 |longs = 3.71 |longEW = E
|najdisi=Lovrenc+na+Pohorju
|zgodovinsko ime = Sveti Lovrenc na Pohorju &lt;small&gt;(do 1952)&lt;/small&gt;
|slika=Trško jedro, Lovrenc na Pohorju.jpg
|image_caption= Lovrenc na Pohorju
|image_flag=Prapor Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Prapor Lovrenca na Pohorju
|image_shield=Grb Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Coat of Arms Lovrenca na Pohorju
|povrsina=3,15
|prebivalstvo=1926
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=459
|postna=2344
|posta=Lovrenc na Pohorju
|obcina=Lovrenc na Pohorju
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
|grb=Grb trga Lovrenc na Pohorju.gif|napis=Jedro s Svetim Lovrencem}}
'''Lovrenc na Pohorju''' (do leta 1952 ''Sveti Lovrenc na Pohorju'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je večje, večinoma obcestno naselje v osrčju Pohorja, središče [[Občina Lovrenc na Pohorju|istoimenske občine]], ležeče na Lovrenškem polju v Ribniško-Lovrenškem podolju. 

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Lovrenc|svetem]] [[Sveti Lovrenc|Lovrencu]]. Leta 1952 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime naselja skrajšano iz »Sveti Lovrenc na Pohorju« v le »Lovrenc na Pohorju«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Naselje se razteza ob vodnatem potoku [[Radoljna]], ki je omogočil zgodnejši razvoj poselitve in industrije. Njegovo jedro leži ob prometno pomembni cesti [[Ruta, Lovrenc na Pohorju|Ruta]]–Puščava–Lovrenc–Pesek–[[Oplotnica]], v bližini pa sta zaselka Kurja vas ter novejši soseski Na Puši in Gaberca. 

Kraj leži na nadmorski višini med 350 in 500 metri. Obdan je z obsežnimi gozdovi, ki so zaznamovali gospodarski razvoj območja. V okolici se raztezajo označene poti, ki vodijo na pohorske vrhove, kot so Klopni vrh (1335 m), [[Rogla (smučarski center)|Rogla]] (1517 m) ter do [[Lovrenška jezera|Lovrenških jezer]] (ok. 1520 m).

V kraju se prepletajo industrijska, kmetijska in turistična dejavnost. Naselje je znano po tradicionalni pohorski arhitekturi, kjer so še vidne starinske hiše z napušči, kamnoseški portali in fasade iz 18. stoletja.

==Zgodovina==

=== Srednji vek ===
Začetki Lovrenca na Pohorju segajo daleč v zgodnji srednji vek, Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u pa je očiten znak, da je bila tu naselitev že mnogo prej. Najstarejši pisni vir o območju sega v leto 1091, ko je grof [[Engelbert I. Spanheimski|Engelbert Spanheim]] posest ob potoku Radoljni podaril prvemu opatu [[Šentpavel v Labotski dolini|šentpavelskega benediktinskema samostana na Koroškem]] Wecelinu. Spanheimska darilna listina je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku [[Radoljna]], in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo ime v različnih oblikah: Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach. Vendar je bila dolina poseljene že pred tem, z redkimi pastirji, ki so prišli iz [[Radlje|Radelj]].  Samostan je imel v tistem času pomembno vlogo pri poselitvi in gospodarskem razvoju Pohorja. Na današnjem območju Lovrenca je ustanovil majhen samostan ter začel spodbujati naseljevanje in obdelavo zemlje. Prav samostan je vplival na razvoj kraja, saj so menihi poleg duhovnega dela skrbeli tudi za širjenje kmetijstva, gozdarstva in obrti.

Prvotna cerkev sv. Lovrenca, po katerem kraj nosi ime, je stala že ob koncu 11. stoletja in se prvič pisno omenja leta 1184. Lovrenc je  je okoli leta 1184 ali 1191 postal [[Župnija Lovrenc na Pohorju|samostojna župnija]], ki je ostala pod upravo šentpavelskega samostana do njegove ukinitve leta 1782.

V 12. stoletju se je okoli na novozgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. 

V začetku 13. stoletja je kraj pridobil tudi trške pravice. Leta 1222 mu je vojvoda Leopold III. podelil pravico do sejma in omejene trške svoboščine, kar je pomenilo pomemben korak v razvoju kraja kot lokalnega gospodarskega središča. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja.Kljub temu Lovrenc ni doživel močnega razvoja, saj je bil odmaknjen od glavnih prometnih poti, ki so potekale ob reki Dravi. Kmetijstvo in gozdarstvo sta bila glavna vira preživetja, obrtne dejavnosti pa so se počasi razvijale v povezavi s samostanom.

Srednji vek so zaznamovali tudi vojske in plenjenja. Lovrenc je večkrat trpel zaradi sporov med okoliškimi fevdalnimi gospodstvi- limbuških in vuzeniških gospodov. Leta 1407 je  Oton Pergauer, oskrbnik Celjskih grofov na Muti  požgal grad na [[Fala|Fali]], dravski brod ter upravni dom v Lovrencu, vključno s cerkvijo in trgom. Uničenje je bilo tako obsežno, da so morali ponovno zgraditi cerkev in obnoviti samostan. Obnova pod vodstvom opata Ulrika, ki je v naslednjih letih zgradil novo cerkev in utrdil [[obrambni zid]], ki je odigral pomembno vlogo v 15. stoletju v času [[turški vpadi|turških vpadov]].

=== Novi vek in 19. stoletje ===
V novem veku je Lovrenc na Pohorju ohranil pomen trškega središča. Ko je bil šentpavelski samostan leta 1782 ukinjen, so njegova posestva in cerkvene pravice prešle v upravo koroškega verskega sklada. Kljub temu so se gospodarske dejavnosti v 18. in 19. stoletju hitro razvijale. Lesna industrija, železarstvo in steklarstvo so postali osrednji stebri lovrenškega gospodarstva. V 18. stoletju je v okolici Lovrenca delovala železarska topilnica na Rdečem bregu, ki je predelovala železovo rudo iz pohorskih tal. V bližini je bila postavljena tudi visoka peč Ferdinanda barona Rasta, ki pa so jo opustili sredi 19. stoletja, ko je železarska proizvodnja začela zamirati.

Največji gospodarski razcvet je kraju prinesla steklarna, ustanovljena leta 1834.  Izdelovali so kakovostno steklo za domačo in tujo rabo, kraj pa je zaradi tega doživel gospodarski in kulturni razcvet. Na te čase danes spominjajo krajevna imena, kot sta Glažuta in Glaževca, poimenovana po nekdanjih steklarnah.

Poleg steklarstva so pomembno vlogo igrale žage, kovačije, mlin in usnjarna, ki so izkoriščale Radoljne. Trg je imel tudi sejemske pravice, kar je omogočilo trgovanje z okoliškimi kraji. Izvozili so predvsem les in sadje, zlasti jabolka, ki so jih prodajali v Avstrijo.

V drugi polovici 19. stoletja je v Lovrencu zaživel narodni preporod. Leta 1861 je bila ustanovljena slovenska čitalnica, ki je imela pomembno kulturno. Lovrenčani so se borili proti prevladi nemških tržanov in poskušali ohraniti slovensko identiteto v gospodarskem in kulturnem življenju.

Ob koncu stoletja je Lovrenc še vedno ohranjal videz živahnega trga z več obrtnimi delavnicami, gostilnami in sejmi, čeprav so se nekateri prebivalci začeli izseljevati v dolino in večja mesta.

=== 20. stoletje ===
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Lovrenc pomembno središče odporniškega gibanja na Pohorju. Že leta 1941 je bila v kraju ustanovljena prva uporniška skupina, ki je pripravljala napad na nemško posadko, vendar je bila izdana in več članov je bilo ustreljenih v Mariboru. Med padlimi borci je bil tudi Štefan Vresnik, v čigar spomin danes stoji spomenik ob njegovi rojstni hiši. Kljub temu so se partizanske akcije nadaljevale. Ruška četa je leta 1942 uničila Lešnikovo žago, enote Pohorskega odreda in [[Zidanškova brigada|Zidanškove brigade]] pa so izvajale številne napade v okolici. V noči na 23. avgust 1944 je [[Šercerjeva brigada]] uničila nemško postojanko v Lovrencu in zaplenila veliko orožja. Po tem dogodku je bil kraj do novembra istega leta osvobojen, nakar je sledila velika nemška ofenziva.

Po vojni so v Lovrencu zgradili spomenik 36 padlim borcem in uredili skupni grob žrtev fašizma na pokopališču.

V povojnih letih je Lovrenc doživel hitro industrializacijo. Na osnovi tradicionalnih obrti so se razvile večje industrijske enote, med njimi Tovarna kos in srpov, žaga, zabojarna in obrat podjetja Marles, ki je izdeloval montažne hiše. 

V 60. in 70. letih 20. stoletja se je začela razvijati tudi turistična dejavnost. Ustanovljeno je bilo turistično društvo, zgrajeni so bili penzion Jelen, restavracija Pohorje, športna igrišča, sankališča in smučišča. Kraj je postal znan kot pohorsko letovišče s številnimi možnostmi za rekreacijo.

Ob koncu stoletja je Lovrenc ohranil svoj industrijski značaj, a se je vse bolj usmerjal tudi v trajnostni turizem in ohranjanje naravne dediščine. 

==Prebivalstvo==

=== Priseljevanje ===
Za poselitev je bilo kmetijstvo gospodarska osnova, ki je kazala človeku pot na Pohorje ter ga učila, da je krčil gozd in se postopoma udomačil zelo zgodaj na pohorskih nižinah in višinah. Sam potek naseljevanja je še malo proučen. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u, dokazuje, da so tu ljudje bivali že v kameni dobi. Ugotovljeni so tudi sledovi rimskih cest, ki vodijo visoko na Pohorje, kjer so izkoriščali pohorske [[kamnolom]]e.

Prvi naseljenci Lovrenške doline so bili kmetje s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kar se še danes pozna v mehki koroški govorici. Do 13. stoletja je kraj doživljal hitro preobrazbo z močno [[kolonizacija|kolonizacijo]]. Vse več priseljencev je prihajalo iz Koroške. V 14. stoletju se je z razmahom ovčereje razširil naselitveni prostor v še višje lege Pohorja. Novi živinorejsko-ovčarski kmetijski obrati, imenovani srnice ali švajge, so omenjeni tudi na [[Kumen|Kumnu]].[[slika:1920s postcard of Lovrenc na Pohorju.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju v 1920. letih]]

Čeprav so možnosti za kmetovanje tod razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v pretelkosti razvila zaradi razpoložljive vodne sile in lesa iz okoliških gozdov. V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile [[Radoljna|Radoljne]], kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni [[Nemci]] z [[Bavarska|Bavarske]], ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic, svoj davek pa je terjala tudi [[prva svetovna vojna]]. Vsa kasnejša desetletja pa je število prebivalcev naraščalo. Leta 1981 je imel Lovrenc okoli 2000 prebivalcev, danes pa jih že šteje več kot 3000.
Iz tradicije žag, kovačij, usnjarne, steklarne in talilnice železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja, sta nastala tovarna kos in srpov in lesnopredelovalni obrat s prizvodnjo montažnih hiš.&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Spreminjanje števila prebivalcev v Lovrencu  v obdobju 1869 do 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/|website=PxWeb|accessdate=2025-11-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
! leto !! 1869 !! 1881 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1931 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991
!2002
!2010
!2015
!2020
!2025
|-
| število preb:|| 1096 || 1100 || 1155|| 1213 || 1278 || 1116 || 1428 || 1603 || 1717 || 1884 || 2045|| 2019 
|2000
|1983
|2002
|1920
|1926
|}
&lt;/center&gt;
Starostne kategorije prebivalstva v Lovrencu so v letu 1981 bile: delež mlade kvote prebivalstva do 15 let je znašal 25,8%, produktivne 59,9% in najstarejše kategorije do 60 let, 14,3%. tudi razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom se je spreminjalo skozi desetletja. V letu 1961 je bila tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji, nekoliko manj v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi v trgovini je bila zaposlenost visoka. Do leta 1971 se pokaže še večji priliv aktivnega prebivalstva v industriji, ki se stopnjuje v leto 1981. Prebivalci so začeli iskati zaslužek v bližnjih večjih središčih, kjer je bila možna zaposlitev v naglo razvijajoči industriji. K temu je pripomogla tudi boljša prometna povezava do kraja. Delež zaposlenih se je povečal tudi v drugih dejavnostih, predvsem v gradbeništvu, prometu, kulturi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v družbeno-političnih dejavnostih.

Tabela prikazuje aktivno prebivalstvo po dejavnosti v letih 1961, 1971 ter 1981:
&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Panoge dejavnosti !! 1961 !! 1971 !! 1981
|-
| Industrija in rudarstvo || 302 || 362 || 501
|-
| Kmetijstvo || 60 || 46 || 27
|-
| Gozdarstvo || 90 || 74 || 51
|-
| Gradbeništvo || 21 || 23 || 31
|-
| Promet in zveze || 11|| 27 || 30
|-
| Trgovina || 52 || 48 || 50
|-
| Gostinstvo in turizem || 1 ||  48 || 11
|-
| Obrt || 41 || 33|| 24
|-
| Stnovanjsko-komunalne dejavnosti || 4 || 2 || 2
|-
| Izobraževanje, kulturne dejavnosti || 23 || 42 || 40
|-
| Zdravstvo, socialno varstvo || 4 || 42 || 39
|}
&lt;/center&gt;

=== Šolstvo in izobrazba ===

==== Šolstvo ====
Prvi šolski pouk je bil organiziran leta 1809 v zasebni hiši, kjer so otroci dobivali osnovno izobrazbo in verski pouk. 1821 je bila uradno ustanovljena osnovna šola s šestimi oddelki. Pouk je obsegal branje, pisanje, računanje in osnovni verski nauk. Leta1825 je bila zgrajena prva namensko šolska stavba v Lovrencu, ki je služila kot centralna šolska ustanova trga. V tem času so se šole pogosto povezovale z narodnim prebujanjem Slovencev, zlasti preko bralnic in zadružnih dejavnosti. Šola je postala središče kulturnega in narodnega življenja. Leta 1897je bil  zgrajen obsežen šolski objekt, ki je bil v 20. stoletju večkrat adaptiran da bi zadostil potrebam rastočega števila otrok. V času med obema svetovnima vojnama je šola delovala tudi kot partizanska šola in kraj za skrivne aktivnosti upornikov. V povojnem času so v šoli uvedli sodobne učne metode, razširili program za tehnično in gospodinjsko izobraževanje ter omogočili sodelovanje v različnih kulturnih in športnih dejavnostih.

==== Izobrazba prebivalstva ====
Zanimiv kazalec napredka je izobrazbena struktura prebivalstva. Gospodarske dejavnosti zahtevajo vedno več kvalificiranega kadra, s tem pa je povezana zahteva po ustrezni šolski izobrazbi prebivalcev. Vedno večje je število ljudi z ustrezno izobrazbo in vedno manj z nedokončanimi razredi osnovne šole.

Spremembe so nastajale tudi v številu in tipu gospodinjstev. Leta 1948 je bilo v kraju zabeleženih 404 gospodinjstev, leta 1981 608, 1991 pa že več kot 1000 gospodinjstev. V zadnjem času pa se ponovno kaže zanimanje za zemljo, vračanje na domačije... Še največ Lovrenčanov pa poleg služb kmetuje doma.

Spodnje tabele prikazujejo prebivalstvo od 15. leta po šolski izobrazbi za leta 1961, 1971 ter 1981.

&lt;center&gt;
1961:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! !! !! Brez šol !! 4.razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano
|-
| Skupaj || 1360 || 150 || 895 || 102 || 165 || 28 || 7 || 6 || 7
|-
| % || 100 || 11 || 65.8 || 7.5 || 12.1 || 2.1 || 0.5 || 0.5 || 0.5
|}

1971:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano
|-
| Skupaj || 1567 || 135 || 641 || 455 || 236 || 72 || 13 || 6 || 9
|-
| % || 100 || 8.6 || 40.9 || 29 || 15 || 4.6 || 0.9 || 0.4 || 0.6
|}

1981:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano
|-
| Skupaj || 1520 || 19 || 39 || 922 || 363 || 141 || 19 || 16 || 1
|-
| % || 100 || 1.2 || 2.6 || 60.7 || 23.9 || 9.3 || 1.2 || 1 || 0.1
|}

&lt;/center&gt;

==Gospodarstvo==
V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še [[fužinarstvo]] (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut).

Danes se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, med njimi tudi z [[čebelarstvo]]m. Leta 2011 je [[Čebelarsko društvo Lovrenc]] praznovalo 90 let.

===Obrt===
Način življenja v 19.stoletju je bil tak, da so ljudje delali le za lastne potrebe. Nekmečka opravila obrtne narave so zato posebej priučeni ljudje opravljali na domu naročnika. Podatki o obrtnikih so zelo skopi. Za leto 1843 navaja vir, da je bilo v Lovrencu 11 obrtnikov. V opisu lovrenškega trga je navedeno, da bi naj leta 1840 bile v Lovrencu dve [[gostilna|gostilni]] in da so najštevilnejši trški obrtniki mlinarji, krojači in čevljarji, bili združeni v [[ceh]]e. Zaradi zaprtosti trga je bil splošni videz, da ni bilo razvito ne obrtništvo in ne trgovina. Začetek 20. stoletja lahko ocenimo kot zlato dobo lovrenške obrti.

== Sakralni objekti ==
V Lovrencu na Pohorju in njegovi neposredni okolici stoji več pomembnih sakralnih stavb, ki odražajo večplastno zgodovino naselitve, verskega življenja in umetnostnega razvoja. Najstarejši sakralni objekti segajo že v 11. stoletje.

=== Župnijska cerkev sv. Lovrenca ===
Župnijska cerkev sv. Lovrenca, zaščitnika kraja, stoji na vzpetini nad trgom in je osrednji verski spomenik Lovrenca na Pohorju. Njeni začetki segajo v konec 11. stoletja, ko je tu stal majhen samostan šentpavelskega reda. Prvotna cerkev, omenjena že leta 1184, je bila zgrajena v romanskem slogu. Skozi stoletja je bila večkrat prezidana – po uničenju v požaru leta 1407 je bila cerkev ponovno postavljena, nato pa leta 1766 temeljito prenovljena v baročnem slogu, ki ga ohranja še danes.

V notranjosti cerkve se nahaja bogata baročna oprema iz tretje četrtine 18. stoletja. Pri tem je pomembno delo mariborskega kiparja [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]], ki je ustvaril večino oltarjev in prižnico. Glavni oltar je posvečen sv. Lovrencu. Med stranskimi oltarji izstopa oltar sv. Boštjana, postavljen v spomin na kugo iz leta 1680. V cerkvi je ohranjen tudi lep baročni prižnični stolp, bogato okrašen s pozlato, ter orgle, ki so bile v 19. stoletju večkrat obnavljane.

Cerkev obdaja nekdanji taborni zid, ki je nekoč služil obrambi pred turškimi vpadi in roparskimi napadi. Zid so porušili leta 1867, vendar so ohranjeni njegovi ostanki v okolici cerkvenega obzidja.

=== Cerkev sv. Križa ===
Cerkev sv. Križa stoji sredi trga in predstavlja pomemben arhitekturni in kulturni spomenik Lovrenca. Prvič se omenja že leta 1381. Sedanja stavba izvira iz leta 1659, medtem ko je zvonik dodan na začetku 18. stoletja. Cerkev je bila dvakrat uničena v požarih, po katerih so jo domačini vedno znova obnovili. Na to spominja znamenita slika sv. Florijana, naslikana leta 1776 po naročilu trškega sveta. Na njej je upodobljen Lovrenc v svoji prvotni podobi iz časa Marije Terezije – s trgom, lesenimi hišami in tipičnim pohorskim ozadjem. Avtor slike je bil Jožef Görzler, eden pomembnejših štajerskih slikarjev 18. stoletja. Notranjost cerkve odraža značilnosti poznega baroka.

=== Cerkev sv. Radegunde ===
Na južnem robu naselja stoji cerkev sv. Radegunde, ki je bila prenovljena in preoblikovana leta 1688 ter ponovno leta 1868, ko so leseni strop zamenjali z opečnim obokom. Cerkev sv. Radegunde je bila nekoč pomembna romarska točka za prebivalce iz okoliških vasi in pohorskih zaselkov. Posvečena je sv. Radegundi, frankovski kraljici in svetnici, ki je simbol krščanske dobrote in skromnosti. 

=== Kapela sv. Miklavža ===
Na glavnem trgu stoji kapela sv. Miklavža, postavljena med letoma 1754 in 1825. Njena gradnja je povezana z dravsko splavarsko tradicijo, saj je bil Lovrenc nekoč sedež flosarskega ceha. Splavarji, ki so po Dravi vozili les in pohorske izdelke do Maribora in naprej, so sv. Miklavža častili kot svojega zavetnika in zaščitnika na vodnih poteh. V kapeli se nahaja kamnita plastika sv. Miklavža, delo kiparja Filipa Strauba, enega vodilnih štajerskih kiparjev 18. stoletja.

=== Kapela Marije Sedem žalosti ===
Na pokopališču, ki je bilo leta 1866 prestavljeno z okolice župnijske cerkve na sedanjo lokacijo, stoji kapela Marije Sedem žalosti, zgrajena leta 1868. Gre za manjšo, a umetnostno bogato kapelo v neogotskem slogu, posvečeno Devici Mariji v njenih sedmih žalostih.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{navedi knjigo|series=Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder|title=Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem|first=Alfred|last=Hölder|year=1883|volume=4|lang=de, sl|cobiss=30238209|publisher=Cesarskokraljeva centralna statistična komisija}}  
* {{navedi knjigo|series=Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder|title=Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|first=Alfred|last=Hölder|year=1894|volume=6|lang=de, sl|cobiss=30238209|publisher=Cesarskokraljeva centralna statistična komisija}}  
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* {{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900.|volume=4|year=1906|publisher=Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija|cobiss=13067874|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R5C3LOK4}}  
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}
* {{navedi knjigo|series=Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel|title=Specialni krajevni repetorij za Štajersko|volume=4|year=1918|publisher=Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna|cobiss=41666305}}
* {{navedi knjigo|title=Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine|year=1937|location=Ljubljana|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|cobiss=17618945|editor-first=Guido|editor-last=Zupan}}
* {{navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Državna založba Slovenije|year=1976|editor-first=Roman|editor-last=Savnik|cobiss=18172417}}
* {{navedi knjigo|editor-first1=Milan|editor-last1=Orožen Adamič|editor-first2=Drago|editor-last2=Perko|editor-last3=Kladnik|editor-first3=Drago|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|year=1995|isbn=86-341-1141-5|cobiss=36607233}}  

== Glej tudi ==
* [[Župnija Lovrenc na Pohorju]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Lovrenc na Pohorju}}
* [http://www.lovrenc.si Občina Lovrenc na Pohorju]
* [http://www.lovrenc.net Lovrenčan - Lovrenška spletna stran namenjena predstavitvi dejavnosti društev in posameznikov, ohranjanju dediščine, razmišljnjem in promociji lepot kraja]

{{Trgi v Sloveniji}}

{{Lovrenc na Pohorju}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Lovrenc na Pohorju| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju]]
[[Kategorija:Trgi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>loblbkskzgx22udhcl4z9f7b6kg3pk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Jud</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142071</id>
    <revision>
      <id>6672659</id>
      <parentid>6662031</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>dopolnitev in ureditev besedila, dodani viri</comment>
      <origin>6672659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19700" sha1="b7swd0c4o52vucmkx61aucbn6ogvmyo" xml:space="preserve">'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;, † [[april]] [[2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; 

== Novinarska pot ==
Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] -pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Publicistka in pisateljica ==
V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  v katerih je opisovala zakulisna dogajanja v novinarstvu, politiki in gospodarstvu v Sloveniji.

Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, &quot;ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt;. O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora &quot;Marku-Čarku&quot; plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}&lt;/ref&gt; Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj že prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo &quot;med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;  

Tretja knjigo z naslovom ''Enron''&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&amp;contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; ni dosegla posebnega odmeva.

Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z  otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice,''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}&lt;/ref&gt; ki jo je leta 2014 napisala z  nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}&lt;/ref&gt; [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; &quot;Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji?&quot; je menila Ana Jud.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

== Zasebno ==
Otroštvo je preživela v [[Matjaševci]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}&lt;/ref&gt; Nekdanji mož je tudi prvi objavil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt; ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;.

Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}&lt;/ref&gt; ter odvečno težo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}&lt;/ref&gt;.

Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na Novinarsko častno razsodišče ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt;. Posebej odmeven in dolgotrajen pa je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&amp;view=detail&amp;contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.&lt;/ref&gt;. Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Bibliografija==

=== ''KNJIGE'' ===
* ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.]
* ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf] 
* ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}&lt;/ref&gt;
* ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

=== IZBRANI ČLANKI ===

* ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 
* ''Mobi prostitutke : zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?''  Reporter, 2. 5. 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==

* [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] &lt;small&gt;(web.archive.org - 23. julij 2008)&lt;/small&gt;
{{Wikinavedek}}
{{normativna kontrola}}{{Bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]</text>
      <sha1>b7swd0c4o52vucmkx61aucbn6ogvmyo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672662</id>
      <parentid>6672659</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:15:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>zatipki</comment>
      <origin>6672662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19733" sha1="gl85trrb7diydisvxurioefov8850qm" xml:space="preserve">'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;, † [[april]] [[2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; 

== Novinarska pot ==
Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] -pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Publicistka in pisateljica ==
V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  v katerih je opisovala zakulisna dogajanja v novinarstvu, politiki in gospodarstvu v Sloveniji.

Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, &quot;ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt;. O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora &quot;Marku-Čarku&quot; plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}&lt;/ref&gt; Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj že prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo &quot;med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;  

Tretja knjigo z naslovom ''Enron''&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&amp;contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; ni dosegla posebnega odmeva.

Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z  otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice,''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}&lt;/ref&gt; ki jo je leta 2014 napisala z  nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}&lt;/ref&gt; [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; &quot;Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji?&quot; je menila Ana Jud.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

== Zasebno ==
Otroštvo je preživela v [[Matjaševci]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}&lt;/ref&gt; Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt; ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}&lt;/ref&gt; ter odvečno težo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}&lt;/ref&gt;.

Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt;. Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&amp;view=detail&amp;contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.&lt;/ref&gt;. Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Bibliografija==

=== ''KNJIGE'' ===
* ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.]
* ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf]
* ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}&lt;/ref&gt;
* ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

=== IZBRANI ČLANKI ===

* ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 
* ''Mobi prostitutke : zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?''  Reporter, 2. 5. 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==

* [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] &lt;small&gt;(web.archive.org - 23. julij 2008)&lt;/small&gt;
{{Wikinavedek}}
{{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]</text>
      <sha1>gl85trrb7diydisvxurioefov8850qm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672981</id>
      <parentid>6672662</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:15:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>Popravljeni zatipki, dodan podatek o knjigah</comment>
      <origin>6672981</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20440" sha1="9nob6uc6exsb1nezqcj2eatb7zue6zn" xml:space="preserve">'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;, † [[april]] [[2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; 

== Novinarska pot ==
Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Publicistka in pisateljica ==
V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, &quot;ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt; O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora &quot;Marku-Čarku&quot; plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}&lt;/ref&gt; Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo &quot;med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;  

Tretja knjigo z naslovom ''Enron''&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&amp;contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal [[Enron]], ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav ''enron'' značilen kar za Slovenijo kot celoto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: „Enron”|url=https://situacija.wordpress.com/2008/01/18/ana-jud-%e2%80%9eenron%e2%80%9d/|website=Neodvisni politični dnevnik|date=2008-01-18|accessdate=2026-05-08}}&lt;/ref&gt;

Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: [[Mićo Mrkaić]] za Operacijo Direkt, [[Rado Pezdir]] za Dosje Rokomavhi ter [[Dejan Steinbuch]] in Rado Pezdir za Enron.

Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z  otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice,''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}&lt;/ref&gt; ki jo je leta 2014 napisala z  nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}&lt;/ref&gt; [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; &quot;Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji?&quot; je menila Ana Jud.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

== Zasebno ==
Otroštvo je preživela v [[Matjaševci]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}&lt;/ref&gt; Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt; ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}&lt;/ref&gt; ter odvečno težo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}&lt;/ref&gt;.

Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt;. Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&amp;view=detail&amp;contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.&lt;/ref&gt;. Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Bibliografija==

=== ''KNJIGE'' ===
* ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.]
* ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf]
* ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}&lt;/ref&gt;
* ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

=== IZBRANI ČLANKI ===

* ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 
* ''Mobi prostitutke : zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?''  Reporter, 2. 5. 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==

* [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] &lt;small&gt;(web.archive.org - 23. julij 2008)&lt;/small&gt;
{{Wikinavedek}}
{{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]</text>
      <sha1>9nob6uc6exsb1nezqcj2eatb7zue6zn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672983</id>
      <parentid>6672981</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:22:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>zatipki, font itd.</comment>
      <origin>6672983</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20654" sha1="mggzxqmilotcyoq9z8afcgnflv6ekmj" xml:space="preserve">'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;, † [[april]] [[2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; 

== Novinarska pot ==
Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Publicistka in pisateljica ==
V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, &quot;ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt; O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&amp;view=detail&amp;contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora &quot;Marku-Čarku&quot; plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}&lt;/ref&gt; Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo &quot;med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;  

Tretja knjigo z naslovom ''Enron''&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&amp;contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu&lt;/ref&gt; ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal [[Enron]], ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav ''enron'' značilen kar za Slovenijo kot celoto.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: „Enron”|url=https://situacija.wordpress.com/2008/01/18/ana-jud-%e2%80%9eenron%e2%80%9d/|website=Neodvisni politični dnevnik|date=2008-01-18|accessdate=2026-05-08}}&lt;/ref&gt;

Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: [[Mićo Mrkaić]] za ''Operacijo Direkt''&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;, [[Rado Pezdir]] za ''Dosje Rokomavhi''&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; ter [[Dejan Steinbuch]] in Rado Pezdir za ''Enron''&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;.

Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z  otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice/Beware of the fox,''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}&lt;/ref&gt; ki jo je leta 2014 napisala z  nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}&lt;/ref&gt; [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; &quot;''Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji''?&quot; je menila Ana Jud.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

== Zasebno ==
Otroštvo je preživela v [[Matjaševci]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;, zgodnjo mladost, do preselitve v Ljubljano ob začetku študija, pa v Murski Soboti&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;. 

Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}&lt;/ref&gt; Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt; ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}&lt;/ref&gt; ter odvečno težo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}&lt;/ref&gt;.

Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}&lt;/ref&gt; Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&amp;view=detail&amp;contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.&lt;/ref&gt; Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Bibliografija==

=== ''KNJIGE'' ===
* ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.]
* ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}&lt;/ref&gt; Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf]
* ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}&lt;/ref&gt;
* ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

=== IZBRANI ČLANKI ===

* ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 
* ''Mobi prostitutke: zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?''  Reporter, 2. 5. 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==

* [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] &lt;small&gt;(web.archive.org - 23. julij 2008)&lt;/small&gt;
{{Wikinavedek}}
{{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]</text>
      <sha1>mggzxqmilotcyoq9z8afcgnflv6ekmj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miklavž na Dravskem polju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142911</id>
    <revision>
      <id>6672735</id>
      <parentid>6670744</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:46:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6202" sha1="fj4rzbrskr2bk03utt2s051jdm50zvn" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10147751_b4
| latd = 46 |latm = 30 |lats = 20.69 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 41 |longs = 57.6 |longEW = E
|najdisi=Miklavž+na+Dravskem+polju
|slika=
|povrsina=4,96
|prebivalstvo=4558
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=259,5
|postna=2204
|posta=Miklavž na Dravskem polju
|obcina=Miklavž na Dravskem polju
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Miklavž (do 1955)|ime=Miklavž na Dravskem polju}}
'''Miklavž na Dravskem polju''' (do leta 1955 ''Sveti Miklavž'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] z okoli 4.000 prebivalci in je središče [[Občina Miklavž na Dravskem polju|istoimenske občine]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. 

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Nikolaj iz Mire|svetem]] [[Nikolaj iz Mire|Miklavžu]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' preimenovano iz »Sveti Miklavž« v »Miklavž na Dravskem polju«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Leži na [[Dravsko polje|Dravskem polju]] na desnem bregu [[Drava|Drave]] oz. dravski terasi. Skozenj poteka pomembna cesta, ki povezuje [[Avstrija|Avstrijo]] s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Je tudi središče istoimenske [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Občine Miklavž na Dravskem polju]], ki je bila ustanovljena leta 1998 in obsega še naselja: [[Dobrovce]], [[Dravski Dvor]] in [[Skoke]]. 

V kraju so osnovna šola, vrtec, gasilski dom, kulturni dom, zdravstveni dom, pošta in banka ter najstarejši slovenski aeroklub [[Letalski center Maribor]]. Na šoli se šola okoli 630 učencev in na njej uči okoli 60 učiteljev.

Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.miklavz.si/podrocje.aspx?id=190&amp;langid=1060 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-01-26 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122114/http://www.miklavz.si/podrocje.aspx?id=190&amp;langid=1060 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==

[[Slika:rimski ostanki.png|right|thumb|250px|Ostanki rimske lončenine, ki so jih odkrili ob gradnji bencinske postaje v Miklavžu]]

Na tem območju so odkrili številne ostanke iz [[starorimska civilizacija|rimskih]] časov, med drugim rimske [[gomila|gomile]]. Del rimskih spomenikov so uporabili kot temelje za kasnejšo cerkev.

Miklavž je prvič pisno omenjen leta 1202 kot naselje dokaj premožnih kmetov. Sredi 16. stoletja so v kraju zgradili prvi vodni mlin, ki je stal ob Miklavškem ribniku.

Staro jedro leži na robu terase nad staro strugo Drave, kjer se je že v srednjem veku razvilo naselje ob kapelici, ki so jo postavili splavarji, ki so tam po [[Drava|Dravi]] splavarili les. Iz kapelice se je postopoma gradila cerkev, okoli cerkve pa je raslo naselje. Cerkev so začeli gradit v 16. stoletju. Zgrajena je v romanskem slogu, gradja pa je bila končana leta 1662. Leta 1778 je cerkev dobila renesančni oltar.&lt;ref name=&quot;miklavz.si&quot;&gt;http://www.miklavz.si/podrocje.aspx?id=192&amp;langid=1060{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Ob koncu 18. stoletja je v neposredni bližini cerkve začela delovati prva šola.

Leta 1885 je bila v Miklavžu zgrajena prva gostilna, imenovana Pri stari lipi. V bližini je bil tudi studenec, ki je služil kot vir pitne vode za tista gospodinjstva, ki niso imela svojega studenca.

Leta 1951 so člani aerokluba začeli graditi športno letališče v naselju Skoke: hangar, travnato stezo, ravnati zemljišče in graditi vse pomožne objekte. Leta 1953 se je aeroklub [[Letalski center Maribor]] preselili iz [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] v Mariboru v Skoke. Domačini so od takrat ponosni na svoje letališče in je del identitete kraja, saj jih veliko tudi aktivno leti v klubu.

Novejši del kraja se je razvil na obeh straneh [[cesta|glavne ceste]] in do dovodnega kanala [[hidroelektrarna Zlatoličje|hidroelektrarne ''Zlatoličje'']].

=== Dvorec ===

Prva omemba dvorca sega v 15. stoletje. V 17. stoletju so ga tedanji lastniki Herbersteini dogradili. Uporabljali so ga predvsem v času lovskih pohodov.&lt;ref name=&quot;miklavz.si&quot;/&gt;

== NOB ==
Okupator je [[10. avgust]]a [[1941]] v bližini ustrelil skupino 6 sodelavcev in organizatorjev osvobodilnega gibanja. V letih [[1943]] in [[1944]] je okupator na tem območju odkril in uničil nekaj pomembnih postojank [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.miklavz.si/podrocje.aspx?id=0&amp;langid=1060/Občina Miklavž]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Spletna stran občine Miklavž na dravskem polju

{{Miklavž na Dravskem polju}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Miklavž na Dravskem polju]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Miklavž na Dravskem polju| ]]</text>
      <sha1>fj4rzbrskr2bk03utt2s051jdm50zvn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Baku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>143723</id>
    <revision>
      <id>6672638</id>
      <parentid>6616020</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:18:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53841" sha1="plxcoiitjuu5665ywvxb6qpl46hacay" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                     = Baku
|native_name              = Bakı
|settlement_type          = [[glavno mesto]]
|nickname                 = Mesto vetrov (Küləklər şəhəri)
|motto                    = 
| image_skyline      = {{multiple image
|perrow = 1/2/2/2/1
|border = infobox
|total_width = 275
|image1 = Gyz-galasy-devichja-bashnja-azerbajdzhan-37.jpg
|caption1 = [[Staro mesto Baku]] in [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]]
|image2 = Şirvanşahlar saray kompleksi.jpg
|caption2 = [[Širvanšahova palača]]
|image3 = Evening Baku, Azerbaijan.jpg
|caption3 = ulica Nizami
|image4 =
|caption4 = [[Center Hejdarja Alijeva]]
|image6 = Church of Saviour in Baku.jpg
|caption6 = [[Odrešenikova cerkev, Baku|Odrešenikova cerkev]]
|image7 = Ateshgah Fire Temple.jpg
|caption7 = [[Atešgah]]
|image8 = Bakü gece görünüşü.jpg
|caption8 = Pogled na mesto in Bakujski zaliv
}}
|imagesize                = 
|image_caption            = 
|image_flag               =
|image_seal               = 
|image_shield             = Coat of arms of Baku.svg
|pushpin_map              = Azerbajdžan
|pushpin_label_position   = bottom
|pushpin_map_caption      =Geografski položaj v Azerbajdžanu
|coordinates_region       =AZ
|latd=40 |latm=23 |lats=43|latNS=N
|longd=49 |longm=52 |longs=56|longEW=E
|coordinates_display=inline,title
|subdivision_type         = Država
|subdivision_name         = {{AZE}}
|subdivision_type1        = 
|subdivision_type2        = Regija
|subdivision_name2        = Gospodarska regija Baku
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|government_type          = 
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = Eldar Azizov
|leader_title1            = 
|leader_name1             = 
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|area_total_km2           = 2140
|area_footnotes           =&lt;ref name=&quot;DENSITY&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/010.shtml#s11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071124164655/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/010.shtml#s11|archivedate=2007-11-24|title=Administrative, density and territorial units and land size by economic regions of Azerbaijan Republic for January 1. 2007|accessdate=17 July 2009|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|elevation_m              = - 28
|population_total         = 2.616.948
|population_footnotes     = &lt;ref&gt;Census of 1 October 2019 - State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan (web).&lt;/ref&gt;
|population_as_of         = 2019
|population_density_km2=1214
|population_metro=      3.675.000 &lt;ref name=&quot;citypopulation.de&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.citypopulation.de/world/Agglomerations.html | title=Major Agglomerations of the World | publisher=Citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;
| population_demonym      = Bakujčan, Bakujčanka ({{lang|az|Bakılı}})
|postal_code_type         = Poštna številka
|postal_code              = AZ1000
|area_code                = 12
|website                  = http://www.bakucity.az
|timezone                 = 
|utc_offset               = +4
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|blank_name               = Avtomobilska oznaka
| footnotes               = {{designation list |embed = yes
|designation1 = WHS
|designation1_offname = Obzidano mesto Baku s Širvanšahovo palačo in Deviškim stolpom
|designation1_date = 2000 &lt;small&gt;(24. zasedanje)&lt;/small&gt;
|designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/958 958]
|designation1_criteria = iv
|designation1_type = kulturno
 | designation1_free1name   = Ogrožena
 | designation1_free1value  = 2003–2009
 | designation1_free2name   = Regijua
 | designation1_free2value  = Azija, Evropa 
}}
}}

'''Baku''' ({{jezik-az|Bakı}}, {{jezik-fa|بادکوبه|rtl=yes|Badkube}}&lt;ref name=&quot;Web.archive.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://iranchamber.com/podium/culture/020920_politicizing_linguistics.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071013212555/http://iranchamber.com/podium/culture/020920_politicizing_linguistics.php |archivedate=13.10.2007 |title=Culture &amp; Religion on Podium: Politicizing Linguistics |publisher=Web.archive.org |accessdate=25. 8. 2009 |url-status=dead |df=dmy}}&lt;/ref&gt; ali {{jezik-fa|باراکا|rtl=yes|Baraca}}; {{jezik-hy|Պակովան|Pakovan}}) je [[glavno mesto]] [[Azerbajdžan]]a in največje [[mesto]] v državi. Leži na južni obali [[Abšeron|Abšeronskega polotoka]] ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Baku je 28 metrov pod morsko gladino, zaradi česar je najnižje ležeča nacionalna prestolnica na svetu in tudi največje mesto na svetu pod morsko gladino. Moderni Baku je sestavljen iz treh delov, iz notranjega mesta, novega dela in sovjetskega dela. Baku je glavno mesto Azerbajdžana - je edina metropola v državi in ​​približno 25 % vseh prebivalcev države živi v metropolitanskem območju Bakuja.

Baku je razdeljen na dvanajst upravnih rajonov in 48 mestnih sosesk. Med njimi so mesta na otokih Bakujskega arhipelaga, pa tudi industrijsko naselje Neft Daşları, zgrajeno na naftnih ploščadih 60 kilometrov stran od mesta Baku v Kaspijskem jezeru. Staro mesto, ki vsebuje Širvanšahovo palačo in Deviški stolp, je bilo leta 2000 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/958/|title=Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower|website=UNESCO|access-date=11 April 2023}}&lt;/ref&gt;

Mesto je znanstveno, kulturno in industrijsko središče Azerbajdžana. Tam imajo svoje sedeže številne pomembne azerbajdžanske ustanove. V 2010-ih je Baku postal prizorišče velikih mednarodnih dogodkov. Gostil je 57. Pesem Evrovizije leta 2012, Evropske igre 2015, 4. Islamske solidarnostne igre, Veliko nagrado Evrope leta 2016, Veliko nagrado Azerbajdžana od leta 2017, finale Evropske lige UEFA 2018–19, UEFA Euro 2020 in Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah 2024.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=James |first1=William |title=Explainer: What is the point of a UN climate COP? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-is-point-un-climate-cop-2024-11-09/ |access-date=11 November 2024 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Khan |first1=Yusuf |title=Welcome to Baku, a City Built on Oil Hosting the World's Climate Conference |url=https://www.wsj.com/articles/welcome-to-baku-a-city-built-on-oil-hosting-the-worlds-climate-conference-ba3d7e58?mod=lead_feature_below_a_pos1 |access-date=11 November 2024 |work=The Wall Street Journal}}&lt;/ref&gt; Mednarodno morsko trgovsko pristanišče Baku je sposobno pretovoriti dva milijona ton generalnega in suhega razsutega tovora na leto.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Port of Baku |url=http://www.worldportsource.com/ports/AZE_Port_of_Baku_2192.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721064024/http://www.worldportsource.com/ports/AZE_Port_of_Baku_2192.php |archive-date=21 July 2011 |access-date=23 December 2010 |publisher=World Port Source}}&lt;/ref&gt; Baku je znan po ostrih vetrovih, kar se odraža v njegovem vzdevku ''Mesto vetrov''.

== Etimologija ==
Baku je dolgo potrjen pod perzo-arabskim imenom باکو (Bākū). Zgodnji arabski viri mesto omenjajo tudi kot Bākuh in Bākuya,&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Dunlop |first1=D.M. |url=http://nessia.org/files/original/7fb5287183e94fb6ea34e8c74d7f9de9.pdf |title=Historic Cities of the Islamic World |last2=Bennigsen |first2=A. |last3=Bosworth |first3=C.E. |publisher=Brill |year=2007 |editor-last=Bosworth |editor-first=C. Edmund |editor-link= |location=Leiden &amp; Boston |page=47 |author-link3= |access-date=18 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180920151802/http://nessia.org/files/original/7fb5287183e94fb6ea34e8c74d7f9de9.pdf |archive-date=20 September 2018 }}&lt;/ref&gt; ki vsi izvirajo iz perzijskega imena. Nadaljnja etimologija ni jasna.

Priljubljena etimologija&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://bakucity.preslib.az/en/page/oj8veb7H6a|title=The origin and etymology :: Baku|website=bakucity.preslib.az|access-date=3 January 2021|archive-date=16 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116062050/https://bakucity.preslib.az/en/page/oj8veb7H6a|url-status=live}}&lt;/ref&gt; v 19. stoletju je menila, da izhaja iz perzijščine بادکوبه (Bâd-kube, kar pomeni ''mesto, ki ga razbija veter'', zloženka iz ''bād'', 'veter' in ''kube'', ki je zakoreninjen v glagolu کوبیدن kubidan, 'tolči', kar se nanaša na kraj, kjer bi bil veter močan in piha, kot je v primeru Bakuja, za katerega je znano, da doživlja hude zimske snežne nevihte in ostre vetrove).To priljubljeno ime (''Badkubə'' v moderni azerbajdžanski pisavi) se je kot vzdevek za mesto uveljavilo v 19. stoletju (npr. uporablja se v Akinčiju, zvezek 1, številka 1, str. 1), odraža pa se tudi v sodobnem vzdevku mesta kot ''Mesto vetrov'' ({{lang-az|Küləklər şəhəri}}). Druga in še manj verjetna ljudska etimologija pojasnjuje, da ime izhaja iz ''Baghkuy'', kar pomeni 'božje mesto'. ''Baga'' (zdaj بغ bagh) in ''kuy'' sta staroperzijski besedi za 'boga' oziroma 'mesto'; ime ''Baghkuy'' lahko primerjamo z ''Baghdād'' ('od Boga dano'), v katerem je ''dād'' staroperzijska beseda za 'dati'.

Med sovjetsko vladavino je bilo mesto v cirilici črkovano kot ''Baky'' v azerbajdžanščini (medtem ko je bilo rusko črkovanje in je še vedno ''Баку'', Baku). Sodobno azerbajdžansko črkovanje, ki od leta 1991 uporablja latinico, je ''Bakı''; premik iz perzo-arabske črke ''و (ū)'' v cirilico ''ы'' in pozneje latinski ''ı'' lahko primerjamo s tistim v drugih azerbajdžanskih besedah ​​(npr. primerjaj ''قاپو qāpū'' v starem perzo-arabskem črkovanju s sodobnim azerbajdžanskim ''qapı'', 'vrata') ali v priponah, saj se je ''و'' pogosto uporabljal za prepis harmonije samoglasnikov v azerbajdžanščini (kar je bila praksa tudi v osmanski turščini).

== Zgodovina ==
=== Antika ===
[[File:Qobustan inscription.jpg|thumb|Rimski kamniti napis v Gobustanu iz let 84–96 našega štetja]]

Sledovi človeške poselitve na območju današnjega Bakuja segajo v [[kamena doba|kameno dobo]]. V bližini Bayila so odkrili kamnine iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], na ozemlju starega mesta pa bronasto figuro majhne ribe. Zaradi tega so nekateri predlagali obstoj bronastodobne naselbine na ozemlju mesta.&lt;ref&gt;[http://azerisite.narod.ru/2.html Город Баку...] {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20140319033931/http://azerisite.narod.ru/2.html |date= 19 March 2014 }} Retrieved on 24 June 2006&lt;/ref&gt; Blizu Nardarana je kraj, imenovan Umid Gaya, s prazgodovinskim observatorijem, kjer so slike sonca in različnih ozvezdij vklesane v skalo skupaj s primitivno astronomsko mizo.&lt;ref&gt;Ancient Observatory of Absheron. ''Gobustan'', No 3 (1973)&lt;/ref&gt; Nadaljnja arheološka izkopavanja so razkrila različne prazgodovinske naselbine, avtohtone templje, kipe in druge artefakte na ozemlju sodobnega mesta in okoli njega.

V 1. stoletju našega štetja so [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] organizirali dve kavkaški kampanji in dosegli to, kar je današnji Baku. V bližini mesta, v današnjem [[Gobustan]]u, so ohranjeni rimski napisi iz let 84 do 96 našega štetja – nekaj najzgodnejših pisnih dokazov o tamkajšnjem mestu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title= Azerbaijan – Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace... |url=http://worldheritage.heindorffhus.dk/frame-AzerbaijanBaku.htm |archive-url= https://archive.today/20080102011734/http://worldheritage.heindorffhus.dk/frame-AzerbaijanBaku.htm |archive-date= 2 January 2008 |access-date= 14 October 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nadškofu in zgodovinarju iz 6. stoletja sv. Sofroniju Ciprskem je leta 71 apostol [[sveti Jernej]] pridigal krščanstvo v mestu Albana ali Albanopolis,&lt;ref&gt;The Works of Sophronius, Archbishop of Cyprus (1911). Tiflis. p.397.30&lt;/ref&gt; povezanem z današnjim Bakujem ali [[Derbent]]om,&lt;ref&gt;[http://www.christianevidenceroom.com/TheResurrection.html Evidence of the Resurrection] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080924203801/http://www.christianevidenceroom.com/TheResurrection.html |date=24 September 2008 }}. ''Christian Evidence Room''.&lt;/ref&gt; ki sta ob Kaspijskem jezeru. Sv. Jerneju je uspelo spreobrniti celo člane lokalne kraljeve družine, ki so častili idola Astarota, a so ga pozneje na ukaz poganskega kralja Astijaga mučili tako, da so ga živega odrli in križali z glavo navzdol. Posmrtne ostanke sv. Jerneja so na skrivaj prenesli v Mezopotamijo.&lt;ref&gt;[http://www.orthodox.cn/divenbog/AUGST/25-AUGST.DOC 25 August]. ''Orthodoxy in China''.&lt;/ref&gt;

=== Vzpon Širvanšahov in safavidsko obdobje ===
{{glavni|Širvanšahi}}
[[File:1541-Battle in the war between Shah Isma'il and the King of Shirvan-Shahnama-i-Isma'il.jpg|left|190px|thumb |Miniaturna slika, ki označuje propad Širvanšahov v rokah Safavidov]]

Baku je bil v 8. stoletju našega štetja kraljestvo Širvanšahov. Mesto je bilo pogosto izpostavljeno napadom Hazarjev in (od 10. stoletja) Rusov. Aksitan I. je zgradil mornarico v Bakuju in leta 1170 uspešno odvrnil napad Rusov. Po uničujočem potresu, ki je prizadel Šamaki, glavno mesto Širvana, se je Širvanšahov dvor leta 1191 preselil v Baku.&lt;ref&gt;[http://www.kaspiy.az/rubrics.php?code=316 &quot;Ичери Шехер&quot;: быть или не быть] Retrieved on 25 June 2006 {{webarchive |url= https://web.archive.org/web/20080620120625/http://www.kaspiy.az/rubrics.php?code=316 |date= 20 June 2008 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Sabayil relics.jpg|thumb|Relikvije iz potopljenega gradu Sabayil]]

Širvansko obdobje je močno vplivalo na Baku in preostali del današnjega Azerbajdžana. Med 12. in 14. stoletjem so bile v Bakuju in okoliških mestih zgrajene ogromne utrdbe. Iz tega obdobja so [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]], [[stolp Ramana]], [[trdnjava Nardaran]], grad Šagan, [[trdnjava Mardakan]], [[Okrogla trdnjava Mardakan|okrogli grad]] in tudi [[grad Sabajil]] na otoku v Bakujskem zalivu. Tudi mestno obzidje Bakuja je bilo obnovljeno in okrepljeno.

Do začetka 16. stoletja sta bogastvo in strateški položaj Bakuja pritegnila pozornost njegovih večjih sosedov; v prejšnjih dveh stoletjih je bilo pod oblastjo Kara Kojunluja in Ak Kojunluja s središčem v Iranu. Padec Ak Kojunluja je mesto takoj pripeljal v sfero novonastale iranske rodbine Safavidov, ki jo je vodil kralj (šah) Ismail I. (vladal 1501–1524). Ismail I. je leta 1501 oblegal Baku in ga zavzel; dovolil je Širvanšahom, da ostanejo na oblasti pod safavidsko vrhovnostjo. Njegov naslednik, kralj Tahmasp I. (vladal 1524–1576), je popolnoma odstranil Širvanšahe z oblasti in Baku vključil v provinco Širvan. Baku je ostal sestavni del njegovega cesarstva in zaporednih iranskih rodbin v naslednjih stoletjih, dokler ni bil prepuščen [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] z [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistansko pogodbo]] leta 1813. Rodbina Širvan, ki je vladala Bakuju od 9. stoletja, je ugasnila med safavidsko vladavino.

V tem času je bilo mesto obdano s linijami močnega [[obzidje|obzidja]], ki ga je na eni strani zapiralo jezero, na kopnem pa varovalo s širokim jarkom. Osmani so za kratek čas pridobili nadzor nad Bakujem zaradi osmansko-safavidske vojne 1578–1590; do leta 1607 je spet prišel pod iranski nadzor.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1= Dumper |first1= Michael |url= https://books.google.com/books?id=3SapTk5iGDkC&amp;pg=PA65 |title= Cities of the Middle East and North Africa |last2= Stanley |first2= Bruce E |publisher= ABC-CLIO |year= 2007 |isbn= 978-1-57607-919-5 |access-date= 4 July 2020 |archive-date= 28 May 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210528124515/https://books.google.com/books?id=3SapTk5iGDkC&amp;pg=PA65 |url-status= live }}&lt;/ref&gt; Leta 1604 je šah Abas I. (vladal 1588–1629) uničil trdnjavo Baku.
[[File:Ateshgah temple inscription.png|upright|thumb|right|[[Atešgah]] je tempelj, ki so ga zgradili indijski trgovci pred letom 1745 zahodno od Kaspijskega morja. Napis kliče Gospoda Šivo v sanskrtu na Atešgah.]]

Baku je bil v zgodnjem novem veku znan kot osrednja točka za trgovce z vsega sveta; trgovina je bila aktivna in območje je cvetelo. Predvsem trgovci z [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] so se uveljavili v regiji. Ti indijski trgovci so med 17. in 18. stoletjem zgradili [[Atešgah]] v Bakuju; tempelj je bil uporabljen kot hindujski, sikhski in zoroastrski kraj čaščenja.&lt;ref name=&quot;Ziyadov2012&quot;&gt;{{Cite book |last= Taleh Ziyadov |url= https://books.google.com/books?id=48CHpkjeCcEC&amp;pg=PA94 |title= Azerbaijan as a Regional Hub in Central Eurasia: Strategic Assessment of Euro-Asian Trade and Transportation |publisher= Taleh Ziyadov |year= 2012 |isbn= 978-9952-34-801-9 |pages= 94– |access-date= 16 August 2018 |archive-date= 28 May 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210528124524/https://books.google.com/books?id=48CHpkjeCcEC&amp;pg=PA94 |url-status= live }}&lt;/ref&gt;

=== Padec Safavidov in Bakujskega kanata ===
Safavidi so leta 1722 začasno izgubili oblast v Iranu; Ruski car [[Peter Veliki]] je izkoristil situacijo in vdrl. Zaradi rusko-perzijske vojne 1722–1723 so bili Safavidi prisiljeni prepustiti Baku Rusiji.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= Shukiurov Kerim |title= The Caucasus in the System of International Relations: The Turkmanchay Treaty was Signed 180 Years Ago |url= http://cyberleninka.ru/article/n/the-caucasus-in-the-system-of-international-relations-the-turkmanchay-treaty-was-signed-180-years-ago |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20150629192734/http://cyberleninka.ru/article/n/the-caucasus-in-the-system-of-international-relations-the-turkmanchay-treaty-was-signed-180-years-ago |archive-date= 29 June 2015 |access-date= 30 June 2015 |website= Cyberleninka}}&lt;/ref&gt; Do leta 1730 se je stanje za Ruse poslabšalo; uspehi Nader Šaha (vladal 1736–1747) so jih pripeljali do podpisa pogodbe v Gandži blizu [[Gandža|Gandže]] 10. marca 1735, s katero so mesto in vsa druga osvojena ozemlja na Kavkazu prepustili nazaj Iranu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last= Mikaberidze |first= Alexander |title= Conflict and Conquest in the Islamic World: A Historical Encyclopedia |url= https://archive.org/details/conflictconquest0000unse |year= 2011 |isbn= 978-1-59884-336-1 |editor-last= Mikaberidze, Alexander |publisher= ABC-CLIO |page= [https://archive.org/details/conflictconquest0000unse/page/n404 329] |chapter= Treaty of Ganja (1735)}}&lt;/ref&gt;

Izbruh nestabilnosti po smrti Nader Šaha leta 1747 je povzročil nastanek različnih kavkaških kanatov. Polavtonomna država pod perzijsko vladavino.&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia |title= Azerbaijan – history – geography |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |url= https://www.britannica.com/eb/article-129462/Azerbaijan |access-date= 4 July 2015 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20081118105319/https://www.britannica.com/eb/article-129462/Azerbaijan |archive-date= 18 November 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Russia and Iran, 1780-1828By Muriel Atkin, Page 16-20&lt;/ref&gt;

=== Rusko-perzijske vojne in odstop Irana ===
[[File:Баку. Набережная. 1861.jpg|left|270px|thumb|Slika ''obale Bakuja'' leta 1861 Alekseja Bogoljubova]]

Od poznega 18. stoletja je cesarska Rusija prešla na bolj agresivno geopolitično držo do svojih dveh sosed in tekmecev na jugu, namreč Irana in Osmanskega cesarstva. Spomladi 1796 so čete generala Valerijana Zubova po ukazu [[Katarina Velika|Katarine II.]] začele veliko akcijo proti [[Kadžarsko cesarstvo|Kadžarskemu Iranu]].&lt;ref&gt;{{Cite book |title= Relations between Tehran and Moscow, 1797–2014 |url= https://www.academia.edu/9137125 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150501122208/http://www.academia.edu/9137125/Relations_between_Tehran_and_Moscow_1979-2014 |archive-date= 1 May 2015 |access-date= 9 March 2015}}&lt;/ref&gt; Zubov je poslal 13.000 mož, da zavzamejo Baku, nato pa so ga prevzeli brez kakršnega koli odpora. 13. junija 1796 je ruska flotila vstopila v Bakujski zaliv, v mestu pa je bil nameščen garnizon ruskih vojakov. Kasneje pa je ruski car [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] po smrti njegove predhodnice Katarine Velike ukazal prekinitev kampanje in umik ruskih sil. Marca 1797 so carske čete zapustile Baku in mesto je ponovno postalo del Kadžarskega Irana.

Leta 1813, po rusko-perzijski vojni 1804–1813, je moral Kadžarski Iran z Rusijo podpisati Gulistansko pogodbo, ki je predvidevala odstop Bakuja in večine iranskih ozemelj na severnem Kavkazu in južnem Kavkazu Rusiji. Med naslednjim in zadnjim spopadom med obema, [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijsko vojno 1826–1828]], so Iranci za kratek čas ponovno zavzeli Baku. Toda vojaško premočni Rusi so tudi to vojno končali z zmago in posledična [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] (1828) je dokončno vključila Baku v Rusko cesarstvo.&lt;ref&gt;{{Cite book |last= Mojtahed-Zadeh, Pirouz |title= Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbours in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field |publisher= Universal |year= 2007 |isbn= 978-1-58112-933-5 |page= 372}}&lt;/ref&gt; Ko so Baku med [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|vojno 1804–1813]] zasedle ruske čete, je bilo skoraj celotno prebivalstvo približno 8000 ljudi etničnih Tatov.&lt;ref name=&quot;books.google.nl&quot;&gt;{{Cite book |last= James B. Minahan |url= https://books.google.com/books?id=oZCOAwAAQBAJ&amp;pg=PA262 |title= Ethnic Groups of North, East, and Central Asia: An Encyclopedia |publisher= ABC-CLIO |year= 2014 |isbn= 978-1-61069-018-8 |page= 262 |access-date= 24 August 2017 |archive-date= 28 May 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210528124526/https://books.google.com/books?id=oZCOAwAAQBAJ&amp;pg=PA262 |url-status= live }}&lt;/ref&gt; Baku v Rusiji je bil upravno središče okrožja Baku, gubernije Baku in ''gradonačalstva'' Baku.

=== Odkritje nafte ===
[[File:BibiEybat.jpg|thumb|270px|Naftni delavci ročno kopljejo naftno vrtino v Bibi-Hejbatu]]

Rusi so zgradili prvo tovarno za destilacijo nafte v Balahaniju leta 1837. Prvi, ki je vrtal nafto v Bakuju, je bil etnični Armenec Ivan Mirzoev, ki je znan tudi kot 'ustanovitelj bakujske naftne industrije'.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Daintith|first=Terence|url=https://books.google.com/books?id=g1G52SwFjeQC&amp;q=mirzoev+baku&amp;pg=PA157|title=Finders Keepers?: How the Law of Capture Shaped the World Oil Industry|date=2010|publisher=Earthscan|isbn=978-1-936331-76-5|language=en|access-date=13 May 2021 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Altstadt|first=Audrey L.|url=https://books.google.com/books?id=FgtZAAAAYAAJ|title=Economic Development and Political Reform in Baku: The Response of the Azerbaidzhani Bourgeoisie|date=1980|publisher=Wilson Center, Kennan Institute for Advanced Russian Studies|language=en|access-date=13 May 2021 }}&lt;/ref&gt; Črpati nafto so začeli v 1840-ih, ko so prvo naftno vrtino izvrtali v predmestju Bakuja Bibi-Hejbat leta 1846.&lt;ref name=&quot;Smil&quot;&gt;{{Cite book |last= Smil |first= Vaclav |title= Energy and Civilization: A History |url= https://archive.org/details/energycivilizati0000smil |date= 2017 |publisher= The MIT Press |isbn= 978-0-262-03577-4 |location= Cambridge |page= [https://archive.org/details/energycivilizati0000smil/page/n259 246]}}&lt;/ref&gt; Obsežno raziskovanje nafte se je začelo leta 1872, ko so ruske cesarske oblasti zasebnim vlagateljem dale na dražbo zemljišča, bogata z nafto, okoli Bakuja. Pionir črpanja nafte z jezerskega dna je bil poljski geolog Witold Zglenicki. Kmalu zatem so se v Bakuju pojavili investitorji, vključno z bratoma Nobel leta 1873 in Rothschildi leta 1882. Industrijsko območje naftnih rafinerij, bolj znano kot Črno mesto ({{lang-ru|Чёрный город}}), se je v bližini Bakuja razvilo do zgodnjih 1880-ih.&lt;ref&gt;{{Cite book |last= Yergin |first= Daniel |title= The Prize, The Epic Quest for Oil, Money &amp; Power |date= 1991 |publisher= Simon &amp; Schuster |isbn= 978-0-671-79932-8 |location= New York |pages= 57–63}}&lt;/ref&gt;

Profesor A. V. Williams Jackson z univerze Columbia je v svojem delu ''From Constantinople to the Home of Omar Khayyam'' (1911) zapisal:

{{quote|Baku je mesto, ki temelji na nafti, saj svojim neizčrpnim virom nafte dolguje svoj obstoj, svoje vzdrževanje, svojo blaginjo ... Trenutno Baku proizvede eno petino nafte, ki se uporablja na svetu, in ogromna proizvodnja surove nafte iz tega enega samega mesta daleč presega tisto v katerem koli drugem okrožju, kjer je nafta. Resnično, besede Svetega pisma najdejo tukaj ponazoritev: 'Skala mi je izlila reke olja. Olje je v zraku, ki ga dihamo, v nosnicah, v očeh, v vodi jutranje kopeli (čeprav ne v pitni vodi, saj jo prinašajo v steklenicah iz daljnih mineralnih vrelcev), v škrobnem perilu – povsod. To je vtis, ki ga človek odnese iz Bakuja in zagotovo drži tudi v okolici.&lt;ref&gt;Abraham Valentine Williams Jackson. {{Cite web |title= From Constantinople to the Home of Omar Khayyam |url= https://archive.org/stream/fromconstantino00jackgoog#page/n10/mode/2up |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20120318114642/http://www.archive.org/stream/fromconstantino00jackgoog#page/n10/mode/2up |archive-date= 18 March 2012 |access-date= 1 December 2011 |publisher= The Macmillan Company | year = 1911 | page = 25}}&lt;/ref&gt;}}

Do začetka 20. stoletja je bila polovica nafte, prodane na mednarodnih trgih, pridobljena v Bakuju.&lt;ref&gt;{{Cite book |url= https://books.google.com/books?id=EVABAwAAQBAJ&amp;pg=PA16 |title= Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region |publisher= I.B. Tauris |year= 2003 |isbn= 978-0-85771-755-9 |page= 16 |author=R. Hrair Dekmejian |author2=Hovann H. Simonian}}&lt;/ref&gt; Naftni razcvet je prispeval k ogromni rasti Bakuja. Med letoma 1856 in 1910 je prebivalstvo Bakuja raslo hitreje kot prebivalstvo Londona, Pariza, New Yorka ali Tokia.

=== Prva svetovna vojna ===
[[File:Army of Azerbaijan in 1918.jpg|thumb| Vojaki in častniki vojske Azerbajdžanske demokratične republike kmalu po bitki pri Bakuju]]
[[File:Neftchiler Avenue 1918-1920.jpg|thumb|Avenija Neftchiler v Bakuju, ok. 1920]]
 
Leta 1917, po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] in sredi nemirov [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in [[Ruska revolucija|ruske revolucije]], je Baku prišel pod nadzor Bakujske komune, ki jo je vodil veteran boljševik Stepan Šahumjan. V želji, da bi izkoristili obstoječe etnične konflikte, so boljševiki do pomladi 1918 navdihnili in odobrili državljansko vojno v Bakuju in okolici. Med marčevskimi dnevi leta 1918 so se boljševiki in dašnaki, ki so želeli vzpostaviti nadzor nad ulicami Bakuja, soočili z oboroženimi azerbajdžanskimi skupinami. Azerbajdžanci so utrpeli poraz od združenih sil Bakujskega Sovjeta in so jih ekipe dašnakov pobile v tako imenovanih marčevskih dnevih. Ocenjuje se, da je bilo v prestolnici ubitih 3000–12.000 Azerbajdžancev.&lt;ref name=&quot;smithmusavat&quot;&gt;{{Cite journal |last= Smith |first= Michael |date= April 2001 |title= Anatomy of Rumor: Murder Scandal, the Musavat Party and Narrative of the Russian Revolution in Baku, 1917–1920 |url= https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-04_36_2/page/228 |journal= Journal of Contemporary History |volume= 36 |issue= 2 |page= 228 |doi= 10.1177/002200940103600202 |quote= ''The results of the March events were immediate and total for the Musavat. Several hundreds of its members were killed in the fighting; up to 12,000 Muslim civilians perished; thousands of others fled Baku in a mass exodus.'' |s2cid=159744435}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;minahan&quot;&gt;{{Cite book |last= Minahan |first= James B. |title= Miniature Empires: A Historical Dictionary of the Newly Independent States |url= https://archive.org/details/miniatureempires0000mina |year= 1998 |isbn= 978-0-313-30610-5 |page= [https://archive.org/details/miniatureempires0000mina/page/n41 22] |publisher= Greenwood Publishing |quote= ''The tensions and fighting between the Azeris and the Armenians in the federation culminated in the massacre of some 12,000 Azeris in Baku by radical Armenians and Bolshevik troops in March 1918.''}}&lt;/ref&gt; Po pokolu je 28. maja 1918 azerbajdžanska frakcija v zakavkaškem sejmu v Gandži razglasila neodvisnost Azerbajdžanske demokratične republike (ADR) in s tem ustanovila prvo demokratično in sekularno republiko z muslimansko večino. Nova neodvisna azerbajdžanska republika, ker ni mogla sama braniti neodvisnosti države, je v skladu s 4. točko pogodbe med državama zaprosila [[Osmansko cesarstvo]] za vojaško podporo. Kmalu zatem so azerbajdžanske sile ob podpori osmanske vojske islama, ki jo je vodil Nuru Paša, začele napredovati proti Bakuju in 15. septembra 1918 zavzele mesto pred ohlapno koalicijo boljševikov, eserov, dašnakov, menjševikov in britanskih sil pod poveljstvom generala Lionela Dunstervilla.

Po bitki za Baku od avgusta do septembra 1918 so azerbajdžanske iregularne čete s tiho podporo turškega poveljstva štiri dni plenile in pobile 10.000–30.000&lt;ref name=&quot;Gen&quot;&gt;Andreopoulos, George (1997). ''Genocide: Conceptual and Historical Dimensions''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, {{ISBN|978-0-8122-1616-5}}, p. 236.&lt;/ref&gt; Armencev v Bakuju. Ta pogrom je postal znan kot ''septembrski dnevi''. Kmalu za tem je bil Baku razglašen za novo prestolnico Azerbajdžanske demokratične republike.

Osmansko cesarstvo, ki je do oktobra 1918 priznalo poraz v prvi svetovni vojni, je z Britanci podpisalo premirje v Mudrosu (30. oktober 1918); to je pomenilo evakuacijo turških sil iz Bakuja. Pod vodstvom generala Williama Thomsona je približno 5000 britanskih vojakov, vključno z deli nekdanjih Dunsterforce, prispelo v Baku 17. novembra. Thomson se je razglasil za vojaškega guvernerja Bakuja in v mestu uvedel [[vojno stanje]], dokler »civilna oblast ne bo dovolj močna, da osvobodi sile odgovornosti za vzdrževanje javnega reda«. Britanske sile so odšle pred koncem leta 1919.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= Behbudov |first= Tahir |title= British Police in Baku |url= http://www.visions.az/en/news/99/afcf2df0/ |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20170831184344/http://www.visions.az/en/news/99/afcf2df0/ |archive-date= 31 August 2017 |access-date= 31 August 2017 |website= Visions of Azerbaijan}}&lt;/ref&gt;

=== Sovjetsko obdobje ===
Neodvisnost azerbajdžanske republike je bilo pomembno, a kratkotrajno poglavje v zgodovini Bakuja. 28. aprila 1920 je 11. [[Rdeča armada]] vdrla v Baku in ponovno ustoličila boljševike, tako da je Baku postal glavno mesto Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike.

Mesto je doživelo številne velike spremembe. Posledično je Baku igral veliko vlogo v mnogih vejah sovjetskega življenja. Baku je bil največje naftno mesto [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Od približno leta 1921 je mesto vodil mestni izvršni odbor Baku, v ruščini splošno znan kot ''Bakgorispolkom''. Skupaj s partijskim komitejem Bakuja (znanim kot ''Baksovet'') je razvil gospodarski pomen kaspijske metropole. Od leta 1922 do 1930 je Baku postal prizorišče enega največjih trgovinskih sejmov Sovjetske zveze, ki je služil kot komercialno mostišče za Iran in Bližnji vzhod.&lt;ref&gt;Etienne Forestier-Peyrat, &quot;[http://muse.jhu.edu/journals/ab_imperio/summary/v2013/2013.4.forestier-peyrat.html Red Passage to Iran: Baku Trade Fair and the Unmaking of the Azerbaijani Borderland, 1922–1930] {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20160304115115/http://muse.jhu.edu/journals/ab_imperio/summary/v2013/2013.4.forestier-peyrat.html |date= 4 March 2016 }}&quot;, ''Ab Imperio'', Vol 2013, Issue 4, pp. 79–112.&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===
Velike sile so še naprej ugotavljale vse večji pomen Bakuja kot glavnega energetskega središča. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) in zlasti med invazijo nacistične Nemčije na jugozahod Sovjetske zveze leta 1942 je Baku postal ključnega strateškega pomena za [[sile osi]]. Pravzaprav je bil zavzetje naftnih polj v Bakuju glavni cilj [[Wehrmacht]]ove ''operacije Edelweiss'', ki je bila izvedena med majem in novembrom 1942. Vendar pa je nemška vojska novembra 1942 dosegla le točko približno 530 kilometrov severozahodno od Bakuja, s čimer ji ni uspelo zavzeti mesta, preden je bila odrinjena med sovjetsko operacijo ''Mali Saturn'' sredi decembra 1942.

=== Padec Sovjetske zveze in kasneje ===
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je Baku lotil procesa prestrukturiranja v obsegu, kakršnega v njegovi zgodovini še ni bilo.&lt;ref&gt;{{Cite web |title= Money from oil changes the face of Azerbaijan |url= http://news.az/articles/society/41029 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20110726173757/http://www.news.az/articles/society/41029 |archive-date= 26 July 2011 |access-date= 22 July 2011 |publisher= news.az}}&lt;/ref&gt; Na tisoče panelnih stavb iz sovjetskega obdobja je bilo porušenih, da bi naredili prostor za zeleni pas na njegovih obalah; parki in vrtovi so bili zgrajeni na zemljišču, pridobljenem z zasipavanjem plaž Bakujskega zaliva. Na področju splošnega čiščenja, vzdrževanja in zbiranja smeti so bile narejene izboljšave, da bi te storitve dosegle zahodnoevropske standarde. Mesto dinamično raste in se hitro razvija na osi vzhod–zahod ob obali Kaspijskega morja. Trajnost je postala ključni dejavnik prihodnjega urbanega razvoja.&lt;ref&gt;{{Cite web |title= Baku White City – Sustainability |url= http://www.bakuwhitecity.com/en/page/4-sustainability |archive-url= https://web.archive.org/web/20170426060345/http://www.bakuwhitecity.com/en/page/4-sustainability |archive-date= 26 April 2017 |access-date= 2017-04-25 |website= bakuwhitecity.com}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Baku, Azerbaijan, satellite image, LandSat-5, 2010-09-06.jpg|thumb|Satelitska slika polotoka Abšeron, Landsat 5, 6. september 2010]]
Baku leži na zahodni obali Kaspijskega jezera. V bližini mesta je več [[Blatni vulkani Azerbajdžana|blatnih vulkanov]] (Kejraki, Bogk-bogka, Lokbatan in drugi) in slanih jezer (Bojukšor, Kodasan itd.).

=== Administrativne enote ===
Baku je razdeljen na 12 ''rajonlar'' (pod-rajoni) (upravnih okrožij) in 5 naselij mestnega tipa.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=19 March 2010 |title=Baku's History |url=http://www.bakupages.com/pages/baku/baku_en.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100402040421/http://www.bakupages.com/pages/baku/baku_en.php |archive-date=2 April 2010 |access-date=17 April 2010 |publisher=Bakupages.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Baku's History |url=http://www.kishmish.az/content/Baku_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706130825/https://www.kishmish.az/content/Baku_e.html |archive-date=6 July 2011 |access-date=17 April 2010 |publisher=Kishmish.az}}&lt;/ref&gt;

{{colbegin|colwidth=22em}}
* Binəqədi rajon
* Qaradağ rajon
* Hətai rajon
* Kazar rajon
* Nərimanov rajon
* Nəsimi rajon
* Nizami rajon
* Pirallahı rajon
* Sabail rajon
* Sabunçu rajon
* Surahanı rajon
* Jasamal rajon
{{colend}}

== Demografija ==
Do leta 1988 je bilo v Bakuju zelo veliko ruskega, armenskega in judovskega prebivalstva, ki je prispevalo h kulturni raznolikosti in na različne načine (glasba, literatura, arhitektura in napreden pogled) prispevalo k zgodovini Bakuja. Z začetkom prve vojne v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] in pogroma nad Armenci, ki se je začel januarja 1990, je bilo veliko armenskega prebivalstva mesta izgnano.&lt;ref&gt;Azerbaijan: The status of Armenians, Russians, Jews and other minorities, report, 1993, INS Resource Informacion Center, p.10&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia |title=Azerbaijan – The Soviet and post-Soviet periods |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://www.britannica.com/eb/article-44300/Azerbaijan#481451.hook |access-date=17 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418173138/https://www.britannica.com/eb/article-44300/Azerbaijan#481451.hook |archive-date=18 April 2008 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po razpadu Sovjetske zveze je azerbajdžanski predsednik [[Hejdar Alijev]] judovski skupnosti vrnil več sinagog in judovsko visoko šolo, ki so jo Sovjeti nacionalizirali; spodbujal je obnovo teh stavb. Sedem od prvotnih 11 sinagog, vključno s sinagogo Gilah, zgrajeno leta 1896, in veliko sinagogo Kruei, je bilo prenovljenih.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=10 July 2006 |title=JewishVirtualLibrary.org |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Azerbaijan.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714014134/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Azerbaijan.html |archive-date=14 July 2011 |access-date=17 April 2010 |publisher=JewishVirtualLibrary.org}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[File:Северная сторона мечети.jpg|thumb|Mošeja Bibi-Hejbat iz 13. stoletja je bila zgrajena nad grobnico potomca islamskega preroka Mohameda.&lt;ref name=&quot;Bibi&quot;&gt;{{Cite web |last=Sharifov |first=Azad |title=Legend of the Bibi-Heybat Mosque |url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_bibiheybat.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605015723/http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/63_folder/63_articles/63_bibiheybat.html |archive-date=5 June 2011 |access-date=11 July 2010 |publisher=Azerbaijan International Magazine}}&lt;/ref&gt;]]

Vera z največjo skupnostjo privržencev je [[islam]]. Večina muslimanov je [[šiitizem|šiitskih]] muslimanov in Azerbajdžanska republika ima drugi najvišji odstotek šiitskega prebivalstva na svetu, takoj za Iranom.&lt;ref&gt;Juan Eduardo Campo, ''Encyclopedia of Islam'', p.625&lt;/ref&gt; Pomembne mestne mošeje so [[Mošeja Džuma, Baku|mošeja Džuma]], [[mošeja Bibi-Hejbat]], mošeja Mohameda in [[mošeja Taza Pir]].

Med različnimi etničnimi skupinami v državi obstajajo nekatere druge vere. Azerbajdžan je po 48. členu svoje ustave sekularna država in zagotavlja versko svobodo. Verske manjšine vključujejo ruske pravoslavne kristjane, katoliške Levantince, gruzijske pravoslavne kristjane, albansko-udijske apostolske kristjane, luterane, aškenaške Jude in sufijske muslimane. Baku je sedež Azerbajdžanske katoliške apostolske prefekture.

[[Zaratustrstvo]], čeprav je do danes izumrlo v mestu in preostali državi, je imelo v Azerbajdžanu dolgo zgodovino in zoroastrsko novo leto (Novruz) je še vedno glavni praznik v mestu in preostalem delu Azerbajdžana.

== Gospodarstvo ==
[[File:Heydər Əliyev prospekti 2022-ci ildə.jpg|thumb|Avenija Hejdar Alijev, kjer so sedeži številnih družb in podjetij v javni lasti v Azerbajdžanu. Skupaj z Bakujskim zalivom je tu večina nebotičnikov v državi]]

Baku je gospodarsko središče Azerbajdžana, ki gosti številna velika podjetja in ​​služi kot središče za ključne industrije, kot so nafta in plin, finance, trgovina in tehnologija. Mesto je dom velikih finančnih institucij, multinacionalnih korporacij in različnih podjetij, ki prispevajo h gospodarstvu države. Baku predstavlja približno 65 % celotnega BDP Azerbajdžana.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=BTI 2024 Azerbaijan Country Report |url=https://bti-project.org/en/reports/country-report/AZE |access-date=2025-01-30 |website=BTI 2024 |language=en}}&lt;/ref&gt; Baku privablja tudi znaten del delovne sile v državi, saj se veliko ljudi seli zaradi zaposlitvenih priložnosti in poslovnih možnosti. Konec prvega četrtletja 2023 je bilo 52 % najetih delavcev v Azerbajdžanu zaposlenih v Bakuju. Poleg vloge gospodarskega središča je Baku dom največjega pristanišča v Kaspijskem jezeru, mednarodnega morskega trgovskega pristanišča Baku, bolj znanega kot pristanišče Baku. Pretovarja široko paleto tovora, vključno z zabojniki, razsutim blagom in tekočim tovorom, z letno zmogljivostjo 15 milijonov ton tovora. Pristanišče ima tudi bistveno vlogo v transkaspijski mednarodni prometni poti, saj omogoča trgovino med Vzhodno Azijo, Srednjo Azijo, Evropo in Kavkazom prek integriranega pomorskega, železniškega in cestnega prometa.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Bakı Limanı |url=https://portofbaku.com/en/page/bizim-liman/liman-haqqinda |access-date=2025-01-30 |website=portofbaku.com }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Trans-Caspian International Transport Route Sets New Record in 2024 |url=https://caspiannews.com/news-detail/trans-caspian-international-transport-route-sets-new-record-in-2024-2024-12-18-27/ |access-date=2025-01-30 |website=caspiannews.com |language=en |archive-date=2025-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210101254/https://caspiannews.com/news-detail/trans-caspian-international-transport-route-sets-new-record-in-2024-2024-12-18-27/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Največja industrija Bakuja je nafta in zaradi izvoza nafte veliko prispeva k azerbajdžanski plačilni bilanci. Obstoj nafte je znan že od 8. stoletja. V 10. stoletju je arabski popotnik Marudee poročal, da se iz Bakuja po naravni poti pridobiva belo in črno olje.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=The History of Oil in Azerbaijan by Natig Aliyev |url=http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/22_folder/22_articles/22_historyofoil.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090424163308/http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/22_folder/22_articles/22_historyofoil.html |archive-date=24 April 2009 |access-date=22 May 2009 |publisher=Azer.com}}&lt;/ref&gt; Do 15. stoletja so olje za svetilke pridobivali iz ročno izkopanih površinskih vodnjakov. Komercialno izkoriščanje se je začelo leta 1872 in do začetka 20. stoletja so bila naftna polja v Bakuju največja na svetu. Proti koncu 20. stoletja je bila večina kopenske nafte izčrpana in vrtanje se je razširilo v jezero. Do konca 19. stoletja so se kvalificirani delavci in strokovnjaki zgrinjali v Baku. Do leta 1900 je imelo mesto več kot 3000 naftnih vrtin, od katerih jih je 2000 proizvajalo nafto na industrijski ravni. Baku je pred drugo svetovno vojno veljal za enega največjih centrov za proizvodnjo opreme za naftno industrijo. [[Bitka za Stalingrad]] iz druge svetovne vojne je potekala, da bi določili, kdo bo nadzoroval naftna polja v Bakuju. Petdeset let pred bitko je Baku proizvedel polovico svetovne zaloge nafte.
[[File:Panorama of Baku 2022.jpg|thumb|left|Projekt Crescent Development]]

Naftno gospodarstvo v Bakuju je v ponovnem vzponu z razvojem ogromnega polja Azeri-Chirag-Guneshli (plitva voda Gunašli s strani SOCAR, globlja območja s konzorcijem, ki ga vodi BP), razvojem plinskega polja Šah Deniz, širitvijo terminala Sangačal in gradnjo plinovoda BTC. Južnokavkaški plinovod (SCP), znan tudi kot plinovod Baku-Tbilisi-Erzurum, prenaša zemeljski plin iz azerbajdžanskega plinskega polja Šah Deniz v Turčijo z nadaljnjimi povezavami z Evropo. Plinovod, ki obsega več kot 690 kilometrov, deluje od leta 2007 in ima osrednjo vlogo v južnem plinskem koridorju, katerega cilj je diverzifikacija evropskih energetskih virov z letno izvozno zmogljivostjo do 25 milijard kubičnih metrov plina.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=South Caucasus Pipeline Project |url=https://www.bp.com/en_ge/georgia/home/who-we-are/scp.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Bakujska borza je največja borza v Azerbajdžanu in po tržni kapitalizaciji največja v kavkaški regiji. V Bakuju ima sedež relativno veliko transnacionalnih podjetij. Ena vidnejših institucij s sedežem v Bakuju je International Bank of Azerbaijan, ki zaposluje več kot 1000 ljudi. Mednarodne banke s podružnicami v Bakuju vključujejo HSBC, Société Générale in Credit Suisse.

== Kultura ==
[[File:Baku 15 16 31 090000.jpeg|left|thumb|250x250px|Notranje mesto Baku je najstarejše območje prestolnice]]

Baku, ki ga pogosto imenujejo ''Pariz vzhoda'', je mesto, kjer sobivata vzhodna in zahodna kulturna tradicija. Jedro mesta je zgodovinsko središče, znano kot ''Ičeri Šeher'' ali Notranje mesto, običajno imenovano staro mesto, ki vsebuje različne znamenitosti, ki segajo vsaj v 12. stoletje. Med njimi sta [[Deviški stolp (Baku)|Deviški stolp]] in [[Širvanšahova palača]]. Te stavbe odražajo zgodovino mesta in azijske arhitekturne sloge, ki so vplivali na razvoj Bakuja. Obzorje mesta prikazuje mešanico tradicionalne in sodobne arhitekture s kraji, kot sta Baku Boulevard in Fountains Square, ki predstavljajo harmonično mešanico zgodovinskih in sodobnih oblikovalskih elementov. Za urbano pokrajino Bakuja je značilna raznolika paleta stacvb, ki združujejo čar preteklosti z inovativnostjo sedanjosti. 

Baku ima tudi vrsto muzejev in galerij, kot je [[Narodni muzej umetnosti Azerbajdžana]] in [[Narodni muzej zgodovine Azerbajdžana]], ki prikazujeta tradicionalno azerbajdžansko in sodobno umetnost. Mesto ohranja nekatere tradicionalne obrti, kot sta tkanje preprog in lončarstvo, od katerih je večina prikazana v [[Narodni muzej preprog Azerbajdžana|Narodnem muzeju preprog]], starejše tehnike pa se še vedno uporabljajo. 

Bakujska gledališka scena vključuje ustanove, kot sta Azerbajdžansko državno akademsko operno in baletno gledališče in Azerbajdžansko državno akademsko nacionalno dramsko gledališče, ki gostita lokalne in mednarodne predstave. Glasba je pomemben del bakujske kulturne krajine, pri čemer je ''mugam'' tradicionalna glasbena zvrst, ki jo je Unesco priznal kot del nematerialne kulturne dediščine človeštva, ki je bila razglašena za »mojstrovino ustne in nematerialne dediščine človeštva«.&lt;ref&gt;{{Cite journal |title=List of the 90 Masterpieces of the Oral and Intangible Heritage of Humanity proclaimed by UNESCO |url=https://ich.unesco.org/doc/src/00264-EN.pdf |journal=United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization |pages=1}}&lt;/ref&gt; 

Mesto ima tudi raznoliko glasbeno sceno, kjer so zastopani žanri, kot so pop, rock in jazz. Poleg tega Baku gosti dogodke, kot sta Baku International Jazz Festival in Baku International Film Festival.

Leta 2007 je bil odprt Kulturni [[Center Hejdarja Alijeva]], ki ga je zasnovala arhitektka [[Zaha Hadid]], nagrajena s [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjevo nagrado]].&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Heydər Əliyev Mərkəzi |url=http://heydaraliyevcenter.az/#1_AboutUs |archive-url=https://web.archive.org/web/20180224031726/http://heydaraliyevcenter.az/#1_AboutUs |archive-date=24 February 2018 |access-date=2018-11-30 |website=heydaraliyevcenter.az}}&lt;/ref&gt; Baku ima tudi veliko muzejev, kot sta Bakujski muzej moderne umetnosti in Narodni zgodovinski muzej, predvsem z zgodovinskimi artefakti in umetnostjo. Številne mestne kulturne znamenitosti so bile proslavljene leta 2009, ko je bil Baku imenovan za prestolnico islamske kulture.&lt;ref&gt;{{Cite web |publisher=Azerbaijan Business Center |title=Closing ceremony of Cultural Year &quot;Baku- Islamic Culture Capital-2009&quot; conducted in Azerbaijan |url=http://abc.az/eng/news/41154.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811020803/https://abc.az/eng/news/41154.html |archive-date=11 August 2011 |access-date=5 February 2010}}&lt;/ref&gt; Baku je bil izbran za gostitelja tekmovanja Evrovizija 2010. Postalo je tudi prvo mesto, ki je leta 2015 gostilo prve Evropske igre.

=== Arhitektura ===
[[File:Maiden Tower in Baku 2015.jpg|thumb|Deviški stolp v starem Bakuju, Unescova svetovna dediščina, zgrajen v 11.–12. stoletju, priznan kot simbol mesta.]]
[[File:Baku, Azerbaiyán, 2016-09-26, DD 207-209 PAN.jpg|thumb|Multani karavanseraj, Baku]]
Baku ima izjemno raznoliko arhitekturo, ki sega od starega mestnega jedra do sodobnih stavb in prostorne postavitve pristanišča Baku. Številne mestne znamenitosti so bile zgrajene v zgodnjem 20. stoletju, ko so bili arhitekturni elementi evropskih slogov združeni v eklektični slog. Baku ima izviren in edinstven videz, zaradi česar si je prislužil sloves Pariza vzhoda. Baku se je 31. oktobra 2019 ob svetovnem dnevu mest pridružil Unescovi mreži kreativnih mest kot oblikovalsko mesto.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-10-30 |title=UNESCO celebrates World Cities Day designating 66 new Creative Cities |url=https://en.unesco.org/news/unesco-celebrates-world-cities-day-designating-66-new-creative-cities |access-date=2019-11-05 |website=UNESCO |language=en |archive-date=31 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191031145734/https://en.unesco.org/news/unesco-celebrates-world-cities-day-designating-66-new-creative-cities |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==== Hamami ====
V Bakuju je več starodavnih [[hamam]]ov iz 12., 14. in 18. stoletja. Hamami igrajo zelo pomembno vlogo v arhitekturnem videzu Bakuja.

Teze Beg je najbolj priljubljen hamam (tradicionalna islamska kopel) v Bakuju. Zgrajen je bil leta 1886 v središču Bakuja, leta 2003 pa je bil popolnoma obnovljen in moderniziran. Poleg sodobne opreme ima Teze Beg bazen in arhitekturne podrobnosti, ki jih navdihujejo orientalske, ruske in finske kopeli.

Gum hamam je bil odkrit med arheološkimi izkopavanji pod peskom; od tod tudi ime: Gum hamam (peščena kopel). Zgrajen je bil nekje med 12. in 14. stoletjem.

V starih časih se je Bairamali hamam imenoval ''Bey Hamam''. Prvotna stavba je bila zgrajena nekje med 12. in 14. stoletjem in je bila rekonstruirana leta 1881.

Agha Mikajil hamam je v 18. stoletju zgradil Hadži Aga Mikajil na ulici Kičik Gala v starem mestu (''Ičeri Šeher''). Še vedno deluje v svojem starodavnem okolju. Hamam je odprt za ženske ob ponedeljkih in petkih, za moške pa druge dni v tednu.

==== Moderna arhitektura ====
Pozna moderna in postmoderna arhitektura se je začela pojavljati v začetku leta 2000. Z gospodarskim razvojem so bile stare stavbe, kot je Atlant House, porušene, da bi naredili prostor za nove. Po mestu so se pojavile stavbe s popolnoma steklenimi lupinami, najbolj vidni primeri so Mednarodni mugamski center, Azerbajdžanski stolp, kulturni [[Center Hejdarja Alijeva]], [[Plamenasti stolpi]], [[Kristalna dvorana Baku]], Belo mesto Baku, stolp SOCAR in nakupovalno središče DENIZ. Ti projekti so pritegnili tudi pozornost mednarodnih medijev, saj so pomembni programi, kot je Discovery Channel Extreme Engineering, delali prispevke, ki so se osredotočali na spremembe v mestu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Heydar Aliyev Cultural Centre And Flame Towers |url=http://science.discovery.com/tv/build-bigger/projects/azerbaijan/heydar-aliyev-cultural-centre.html |access-date=25 April 2011 |publisher=Discovery Communications |archive-date=2011-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110410130514/http://science.discovery.com/tv/build-bigger/projects/azerbaijan/heydar-aliyev-cultural-centre.html |url-status=dead }}{{dead link|date=September 2022|bot=medic}}&lt;/ref&gt;

Staro mesto Baku, znano tudi kot obzidano mesto Baku, se nanaša na starodavno naselje Baku. Večina obzidij in stolpov, utrjenih po ruski osvojitvi leta 1806, je preživela. Ta del je slikovit s svojim labirintom ozkih uličic in starodavnih stavb: tlakovane ulice mimo palače Širvanšahov, dveh karavansarjev, kopeli in mošeje Džuma (v kateri je bil nekoč Azerbajdžanski nacionalni muzej preprog in umetnosti, zdaj pa je spet mošeja). V starem mestnem jedru je tudi na desetine majhnih mošej, pogosto brez kakršnega koli posebnega znaka, ki bi jih prepoznal kot take.

Leta 2003 je UNESCO mestno jedro uvrstil na seznam ogrožene svetovne dediščine, pri čemer je navedel škodo zaradi potresa novembra 2000, slabo ohranjenost in 'dvomljiva' prizadevanja za obnovo.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/958 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302171720/https://whc.unesco.org/en/list/958 |archive-date=2 March 2012 |access-date=22 May 2009 |publisher=Whc.unesco.org}}&lt;/ref&gt; Leta 2009 je bilo Notranje mesto umaknjeno s seznama ogrožene svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Walled City of Baku with the Shirvanshah's Palace and Maiden Tower |url=https://whc.unesco.org/en/list/958 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180922173754/https://whc.unesco.org/en/list/958 |archive-date=22 September 2018 |access-date=22 September 2018 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Mednarodno letališče Hejdar Alijev]]

== Zunanje povezave ==
{{commons|Category:Baku}}
{{Wikivoyage}}
* {{Cite news |last=UNESCO/ICOMOS |date=29 April 2003 |title=Joint UNESCO-ICOMOS Mission to the Walled City of Baku |work=[[UNESCO]]/[[International Council on Monuments and Sites|ICOMOS]] |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0013/001305/130571e.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://unesdoc.unesco.org/images/0013/001305/130571e.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live }}
* [https://web.archive.org/web/20100424091230/http://www.ovpm.org/en/azerbaijan/baku Baku's profile at the Organization of World Heritage Cities website]
* [https://whc.unesco.org/en/list/958 UNESCO World Heritage Site listing Walled City of Baku]
* {{cite EB1911 |wstitle = Baku (town) |volume= 3 |last= Kropotkin |first= Peter Alexeivitch |author-link= Peter Kropotkin| pages = 230&amp;ndash;231 |short=1}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=-t1-5dbtsik Absheron's Museum of History and Country Studies sheds light on the past] on YouTube (in Azerbaijani)


[[Kategorija:Mesta v Azerbajdžanu]]
[[Kategorija:Glavna mesta Azije]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Baku|*]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Azerbajdžanu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>plxcoiitjuu5665ywvxb6qpl46hacay</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:V živo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>144283</id>
    <revision>
      <id>6672664</id>
      <parentid>6662941</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:23:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predavanja wikipedistov */ nekaj lekture +dodatek enega od še nebeleženih srečanj</comment>
      <origin>6672664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37555" sha1="nfuhp2i2ypsm5e8lakdvi5t6millnwd" xml:space="preserve">{{za-proti}}
'''Wikipedija: V živo'''
 [[File:Wikipedija pod Slovenci.ogv|thumb|[[Miran Hladnik]] – ''Wikipedija pod Slovenci'': delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena maja 2013 v Občinski knjižnici Jesenice v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'']]
Wikipedija ni samo delo, delo in še enkrat delo. Uporabniki, t. i. wikipedisti smo živa bitja z izraženo potrebo po socializaciji. Zato se sestajamo po dogovoru, če bo sreča, za začetek vsaj enkrat mesečno zato, da bi si izmenjali zamisli o Wikipediji, pa tudi o povsem nepomembnih stvareh, ki z Wikipedijo nimajo povezave. Ta stran in njene podstrani naj služijo za manj ali bolj podrobna poročila o srečanjih in dogodkih. Če se želite pridružiti tudi vi, je dovolj, da pridete na dogovorjeno mesto, kar bo pravočasno objavljeno na tej strani.  

&lt;!-- == Načrtovana srečanja ==

ODKOMENTIRANO ZARADI NEAKTUALNOSTI  Srečanja naj bi bila '''vsak zadnji četrtek oz. petek v mesecu v popoldanskem času'''. Dan po srečanju koordinator doda kratek opis srečanja v tabelo ''Dosedanja srečanja'', po možnosti pa objavi zapisnik srečanja [[WP:PL|Pod lipo]] (če so predlagane katerekoli spremembe je slednje obvezno). Razprava o naslednjem srečanju naj se zaključi najpozneje 7 dni pred začetkom.  Za vsako naslednje srečanje se javi/imenuje nova kontaktna oseba - prostovoljne prijave se vpišejo v spodnji seznam:

*[[/004]], glej tudi http://www.facebook.com/event.php?eid=118754028137175
--&gt;
== Dosedanja srečanja ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 001 ||18. julij 2007 ob 16.00 v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]] || prvo srečanje &quot;V živo&quot;, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2007-08-01#Srečanje_Wikipedistov|stran z informacijami in pogovori]] ||[[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] || [[Slika:Srečanje.JPG|70px]] ||   50.000 || [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]]
|--- 
| 002 || 30. avgust 2007 ob 18.00 na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]] || [[/30. avgust 2007|stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], Štefan, Janez, [[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], [[Uporabnik:Burek|Burek]], [[Uporabnik:Matijap|Matijap]], [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] || [[Slika:Srečanje Magistrat.jpg|70px]] ||   51.000 || Ines
|--- 
| 003 || 26. junij 2008 ob 18.00 v [[Knjižnica Grosuplje|Mestni knjižnici Grosuplje]] || [[/junij 2008 |stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]], Ines, [[Uporabnik:Deico|Deico]], [[Uporabnik:Grejo|Grejo]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], Mihael, [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], Janez, [[Uporabnik:5er|Peter]], Štefan || [[Slika:Srečanje junij 2008.jpg|70px]] || 63.000 || Mihael
|--- 
| 004 || 21. april 2010, pri Tromostovju || neformalno srečanje hrvaških in slovenskih Wikipedistov, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2010-05-17#Neformalno_sre.C4.8Danje_Wikipedistov|najava dogodka]] || [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|SpeedyGonsales]], [[:hr:Suradnik:Ex13|Ex13]], Jernej, [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]] || / || / || Ex13
|--- 
| 005 || 20. maj 2010, za Bežigradom || [[/004|najava dogodka]] || Aleš, Jernej, Mihael || / || / || Mihael
|--- 
| 006 || 18. januar 2011 ob 19.00 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || '''10 let Wikipedije''' ([http://www.kiberpipa.org/en/event/wikidesetka-1240/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2011-02-06#10._obletnica_Wikipedije|najava dogodka pod lipo]]) || Aleš, [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], Ines, Jernej, [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], Mihael || / || / || Jernej
|---
| 007 || 24. februar 2012, Ljubljana ([[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]], [[Kiberpipa]]) || '''[[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]]''' - 10. obletnica slovenske Wikipedije; [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#SloWiki10|najava dogodka pod lipo]]. Sestanek wikipedistov in predstavitev za javnost, preostanek vikenda animacija gostov iz Fundacije Wikimedia || Aleš, Andrej, [[:hu:Szerkesztő:Bdamokos|Bence]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], xJaM, Jernej, [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž Z.]], [[Uporabnik:Xyxyx|Miha]], Mihael, [[Uporabnik:Hladnikm|Miran]], Roman, [[:de:Benutzer:Wing|Ting]] (''samo nedelja''), [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] || [[Slika:Conference - 10th anniversary of Slovene Wikipedia in Ljubljana (group photo).jpg|70px]][[Slika:10th anniversary of Slovene Wikipedia in Cyberpipe - Gasilska.JPG|70px]] || 132.000 || Jernej, Matjaž Z., Roman
|--- 
| 008 || Od 16. do 20. avgusta 2012, več lokacij po Sloveniji || [[Wikipedija:V živo/Obisk Miloša Rančića|Obisk Miloša Rančića]] || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] in [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ter wikipedijski navdušenci Andrej V., [[Uporabnik:JLP|Jure R.]] in Neja R.  || [[Slika:Slovenian Wikipedia Meetup Savica Waterfall Bohinj 1.JPG|70px]] || 133.750 || Roman, Matjaž Z., xJaM
|--- 
| 009 || 9. november 2012 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo slovenskih Wiki projektov, [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Projekt &quot;Wikipedija gre med ljudi&quot; - iščejo se prostovoljci|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLOWIKI SAM 1571.JPG|70px]] || 135.000 || Yerpo
|--- 
| 010 || 12. marec 2013 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Sestanek|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Struc|Štefan]],  [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLWP V ZIVO SAM 2307.JPG|70px]] || 136.500 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 011 || 6. junij 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani || Okrogla miza ''Wikipedija gre med ljudi'' na konferenci IT Slovenija, [http://web.archive.org/web/20130809014932/http://www.it-slovenija.si/si/vsebina-predavanj najava dogodka]||Moderator: Matjaž Mravlja. Nastopili so Andrej Žohar, Ljuba Brank, Miran Hladnik, Aleš Christian Mihelač, Jure Repinc in Matjaž Zaplotnik. Sodeloval je tudi Robert Mlakar z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Na pripravljalnem sestanku 29. maja 2013 sta bili zraven tudi Alenka Šauperl z Oddelka za bibliotekarstvo FF LJ ter Eli Drenik (U3).||[[Slika:SLWP V ZIVO SAM 3063.JPG|70px]][[Slika:Wikipedija gre med ljudi (6 June 2013).JPG|70px]]|| 137.500 || [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž Mravlja]]
|--- 
| 012 || 27., 28. in 29. 11. 2013, med 16:00 in 20:00 uro; Multimedijski center, Kersnikova 4, Ljubljana || Wikipedija v živo:[[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]]||Moderator: [[Uporabnik:-ična|-ična]]. |||| 138.250 || [[Uporabnik:-ična|-ična]]; [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 013 || 15. januar 2016, Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana || [[:meta:Wikipedia 15/Events/Ljubljana, Slovenia|Srečanje ob 15-letnici Wikipedije]] || [[Uporabnik:Archangel|Archangel]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] |||| 149.000 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|--- 
| 014 || 8. marec 2018, Meta &amp; Bazilika, Rimska cesta 25a, Ljubljana || neformalno srečanje || [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] ||[[Slika:Wikisrečanje marec 2018.jpg|70px]]|| 160.400 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 015 || 2. november 2018, [[Knjižnica Otona Župančiča]], Ljubljana || delovni sestanek na temo kulturne dediščine in ustanovitev uporabniške skupine; [[Wikipedija:V živo/2. november 2018|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]], [[Uporabnik:SmozBleda|Vito]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]] || [[slika:Wikipedisti Slovenije - sestanek november 2018.jpg|70px]] || 162.620 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 016 || 20. februar 2020, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|Hladnikm|Miran Hladnik}}, {{u|ModriDirkac}}, {{u|Ljuba brank}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Dhmo}}, {{u|Mitja i}} || [[slika:18 let slovenske Wikipedije.jpg|70px]] || 167.000 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 017 || 6. oktober 2023, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Mitja i|Mitja}} || [[slika:Wikimeet Ljubljana oct 2023.jpg|70px]] || 182.800 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 018 || 15. junij 2024, [[Ljudska univerza Radovljica]] || Wiki srečanje z izobraževanji [[m:Wikipedians of Slovenia User Group/Event/Wiki srečanje 2024, Radovljica|poročilo]] ||  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]], [[Uporabnik:Octopus|Octopus]], [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]], [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]|| [[slika:Wiki srečanje in izobraževanje na LUR.jpg|70px]] ||  185.600 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|---
| 019 || 15. januar 2026, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || srečanje ob 25. obletnici Wikipedije || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|VidicK01|Karlo}}, {{u|TadejM|Dejan}}, {{u|Andrejj|Andrej}}, {{u|MZaplotnik|Matjaž}}, {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, {{u|Hladnikm|Miran}}, {{u|XJaM|Jani}}, {{u|THHeisenberg}}, Tina Rozman || [[slika:25 let Wikipedije, CTK 01.jpg|70px]] || 196.250 || {{u|Yerpo|Jernej}}
|---
| 020 || 11. april 2026, [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniški muzej Ljubljana]] || Wiki urejaton || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|Sciking}}, {{u|Rozamunda|Tina}} || [[slika:Computer History Museum Ljubljana Wiki edit-a-thon.jpg|70px]] || 197.240 || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Rozamunda|Tina}}
|}

== Predavanja wikipedistov ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj dogodka
! kratek opis
! število obiskovalcev
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 001 || 7. junij 2012 ob 18.00 v Hiši znanosti || ''Wikipedija in mi – priložnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku'', [[Uporabnik:Yerpo|Yerpovo]] predavanje v sklopu projekta Hiša znanosti - Center eksperimentov, EPK Maribor 2012 ([http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/2119743/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikipedija in Maribor 2012|najava dogodka pod lipo]])|| devet udeležencev, od tega štirje aktivni wikipedisti || [http://www.youtube.com/watch?v=lbLlddQH8Xw Posnetek na YouTubu] || / || [[Uporabnik:T@Di|T@Di]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]]
|--- 
| 002 || 7. maj 2013  v Občinski knjižnici Jesenice (Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice) || [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Wikipedija pod Slovenci]: delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4034923 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4034925 anonnotice], [http://www.knjiznica-jesenice.si/media/audio/wikipedia.mp3 mp3] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ter cca. 20 obiskovalcev; [http://www.youtube.com/watch?v=4xm2fgL7_6I Posnetek celotnega predavanja na YouTubu] || [[Slika:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|200px]] [[Slika:1-Hladnik Wikipedija Jesenice 7. 5. 2013, oblikovanje Anja Peternelj.JPG|70px]] || 136.900 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 003 || 15. maj 2013 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] || [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.ppt Wikipedija pod študenti]: predavanje ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4037815 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4037804 anonnotice]  || pet obiskovalcev|| ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 004 || 21. maj 2013 v Osrednji knjižnici Litija || [http://smartno-litija.si/en/koledar-prireditev/2013/05/andrej-zohar-kako-nastaja-wikipedija Kako nastaja Wikipedija?]: predavanje v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4041901 sitenotice] in [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4042077 anonnotice]  || || ||  || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 005 || 27. 11. 2013, 18:00–19:20, E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] || [https://vox.arnes.si/p9fkzamaw0v/ Wikiji za seminar]: posnetek spletnega seminarja (webinarja), najava dogodka na [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004637.html Slovlitu] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 13 obiskovalcev||[[Slika:e-ucenje.jpg|200px]] ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 006 || 5. 12. 2013, 9:00–11:15, Wikipedija za knjižničarje, [[Mestna knjižnica Kranj]] || [https://docs.google.com/presentation/d/1AcN9LyCRuBJPWv5lObquxJo2S0FkfcE7ZXJTYA56rd4/edit#slide=id.p16 interaktivne prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 25 obiskovalcev||[[Slika:kr_knj.jpg|200px]] ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 007 || 20. 2. 2014, 11:30–13:00, Centrum Dydaktyczno-Naukowego Instytutu Neofilologii, [[:w:pl:Uniwersytet Śląski|Uniwersytet Śląski]], Sosnovec || Wikipedija v šoli (predavanje v okviru programa Erasmus)|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 26 obiskovalcev||[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/target16.html]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|---
| 008 || 6. 3. 2014, 16h, OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana || [https://www.pzs.si/novice.php?pid=9129 Seminar Wikipedija med planinci] || ? || || || {{u|Ljuba brank}}
|--- 
| 009 || 14. 3. 2014, 11:00–12:30, Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje slovenščine || Wikiji v šoli|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 20–30 obiskovalcev||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 010 || 25. 3. 2014, 18:30–19:15, Webinar E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce UL || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice]|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 8 obiskovalcev|| ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 011 || 3. 4. 2014, 17:00–20:00, Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, Hotel Slon || [[:v:sl:Popravljalci sveta|Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 video] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 200? ljudi || [[File:WpjanaTEDx.JPG|200px]] [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=233482720177467&amp;set=a.233482330177506.1073741835.150848335107573&amp;type=1&amp;theater]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 012 || 26. 5. 2014, 19:00–20:30, Webinar za učitelje angleščine in nemščine || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 11 obiskovalcev ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 013 || 20. 1. 2015, [http://www.meteo-drustvo.si/ SMD - Slovensko meteorološko društvo] || Kako izboljšati podnebne teme na Slovenski Wikipediji || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] in nekateri člani društva (6) ||  ||  || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 014 || 27. 1. 2015, [http://www.crn.sik.si/ Knjižnica Črnomelj] || Predstavitev WIKIPEDIJE || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ||  ||  || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|---
| 015 || 17. 3. 2015, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana || [http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/32809/ Kako postati Wikipedist?] || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael]], [[Uporabnik:SmozBleda]], [[Uporabnik:struc]], [[Uporabnik:Tibor]] in med 20 in 30 obiskovalcev || [http://www.smihael.eu/talks/201503wiki.pdf prosojnice] || 145.000 ||  [[Uporabnik:Smihael|Smihael]]
|---
| 016 || 3. 4. 2017, Lingvistični krožek, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005902.html Nova pisarija, strokovno pisanje na spletu] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in kakih 15 poslušalcev ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 017 || 14. 4. 2017, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [http://www.slov.si/wikidelavnica/ Wikidelavnica] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in spet kakih 15 udeležencev s celotne FF in od drugod ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 018 || 14. 7. 2017, Pedagoška fakulteta, Ljubljana || [http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in velik razred udeležencev posvetovanja ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 019 || 17. 11. 2017, Univerza v Ljubljani || [[:v:Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih|Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] [http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx pptx] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] ~ 30 udeležencev simpozija Obdobja ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 020 || 3. 12. 2017, NUK, Ljubljana || [[:v:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] || Nagovor [[Uporabnik:Mhladnik]] ob podelitvi [[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevega priznanja]] za delo na Wikiviru, velika časopisna čitalnica ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 021 || 20. 12. 2017, FF, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006168.html Wikidelavnica] || [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/target19.html 4 udeleženci]  ||  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 022 || 10. 4. 2018, FF, Ljubljana || Wikidelavnica za bibliotekarje || 19 udeležencev  ||[[File:Wikidelavnica.jpg|200px]]  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 023 || 23. 5. 2018, [[Umetnostna galerija Maribor]] || [http://www.ugm.si/dogodki/wiki-urednice-ki-2891/ o ženski Wikipediji v okviru evropskega projekta Wom@arts] || 9 udeležencev, vključno z organizatorjem Juretom Kirbišem in gostoma [[Ana Čigon|Ano Čigon]] in [[Miran Hladnik|Miranom Hladnikom]]  ||[[File:Edit-a-thon v Umetnostni galeriji Maribor.jpg|200px]] ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 024 || 28. 9. 2018, Hotel Bernardin, Portorož || Referat [[:v:Šola v wikijih|Šola v wikijih]] na konferenci Inovativna raba IKT v šoli || 16 udeležencev  ||[[File:Inovativna raba IKT v šoli, Portorož 2018.jpg|200px|Konferenca o inovativni uporabi IKT v šoli, Bernardin Portorož]]  ||  ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 025 || 12. 11. 2018, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana|| Mag. Barbara Šterbenc Svetina, glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona, dr. Mateja Ratej, urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), in dr. Miran Hladnik so spregovorili tudi o tem, kakšna je razlika med Wikipedijo in NSBL (iz [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006492.html vabila na Slovlitu]) || 20 udeležencev  ||  [[File:Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU.jpg|200px|Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU]]  || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 026 || 28. 1. 2019, FF UL || Wikidelavnica, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006575.html vabilo na Slovlitu] || 15 udeležencev  ||  [[File:Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019.jpg|200px|Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019]]  || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 027 || 22. 2. 2019, FF UL || Wikidelavnica, 2. del [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006593.html vabilo na Slovlitu] || 8 udeležencev  ||  [[File:Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019.jpg|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019|200px|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019]]  || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 028 || 29. 3. 2019, 12.50–15.05, FF UL || Wikivir in dLib, predavanje za dopolnilno izobraževanje učiteljev slovenščine || 20–30 udeležencev  ||   || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 029 || 9. 4. 2019, 8.50–11.00, FF UL || Delavnica za bibliotekarje FF UL: vnos leposlovja iz ''Planinskega vestnika'' na Wikivir  || 30 udeležencev  || [[File:Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici.jpg|200px|Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici]] || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 030 || 6. 5. 2019, 10.00–17.30, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana || [https://www.facebook.com/events/346157602914354/ Dan odprtega znanja] v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[:File:Open Knowledge Day - Wikimedia.pdf|Predstavitev Wikimedie in njenih projektov v slovenščini]]&lt;/small&gt; || cca. 20 udeležencev || [[File:Open Knowledge Day Ljubljana - Filip Dobranić and Maja Bogataj Jančič.jpg|200px]] || 164.300 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 031 || 16. 5. 2019, Velika dvorana MIZŠ, Ljubljana || [https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji] v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice || cca. 20 udeležencev popoldanske sekcije posveta ||  ||  || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 032 || 22. 5. 2019, Sejem akademske knjige Liber.ac, FF UL, Ljubljana || Wikidelavnica: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006698.html napoved na Slovlit]  || 19 študentov ||  [[File:Wikidelavnica na sejmu Liber.ac.jpg|200 px|Wikidelavnica na sejmu Liber.ac]] ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 033 || 24. 10. 2019, Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike, Mestni muzej, Ljubljana || Predavanji [[Uporabnik:Hladnikm|Mirana Hladnika]] o Wikijih na univerzi in [[Uporabnik:Yerpo|Jerneja Polajnarja]] o natečaju Wiki ljubi spomenike v Sloveniji 2019 na združeni prireditvi [https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/dogodki/2019/odprto-znanje Še en dan odprtega znanja] in [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|Wikipedija ljubi spomenike v Sloveniji 2019]] || 20 udeležencev ||  [[File:Prireditev Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike v Mestnem muzeju Ljubljana.jpg|200 px|Prireditev Wiki ljubi spomenike v Sloveniji v Mestnem muzeju Ljubljana]] [[File:Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič.jpg|200 px|Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič na prireditvi Wiki ljubi spomenike]]||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 034 || 17. 6. 2020, webinar za učitelje Fakultete za upravo, Ljubljana || [http://meet.jit.si/wikiji Wikipedija in sestrska spletišča v razredu] || 14 prijavljenih ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 035 || 15. 1. 2021, spletna predstavitev in delavnica || [https://www.knjiznice.si/dogodki/delavnica-1lib1ref-1-knjiznicar-1-vir/ Delavnica #1Lib1Ref: 1 knjižničar – 1 vir], v sodelovanju s [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralno tehniško knjižnico UL]] || max. 26 poslušalcev uvodne predstavitve, 6 udeležencev delavnice || [https://www.youtube.com/watch?v=zAcIhUb__fo posnetek uvodne predstavitve na YouTubu] ||  || [[Uporabnik:Mitja i]]
|---
| 036 ||  [[:v:IKT pri urah slovenščine|IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF UL 27. novembra 2020, 13.15‒14.45  || Seminar za učiteljsko dopolnilo izobraževanje || 40  ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 037 || Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje in prevajalce, FF 12. marca 2021 ob 10.30  || [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom;] [[:v:Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje|Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]] || 50 ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 038 || Wikidelavnica za aktivne državljane, Ljudmila 29. 3. 2021 18.00&amp;ndash;20.00 || Zoom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007314.html Slovlit] in [https://wiki.ljudmila.org/Wikipedija_za_aktivne_dr%C5%BEavljane Vabilo] || 6 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 039 || Wikidelavnica za bibliotekarje FF UL 6. aprila 2021 ob 8.50&amp;ndash;11.10 || Zoom [[:v:Wikidelavnica za bibliotekarje 2021|Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] || 26 študentov ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 040 || Wikiji v šoli, delavnica za učitelje slovenščine v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja, 8. aprila 2022, 10.150&amp;ndash;11.45 || Zoom [[:v:Wikiji v šoli|Wikiji v šoli]] || 39 profesorjev slovenščine ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 041 || Wikiji na univerzi ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 13&amp;ndash;15.00 || Zoom [[:v:Wikiji na univerzi|Wikiji na univerzi]] || 46 univerzitetnih učiteljev ||  ||  || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|-
|042
|24. 10. 2025, prvo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|V okviru dogodka je potekala predstavitev Wikipedije ([[Uporabnik:A09|A09]]) in WikiKluba ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]), čemur je sledila delavnica o urejanju Wikipedije ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]). Novinci so objavili svoja prva urejanja in si izbrali teme, ki bi si jih želeli izboljšati, pri čemer smo jim pomagali izkušenejši uporabniki. Za lažjo nadaljnjo koordinacijo so bili udeleženci povabljeni v Discord strežnik slwiki.
|9 udeležencev
|[[Slika:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 24.10.2025 1.jpg|200px]] [[Slika:GeographieMan NAL MENCIN 24Okt25 (cropped).jpg|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|043
|14. 11. 2025, drugo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Aktualne novice sveta Wikipedije - 25 let Wikipedije, Wikimania 2027 Čile, decembrsko sodelovanje WikiKluba z Wikimedia Italia. Sledila je urejevalska delavnica. V času delavniea nas je spremljala tudi novinarka Dnevnika, ki bo o klubu napisala članek.  
|9 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Novinci 1.jpg|200px]] [[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Group Photo.jpg|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|044
|05. 12. 2025, tretje srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Uvajanje novih članov, plani za organizacijo fotografskega krožka, razpravljanje o prihajajočem urejevalskem maratonu z Wikimedia Italia.
|5 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Debata in nove ideje 02.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Group Photo Ultra Max Pro (cropped).png|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|045
|19. 12. 2025, otvoritev [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskega maratona Gorizia-Nova Gorica 2025]]
|Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledilo urejanje in druženje.
|9 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Group Photo 01.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Selfie.png|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|046
|23. 02. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Urejanje člankov. Tema so bile zimske olimpijske igre 2026.
|4 udeleženci
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|047
|16. 03. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|[[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] je na kratko predstavil njegovo delo na slovenski Wikipediji, kjer se že zadnjih 5 let posveča predvsem slovenski politiki. Razpravljali smo o prihajajočih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] in se seznanili kaj je še potrebno postoriti. Na dan volitev bo potekal tudi klic v [[Wikipedija:Discord|Discordu]] za lažjo koordinacijo.
|7 udeležencev
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|048
|13. 04. 2026, otvoritev [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija 2026]]
|Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|Italia-Slovenija 2026]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledil recital slovensko-italijanske poezije, ki ga je pripravila študentka z Oddelka za romanistiko filozofske fakultete. Nato je potekalo prvo pisanje člankov, snemanje videa za Slovence v Italiji ter druženje.
|6 udeležencev
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|049
|22. 4. 2026 9.00&amp;ndash;11.30, ZRC SAZU, delavnica za ZB, zlasti za popisovalce partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si]
|[[:v:Wikipedijska delavnica|načrt delavnice]]
|9 udeležencev
|[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb]]
|
|[[Uporabnik:Hladnikm|miran]]
|}

== Wikipedisti na obisku ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni slovenski wikipedisti
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 001 || 4.–8. avgust 2005, [[Frankfurt na Majni]]  || [[:meta:Wikimania 2005 overview|Wikimania 2005]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Uporabnik:Gap/Wikimania2005|reportaža]]&lt;/small&gt; || [[uporabnik:romanm|Roman]], [[uporabnik:Gap|Tcie (Gap)]], [[uporabnik:xJaM|xJaM]]
 || [[slika:Wikimanianamecard.jpg|120px]]|| 16.000  || [[Fundacija Wikimedia]] 
|--- 
| 002 || 19.–21. december 2006, [[Beograd]] || 1. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[http://rs.wikimedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B5%D1%9A%D0%B5_%D0%B7%D0%B0_%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82,_2006-12-19] [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Romanove prosojnice]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Romanm|Roman]] || [[Slika:Sr meetup-dec 06-00050.jpg|120px]] ||   || [[Fundacija Wikimedia]] 
|--- 
| 003 || 19.–21. december 2008, [[Beograd]] || 3. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[http://rs.wikimedia.org/w/index.php?title=%D0%A2%D1%80%D0%B5%D1%9B%D0%B0_%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0&amp;variant=sr-el] [http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource Referat Hladnikm]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] || [[File:Wpdians in Belgrade2008 01.jpg|120px]] [[File:Wpdians in Belgrade2008 2.JPG|120px]] ||   || [[Fundacija Wikimedia]] 
|---
| 004 || 10. marec 2012,&lt;br&gt;[[Budimpešta]]  || Srečanje madžarskih wikipedistov&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012|najava dogodka pod lipo in poročili o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]], [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] || [[Slika:Meeting 1032012 Budapest 4.jpg|120px]]||  || [http://www.wikimedia.hu Wikimédia Magyarország] 
|--- 
| 005 || 6.–7. oktober 2012, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2012|Wikimedia CEE Meeting 2012]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikimedia CEE Meeting 2012|najava dogodka pod lipo]], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Wikimedia CEE Meeting 2012 - reportaža|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:WMCEE2012-fullgroup.jpg|120px]]|| 134.600  || [http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B0 Vikimedija Srbije], [http://pl.wikimedia.org/wiki/Strona_g%C5%82%C3%B3wna Wikimedia Polska]
|---
|006 || 8.−10. avgust 2014, [[London]] || [http://wikimania2014.wikimedia.org/ Wikimania 2014] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:14-08-10-wikimania-gruppenfoto-01.jpg|120px]] || 141.600 || [[Fundacija Wikimedia]] 
|---
|007 || 31. julij−2. avgust 2015, [[Skopje]] || [[:meta:CEE WikiCamp 2015|CEE WikiCamp 2015]] || [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] || [[Slika:CEE WikiCamp 2015, Wikiexpedition, Arabati Baba Teke, Group photo, 01.JPG|120px]] ||  || [https://mk.wikimedia.org Vikimedija Makedonija] 
|---
|008 || 12.−14. oktober 2018, [[Lvov]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2018|Wikimedia CEE Meeting 2018]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[:v:Komentarji k fotografijam#Stran 338 Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!, 19. oktobra 2018|Hladnikov zapis o dogodku na Wikiverzi]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]]|| [[File:Wikimedia CEE Meeting 2018 in Lviv – Opening 03.jpg|120px|Wikimedia CEE meeting Lvov 2018]] ||162.000|| [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|---
|009 || 11.–13. oktober 2019, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2019|Wikimedia CEE Meeting 2019]] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2019 participants 02.jpg|120px]] || 165.650 || [https://rs.wikimedia.org Vikimedija Srbije] 
|---
|010 || 14.–16. oktober 2022, [[Ohrid]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022|Wikimedia CEE Meeting 2022]] || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:All together - Wikimedia CEE Meeting 2022 — Day 2 05.jpg|120px]]|| || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|---
|01_ || 1. april 2023, [[Zagreb]] || [[:meta:CEE/Newsletter/April 2023/Contents/Croatia report|Wikimedia CEE-Hub and SEE-*ub MeetUp]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-07-20#Delovni sestanek CEE Huba|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedians in Zagreb 10 32 02 254000.jpeg|120px]] || 180.550 || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|-
|01_ || 15.–17. september 2023, [[Tbilisi]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2023|Wikimedia CEE Meeting 2023]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Upwinxp}} || [[slika:Family photo of the Wikimedia CEE Meeting 2023 - 1.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 7.–10. avgust 2024, [[Katovice]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2024:Program Wikimania 2024] || {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania_2024_group_photograph.jpg|120px]] ||  || [[Fundacija Wikimedia]]
|-
|01_ || 7.–8. september 2024, [[Oteševo]] || [[:meta:WikiOutdoor Training 2024|WikiOutdoor Training 2024]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group/Reports/2024/WikiOutdoor Training|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|Upwinxp}}, {{u|Smihael}} || [[slika:Group photo of the participants at WikiOutdoor Training 2024.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 20.–22. september 2024, [[Carigrad]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2024|Wikimedia CEE Meeting 2024]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|ModriDirkac}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2024 group photo 2.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 6.–9. avgust 2025, [[Nairobi]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2025:Program Wikimania 2025]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimania 2025|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|Yerpo}}, {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania 2025 group photo with participants forming a &quot;W&quot; shape with their hands.jpg|120px]] || 194.200 || [[Fundacija Wikimedia]]
|-
|01_ || 26.–28. september 2025, [[Solun]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2025|Wikimedia CEE Meeting 2025]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2025|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|ModriDirkac}}, {{u|GeographieMan}}. {{u|Pinky sl}} ||[[slika:CEE Meeting 2025 group photo.jpg|120px]] || 195.151 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], 
[[:meta:Wikimedia Community User Group Greece|Wikimedia Community User Group Greece]]
|---
| 01_ || 30. januar –1. februar 2026, [[Frankfurt na Majni]]  || [[:meta:Wikimedia_Futures_Lab|Wikimedia Futures Lab]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimedia_Futures_Lab 2026|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] || [[slika:Wikimedia-Futures-Lab-26-groupphoto-1.jpg|120px]]|| 196.476  || [[Fundacija Wikimedia]], [[:meta:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland]]
|}

== Odpadla srečanja ==

{{Commonscat|Slovenian Wikipedia Meetup}}
*[[/september 2008|september 2008]]: Škofja Loka
**V Škofji Loki imamo prostor, primeren za srečanje (MMC Pulzar - je dogovorjeno), vendar skrbi za organizacijo srečanja Wikipedistov ne morem prevzeti. Pomagam pa seveda lahko. [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] 02:20, 25. oktober 2008 (CEST)

Glej tudi druga srečanja in predavanja navedena na strani [[Wikipedija:Obvestila]].

{{osnovne informacije|state=collapsed}}
{{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}}

[[Kategorija:Wikipedija v živo| ]]</text>
      <sha1>nfuhp2i2ypsm5e8lakdvi5t6millnwd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Tomaž, Sveti Tomaž</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146390</id>
    <revision>
      <id>6672771</id>
      <parentid>6671812</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:17:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1392" sha1="ghxff7lic5vhf6k6ye0z4a2pt2gm0eq" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Tomaž}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Sveti Tomaž
|zgodovinsko ime=Tomaž pri Ormožu (1955–1993)
|geopedia=#L410_T13_F10122783_b4
| latd = 46 |latm = 29 |lats = 0.05 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 4 |longs = 47.12 |longEW = E
|najdisi=Sveti+Tomaž
|slika=&lt;!-- Wikidata --&gt;
|vrsta=
|nadmorska=294,7
|povrsina=0,56
|prebivalstvo=262
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=2258
|posta=Sveti Tomaž
|obcina=Sveti Tomaž
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Tomaž pri Ormožu - Vas
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt = 6308
 | občina = Sveti Tomaž
}}
}}

[[File:Postcard of Tomaž pri Ormožu 1908.jpg|thumb|Razglednica iz 1908]]
'''Sveti Tomaž''' je osrednje [[naselje]] v [[občina Sveti Tomaž|Občini Sveti Tomaž]]. Kraj se je med letoma 1955 in 1993 imenoval ''Tomaž pri Ormožu''.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

{{Sveti Tomaž}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Sveti Tomaž]]
[[Kategorija:Sveti Tomaž|*]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ghxff7lic5vhf6k6ye0z4a2pt2gm0eq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bruno Hartman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148291</id>
    <revision>
      <id>6672682</id>
      <parentid>6580271</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:32:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6672682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8747" sha1="despb0t4uj6a5zpsp4ciqztudoy5a8o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Bruno Hartman''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[gledališče|gledališki]] [[zgodovinar]], [[dramaturg]], [[bibliotekar]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[29. september]] [[1924]], [[Celje]], † [[30. oktober]] [[2011]]&lt;ref&gt;[http://www.vecer.com/clanekslo2011103105703891 Umrl je dr. Bruno Hartman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305072028/http://www.vecer.com/clanekslo2011103105703891 |date=2016-03-05 }} Vecer.com, online izdaja, dostopno 1. 11. 2011&lt;/ref&gt;, Maribor.

== Življenjepis ==
Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Njegova življenjska pot je razgibana, polna novih spoznanj, usmerjena strokovno, znanstveno in kulturno. Posegel je na mnoga področja izobraževanja, znanosti in kulture. Po študiju književnosti južnoslovanskih narodov, slovenskega jezika, francoščine in primerjalne književnosti na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] je bil [[profesor]] na učiteljišču in gimnaziji v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Pritegnilo ga je [[gledališče|gledališče]], najprej [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanska Drama]], [[mariborsko gledališče|mariborsko gledališče]] in še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče v Celju]]. Zatem je nadvse uspešno vodil [[Študijska knjižnica Maribor|Študijsko knjižnico v Mariboru]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetno knjižnico Maribor]] do svoje upokojitve leta 1989.

== Znanstveno delo ==
Vso širino njegovega vsestranskega delovanja nam odkriva njegova bibliografija. Veliko let se je posvečal [[slovenistika|slovenistiki]]. O tem pričajo njegova [[disertacija|disertacija]] z naslovom ''[[Celjski grofje|Celjski grofje]] v [[slovenska dramatika|slovenski dramatiki]]'', [[študija|študije]] o [[Novačan|Novačanu]] in številni članki o literarnem dogajanju v nekdanjem [[Maribor|Mariboru]]. Z gledališčem se je ukvarjal kot lektor, dramaturg, umetniški vodja in upravnik. Za nove uprizoritve je prevedel številna dramska dela, med njimi tudi vrsto umetnin svetovnih avtorjev. Bil je med pobudniki [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] v Mariboru in ga dolga leta sooblikoval. S sodelavci je zasnoval in uredil zbornik ''Maribor skozi stoletja'', v katerem je objavil pregledne prispevke o zgodovini gledališča, [[knjižničarstvo|knjižničarstva]] in [[tiskarstvo|tiskarstva]]. Je avtor publikacij ''Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne'' in ''Kultura v Mariboru''. V ''Časopisu za zgodovino in narodopisje'' je objavil veliko znanstvenih prispevkov. S kulturnozgodovinskimi razpravami je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih. Z biografskimi prispevki za [[Slovenski biografski leksikon|''Slovenski biografski leksikon'']] in [[Enciklopedija Slovenija|''Enciklopedijo Slovenije'']] se je uvrstil med najplodovitnejše sodelavce za območje severovzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Objavil je tudi biografiji [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] in [[Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Poznan je tudi kot izvrsten prevajalec [[proza|proze]], med katero uvrščamo dela [[Hemingway|Hemingwaya]], [[Cronin|Cronina]] in [[Remarqua|Remarqua]].

Od leta 1965 je usmerjal razvoj [[knjižnica|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta 1975 kot enakopravna soustanoviteljica podpisala ''Sporazum o združitvi'' z [[Univerza v Mariboru|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta 1988. Novo stavbo je projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra 1988 je bila na spodbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižnično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik]] revij ''Knjižnica'' (1974–79) in [[revija Dialogi|''Dialogi'']] (1966–68).

Sodeloval je pri ustvarjanju [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani |Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani | Univerze v Ljubljani]], kjer je na študente prenašal svoje bogate izkušnje.  Bil je mdr. imenovan za častnega občana [[Maribor|Maribora]]  (2003) in zaslužnega člana [[Slovenska matica|Slovenske matice]].

== Bibliografija ==
* ''Slovenec se smeje: Večer slovenskega humorja''. {{COBISS|ID=38387}}
* ''Učbeniško gradivo za knjižničarstvo na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja''. Maribor, 1986. {{COBISS|ID=150276}}
* ''Eberhart Streul: Veliki dan Jožeta Dobrnika''. Maribor, 11. 3. 1986. {{COBISS|ID=152324}}
* ''Mozart Wolfgang A.: Ugrabitev iz Seraja''. Maribor, 7. 2. 1986. {{COBISS|ID= 152836}}
*  Vodovnik Jurij. V: ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. Str. 537–538. {{COBISS|ID=153348}}
* 18. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci '86 v Celju. V: ''Raziskovalec''. 1986. 10–11; str. 411–412. {{COBISS|ID=153604}}
* Gospodo, preuzimam vlast u Mariboru. V: ''Politika''. 1986, 26259, 10.XI.; str. 8. {{COBISS|ID=153860}}
* Mikrofilmano časopisje v Univerzitetni knjižnici Maribor. V: ''Knjižnica''. (1986),1–2; str. 101–102. {{COBISS|ID=154372}}
* Osebno kazalo. V: ''Anton Novačan: Jeruzalem – Kairo''. Ljubljana: Slovenska matica, 1986. (Memoarska knjižnica). Str. 371–393. {{COBISS|ID=154628}}
* Vokač Zlata. V: ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,1986. Str. 563–564. {{COBISS|ID=154884}}
* ''Miklova Zala '87'': dramaturgija uprizoritve slovenskega gledališča Samorastniki, Celovec. Celovec, Svatne, 1987(prem.1.8.). {{COBISS|ID=498180}}
* ''Celjski grofje v slovenski dramatiki''.Ljubljana: Slovenska matica, 1977. {{COBISS|ID=2635009}}
* ''Univerzitetna knjižnica Maribor''. Mariboru: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=3352321}}
* ''Socialni in politični faktorji nacionalne diferenciacije v Mariboru na prelomu 19. in 20. stoletja''. S. l.: s. n., 1984. (Ponatisi in posebni odtisi/Hartman Bruno; 29). {{COBISS|ID=4205057}}
* ''Družbene koordinate Kreftovih »Celjskih grofov«''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1973. (Ponatisi in posebni odtisi/Bruno Hartman; 7). {{COBISS|ID=4206593}}
*  ''Univerzitetna knjižnica Maribor''. Maribor: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=5965824}}
* ''Rudolf Maister''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1989. (Znameniti Slovenci). {{COBISS|ID=14457600}}
* Uredil in komentiral: Anton Novačan: Izbrano delo. Maribor: Obzorja, 1993. {{COBISS|ID=33015553}}

== Nekateri članki ==
* Degradirani Rudolf Maister {{COBISS|ID=1040132}}
* Univerzitetna knjižnica  Maribor {{COBISS|ID=3352321}}

== Viri ==
* ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
* ''Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti''. Dokumentarni film Bojana Laboviča v [http://tvslo.si/#ava2.154486038;; arhivu RTV Slovenija]
*Vlasta Stavbar (ur.), ''Bruno Hartman in njegovo kulturno posalnstvo''. Ljubljana in Maribor: Slovenska matica in Univerza v Mariboru, 2026

==Opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]
* [[seznam slovenskih dramaturgov]]
* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih bibliotekarjev]]

{{GlazerjeviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hartman, Bruno}}
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]]
[[Kategorija:Slovenski knjižničarji]]
[[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki zgodovinarji]]</text>
      <sha1>despb0t4uj6a5zpsp4ciqztudoy5a8o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urh, Slovenska Bistrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148942</id>
    <revision>
      <id>6672777</id>
      <parentid>6671691</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2323" sha1="7o3t5wl3irh09bfzgqresgjvrm11bhm" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Urh}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Urh
| latd = 46 |latm = 25 |lats = 45.49 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 30 |longs = 22.2 |longEW = E
|najdisi=Urh
|geopedia=#L410_T13_F10133866_b4
|slika=Saint Ulrich church, Urh, Slovenska Bistrica.jpg
|povrsina=2,9
|prebivalstvo=57
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=899,8
|postna=2316
|posta=Zgornja Ložnica
|obcina=Slovenska Bistrica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Urh (do 1952)|napis=Cerkev svetega Urha}}
'''Urh''' (do leta 1952 ''Sveti Urh'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[občina Slovenska Bistrica|Občini Slovenska Bistrica]] na [[Pohorje|Pohorju]].

V bližini vasi pri ''Smogavčevi žagi'' raste najdebelejša [[Jelka (drevo)|jelka]] v Sloveniji – [[Maroltova jelka]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Urh|svetem]] [[Sveti Urh|Urhu]]. Leta 1952 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' ime naselja skrajšano iz »Sveti Urh« v le »Urh«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Urh, Slovenska Bistrica}}

{{Slovenska Bistrica}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>7o3t5wl3irh09bfzgqresgjvrm11bhm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149216</id>
    <revision>
      <id>6672762</id>
      <parentid>6671676</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:10:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6672762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2228" sha1="ehgrif1hheicryoptjxto9ccpgufrf4" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Trije Kralji}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Sveti Trije Kralji
| latd = 46 |latm = 38 |lats = 14.57 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 11 |longs = 20.93 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Trije+Kralji,+Radlje+ob+Dravi
|geopedia=#L410_T13_F10126126_b4
|slika=
|povrsina=9,35
|prebivalstvo=225
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=761,6
|postna=2360
|posta=Radlje ob Dravi
|obcina=Radlje ob Dravi
|pokrajina=Štajerska
|regija=Koroška regija
|zgodovinsko ime=Brezovec (1955–1993)}}

'''Sveti Trije Kralji''' so naselje v [[občina Radlje ob Dravi|Občini Radlje ob Dravi]] na [[Kozjak|Kozjaku]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetnikih domače cerkve – [[Modri z Vzhoda|Svetih treh kraljih]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovano v »Brezovec«. Leta 1993 so mu vrnili prvotno ime.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Radlje ob Dravi}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Radlje ob Dravi]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ehgrif1hheicryoptjxto9ccpgufrf4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveta Trojica v Slovenskih goricah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149262</id>
    <revision>
      <id>6672768</id>
      <parentid>6671811</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:15:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6672768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7175" sha1="bvl33equhib6zwp0ccx76anciwljqn3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 46 |latm = 34 |lats = 32.14 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 52 |longs = 37.26 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Trojica+v+Slovenskih+Goricah
|geopedia=#L410_T13_F10107105_b4
|slika=P1030380 Sv.Trojica.JPG
|povrsina=2,49
|prebivalstvo=927
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=284,5
|postna=2235 
|posta=Sveta Trojica v Slovenskih goricah
|obcina=Sveta Trojica v Slovenskih goricah
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Trško jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremična spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  29. oktober 2011
 | refšt=1040
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Sveta Trojica v Slovenskih goricah
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
|zgodovinsko ime=Gradišče v Slovenskih goricah (1952–1992)|ime=Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}

'''Sveta Trojica v Slovenskih goricah''' (od leta 1952 do 1992 imenovano ''Gradišče v Slovenskih goricah'') je [[naselje]] na Štajerskem in središče [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah]].

== Lega ==

Sveta Trojica v Slovenskih goricah leži v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], na 287 m nadmorske višine vzhodno od [[Občina Lenart|občine Lenart]] s strnjenim jedrom vrh razglednega slemena kraj ceste [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]–[[Spodnji Ivanjci|Spodnji Ivajnci]]–[[Gornja Radgona]]–[[Ptuj]] in šteje okoli 465 prebivalcev. Na severni strani prehaja v naselje [[Zgornji Porčič]], na jugu v [[Zgornja Senarska|Zgornjo Senarsko]]. Vzhodna stran griča se znižuje v dolino Ročice in Drvanje, zahodna pa v dolino Velke. V višjih legah so [[Njiva|njive]], [[sadovnjak]]i in [[brajda|brajde]], tudi nekaj redkih [[vinograd]]ov, v nižinah pa se razprostirajo [[travnik]]i in [[pašnik]]i. Vzhodno pobočje je poraslo z [[gozd]]om, med katerim so razstrezeni domovi. Zahodno od središča Svete Trojice je v dolini Velke obiskano [[Trojiško jezero]].

== Znamenitosti kraja ==

Največja znamenitost kraja je velika baročna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] s tremi novimi zvoniki, pa tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega jezera in ob katerih je [[križev pot]]. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom; iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna, v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Z materialom iz njega so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvisnikom od drog. Spomenik v centru Svete Trojice ob nekdanjem zdravstvenem domu je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Avtor spomenika je [[Jože Plečnik]], spomenik pa bi naj dal postaviti neki knez. Med vojno so na spomeniku odstranili goloba in ga zamenjali z Jugoslovansko zvezdo ter nekoliko preuredili, v isti obliki pa še stoji danes. Drugi spomenik stoji ob gostilni Na griču. Spomenik je bil postavljen gospodu [[Anton Wundartz|Antonu Wundartzu]]. Izklesan je iz apnenčastega kamna in je naravne velikosti.

== Običaji, šport in ljudje ==

Znan je predvsem kmečki praznik oziroma sedaj to občinski praznik. Ob prazniku, ki traja 3 dni, se zvrstijo različni dogodki, kot so tekmovanja mladih v klepanju kose, košnja trave, razne kulturne prireditve v kulturnem domu, športne dejavnosti, predvsem pa je znano žegnanje. Prirejajo tudi mnoge športne dejavnosti: krajevni turnir v [[mali nogomet|malem nogometu]], različne pohode, turnirje v [[tenis]]u, [[Namizni tenis|namiznem tenisu]], [[odbojka|odbojki]], [[kolesarjenje]], turnir v igranju računalniških igric ipd. 

Večkrat letno potekajo turnirji v ribolovu, saj je jezero znano po ribjem bogastvu, ob ugodnem vetru pa je možno tudi deskanje, pozimi pa predvsem za drsanje, saj globina jezera ne presega 5,5 m.

== Cerkev pri Sveti Trojici ==

Ljudje so želeli na tem hribu že leta 1631 postaviti cerkev. O tem, čemu so želeli ljudje prav na tem mestu postaviti cerkev, govori tudi legenda, ki se prenaša iz roda v rod. Ta pravi, da so krajani izbrali za prostor izgradnje gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno vsak večer prikazovale tri lučke, so se odločili drugače, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz Oseka, niso hoteli v dolino h gmajni, temveč so hoteli na hrib. Res so leta 1631 postavili leseno kapelico, posvečeno Svetemu duhu, ki je bila zelo obilno obiskana, zato so se odločili, da bodo postavili cerkev, ki pa bi naj bila posvečena Sveti Trojici. Vzrok najdemo v legendi o treh lučkah, ki bi se naj prikazovale. Temeljni kamen so položili z veliko slovesnostjo 15. junija 1636. Na ta dogodek spominja tudi spominska plošča nad mestom, kjer so bila nekoč glavna vrata. Leta 1643 je bila cerkev popolnoma prezidana in tudi posvečena. Takratna cerkev je bila majhna, zavzemala je le eno tretjino sedanje. Zvonik je imela namesto današnjega velikega oltarja. Segala je do prižnice, vrata so bila pod zvonikom. Orientirana je bila proti zahodu, kar je ravno obratno kot sedaj, ko je proti vzhodu. Ko je bila cerkev sezidana, je bilo potrebno poskrbeti tudi za njeno opremo. Podobo Svete Trojice je dal slikati [[Wolfgang Stubenberški]] na svojem gradu [[Grad Cmurek|Cmurek]] svojemu slikarju luterantske vere. Legenda pravi, da je slikar v končanem delu videl stvaritev božje roke in ne svoje. Kmalu po tem se je spreobrnil v katolištvo. Govorilo se je tudi, da so se začeli po tem, k so prenesli sliko v cerkev, dogajati čudeži.

== Osebnosti kraja ==

Jeseni leta 1910 se je v kraj za pol leta preselil pisatelj [[Ivan Cankar]]. V kraju je napisal [[Lepa Vida (Cankar)|Lepo Vido]] in predaval o slovenski literaturi. V Sveti Trojici je nekaj let služboval [[zdravnik]] in [[pisatelj]] [[Alojz Kraigher]], tu so se rodili tudi njegovi otroci; leta 1908 [[pravnik]] in [[narodni heroj]] [[Dušan Kraigher]], leta 1909 [[publicist]] in [[urednik]] [[Uroš Kraigher]] ter leta 1914 [[politik]] [[Boris Kraigher]], leta 1912 se je rodil njihov bratanec (po materi) [[Ivo Brnčić]], [[literarni kritik]], [[pisatelj]] in [[esejist]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
* [http://sv-trojica.si/ Spletna stran občine] 
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}
{{-}}
{{Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Slovenske gorice]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bvl33equhib6zwp0ccx76anciwljqn3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672770</id>
      <parentid>6672768</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:16:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6672770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7180" sha1="1alfug59kq3sac7uisxi5091jg3abqb" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 46 |latm = 34 |lats = 32.14 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 52 |longs = 37.26 |longEW = E
|najdisi=Sv.+Trojica+v+Slovenskih+Goricah
|geopedia=#L410_T13_F10107105_b4
|slika=P1030380 Sv.Trojica.JPG
|povrsina=2,49
|prebivalstvo=927
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=284,5
|postna=2235 
|posta=Sveta Trojica v Slovenskih goricah
|obcina=Sveta Trojica v Slovenskih goricah
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Trško jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremična spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  29. oktober 2011
 | refšt=1040
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Sveta Trojica v Slovenskih goricah
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
|zgodovinsko ime=Gradišče v Slovenskih goricah (1952–1992)|ime=Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}

'''Sveta Trojica v Slovenskih goricah''' (od leta 1952 do 1992 imenovana ''Gradišče v Slovenskih goricah'') je [[naselje]] na Štajerskem in središče [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah]].

== Lega ==

Sveta Trojica v Slovenskih goricah leži v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], na 287 m nadmorske višine vzhodno od [[Občina Lenart|občine Lenart]] s strnjenim jedrom vrh razglednega slemena kraj ceste [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]]–[[Spodnji Ivanjci|Spodnji Ivajnci]]–[[Gornja Radgona]]–[[Ptuj]] in šteje okoli 465 prebivalcev. Na severni strani prehaja v naselje [[Zgornji Porčič]], na jugu v [[Zgornja Senarska|Zgornjo Senarsko]]. Vzhodna stran griča se znižuje v dolino Ročice in Drvanje, zahodna pa v dolino Velke. V višjih legah so [[Njiva|njive]], [[sadovnjak]]i in [[brajda|brajde]], tudi nekaj redkih [[vinograd]]ov, v nižinah pa se razprostirajo [[travnik]]i in [[pašnik]]i. Vzhodno pobočje je poraslo z [[gozd]]om, med katerim so razstrezeni domovi. Zahodno od središča Svete Trojice je v dolini Velke obiskano [[Trojiško jezero]].

== Znamenitosti kraja ==

Največja znamenitost kraja je velika baročna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] s tremi novimi zvoniki, pa tudi stopnice, ki vodijo od cerkve do akumulacijskega jezera in ob katerih je [[križev pot]]. Sveta Trojica je ogledna točka za romarje. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma Oseški kamnolom; iz njega sicer danes več ne kopljejo kamna, v preteklosti pa je bil to pomemben kamnolom (odprt je bil pred letom 1358, deloval je do leta 1950). Z materialom iz njega so zgradili cerkev pri Svetih treh kraljih in tudi del obnovljenega obzidja cerkve Svete Trojice, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Zanimivost Svete Trojice je tudi Don Pierinova komuna za pomoč odvisnikom od drog. Spomenik v centru Svete Trojice ob nekdanjem zdravstvenem domu je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Avtor spomenika je [[Jože Plečnik]], spomenik pa bi naj dal postaviti neki knez. Med vojno so na spomeniku odstranili goloba in ga zamenjali z Jugoslovansko zvezdo ter nekoliko preuredili, v isti obliki pa še stoji danes. Drugi spomenik stoji ob gostilni Na griču. Spomenik je bil postavljen gospodu [[Anton Wundartz|Antonu Wundartzu]]. Izklesan je iz apnenčastega kamna in je naravne velikosti.

== Običaji, šport in ljudje ==

Znan je predvsem kmečki praznik oziroma sedaj to občinski praznik. Ob prazniku, ki traja 3 dni, se zvrstijo različni dogodki, kot so tekmovanja mladih v klepanju kose, košnja trave, razne kulturne prireditve v kulturnem domu, športne dejavnosti, predvsem pa je znano žegnanje. Prirejajo tudi mnoge športne dejavnosti: krajevni turnir v [[mali nogomet|malem nogometu]], različne pohode, turnirje v [[tenis]]u, [[Namizni tenis|namiznem tenisu]], [[odbojka|odbojki]], [[kolesarjenje]], turnir v igranju računalniških igric ipd. 

Večkrat letno potekajo turnirji v ribolovu, saj je jezero znano po ribjem bogastvu, ob ugodnem vetru pa je možno tudi deskanje, pozimi pa predvsem za drsanje, saj globina jezera ne presega 5,5&amp;nbsp;m.

== Cerkev pri Sveti Trojici ==

Ljudje so želeli na tem hribu že leta 1631 postaviti cerkev. O tem, čemu so želeli ljudje prav na tem mestu postaviti cerkev, govori tudi legenda, ki se prenaša iz roda v rod. Ta pravi, da so krajani izbrali za prostor izgradnje gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno vsak večer prikazovale tri lučke, so se odločili drugače, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz Oseka, niso hoteli v dolino h gmajni, temveč so hoteli na hrib. Res so leta 1631 postavili leseno kapelico, posvečeno Svetemu duhu, ki je bila zelo obilno obiskana, zato so se odločili, da bodo postavili cerkev, ki pa bi naj bila posvečena Sveti Trojici. Vzrok najdemo v legendi o treh lučkah, ki bi se naj prikazovale. Temeljni kamen so položili z veliko slovesnostjo 15. junija 1636. Na ta dogodek spominja tudi spominska plošča nad mestom, kjer so bila nekoč glavna vrata. Leta 1643 je bila cerkev popolnoma prezidana in tudi posvečena. Takratna cerkev je bila majhna, zavzemala je le eno tretjino sedanje. Zvonik je imela namesto današnjega velikega oltarja. Segala je do prižnice, vrata so bila pod zvonikom. Orientirana je bila proti zahodu, kar je ravno obratno kot sedaj, ko je proti vzhodu. Ko je bila cerkev sezidana, je bilo potrebno poskrbeti tudi za njeno opremo. Podobo Svete Trojice je dal slikati [[Wolfgang Stubenberški]] na svojem gradu [[Grad Cmurek|Cmurek]] svojemu slikarju luteranske vere. Legenda pravi, da je slikar v končanem delu videl stvaritev božje roke in ne svoje. Kmalu po tem se je spreobrnil v katolištvo. Govorilo se je tudi, da so se začeli po tem, k so prenesli sliko v cerkev, dogajati čudeži.

== Osebnosti kraja ==

Jeseni leta 1910 se je v kraj za pol leta preselil pisatelj [[Ivan Cankar]]. V kraju je napisal [[Lepa Vida (Cankar)|Lepo Vido]] in predaval o slovenski literaturi. V Sveti Trojici je nekaj let služboval [[zdravnik]] in [[pisatelj]] [[Alojz Kraigher]], tu so se rodili tudi njegovi otroci; leta 1908 [[pravnik]] in [[narodni heroj]] [[Dušan Kraigher]], leta 1909 [[publicist]] in [[urednik]] [[Uroš Kraigher]] ter leta 1914 [[politik]] [[Boris Kraigher]], leta 1912 se je rodil njihov bratranec (po materi) [[Ivo Brnčić]], [[literarni kritik]], [[pisatelj]] in [[esejist]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
* [http://sv-trojica.si/ Spletna stran občine] 
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}
{{-}}
{{Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Slovenske gorice]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1alfug59kq3sac7uisxi5091jg3abqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Citronček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>149789</id>
    <revision>
      <id>6672908</id>
      <parentid>5907750</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:07:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27875-59</username>
        <id>259468</id>
      </contributor>
      <comment>pravilen zapis besede</comment>
      <origin>6672908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2377" sha1="kz03myy305ekvslk09lyge4804q8gr1" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Citronček
| image = Gonepteryx rhamni Gradisko jezero.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Lepidoptera]] (metulji)
| familia = [[Pieridae]] (belini)
| subfamilia = [[Coliadinae]]
| genus = ''[[Gonepteryx]]''
| species = '''''G. rhamni'''''
| binomial = ''Gonepteryx rhamni''
| binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
}}
'''Citrnček''' ali '''rumenjak''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gonepteryx rhamni''''') spada v družino [[belini|belinov]] (''Pieridae''). To so srednje veliki dnevni [[metulji]], ki so dokaj pogosti na gozdnem in grmovnatem svetu.

[[žuželčje krilo|Krila]] so pri samcih citronsko rumena, pri samicah pa zelenkasto bela. Tako samec kot samica imata na sredini obeh krilih oranžno pegico. Medtem, ko prezimi večina metuljev kot [[buba]], se citronček obesi na vejo kot metulj. Velja za enega najbolj dolgo živečih metuljev.
&lt;gallery mode=packed   heights=&quot;140px&quot;&gt;
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Préserville France - male dorsal.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♂ 
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Préserville France - male ventral.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♂  △
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Foret de Bouconne France - female dorsal.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♀
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Foret de Bouconne France - female ventral.jpg |''Gonepteryx rhamni'' ♀ △
&lt;/gallery&gt;

== Življenjski cikel ==
To vrsto metuljev lahko med letom najdlje opazujemo, saj letajo od marca pa tja do septembra. Največ metuljev leta v poznem poletju z nastopom mrzlih jesenskih noči pa izginejo. Zarijejo se pod odpadlo listje, tam [[hibernacija|otrpnejo]] in preživijo zimski mraz. Ponovno postanejo aktivni zgodaj spomladi. Sicer pa metulji prezimijo navadno v nedoraslem stanju, kot [[Jajce|jajca]] ali kot [[Buba|bube]].

== Viri ==
* (1988). ''Metulji'', zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba.
* {{navedi knjigo| author=Kurillo, Jurij |authorlink=Jurij Kurillo |title=Metulji Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[DZS|Državna založba Slovenije]] |year=1992}}

{{Zbirka|Gonepteryx rhamni}}

{{insect-stub}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Belini]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Metulji Evrope]]
[[Kategorija:Metulji Slovenije]]</text>
      <sha1>kz03myy305ekvslk09lyge4804q8gr1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672909</id>
      <parentid>6672908</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:08:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27875-59</username>
        <id>259468</id>
      </contributor>
      <comment>pravilni zapis besed</comment>
      <origin>6672909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2378" sha1="6aofjfhjrn9owve0ez724fi68ba4qs6" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Citronček
| image = Gonepteryx rhamni Gradisko jezero.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Lepidoptera]] (metulji)
| familia = [[Pieridae]] (belini)
| subfamilia = [[Coliadinae]]
| genus = ''[[Gonepteryx]]''
| species = '''''G. rhamni'''''
| binomial = ''Gonepteryx rhamni''
| binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
}}
'''Citronček''' ali '''rumenjak''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gonepteryx rhamni''''') spada v družino [[belini|belinov]] (''Pieridae''). To so srednje veliki dnevni [[metulji]], ki so dokaj pogosti na gozdnem in grmovnatem svetu.

[[žuželčje krilo|Krila]] so pri samcih citronsko rumena, pri samicah pa zelenkasto bela. Tako samec kot samica imata na sredini obeh krilih oranžno pegico. Medtem, ko prezimi večina metuljev kot [[buba]], se citronček obesi na vejo kot metulj. Velja za enega najbolj dolgo živečih metuljev.
&lt;gallery mode=packed   heights=&quot;140px&quot;&gt;
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Préserville France - male dorsal.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♂ 
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Préserville France - male ventral.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♂  △
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Foret de Bouconne France - female dorsal.jpg|''Gonepteryx rhamni'' ♀
(MHNT) Gonepteryx rhamni - Foret de Bouconne France - female ventral.jpg |''Gonepteryx rhamni'' ♀ △
&lt;/gallery&gt;

== Življenjski cikel ==
To vrsto metuljev lahko med letom najdlje opazujemo, saj letajo od marca pa tja do septembra. Največ metuljev leta v poznem poletju z nastopom mrzlih jesenskih noči pa izginejo. Zarijejo se pod odpadlo listje, tam [[hibernacija|otrpnejo]] in preživijo zimski mraz. Ponovno postanejo aktivni zgodaj spomladi. Sicer pa metulji prezimijo navadno v nedoraslem stanju, kot [[Jajce|jajca]] ali kot [[Buba|bube]].

== Viri ==
* (1988). ''Metulji'', zbirka Svet okrog nas, Pomurska založba.
* {{navedi knjigo| author=Kurillo, Jurij |authorlink=Jurij Kurillo |title=Metulji Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[DZS|Državna založba Slovenije]] |year=1992}}

{{Zbirka|Gonepteryx rhamni}}

{{insect-stub}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Belini]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Metulji Evrope]]
[[Kategorija:Metulji Slovenije]]</text>
      <sha1>6aofjfhjrn9owve0ez724fi68ba4qs6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avatar (računalništvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161731</id>
    <revision>
      <id>6672618</id>
      <parentid>6580537</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:15:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12186" sha1="deoy3mkjkr9aw5w7r8q3akq7vi79i2j" xml:space="preserve">{{zapomen|istoimenski film|Avatar (film)}}
'''Avatar''' ({{jezik-en|Avatar}}) je uporabnikova računalniška reprezentacija, lahko je v obliki tridimenzionalnega modela (lutka)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Lessig, Lawrence |year=2000 |title=Code and Other Laws of Cyberspace. |publisher=Basic Books |isbn=0-465-03913-8 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;, ki se uporablja za računalniške igre, ali dvodimenzionalne ikone (slike), ki se porablja na internetnih forumih in drugih skupnostih,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Fink, Jeri |year=1999 |title=Cyberseduction: Reality in the Age of Psychotechnology. |url=https://archive.org/details/cyberseductionre00fink |publisher=Prometheus Books |isbn=1-57392-743-0 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Blackwood, Kevin |year=2006 |title=Casino Gambling For Dummies. |url=https://archive.org/details/casinogamblingfo00blac_0 |publisher=For Dummies, Hoboken |isbn=0-471-75286-X |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt; v začetnih sistemih, kot je [[MUD]] je zavzemal tudi obliko besedila. Je objekt, ki predstavlja utelešenost uporabnika. Izraz »avatar« se lahko prav tako nanaša na osebo, povezano z računalniškim imenom ali uporabnikom interneta.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Jordan, Tim |year=1999 |title=Cyberpower: The Culture and Politics of Cyberspace and the Internet. |url=https://archive.org/details/cyberpowercultur0000jord |publisher=London : Routledge |isbn=0-415-17078-8 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==

V angleščini beseda pomeni »utelešenost, telesna manifestacija«. V indijskem jeziku [[sanskrt]] beseda Avatara pomeni »prerod boga«, oziroma »inkarnacija«. Izraz je prvotno uporabljen v hindujskih besedilih. Na primer, [[Krišna]] je osmi [[avatar]] (inkarnacija) [[Višnu]]ja, katerega imajo mnogi Hindujci za boga. Desavatara so deset velikih inkarnacij Višnuja.

=== Računalniške igre ===

Kot računalniška reprezentacija uporabnika, izvor izraza sega nazaj do leta 1985, ko je bil uporabljen, kot ime za igralčevo figuro v seriji računalniških iger ''[[Ultima]]''.  Serija Ultima se je začela leta 1981, ampak šele v Ultimi IV (1985) se je pojavil izraz »Avatar«. Postati »Avatar« je bilj cilj Ultime IV. Kasnejše igre so razumele, da je bil igralec Avatar in je »Avatar« v bistvu igralčeva vizualna podoba v igri. Podoba na ekranu je lahko popolnoma prirejena. Izraz »Avatar« je bil kasneje uporabljen v igrah kot sta Shadowrun (1989) in večigralski igri Habitat (1987).&lt;ref name=&quot;Morabito&quot;&gt;Morabito, Margaret. &quot;Enter the Online World of LucasFilm.&quot; Run Aug. 1986: 24-28&lt;/ref&gt; 

=== Neal Stephenson ===

Uporabo izraza ''Avatar'', v pomenu internetnega virtualnega telesa, je populariziral [[Neal Stephenson]] v svojem [[kiberpank]] romanu ''[[Snow Crash]]'' (1992).&lt;ref&gt;[http://www.cwru.edu/help/webglossary.html A Beginner's Web Glossary&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; V Snow Crash izraz Avatar opisuje virtualno simulacijo človeka v Metaverse-u, virtualni resničnosti Interneta. Družbeni status znotraj Metaverse-a je bil dostikrat grajen na kvaliteti uporabnikovega avatarja. Izkušeni programerji in hekerji so imeli navadno Avatarje z veliko podrobnostmi, medtem ko so manj izkušeni računalničarji uporabljali kupljene in standardne avatarje, ko to počnejo danes začetniki. Stephenson je napisal: 

:''Ideja navidezne resničnosti, kot jo predstavlja Metaverse, je sedaj široko razširjena med skupnostjo računalničarjev in je uporabljana na različne načine. Vizija Metaverse-a, kot je uporabljena v tej noveli, izvira iz preproste diskusije z Jamie (Captain Bandwidth) Taffe... Besedi “avatar” (v tem pomenu besede) in Metaverse sta moj izum, do katerih sem prišel, ko sem se odločil, da so obstoječe besede (kot je navidezna resničnost) preveč nerodne... po prvi publikaciji Snow Crash sem ugotovil, da je izraz avatar v bistvu že dolgo v uporabi, kot del navidezne resničnosti Habitat... Habitat vključuje tudi nekaj osnovnih značilnosti Metaverse-a, kot je opisano v tej knjigi.''&lt;ref&gt;Stephenson, Neal. ''Snow Crash''. New York: Bantam, 2003 (reissue). pp. 469-70.&lt;/ref&gt;

=== Na internetnih forumih ===
[[Slika:AnimatedAvatar.gif|thumb|Zgled animiranega avatarja v formatu [[GIF]]]]

Kljub široki razširjenosti avatarjev je neznano kateri internetni forumi so bili prvi, ki so jih uporabljali; Začetni forumi niso privzeto uporabljali avatarjev, ampak so jih vključevali preko neuradnih dodatkov. Avatarji na internetnih forumih služijo predstavljanju uporabnikov in personalizaciji njihovih prispevkov na forumu, lahko predstavljajo tudi različne oblike osebnosti, prepričanj, interesov ali tudi družbenih statusov na forumih. 

Običajen oblika avatarjev v večini internetni forumov je majhna slika (96x96 ali 100x100 pikslov) v kvadratku, ki se pojavi zraven uporabnikovih prispevkov na forumu. Nekateri forumi dajejo uporabniku na izbiro seznam skupino avatarjev ali avtomatsko naložijo avatar iz uporabnikove spletne strani. Spet drugi forumi dovljujejo uporabniku, da ustvari svoj avatar ali ga prenese od drugod. Nekateri avatarji so tudi [[animirani|animacija]] in vsebujejo določeno sekvenco več slik, ki se ponavljajo. Število in tudi čas predvajnja takšnih slik v animiranih avatarijih je zelo različen.&lt;ref name=&quot;Designing Isometric Avatars&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://herbert.gandraxa.com/herbert/dia.asp |title=Designing Isometric Avatars&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2009-06-12 |archive-date=2009-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090303130603/http://herbert.gandraxa.com/herbert/dia.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Obstajajo tudi malo drugačni sistemi avatarjev, kot so [[Gaia Online]], [[WeeWorld]] ali [[Meez]], kjer so avatarji dinamična animirana prezentacija uporabnika v obliki človeka ali drugih živali oziroma stvorov, ki jo lahko uporabnik popolnoma priredi svojim željam.
Avatrji iz forumov so bili tudi testirani v reklamne namene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.virtualmarketingblog.com/index.php/20070222/marketing-through-avatars/ |title=Marketing Through Avatars&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2009-06-12 |archive-date=2008-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705201510/http://www.virtualmarketingblog.com/index.php/20070222/marketing-through-avatars |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== V Internetnih klepetelanicah ==

Slikovni GIF avatarji so bili najprej predstavljeni v programih kot je Virtual Places v letu 1994 z VOIP (zvok preko ip) možnostjo, ki pa je bila kasneje opuščena zaradi pramajhne pasovne širine. 

V letu 1995 se je pojavil program [[Keep Talking]], s katerim je podjetje UNET2 prvo uvedlo sistem avatarjev v njihovo internetno klepetalnico.

Prav tako leta 1995 je [[Cybertown]] prvo predstavilo 3D (tridimenzionalne) avatarje v internetni klepetalnici. 

Leta 1996 sta izšla [[Microsoft Comic Chat]] in [[Internet Relay Chat|IRC]], ki sta uporabljala risane avatarje za klepetanje.

== V programih takjošnjega sporočanja ==

[[AOL Insant Messenger]] (AIM) je bil prvi popularen program, ki je uporabljal avatarje po vzoru računalniških iger. Uporabniki AIM pogosto naslavljajo avatarje s prijatelskimi ikonami. Danes večina programov za takojšnje sporočanje podpira uporabo avatarjev, med njimi so Windows Live messenger, Yahoo! Messenger in programi, ki uporabljajo XMPP (Jabber) protokol Gooogle Talk, Lj Talk in Gizmo Project.

Avatarji v programih za takojšnje sporočanje so običajno zelo majhni. AIM ikone imajo 48x48 pikslov, ampak se na internetu najdejo tudi ikone velikosti od 50x50 do 100x100 pikslov. Večina teh slikovnih avatarjev se najde na intenetnih straneh in popularnih e – skupin npr. [[Yahoo! Groups]]. 

Najnovejša uporaba avatarjev v programih takojšnjega sporočanja je predvsem v obliki dinamičnih avatarjev. Uporabnik si izbere avatar, ki ga predstavlja med klepetanjem in z uporabo zaznavanja teksta in pretvorbe v govor, omogoča avatarju, da bere tekst v oknu za klepetanje. Takšni avatarji se uporabljajo tudi za video klice, kot to omogoča npr. Skype, ki omogoča uporabo teh avatarjev v video klicu namesto žive slike z uporabo kamere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://extras.skype.com/72/view |title=Skype Extras&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2009-06-12 |archive-date=2006-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061024194129/https://extras.skype.com/72/view |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://extras.skype.com/322/view Skype Extras&lt;!-- Bot generated title --&gt;]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

AIM prijateljske ikone so bile, v eksperimentalni obliki, uporabljene tudi s strani marketinških podjetji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://blogcritics.org/archives/2005/11/11/205341.php |title=Coldplay's US Tour: The Results Are In&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2009-06-12 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321235231/http://blogcritics.org/archives/2005/11/11/205341.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== V blogih ==

Kljub temu, da so komentarji v blogih zelo podobni internetnim forumom, ni enostavne uporabe avatarjev v blogih. Ena izmed rešitev je povezava do datoteke s sliko, ki jo nadzira uporabnik. Druga rešitev je uporaba storitev, kot je Gravtar, ki razbere avtar iz uporabnikovega elektrosnkega naslova. 

== V umetni inteligenci ==

Avatarje v organizacijah uporabljajo tudi za komunikacijo in interakcijo s strankami. Takšni avatarji so poznani kot »boti« z uporabo Natural Language Processing. Bolj znan primer botov je Ike - jina Anna, ki vodi in nudi pomoč uporabnikom na njihovih spletnih straneh. 
Takšni Avatarji lahko uporabljajo tudi tehnologijo Digital conversation, ki je malo kompleksnejša od Natural Language Processing in ponuja uporabniku možnosti uporabe in točno določene poti do rezultata. Poznani so kot Structured Language Processin ali SLP Avatarji. 

Obe vrsti avatarjev prinašajo nižje stroške in uspešno nagovarjanje strank.

== V igrah ==

Avatarji v [[videoigra]]h so ključen prikaz igralčeve fizične predstavitve v svetu iger. V večini iger je podoba avatarja stalna, medtem ko druge ponujajo običajno podobo oziroma predlogo in potem dovoljujejo prilagajanje podobe ali fizičnih lastnosti po okusu igralca. Npr. Carla Johnsona, avatarja igre Grand Theft Auto: San Andreas lahko oblačimo v različne obleke, lahko ga tetoviramo in strižemo, glede na naša dejanja v igri se spreminjajo tudi njegove telesne proporcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ps2.ign.com/objects/611/611957.html |title=IGN: Grand Theft Auto: San Andreas&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2009-06-12 |archive-date=2013-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620152954/http://www.ign.com/games/grand-theft-auto-san-andreas/ps2-611957 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg telesnega izgleda avatarja se iz dialogov v igrah in vmesnih sekvenc imajo razberejo tudi osebnostne lastnosti avatarja v igri. Dober primer je stereotipičen akcijski heroj igre ''[[Duke Nukem 3D]]''.&lt;ref&gt;[http://www.thecomputershow.com/computershow/reviews/dukenukem3d.htm Duke Nukem 3D&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;  Drugi avatarji v igrah, kot je npr. Gordon Freeman v ''[[Half-Life]]'' so bolj skriti in brezosebni (Gorodon Freeman npr. sploh ne govori in ne vidimo njegove podobe). Masivne večigralske igre igranja vlog (MMORPG) vsebujejo najrazličnejše in najrazvitejše avatarje. Stopnja prilagajanja avatarjev se razlikuje od igre do igre; npr. v igri ''[[EVE Online]]'' igralec s pomočjo posebnega programa, ki ureja obrazno mimiko, frizuro, barvo kože itd., sam izdela popolnoma prilagodljiv portret. Ampak ti portreti se običajno pojavljajo samo v klepetalnicah znotraj igre in v prikazu statičnih podatkov o igralcih. Običajno se vsi igralci nahajajo v gigantski vesoljski ladji brez podatkov o pilotu. Alternativo ponuja City of Heroes enega izmed najbolj naprednih in podrobnih ustvarjalnic avatarjev. Dovoljuje stvaritev avatarjev od oblik tradicionalnih superherojev, do nezemljanov, vitezov, pošasti, robotov itd.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Svetovni splet]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>deoy3mkjkr9aw5w7r8q3akq7vi79i2j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dominik Hašek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>167847</id>
    <revision>
      <id>6672857</id>
      <parentid>6580755</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:16:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="61823" sha1="btn929z4io96czm32bhzflcf2hu6ud8" xml:space="preserve">{{Infopolje Hokejist
| image = &lt;!--WD--&gt;
| position = [[Vratar (hokej na ledu)|Vratar]]
| nickname = »Dominator«
| catches = Leva
| height = 180
| weight = 75
| played_for = [[Chicago Blackhawks]] &lt;br/&gt; [[Buffalo Sabres]] &lt;br/&gt; [[Ottawa Senators]] &lt;br/&gt; [[Detroit Red Wings]] &lt;br/&gt; [[HC Pardubice]] &lt;br/&gt; [[Dukla Jihlava]] &lt;br/&gt; [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]]
| nationality = CZE
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| career_start = 1981
| career_end = 2011
| draft = 199. skupaj
| draft_year = 1983
| draft_team = [[Chicago Blackhawks]]
| reprezentanca = TCH
| SPmedalje = [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1983]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989]] [[Slika:Bronze medal icon.svg|15px|link=Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990]]
| OI = 1
| SP = 5
| reprezentanca2 = CZE
| OImedalje2 = [[Slika:Gold medal.svg|15px|link=Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998]] [[Slika:Bronze medal.svg|15px|link=Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006]]
| OI2 = 3
| czehalloffame = 2004
| halloffame = 2014
| iihfhalloffame = 2015
}}
'''Dominik Hašek''' [{{IPA|ˈdomɪnɪk ˈɦaʃɛk}}], [[Čehi|češki]] [[hokejist]], * [[29. januar]] [[1965]], [[Pardubice]], [[Češkoslovaška]].

Hašek je v svoji šestnajstletni karieri v ligi [[NHL]] branil za klube [[Chicago Blackhawks]], [[Buffalo Sabres]], [[Detroit Red Wings]] in [[Ottawa Senators]]. V letih pri Buffalu se je uveljavil kot najboljši [[vratar (hokej na ledu)|vratar]] lige in si prislužil nadimek ''Dominator''. Njegove dobre igre so pripomogle k uveljavitvi [[Evropa|evropskih]] vratarjev v ligi NHL, kjer so pred tem močno prevladovali [[Severna Amerika|severnoameriški]].&lt;ref name = &quot;return&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Samuelson| first = Karl| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_32/ai_107896442| title = The return of the dominator: after taking a year off to charge his batteries, Dominik Hasek is back in goal for Detroit and ready to win another Stanly Cup| publisher = Hockey Digest| date = 2003-11-01| accessdate = 2007-01-09| archive-date = 2006-03-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20060324183607/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_32/ai_107896442| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Je eden najuspešnejših vratarjev lige NHL v devetdesetih letih in prvih letih 21. stoletja. Med sezonama 1992/93 in 2000/01 je osvojil šest nagrad [[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja lige, leta 1998 pa je postal prvi vratar, ki je dvakrat osvojil nagrado [[Hart Memorial Trophy|Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige.&lt;ref name=&quot;azhockey&quot;&gt;{{Navedi splet| url = http://www.azhockey.com/Ha.htm| title = A to Z Encyclopedia of Ice Hockey| publisher = The Ice Hockey Annual| accessdate = 2007-01-09| language = en| archive-date = 2007-02-02| archive-url = https://web.archive.org/web/20070202064424/http://www.azhockey.com/Ha.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskem turnirju leta 1998]] v [[Nagano|Naganu]] je popeljal [[Češka hokejska reprezentanca|češko reprezentanco]] do prvega in za zdaj edinega naslova olimpijskega zmagovalca. Zaradi tega je postal Hašek zelo popularen tudi v svoji domovini,&lt;ref name=&quot;Popularity&quot;&gt;{{Navedi novice  | title = Q&amp;A: Czech hockey goalie Dominik Hasek  | publisher = [[Canadian Broadcasting Corporation]]  | date = 2006-02-03  | url = http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060514122115/http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archivedate = 2006-05-14  | accessdate = 2006-08-07  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; legendarni hokejist [[Wayne Gretzky]] pa ga je po olimpijadi označil kot ''najboljšega igralca hokeja''.&lt;ref name=&quot;passion&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = Passionate or passionless? It's a harbinger of spring - whether certain key players are playing with the passion and intensity needed for success in the Stanley Cup playoffs - NHL Insider - Column| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n12_v222/ai_20425448| date = 1998-03-23| publisher = [[The Sporting News]]| accessdate = 2007-04-04| language=en}}&lt;/ref&gt; V dresu Red Wingsov je v sezoni 2001/02 postal prvi evropski vratar, ki je osvojil [[Stanleyjev pokal]] kot prvi vratar svojega kluba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet| title = Lidstrom becomes first European to win Conn Smythe Trophy| url = http://www.iihf.com/news/iihfpr3402.htm| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070930011136/http://www.iihf.com/news/iihfpr3402.htm| archivedate = 2007-09-30| publisher = IIHF| date = 2002-06-14| accessdate = 2007-04-26| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Drži rekord za najvišji odstotek ubranjenih strelov v karieri (92,23)&lt;ref&gt;{{Navedi splet | url = http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_career.html | title = all time saving percentage Career Leaders | language = en | accessdate = 2011-03-08 | archive-date = 2011-08-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110811022457/http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_career.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; in najvišji odstotek ubranjenih strelov v eni sezoni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet | url = http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_season.html | title = all time saving percentage Season Leaders | language = en | accessdate = 2011-03-08 | archive-date = 2009-01-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090106125111/http://www.hockey-reference.com/leaders/save_pct_season.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Haškov velja za vratarja z neobičajnim slogom branjenja, ki je bil poimenovan ''opletač''.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://hockeygoalies.org/bio/hasek.html|title=Dominik Hasek (1990–present)|publisher=hockeygoalies.org|accessdate=2007-04-24|year=2007| language=en}}&lt;/ref&gt; Znan je tudi po zmožnosti dobre koncentracije, hitrosti nog, gibljivosti in nenavadnih obrambah, kot je pokrivanje paka z odbijalko, namesto z lovilko.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; V času upokojitve v ligi NHL je bil najstarejši vratar lige s 43-imi leti in drugi najstarejši hokejist lige, za tri leta starejšim soigralcem [[Chris Chelios|Chrisom Cheliosom]]. Svojo upokojitev je napovedal 9. junija 2008,&lt;ref&gt;{{Navedi novice | url = http://www.cbc.ca/sports/hockey/story/2008/06/09/hasek-red-wings.html | title = Dominik Hasek announces retirement | date = 2008-06-09 | accessdate = 2008-11-21 | publisher = CBC Sports| language=en}}&lt;/ref&gt; toda 21. aprila 2009 je napovedal vrnitev v klub iz domačega kraja, [[HC Pardubice]] v [[Češka hokejska liga|češki ligi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=275860 |title=44-year-old Hasek unretiring to play for Czech club |publisher=[[The Sports Network]] |accessdate=2009-04-23 |date=2009-04-21 |author=The Canadian Press| language=en}}&lt;/ref&gt; Junija 2010 je prestopil v [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskvo]], ki je igral v ligi [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]].&lt;ref name=&quot;spartak&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://nhl.fanhouse.com/2010/06/07/dominik-hasek-signs-one-year-deal-with-khls-spartak-moskow/ |title=Dominik Hasek Signs One-Year Deal With KHL's Spartak Moskow |publisher=[[Fanhouse]] |accessdate=2010-06-13 |date=2010-06-07 |author=Hal Spivack |language=en |archive-date=2010-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100609082403/http://nhl.fanhouse.com/2010/06/07/dominik-hasek-signs-one-year-deal-with-khls-spartak-moskow/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Klubska kariera ==
=== Začetki ===
Hašek je začel igral hokej v starosti šestih let v domačem kraju [[Pardubice|Pardubice]]. Kot je kasneje sam razložil:
{{cquote|Potekala je preizkušnja za petletne dečke in oče me je pripeljal tja. Nisem imel pravih drsalk. Imel sem tista rezila, ki so se namestila na spodnjo stran čevljev, toda bil sem visok, in devetletni dečki niso imeli vratarja, zato so me postavili v gol in takrat sem se zaljubil v hokejsko igro.&lt;ref name=&quot;flex&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = The dominator - goalie Dominik Hasek| url = http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n45_v219/ai_17519444| publisher = The Sporting News| date = 1995-11-06| accessdate = 2006-01-22| language = en| archive-date = 2009-05-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20090516005438/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n45_v219/ai_17519444/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;}}

=== Pardubice in Jihlava ===
Leta 1980 je šestnajstletni Hašek debitiral v prvi [[Češkoslovaška hokejska liga|češkoslovaški ligi]], kot najmlajši igralec v zgodovini lige, za [[HC Pardubice]], s katerim je osvojil naslova državnega prvaka v sezonah 1987/88 in 1988/89. Sezono za tem je prestopil v češkoslovaški vojaški klub [[Dukla Jihlava]]. Leta 1983 je bil kot 199. izbran na [[NHL nabor]]u s strani kluba [[Chicago Blackhawks]], v desetem krogu in kot sedemnajsti vratar. V tistem času so bili klubi lige [[NHL]] pazljivi pri igralcih z druge strani [[Železna zavesa|železne zavese]], ki niso želeli prestopiti v ligo NHL ali pa jim je to preprečila država. Hašek je šele po sedmih mesecih izvedel, da je bil izbran na naboru.&lt;ref name=&quot;draft&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.legendsofhockey.net:8080/LegendsOfHockey/jsp/SearchPlayer.jsp?player=18282|title=Dominik Hasek|publisher=legendsofhockey.net|accessdate=2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1990 je Hašek igral za kluba HC Pardubice in Dukla Jihlava. V letih 1987, 1989 in 1990 je bil izbran za najboljšega hokejista češkoslovaške lige, med letoma 1986 in 1990 pa še za najboljšega vratarja lige.&lt;ref name=&quot;TSNprofile&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tsn.ca/nhl/teams/players/bio/?id=126&amp;hubname=nhl-red_wings|title=TSN.ca player profile|publisher=[[The Sports Network]]|accessdate=2007-05-14|language=en|archive-date=2012-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120130150436/http://tsn.ca/nhl/teams/players/bio/?id=126|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z [[Žametna revolucija|žametno relovucijo]] so se meje države odprle in Hašek se je preselil v [[ZDA]] s ciljem igranja v ligi NHL.&lt;ref name=&quot;draft&quot;/&gt; Začel je pri klubu [[Indianapolis Ice]] v ligi [[IHL]], kjer je igral dve nepolni sezoni, v sezoni 1990/91, šest let po svojem naboru, je podpisal za Chicago Blackhawkse.

=== Chicago Blackhawks ===
V Chicagu je bil Hašek drugi vratar ob [[Ed Belfour|Edu Belfourju]] in je odigral le petindvajset tekem v dveh sezonah pri klubu, istočasno je igral še za klub [[Indianapolis Ice]] v nižji ligi [[IHL]]. 6. novembra 1990 je s številko 34 debitiral v ligi NHL proti [[Hartford Whalers]]om, tekma pa se je končana neodločeno z 1:1.&lt;ref name=&quot;detroit page&quot;&gt;{{Navedi splet| title = Dominik Hasek player profile| url = http://www.detroitredwings.com/wings/bio.jsp?id=4535| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070516073753/http://www.detroitredwings.com/wings/bio.jsp?id=4535| archivedate = 2007-05-16| publisher = detroitredwings.com| accessdate = 2007-05-15| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Svojo prvo zmago je dosegel 8. marca 1991 z rezultatom 5:3 proti [[Buffalo Sabres]]om, prvi [[Shutout#Hokej na ledu|shutout]] pa mu je uspel 9. januarja 1992, ko so Blackhawksi premagali [[Toronto Maple Leafs]]e z 2:0.&lt;ref name=&quot;detroit page&quot;/&gt; Pri Blackhawksih je bil trener vratarjev [[Vladislav Tretjak]], ki je bil istega leta izbran na [[NHL nabor]]u kot Hašek, toda ni mogel zaigrati v ligi NHL zaradi političnih razmer. Najbolj je Hašek opozoril nase v četrti tekmi za [[Stanleyjev pokal]] leta 1994, ko je v golu sredi tekme zamenjal Belfourja. 

=== Buffalo Sabres ===
==== 1992 – 1998 ====
[[Slika:Hhof vezina.jpg|thumb|[[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja v [[NHL]], ki jo je Hašek osvojil šestkrat, prvič v sezoni 1993/94]]
Po porazu v finalu za Stanleyjev pokal proti [[Pittsburgh Penguins]]om z [[Mario Lemieux|Mariom Lemieuxom]] je Buffalo za Haška zamenjal vratarja [[Stephane Beauregard|Stephana Beauregarda]] in izbor na naboru, ki je Blackhawksom kasneje prinesel [[Éric Dazé|Érica Dazá]]. V Buffalu, kjer je nosil številko 39, je bil v začetku drugi vratar, prva vratarja sta bila [[Tom Draper]] in kasneje [[Grant Fuhr]], toda po poškodbi Fuhra v srednjem delu sezone je postal prvi vratar. V sezoni 1993/94 je osvojil svojo prvo nagrado [[Vezina Trophy]] za najboljšega vratarja lige, v izboru za nagrado [[Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige je bil drugi, nagrado [[William M. Jennings Trophy]] pa si je razdelil s Fuhrom. V sezoni je odigral 58 tekem s povprečjem prejetih golov na tekmo 1,95, sedmimi shutouti in odstotkom ubranjenih strelov 93,0. V naslednji sezoni 1994/95 je ponovno osvojil nagrado [[Vezina Trophy]] in bil drugi v izboru za nagrado [[Hart Trophy]]. 

Hašek je tudi v sezoni 1996/97 nadaljeval z uspešnimi igrami, ki pa jih je zasenčil spor s trenerjem [[Ted Nolan|Tedom Nolanom]], ki je v klubsko garderobo prinesel napeto ozračje.&lt;ref name=&quot;rattling&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = Sabres are rattling over Hasek's Nolan comments - Buffalo goalie Dominik Hasek, former coach Ted Nolan - NHL Report - Column| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n37_v221/ai_19757655| publisher = The Sporting News| date = 1997-09-15| accessdate = 2007-04-04| language = en| archive-date = 2005-09-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20050911102444/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n37_v221/ai_19757655| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V tretji tekmi prvega kroga končnice proti [[Ottawa Senators]]om je Hašek v drugi tretjini zaradi manjše poškodbe zapustil ledeno ploskev, zamenjal ga je drugi vratar [[Steve Shields (hokejisti)|Steve Shields]].&lt;ref name=&quot;KneeInjury&quot;&gt;{{Navedi novice| url = http://www.usatoday.com/sports/scores97/97111/97111374.htm| title = Sabres vs. Senators - April 21, 1997| publisher = USA Today| date = 1997-04-21| accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; Utrpel je lažji nateg ligamentov v desnem kolenu, klubski zdravnik pa je zatrdil, da bo pripravljen za branjenje v nekaj dneh. Toda nekateri mediji in tudi soigralci so špekulirali, da je Hašek izkoristil manjšo poškodbo zaradi spora s trenerjem.&lt;ref name=&quot;rattling&quot;/&gt; Med drugimi je kolumnist ''[[Buffalo News]]'' [[Jim Kelley]] napisal kolumno, ki opisuje podrobnosti Haškove poškodbe in njegovega konflikta z Nolanom, ter se sprašuje o njegovi mentalni trdnosti kot vratarja.&lt;ref name=&quot;kelley&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Don| first = Brennan| title = Dominator feels the love| url = http://slam.canoe.ca/Slam/Columnists/Brennan/2006/02/05/1427127-sun.html| publisher = Slam! Sports| year = 2006| accessdate = 2007-04-04| language = en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ko je Kelley želel intervjujati Haška po porazu v peti tekmi serije, je Hašek noviranja napadel&lt;ref name=&quot;kelley&quot;/&gt; ter zaradi incidenta prejel prepoved nastopa na treh tekmah in 10.000 $ kazni. S Shieldsom v golu so Sabresi uspeli preobrniti rezultat in zmagati v seriji po sedmih tekmah. Hašek tudi v naslednjem krogu končnice proti [[Philadelphia Flyers]]om ni igral zaradi poškodbe kolena in Sabresi so izgubili serijo v petih tekmah.

Generalni direktor kluba, [[John Muckler]], ki je bil izbran za klubskega direktorja leta, je bil odpuščen zaradi stalnih sporov z Nolanom. Hašek, ki je bil na Mucklerjevi strani, je v intervjuju leta 1997 povedal, da bi bilo bolje, če Nolan ne bi bil ponovno izbran za trenerja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Smith| first = Jim| title = Buffalo in love with 'Dominator'| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980524/ai_n10427406| publisher = [[The Milwaukee Journal Sentinel]]| date = 1998-05-24| accessdate = 2007-04-04| archive-date = 2013-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20130611203103/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980524/ai_n10427406| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Kljub nagradi [[Jack Adams Award]] za najboljšega trenerja leta in popularnosti med navijači kluba, je novi generalni direktor [[Darcy Regier]] Nolanu ponudili le enoletno podaljšanje pogodbe. Nolan je zavrnil podaljšanje le za eno leto in zapustil klub. To je med klubskimi navijači povzročilo razočaranje in jezo, za Nolanov odhod pa so krivili tudi Haška.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Crouse| first = Karen| title = Solving Hasek not an easy task| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980110/ai_n10388519| publisher = The Milwaukee Journal Sentinel| date = 1998-01-10| accessdate = 2007-04-04}}{{dead link|date=December 2009| language=en}}&lt;/ref&gt; Prvih šest tednov v novi sezoni so navijači Buffala tako žvižgali Hašku, da so morali v dvorani vrteti posnet aplavz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Gleason| first = Bucky| title = Hasek awakens from dream run| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980308/ai_n10410586| publisher = The Milwaukee Journal Sentinel| date = 1998-03-08| accessdate = 2007-04-04| archive-date = 2013-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20130611203200/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4196/is_19980308/ai_n10410586| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V nadaljevanju sezone pa si je Hašek z dobrimi igrami pridobil nakljonjenost navijačev. Ponovno je osvojil nagrado Vezina Trophy, ob tem pa še [[Lester B. Pearson Award]] in [[Hart Trophy]]. S tem je postal eden peščice vratarjev z nagrado na najkoristnejšega hokejista lige, pred njim so jo osvojili le [[Al Rollins]], [[José Théodore]], [[Jacques Plante]], [[Chuck Rayner]] in [[Roy Worters]].

V sezoni 1997/98 je Hašek odigral 72 tekem, največ v dotedanji karieri, in s trinajstimi shutouti postavil klubski rekord. Šest od teh je dosegel decembra in s tem izenačil rekord lige NHL za največ shutoutov v enem mesecu.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hockeydraftcentral.com/1983/83199.html|title=Dominik Hasek Bio at HockeyDraftCentral|publisher=hockeydraftcentral.com|accessdate=2007-04-24|year=2007| language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovno je osvojil nagrade Lester B. Pearson Award, Hart Trophy in Vezina Trophy, s čimer je postal pri vratar v zgodovini lige z dvema nagradama Hart Trophy. 10.000 $ od nagrade za osvojitev nagrade Pearson Award za leto 1998 je podaril društvu ''Variety Club of Buffalo''.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;/&gt; Po koncu sezone je podpisal novo pogodbo v višini 26 milijonov $, kar je bil tedaj najvišji znesek za vratarja v ligi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PREVIOUS NEWS UPDATES from the Goaltender Home Page|url=http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html|work=The Goaltender Home Page|language=en|accessdate=2011-03-08|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208044350/http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== 1998 – 1999 ====
V sezoni 1998/99 je Hašek dosegel najboljšo statistiko v karieri, povprečje 1,87 prejetega gola na tekmo in odstotek ubranjenih strelov 83,7, s čimer je tretjič zapored osvojil nagrado Vezina Trophy, uvrstil se je tudi v končni izbor za nagradi Hart Trophy in Pearson Award. Kljub ne najboljšem rednem delu sezone za Buffalo in sedmem mestu v [[Vzhodna konferenca (NHL)|vzhodni konferenci]], so v končnici izločili klube Ottawa Senators, [[Boston Bruins]] in [[Toronto Maple Leafs]] za uvrstitev v finale za Stanleyjev pokal. V finalni seriji so [[Dallas Stars]]i osvojili Stanleyjev pokal s 4:2 v zmagah, odločilna šesta tekma pa je bila ena najdaljših v zgodovini tekem finala za Stanleyjev pokal. Hašek in [[Ed Belfour]] sta zbrala po 50 oziroma 53 obramb, v tretjem podaljšku pa je serijo odločil [[Brett Hull]] s spornim golom, ki ga je dosegel z nogo v vratarjevem prostoru.&lt;ref name=&quot;HullGoal&quot;&gt;{{Navedi novice | url = http://www.usatoday.com/sports/scores99/99170/99170437.htm | title = Stars vs. Sabres, June 19, 1999 | publisher = USA Today | date = 1999-06-19 | accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; Gola sodniki niso preverili takoj, zato so opazili nogo Hulla v vratarjevem prostoru šele več minut za tem. Ob ponovnem pregledu situacije pa je gol vseeno obveljal in sprožil ogorčenje v klubu Buffala. Hašek je komentiral: »Morda je bil [video sodnik] na stranišču. Morda je spal. Ali pa ne pozna tega pravila.«&lt;ref name = &quot;Hull goal&quot;&gt;{{Navedi novice| title = 37: Brett Hull's controversial Stanley Cup goal| url = http://www.tsn.ca/20/news_story/?ID=104962&amp;hubname=| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929125615/http://www.tsn.ca/20/news_story/?ID=104962&amp;hubname=| archivedate = 2007-09-29| publisher = The Sports Network| date = 2004-11-17| accessdate = 2007-01-22| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; 

Za prihodnjo sezono je bil glavni komisar lige [[Gary Bettman]] napovedal, da ponovni pregled posnetka ne bo več uporabljen za preverjanje, če je hokejist ob doseženem golu v vratarjevem prostoru, ampak bo to prosta presoja sodnikov. Po koncu sezone je Hašek razmišljal o upokojitvi zaradi težav s poškodbami in želje, da bi več časa preživel s svojo družino.&lt;ref name=&quot;wp retire&quot;&gt;{{Navedi novice| last = La Canfora| first = Jason| title = The Dominator Down to One Season and Out| url = http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/nhl/longterm/1999/preview/articles/hasek1.htm| publisher = The Washington Post| date = 1999-10-01| accessdate = 2006-11-06| language=en}}&lt;/ref&gt; To je presenetilo njegove soigralce, predvsem [[Mike Peca|Mika Peco]] in [[Jason Woolley|Jasona Woolleya]].&lt;ref name=&quot;wp retire&quot;/&gt;

==== 1999 – 2001 ====
V sezoni 1999/00 se je Hašek dolgo boril z neugodno poškodbo dimelj,&lt;ref name=&quot;9900injury&quot;&gt;{{Navedi novice  | url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_3_29/ai_67492135  | title = The End of the Dominance? - Buffalo Sabres goalie Dominik Hasek  | publisher = Hockey Digest  | year = 2001  | accessdate = 2007-05-21  | last = O'Shei  | first = Tim  | archive-date = 2008-06-15  | archive-url = https://web.archive.org/web/20080615014450/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_3_29/ai_67492135  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; zaradi katere je moral izpustiti štirideset tekem rednega dela, sezono pa je prvič po dolgem času končal brez osvojenih nagrad. Čeprav je bila poškodba do začetka končnice sanirana, je Buffalo izpadel po petih tekmah serije v prvem krogu končnice proti [[Philadelphia Flyers]]om. 

V sezoni 2000/01, svoji zadnji sezoni v Buffalu, je Hašek osvojil v novejši dobi rekordno šesto nagrado Vezina Trophy, kot tudi svojo drugo nagrado [[William M. Jennings Trophy]]. Sabresi so ponovno v prvem krogu končnice igrali s Philadelphio z vratarjem [[Roman Čechmánek|Romanom Čechmánekom]], ki je bil za Haškom drugi vratar [[Češka hokejska reprezentanca|češke reprezentance]]. Buffalo je tokrat napredoval,&lt;ref name=&quot;01playoffs&quot;&gt;{{Navedi novice  | url = http://sportsillustrated.cnn.com/hockey/nhl/recaps/2001/04/21/buf_phi/  | title = NHL Hockey Scoreboard: Recap. Buffalo 8, Philadelphia 0  | publisher = CNN SI  | date = 2001-04-21  | accessdate = 2007-05-21  | language = en  | archive-date = 2011-06-29  | archive-url = https://web.archive.org/web/20110629081357/http://sportsillustrated.cnn.com/hockey/nhl/recaps/2001/04/21/buf_phi/  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; v odločilni šesti tekmi serije je Hašek dosegel shutout. V drugem krogu so jih izločili [[Pittsburgh Penguins]]i, ki so v odločilni sedmi tekmi zmagali po podaljšku.

=== Detroit Red Wings in Ottawa Senators ===
Pred začetkom sezone 2001/02 je Buffalo prodal Haška [[Detroit Red Wings]]om s ciljem, da bi znižali klubski proračun in omogočili Hašeku nastopanje za konkurenčnejši klub.&lt;ref name = &quot;return&quot;/&gt; Zamenjali so ga za [[Vjačeslav Kozlov|Vjačeslava Kozlova]] in prvi izbor na naboru leta 2002. V prvi sezoni pri Detroitu je Hašek dosegel zanj rekordih 41 zmag in le 15 porazov,&lt;ref name=&quot;Stats&quot;&gt;{{Navedi splet| url = http://sports.espn.go.com/nhl/players/stats?playerId=348| title = #39 Dominik Hasek - Career Stats| publisher = ESPN| accessdate = 2007-05-21| language=en}}&lt;/ref&gt; klubu pa pomagal do nagrade [[President's Trophy]] za najboljši klub rednega dela. V končnici so Red Wingsi po vrsti izločili klube [[Vancouver Canucks]], [[St. Louis Blues]], [[Colorado Avalanche]] in v finalu za Stanleyjev pokal tudi [[Carolina Hurricanes]]. Med serijo konferenčnega finala proti Coloradu, je Hašek postal prvi vratar s podajo v podaljšku za zmagoviti gol, podal je [[kapetan (hokej na ledu)|kapetanu]] [[Steve Yzerman|Steve Yzerman]].&lt;ref name=&quot;OTassist&quot;&gt;{{Navedi novice| url = http://www.usatoday.com/sports/scores102/102142/20020522NHL—COLORADO—0.htm| title = Detroit vs. Colorado - May 22, 2002| publisher = USA Today| date = 2002-05-22| accessdate = 2007-05-21}} {{Dead link|date=September 2010|bot=RjwilmsiBot| language=en}}&lt;/ref&gt; Yzerman je podal [[Fredrik Olausson|Fredriku Olaussonu]], ki je zadel za zmago v tretji tekmi serije. Postavil je tudi rekord za največ shutoutov v končnici, šest, kar je leto kasneje izboljšal [[Martin Brodeur]] s sedmimi.

Poleti je Hašek uradno napovedal svojo upokojitev, da bi lahko preživel več časa s svojo družino in se posvetil svojim ostalim hobijem.&lt;ref name=&quot;comeback&quot;&gt;{{Navedi novice| title = Hasek contemplates NHL comeback| url = http://www.cbc.ca/sports/story/2003/06/24/hasek030623.html| publisher = [[CBC Sports]]| accessdate = 2007-01-24| date=2003-06-24| language=en}}&lt;/ref&gt; Toda po porazu Detroita v prvem krogu končnice proti klubu [[Anaheim Ducks|Mighty Ducks of Anaheim]] v sezoni 2002/03, je izrazil željo po vrnitvi. To je klub postavilo v težaven položaj, saj je imel vratar [[Curtis Joseph]] še dve leti do konca pogodbe vredne 24 milijinov $, brez klavzule za prodajo. Prav tako je bil Detroit pod pritiskom rivalov Colorado Avalancha, ki so iskali nadomestnega vratarja za upokojenega [[Patrick Roy|Patricka Roya]].&lt;ref name=&quot;comeback&quot;/&gt; Z [[Manny Legacé|Mannyjem Legacéjem]] v postavi, je imel Detroit tako tri potencialne prve vratarje. 

[[Slika:Dominator39.jpg|thumb|Hašek leta 2006 na golu [[Detroit Red Wings]]ov]]
V sezoni 2003/04 si je Hašek po štirinajstih obnovil poškodbo ponovno dimelj. 9. januarja sta se klub in Hašek strinjala, da poškodba zahteva počitek od dveh do štirih tednov. Privatno pa je generalnemu direktorju [[Ken Holland|Kenu Hollandu]] povedal, da ne bo sprejel plačila za čas poškodbe. 10. februarja je na presenečenje vodstva kluba napovedal, da v tekoči sezoni ne bo več branil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Allen| first = Kevin| title = Hasek's decision to sit out season ruffles Red Wings| url = http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2004-02-10-hasek-out_x.htm| publisher = [[USA Today]]| date = 2004-02-10| accessdate = 2007-01-24| language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je razkril, da ni sprejel 3 milijone $ od letne plače 6 milijonov $.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Householder| first = Mike| title = Hasek refuses about $3 million of salary while out with injury| url = http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2004-03-12-hasek-salary_x.htm| publisher = USA Today| date = 2004-03-12| accessdate = 2007-01-22| language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2004 se je za okrevanje po prestani operaciji dimelj v [[Praga|Pragi]] vnil v domače mesto [[Pardubice]]. Po preteku pogodbe z Detroitom, je Hašek napovedal igranje za enega od klubov, ki se lahko poteguje za Stanleyjev pokal, posebej je kot možnost izpostavil [[Ottawa Senators]]e.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Karl| first = Samuelson| title = A calculated gamble: the Senators' are banking on Dominik Hasek to help push them to the Stanley Cup Finals| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_33/ai_n6355249| publisher = Hockey Digest| year = 2004| accessdate = 2007-04-22| archive-date = 2006-06-27| archive-url = https://web.archive.org/web/20060627195947/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_1_33/ai_n6355249| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; 6. julija 2004, po prodaji [[Patrick Lalime|Patricka Lalima]] v St. Louis Blues, je Ottawa s Haškom podpisala enoletno pogodbo. 

Med lockoutom lige NHL v sezoni 2004 je Hašek nastopal z ekipo [[Primus Worldstars]], ki je podobno kot že v sezoni 1994/95 [[Wayne Gretzky]] in družba [[IMG (business)|IMG]], v turneji po evropskih mestih igrala v desetih mestih sedmih držav, v Latviji, Rusiji, Švici, na Slovaškem, Švedskem, Norveškem in Poljskem revialne tekme proti državnim reprezentancam ali klubom.&lt;ref name=&quot;Worldstars&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.imgworld.com/press_room/fullstory.sps?iType=13708&amp;iNewsid=126891&amp;iCategoryID=12543|title=IMG Announces Primus Worldstars Tour Brought to you by Reebok Hockey|accessdate=2007-08-17|publisher=IMGWorld.com|year=2004|work=Press Release| language=en}}&lt;/ref&gt;

Hašek je za Ottawo branil vse bolje v sezoni 2005/06, ko je tudi dosegel svojo tristoto zmago kariere in drugi najboljši odstotek ubranjenih strelov v ligi. Na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006|Olimpijskem turnirju leta 2006]] v [[Torino|Torinu]] si je poškodoval stegensko mišico že v deseti minuti prve tekme.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek sidelined by groin injury| url = http://www.tsn.ca/nhl/news_story/?ID=155130&amp;hubname=| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070102185458/http://www.tsn.ca/nhl/news_story/?ID=155130&amp;hubname=| archivedate = 2007-01-02| publisher = The Sports Network| date = 2006-02-16| accessdate = 2007-01-24| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Zaradi poškodbe je moral izpustiti preostanek rednega dela in končnico, čeprav so se pojavile govorice o vrnitvi za končnico. Povedal je, da bi igral za osnovno plačo 500.000 $ z dodatki, če bi lahko ponovno podpisal pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Garrioch| first = Bruce| title = Hasek willing to play for a base salary of $500,000| url = http://slam.canoe.ca/Slam/Hockey/NHLDraft/2006/06/24/1651041-sun.html| publisher = [[Ottawa Sun]]| date = 2006-06-24| accessdate = 2007-01-24| language = en}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Hašek warm-up 2007.jpg|left|thumb|Hašek se ogreva pred tekmo proti [[Los Angeles Kings]]om 9. marca 2007]]
Po izpadu Ottawe iz končnice v drugem krogu, se v klubu niso odločili za podaljšanje pogodbe, čeprav je bil Hašek pripravljen pristati na znižanje plače. 31. julija 2006, v starosti 41-ih let, je Hašek tretjič prestopil k Detroitu. Podpisal je za 750.000 $ z dodatki za uspeh v končnici. V sezoni je zabeležil 38 zmag in povprečje golov na tekmo 2,05 ter klubu pomagal do prvega mesta po rednem delu v [[Zahodna konferenca (NHL)|zahodni konferenci]]. Izboljšal je tudi svoj rekord za najdalji čas brez prejetega gola na 181 minut in 17 sekund.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek sets career-best NHL shutout streak| url = http://www.iht.com/articles/ap/2006/11/15/sports/NA_SPT_HKY_NHL_Red_Wings_Hasek.php| date = 2006-11-15| agency = Associated Press| accessdate = 2006-11-15| language=en}}&lt;/ref&gt; V sredini sezone je klub napovedal, da Hašek v izogib poškodbam ne bo igral dveh tekem v dveh zaporednih dneh.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Sharp| first = Drew| title = THE REJUVENATOR: Hasek plays like his old self| url = http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20070422%2FCOL08%2F704220597%2F1081| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070926162841/http://www.freep.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20070422%2FCOL08%2F704220597%2F1081| archivedate = 2007-09-26| publisher = [[Detroit Free Press]]| date = 2007-04-22| accessdate = 2007-04-22| language = en| url-status = live}}&lt;/ref&gt; Prvič je odigral dve tekmi v dveh zaporednih dveh šele 21. in 22. aprila proti [[Calgary Flames]]om v peti in šesti tekmi serije konferenčnega četrtfinala, Detroitu je obakrat pomagal do zmage na tekmi in s tem tudi do zmage v seriji. V naslednjem krogu proti [[San Jose Sharks]]om je Detroit že zaostajal z 1:2 v seriji, toda Hašek je na naslednjih treh tekmah dovolil San Joseju le tri gole. 28-ti shutout kariere v šesti tekmi serije ga je izenačil na šestem mestu po številu shutoutov v zgodovini lige, Detroitu pa pomagal do konferenčnega finala proti [[Anaheim Ducks]]om, ki so v šestih tekmah izločili Detroit.

Hašek je po koncu sezone ponovno razmišljal o upokojitvi, toda 5, julija 2007 je podpisal novo enoletno pogodbo z Detroitom za 2 milijona $ osnovne plače in do 2 milijona $ dodatkov,&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hasek agrees to one-year deal with Wings| url = http://tsn.ca/nhl/news_story/?ID=212899&amp;hubname=nhl| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070708103849/http://tsn.ca/nhl/news_story/?ID=212899&amp;hubname=nhl| archivedate = 2007-07-08| publisher = Canadian Press| date = 2007-07-05| accessdate = 2007-07-06| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; zavrnil pa naj bi pogodbo vredno 5 milijonov $ za dodaten prostor pri plačah hokejistov kluba.&lt;ref name=&quot;Hasek 5 Million&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hockeyjournal.com/Article.php?ArtID=196198|title=The Fischler Report: Grab a Mic|accessdate=2007-07-13|publisher=HockeyJournal.com|year=2007|author=Fischler, Stan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928090204/http://www.hockeyjournal.com/Article.php?ArtID=196198|archivedate=2007-09-28|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V začetku sezone 2007/08 ga je na mestu prvega vratarja zamenjal [[Chris Osgood]], ko pa je prišel v formo, je klub izmenjeval oba vratarja. Trener Detroita [[Mike Babcock]] je napovedal, da bo Hašek branil tudi v končnici lige. Prvi dve tekmi v seriji prvega kroga končnice proti [[Nashville Predators]]om so zmagali, toda po dveh zaporednih porazih, je v golu začenjal Osgood.&lt;ref&gt;[http://www.usatoday.com/sports/hockey/nhl/wings/2008-06-04-osgood_N.htm &quot;Red Wings' Osgood perseverance pays off with another Cup&quot;] A.J. Perez, ''[[USA Today]]''.&lt;/ref&gt; Kljub razočaranju zaradi izgube položaja začetnega vratarja, je Hašek zadržal profesionalizem na treningu in spodbujal soigrace, [[Darren McCarty]] je razkril tudi dobre odnose med njim in Osgoodom.&lt;ref name=&quot;CP HHOF&quot;&gt;[http://canadianpress.google.com/article/ALeqM5ivOn_4RTE3Tc91naqFczACTDNg7Q &quot;Future Hall of Famer Dominik Hasek handles not playing like a pro&quot;]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2009}} [[Canadian Press]].&lt;/ref&gt; Detroit je sezono končal z zmago v seriji za Stanleyjev pokal proti [[Pittsburgh Penguins]]om v šestih tekmah. 9. junija 2008 je Hašek naznanil upokojitev, le pet dni po osvojitvi svojega drugega Stanleyjevega pokala z Detroitom. Kot razlog je navedel pomanjkanje motivacije na novo sezono v ligi NHL. Skupaj z Osgoodom sta prejela nagrado William Jennings Trophy za najmanj prejetih golov med sezono.

=== Pardubice in Spartak ===
Aprila 2009 se je Hašek vrnil iz pokoja in podpisal enoletno pogodbo s češkim klubom [[HC Pardubice]], kjer je začel svojo kariero. V sezoni 2009/10 je klub popeljal do osvojitve naslova češkega državnega prvaka. V končnici je dosegel tri shutoute, enega tudi v finalu, Pardubice pa so izgubile le eno tekmo v končnici, nato pa nanizale dvanajst zaporednih zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title =Hasek becomes Czech champion at 45| url = http://www.usatoday.com/sports/olympics/2010-04-22-50389377_x.htm| publisher = USA Today| date = 2010-04-23| accessdate = 2010-04-23| first=Karel| last=Janicek| language=en}}&lt;/ref&gt; 

Za sezono 2010/11 je Hašek podpisal enoletno pogodbo s klubom [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]] v ligi [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]].&lt;ref name=&quot;spartak&quot;/&gt; S klubom se je z odstotkom ubranjenih strelov 91,5 uvrstil v končnico lige, kjer pa je Spartak izpadel že v četrtfinalni seriji proti [[SKA Sankt Peterburg]]u s 4:0 v zmagah. 

== Reprezentančna kariera ==
[[Slika:Nagano 1998-Russia vs Czech Republic.jpg|thumb|Hašek v golu na finalni tekmi [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskega turnirja 1998]] proti [[Ruska hokejska reprezentanca|Rusiji]]]]
[[Slika:Dominik Hasek Salt Lake City 2002 (2).jpg|thumb|Hašek se pripravlja na začetek tekme na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2002|Olimpijskem turnirju 2002]]]]
Hašek je za [[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|češkoslovaško reprezentanco]] branil na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1988|Olimpijskem turnirju leta 1988]], petih [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih]] in [[Kanadski hokejski pokal 1987|Kanadskem pokalu 1987]]. Na olimpijskem turnirju je z reprezentanco osvojil šesto mesto, na svetovnih prvenstvih pa eno srebrno in tri bronaste medalje. 

Za [[Češka hokejska reprezentanca|češko reprezentanco]] je nastopil na treh [[Hokej na ledu na olimpijskih igrah|olimpijskih turnirjih]], kjer je osvojil po eno zlato in bronasto medaljo. Najbolj odmeven je bil njegov nastop na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijskem turnirju leta 1998]], ko je svojo reprezentanco popeljal do zlate olimpijske medalje. Na šestih tekmah je prejel le šest golov, od tega le dva v zaključnem delu turnirja. Proti [[Kanadska hokejska reprezentanca|kanadski reprezentanci]] je Hašek ubranil kazenske strele hokejistov [[Theoren Fleury]], [[Ray Bourque]], [[Joe Nieuwendyk]], [[Eric Lindros]] in [[Brendan Shanahan]] v dramatični končnici tekme. V finalni tekmi turnirja proti [[Ruska hokejska reprezentanca|ruski reprezentanci]] je drugič zapored dosegel [[shutout]], ubranil je vseh dvajset strelov na svoj gol in pripomogel k zmagi češke reprezentance z 1:0. Po osvojitvi olimpijskega zlata je delal: 
{{cquote|Ko se je tekma končala, sem le odvrgel svojo palico. Bil sem tako srečen. Ko sem videl dvigovanje državne zastave, se mi je pred očmi odvrtela celotna kariera, od kar so me starši peljali na prvo tekmo, do danes.&lt;ref name=&quot;OlympicQuote&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Alexander| first = Rachel| title = For Cap's Gonchar, a Silver Lining| publisher = The Washington Post| date = 1998-02-22| url = http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/longterm/olympics1998/sport/hockey/articles/gonchar23.htm| accessdate = 2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt;}}
Zaradi svojih iger na olimpijskem turnirju je Hašek nenadoma postal zelo popularen v domovini, Čehi so na ulicah vzklikali: ''Hašek za predsednika''. Sam se je na to odzval tako, da je poklical predsednika države [[Václav Havel|Václava Havla]] in mu v šali zatrdil, da njegova služba ni v nevarnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice  | title = Q&amp;A: Czech hockey goalie Dominik Hasek  | publisher = Canadian Broadcasting Corporation  | date = 2006-02-03  | url = http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | accessdate = 2006-08-07  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060514122115/http://www.cbc.ca/olympics/stories/indepth.shtml?%2Fstory%2Folympics%2Fnational%2F2006%2F02%2F01%2FSports%2Fhasek-qa060201.html  | archivedate = 2006-05-14  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; Bil je tudi eden od hokejistov, ki so bili navdih za opero ''Nagano'' o zlati olimpijski medalji čeških hokejistov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet| last = Asiedu| first = Dita| title = &quot;Nagano&quot; Opera premieres at Prague's Estates Theatre| url = http://www.radio.cz/en/article/52625| publisher = Radio Prague| date = 2004-09-04| accessdate = 2006-08-14| language = en| archive-date = 2006-02-03| archive-url = https://web.archive.org/web/20060203134113/http://www.radio.cz/en/article/52625| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; leta 2003 pa sta [[Petr Pravec]] in [[Lenka Šarounová]] v njegovo čast poimenovala [[asteroid]] [[8217 Dominikhašek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet| title = JPL Small-Body Database Browser| url = http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=8217| date = 2003-09-23| accessdate = 2006-09-02| language=en}}&lt;/ref&gt;

== Slog branjenja ==
[[Slika:Dominik Hasek stretching.jpg|left|thumb|Hašek ob ogrevanju pred tekmo leta 2006 prikazuje svojo gibljivost, ki velja za eno njegovih prednosti]]
Hašek velja za vratarja z neobičajnim slogom branjenja.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo  | title = In The Crease  | last = Maguire  | first = Pierre  | journal = [[Sports Illustrated]]  | volume = 88  | issue = 21  | page = 92  | year = 1998  | url = http://sportsillustrated.cnn.com/features/1998/weekly/980525/nhl0525/d.html  | accessdate = 2006-08-05  | language = en  | archive-date = 2008-10-10  | archive-url = https://web.archive.org/web/20081010214622/http://sportsillustrated.cnn.com/features/1998/weekly/980525/nhl0525/d.html  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; Za pokritje spodnjega dela vrat, kjer je doseženih največ golov, se vrže na tla ob večini strelov proti svojem golu. Njegov ''opletajoč'' slog izvira iz opletanja z okončinami v vratarjevem prostoru, za obrambo uporablja vse dele telesa, tudi glavo. Hašek občasno spusti palico in plošček pokrije z odbijalko, med tem ko običajno vratar plošček pokrije z lovilko.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; Glede špekulacij o svojem slogu branjenja je dejal:
{{cquote|Pravijo, da imam nenavaden slog, da opletam po ledu kot kakšna riba. Jaz pa pravim, koga to zanima, dokler ustavim plošček?&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt;}}

Njegov unikaten slog branjenja tudi privablja gledalce na tekme.&lt;ref name=&quot;entertainment&quot;&gt;{{Navedi novice| last = O'Donnell| first = Chuck| title = That's entertainment: from Hull to Hasek, these are the 10 most exciting players in the history of the NHL - Bobby Hull; Dominik Hasek| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458294| publisher = Hockey Digest| date = 2003-12-01| accessdate = 2007-01-22| archive-date = 2005-06-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20050624083830/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458294| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;Zaradi svoje gibljivosti lahko ubrani tudi težke strele, ki jih ostali vratarji ne morejo;&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt; nasprotni trenerji jih velikokrat označijo za čudežne obrambe.&lt;ref name=&quot;entertainment&quot;/&gt; Te vključujejo obrambe s sprednjim delom drsalke, lovljenje ploščkov za svojim hrbtom in menever iz obupa znan kot ''Haškov obrat''.&lt;ref name=&quot;flex&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;HasekRoll&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/print/CTVNews/20020131/ctvnews842010/20020131/?hub=CTVNewsAt11&amp;subhub=PrintStory|title=Skudra helps Canucks tie the Oilers 2–2|publisher=CTV|accessdate=2007-01-22|year=2002|language=en|archive-date=2009-03-01|archive-url=https://archive.today/20090301231515/http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/print/CTVNews/20020131/ctvnews842010/20020131/?hub=CTVNewsAt11&amp;subhub=PrintStory|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Znan je tudi po svojem strogem režimu telesnih treningov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Loria| first = Keith| title = The plot thickens: these 10 story lines are sure to keep NHL fans on the edge of their seats this season| url = http://findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458299| publisher = Hockey Digest| date = 2003-12-01| accessdate = 2007-01-22| archive-date = 2006-01-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20060116073651/http://www.findarticles.com/p/articles/mi_m0FCM/is_2_32/ai_110458299| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Hašek ima z ženo Aleno sina Michala (letnik 1989) in hčer Dominiko (letnik 1994). Večji del prostega časa posveti igranju [[skvoš]]a in [[dvoranski hokej|dvoranskega hokeja]], kjer igra v obrambi. V mlajših letih je nastopal kot [[nogomet]]aš vezist in [[tenis]]ač.&lt;ref&gt;{{Navedi novice| last = Wigge| first = Larry| title = For Hasek hunger burns for another Cup| url = http://www.detroitredwings.com/wings/article.jsp?id=6514| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070930015106/http://www.detroitredwings.com/wings/article.jsp?id=6514| archivedate = 2007-09-30| publisher = NHL.com| date = 2007-04-11| accessdate = 2007-04-21| language = en| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Njegov brat [[Martin Hašek|Martin]] je bil prav tako športnik, igral je za češki nogometni klub [[AC Sparta Praga]] in je sedaj trener. Tudi njegov bratranec [[Ivan Hašek]] je bil nogometaš. Hašek je diplomiral na Fakulteti za izobraževanje [[Univerza Hradec Králové|Univerze Hradec Králové]], s čimer je pridobil izobrazbo za učitelja in je to delo tudi opravljal na srednjih šolah.&lt;ref name=&quot;education&quot;&gt;{{Navedi novice| last = Horakova| first = Pavla| title = Dominik &quot;The Dominator&quot; Hasek| url = http://www.radio.cz/en/article/30316| publisher = Radio Prague| date = 2002-07-17| accessdate = 2007-04-03| language = en| archive-date = 2012-02-29| archive-url = https://web.archive.org/web/20120229152015/http://www.radio.cz/en/section/czechstoday/dominik-the-dominator-hasek| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; 

Ima tudi lastno znamko športnih oblačil imenovano ''Dominator Clothing'', ki je bila ustvarjena kmalu po olimpijadi leta 1998 in je popularna med češkimi navijači hokeja. Krajši čas je imel dve trgovini tudi v [[Michigan]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi splet  | title = Hasek opens first North American Dominator Clothing stores in Michigan!  | publisher = Dominator Clothing  | year = 2004  | url = http://www.dominatorclothing.com/domclothing/assets/images/mag/aug_04/dom_news_08_04.htm  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071009224853/http://www.dominatorclothing.com/domclothing/assets/images/mag/aug_04/dom_news_08_04.htm  | archivedate = 2007-10-09  | accessdate = 2007-05-10  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt; Maja 2001 je Hašek začel ''Mladinsko hokejsko ligo Dominika Haška'' in doniral več kot 1 milijon $ za pomoč depriviligiranim otrokom pri hokeju v [[Buffalo|Buffalu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|author = James Fink|title = Hasek group makes save for rink|url = http://www.bizjournals.com/buffalo/stories/2005/08/08/story5.html|publisher = Buffalo Business First|date = 2005-08-05|accessdate = 2006-08-05| language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je organiziral dobrodelno hokejsko tekmo v [[Praga|Pragi]] za pomoč češkim bolnišnicam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet| last = Norris| first = Doug| title = hockeygoalies.org news archive| url = http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html#July_30,_1998| publisher = hockeygoalies.org| date = 1998-07-30| accessdate = 2007-05-18| language = en| archive-date = 2012-02-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20120208044350/http://www.hockeygoalies.org/news/oldnews.html#July_30,_1998| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
[[Slika:Red Wings 2008 Stanley Cup.jpg|thumb|Hašek s soigralci [[Detroit Red Wings]]ov ob osvojitvi [[Stanleyjev pokal|Stanleyjeva pokala]] za sezono 2007/08]]
=== Mejniki ===
Hašek je dosegel tristoto zmago v ligi [[NHL]] 15. oktobra 2005, ko so [[Ottawa Senators]]i z 5:1 doma premagali [[Boston Bruins]]e. Ustavil je 34 strelov od 35-ih in postal dvaindvajseti vratar s tem mejnikom.&lt;ref name=&quot;MainBio&quot;/&gt; Je najstarejši vratar v zgodovini, ki je dosegel vsaj 30 zmag v sezoni, leta 1997 pa je postal prvi vratar z nagrado [[Lester B. Pearson Award]] za najbolj izstopajočega hokejista lige. Kot edini hokejist je dvakrat osvojil nagrado [[Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige, s šestimi nagradami [[Vezina Trophy]] pa je drugi najuspešnejši v zgodovini lige, saj jih je [[Jacques Plante]] v zgodnjem obdobju lige osvojil sedem. Njegovo najdaljše obdobje brez prejetega gola je 181 minut in 17 sekund. 

=== Rekordi ===
V devetih sezonah pri [[Buffalo Sabres]]ih je Hašek izboljšal preko 25 klubskih rekordov, med drugim za največ odigranih tekem, zmag, [[shutout#Hokej na ledu|shutoutov]] in najnižje povprečje prejetih golov na tekmo.&lt;ref name=&quot;HockeydCentral&quot;/&gt; Drži tudi klubski rekord za največ shutoutov v sezoni, s trinajstimi v sezoni 1997/98, in najnižje povprečje prejetih golov v sezoni, s 1,87 v sezoni 1998/99. V sezoni 2001/02 je pri [[Detroit Red Wings]]ih postavil klubske rekorde za največ odigranih tekem, minut, zmag in shutoutov v končnici. Drži tudi več rekordov lige NHL:

&lt;div style=&quot;float:left; margin-right:1.5em;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Splošni&lt;/u&gt;
;Pred upokojitvijo

* 3. mesto – največ shutoutov med aktivnimi vratarji
* 4. mesto – največ zmag med aktivnimi hokejisti

;Vseh časov
* 1. mesto – najboljši odstotek ubranjenih strelov z 92,2
* 1. mesto – največ odigranih tekem evropskega vratarja s 694
* 6. mesto – največ shutoutov z 81
* 8. mesto – najnižje povprečje prejetih golov na tekmo z 2,2
* 11. mesto – največ zmag s 389
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left; margin-right:1.5em;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Redni del&lt;/u&gt;
* prvi evropski vratar z najboljšim  povprečjem prejetih golov sezone 1993/94
* prvi vratar s povprečjem prejetih golov pod 2.00 po letu 1974 v sezoni 1993/94
* največ shutoutov v enem mesecu s 6 v sezoni 1997/98
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;
;&lt;u&gt;Končnica&lt;/u&gt;
;Pred upokojitvijo
* 3. mesto – največ shutoutov  med aktivnimi vratarji s 15
* 4. mesto – največ zmag med aktivnimi hokejisti z 61
;Vseh časov
* 2. mesto – največ shutoutov v sezoni s 6
* 3. mesto – največ shutoutov s 15
* 10. mesto – največ zmag z 61
&lt;/div&gt;{{-}}

=== Nagrade ===
==== NHL ====
[[Slika:Hhof hart.jpg|thumb|[[Hart Memorial Trophy|Hart Trophy]] za najkoristnejšega hokejista lige [[NHL]], ki ga je Hašek kot edini vratar osvojil dvakrat]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| [[Hart Memorial Trophy]]
| 1996/97, 1997/98&lt;ref name=&quot;HartTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/hart.html|title=Hart Trophy history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006| language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lester B. Pearson Award]]
| 1996/97, 1997/98&lt;ref name=&quot;PearsonTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/pearson.html|title=Pearson award history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006| language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Vezina Trophy]]
| 1993/94, 1994/95, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 2000/01&lt;ref name=&quot;VezinaTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/vezina.html|title=Vezina Trophy history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006| language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[William M. Jennings Trophy]]
| 1993/94, 2001/01, 2007/08&lt;ref name=&quot;JenningsTrophy&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nhl.com/trophies/jennings.html|title=William M. Jennings history at NHL.com|publisher=NHL.com|accessdate=2007-05-10|year=2006| language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Moštvo zvezd lige NHL|Prvo moštvo zvezd]]
| 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001
|-
| Prvo moštvo novincev
| 1991/92
|-
| [[NHL Tekma zvezd|Tekma zvezd]]
| 1996, 1997, 1998, 1999, 2000 (poškodovan), 2002
|-
| Sprejet v [[Hokejski hram slavnih lige NHL]]
| 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://redwings.nhl.com/club/news.htm?id=723528 |title=Hasek, Modano in Hall's Class of 2014|publisher=[[NHL]] |date=23. junija 2014 |accessdate=18. maja 2015| language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| Upokojitev dresa št. 39 v klubu [[Buffalo Sabres]]
| 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=735386 |title=Sabres to retire Hasek's number before Jan. 13 game |accessdate=18. maja 2015 |work=[[NHL]]| language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Češka in Češkoslovaška ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| Češki hokejist 20. stoletja&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot;&gt;{{Navedi splet  | title = Dominik Hašek — přehled největších úspěchů  | work = Sportovci.cz  | publisher = Infocentrum českých sportovců  | url = http://www.sportovci.cz/php/sportovec.php?sid=004000226  | accessdate = 2007-09-08  | language = cs | archive-date = 2007-12-14  | archive-url = https://web.archive.org/web/20071214005005/http://www.sportovci.cz/php/sportovec.php?sid=004000226  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt;
| 1998
|-
| Češki športnik leta&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1994, 1998
|-
| Češki hokejist leta&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1987, 1989, 1990, 1997, 1998
|-
| Najboljši vratar lige&lt;ref name=&quot;Sportovci&quot; /&gt;
| 1986, 1987, 1988, 1989, 1990
|-
| Sprejet v [[Češki hokejski hram slavnih]]
| 2004
|}

==== Mednarodne ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada
! Leta prejema
|-
| Najboljši vratar olimpijskih iger&lt;ref name=&quot;IIHF&quot;&gt;{{Navedi splet  | title = Dominik Hašek - biography  | publisher = [[International Ice Hockey Federation|IIHF]]  | url = http://www.iihf.com/CARDS/CZECHS/DOMINIK_HASEK.swf  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070925212153/http://www.iihf.com/CARDS/CZECHS/DOMINIK_HASEK.swf  | archivedate = 2007-09-25  | accessdate = 2007-09-08  | language = en  | url-status = live  }}&lt;/ref&gt;
| [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|1998]]
|-
| Najboljši vratar svetovnega prvenstva&lt;ref name=&quot;IIHF&quot; /&gt;
| [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|1987]]
|-
| Najboljši vratar svetovnega mladinskega prvenstva&lt;ref&gt;{{Navedi novice| title = Hockey Facts &amp; Stats| isbn = 978-0-00-639328-3| publisher = [[Andrew Podnieks]]| page = 503| language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1982|1982]]
|-
| Sprejet v [[Mednarodni hokejski hram slavnih]]
| 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/iihf-hof-2015/ |title=Hall of Fame Class of 2015 |accessdate=18. maja 2015 |work=[[Mednarodna hokejska liga]]| language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

== Statistika kariere ==
{{Glava za hokejskega vratarja}}
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 81/82
|
| 12
|
|
|
|
|
| 3.09
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Evropsko mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1982|Evropsko ml. prvenstvo A]]'''
| '''82'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 82/83
|
| 42
|
|
|
|
|
| 2.67
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 1983|Svetovno ml. prvenstvo A]]'''
| '''83'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1983|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''83'''
|
| '''2'''
| '''10'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.50'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 83/84
|
| 40
|
|
|
|
|
| 2.81
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 84/85
|
| 42
|
|
|
|
|
| 3.25
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 85/86
|
| 45
|
|
|
|
|
| 3.08
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1986|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''86'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 86/87
|
| 43
|
|
|
|
| 6
| 2.46
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1987|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''87'''
|
| '''5'''
| '''6'''
|
|
|
|
| '''2.19'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Kanadski hokejski pokal|Kanadski pokal]]'''
| '''87'''
|
| '''6'''
| '''6'''
|
|
|
|
| '''3.33'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 87/88
|
| 31
|
|
|
|
|
| 2.99
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1988|Olimpijske igre]]'''
| '''88'''
|
| '''5'''
| '''8'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''4.97'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 88/89
|
| 42
|
|
|
|
|
| 2.71
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1989|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''89'''
|
| '''10'''
| '''10'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.50'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Dukla Jihlava]]
| [[Češkoslovaška hokejska liga|Češkoslovaška liga]]
| 89/90
|
| 40
|
|
|
|
|
| 2.13
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češkoslovaška hokejska reprezentanca|Češkoslovaška]]'''
| '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1990|Svetovno prvenstvo A]]'''
| '''90'''
|
| '''8'''
| '''10'''
|
|
|
|
| '''2.50'''
| '''.904'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Chicago Blackhawks]]
| [[NHL]]
| 90/91
|
| 5
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 2.46
| .914
|
| 3
|
| 0
| 1
| 1
| 0
| 2.61
| .923
|-
| [[Indianapolis Ice]]
| [[IHL]]
| 90/91
|
| 33
|
| 0
| 2
| 2
| 4
| 2.52
|
|
| 1
|
| 0
| 0
| 2
| 0
| 3.00
|
|-
| [[Chicago Blackhawks]]
| [[NHL]]
| 91/92
|
| 20
|
| 0
| 0
| 0
| 8
| 2.60
| .893
|
| 3
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.04
| .886
|-
| [[Indianapolis Ice]]
| [[IHL]]
| 91/92
|
| 20
|
| 0
| 0
| 0
| 2
| 3.56
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 92/93
|
| 28
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.15
| .896
|
| 1
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 1.33
| .958
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 93/94
|
| 58
|
| 0
| 3
| 3
| 6
| 1.95
| .930
|
| 7
|
| 0
| 0
| 3
| 2
| 1.61
| .950
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češka hokejska liga|Češka liga]]
| 94/95
|
| 2
|
|
|
|
|
| 2.88
| .911
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 94/95
|
| 41
|
| 0
| 0
| 0
| 2
| 2.11
| .930
|
| 5
|
| 0
| 0
| 0
| 0
| 3.50
| .863
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 95/96
|
| 59
|
| 0
| 1
| 1
| 6
| 2.83
| .920
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 96/97
|
| 67
|
| 0
| 3
| 3
| 30
| 2.27
| .930
|
| 3
|
| 0
| 0
| 3
| 2
| 1.96
| .926
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 97/98
|
| 72
|
| 0
| 2
| 2
| 12
| 2.09
| .932
|
| 15
|
| 0
| 0
| 2
| 4
| 2.03
| .938
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1998|Olimpijske igre]]'''
| '''98'''
|
| '''6'''
|
|
|
|
|
| '''0.97'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 98/99
|
| 64
|
| 0
| 0
| 0
| 14
| 1.87
| .937
|
| 19
|
| 0
| 1
| 1
| 8
| 1.77
| .939
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 99/00
|
| 35
|
| 0
| 1
| 1
| 12
| 2.21
| .919
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Buffalo Sabres]]
| [[NHL]]
| 00/01
|
| 67
|
| 0
| 0
| 0
| 22
| 2.83
| .920
|
| 13
|
| 0
| 0
| 0
| 14
| 2.09
| .916
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 01/02
|
| 65
|
| 0
| 1
| 1
| 8
| 2.17
| .915
|
| 23
|
| 0
| 1
| 2
| 8
| 1.86
| .920
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2002|Olimpijske igre]]'''
| '''02'''
|
| '''4'''
| '''4'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''2.01'''
| '''.924'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 03/04
|
| 14
|
| 0
| 2
| 2
| 2
| 2.20
| .907
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Ottawa Senators]]
| [[NHL]]
| 05/06
|
| 43
|
| 0
| 0
| 0
| 16
| 2.09
| .925
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| '''[[Češka hokejska reprezentanca|Češka]]'''
| '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2006|Olimpijske igre]]'''
| '''06'''
|
| '''1'''
| '''1'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0'''
| '''0.00'''
| '''1.000'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 06/07
|
| 56
|
| 0
| 2
| 2
| 20
| 2.05
| .913
|
| 18
|
| 0
| 0
| 2
| 2
| 1.79
| .923
|-
| [[Detroit Red Wings]]
| [[NHL]]
| 07/08
|
| 41
|
| 0
| 0
| 0
| 12
| 2.14
| .902
|
| 4
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.91
| .888
|-
| [[HC Pardubice]]
| [[Češka hokejska liga|Češka liga]]
| 09/10
|
| 33
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.26
| .922
|
| 13
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 1.68
| .937
|-
| [[HK Spartak Moskva|Spartak Moskva]]
| [[Kontinentalna hokejska liga|KHL]]
| 10/11
|
| 46	
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 2.48
| .915
|
| 4
|
| 0
| 0
| 0
| 
| 4.12
| .864
|}

== Glej tudi ==
{{portal|Šport}}
* [[Seznam čeških hokejistov na ledu]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box | before = {{nowrap|[[Vladimír Růžička]]}}&lt;br /&gt;[[Vladimír Růžička]]&lt;br /&gt;[[Jaromír Jágr]]| title = [[Zlatá hokejka]] | years = 1987&lt;br /&gt;1989, 1990&lt;br /&gt;1997, 1998 | after = {{nowrap|[[Vladimír Růžička]]}}&lt;br /&gt;[[Bedřich Ščerban]]&lt;br /&gt;[[Jaromír Jágr]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}} 
{{DEFAULTSORT:Hašek, Dominik}}
[[Kategorija:Češki hokejski vratarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češkoslovaško]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1988]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1998]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2002]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2006]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Češko]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Češko]]
[[Kategorija:Češkoslovaški hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Češki hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (Chicago Blackhawks)]]
[[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL leta 1983]]
[[Kategorija:Hokejisti HC Pardubice]]
[[Kategorija:Hokejisti Dukla Jihlava]]
[[Kategorija:Hokejisti Chicago Blackhawks]]
[[Kategorija:Hokejisti Indianapolis Ice]]
[[Kategorija:Hokejisti Buffalo Sabres]]
[[Kategorija:Hokejisti Detroit Red Wings]]
[[Kategorija:Hokejisti Ottawa Senators]]
[[Kategorija:Zmagovalci Stanleyjevega pokala]]
[[Kategorija:Sprejeti v Češki hokejski hram slavnih]]
[[Kategorija:Dobitniki Vezina Trophy]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hokejski hram slavnih lige NHL]]
[[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni hokejski hram slavnih]]
[[Kategorija:Hokejisti lige NHL z upokojenimi številkami]]
[[Kategorija:Dobitniki Hart Memorial Trophy]]

{{zvezdica}}</text>
      <sha1>btn929z4io96czm32bhzflcf2hu6ud8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Heath Ledger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>167892</id>
    <revision>
      <id>6672624</id>
      <parentid>6661990</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:31:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>izboljšan oz razširjen članek</comment>
      <origin>6672624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32110" sha1="4p73t1u5t0ur8uxqchwdcg3fc7xi0py" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=zastoj srca zaradi zastrupitve s predpisanimi zdravili
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo izpodbijali in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože ali druge spominske poklone.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>4p73t1u5t0ur8uxqchwdcg3fc7xi0py</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672625</id>
      <parentid>6672624</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:33:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */ pp</comment>
      <origin>6672625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38433" sha1="s8zwpu4u7fxh3nwjj1330171rsjpc7u" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=zastoj srca zaradi zastrupitve s predpisanimi zdravili
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo izpodbijali in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože ali druge spominske poklone.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>s8zwpu4u7fxh3nwjj1330171rsjpc7u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672626</id>
      <parentid>6672625</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:33:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Spominske slovesnosti in bogoslužja */ pp</comment>
      <origin>6672626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38442" sha1="brs12fcgwkmsalowlfv4ha11aym83qs" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=zastoj srca zaradi zastrupitve s predpisanimi zdravili
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo izpodbijali in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>brs12fcgwkmsalowlfv4ha11aym83qs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672627</id>
      <parentid>6672626</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:34:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <origin>6672627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38488" sha1="monlm52bb1hj488be559afmtfvn7b2f" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=zastoj srca zaradi zastrupitve s predpisanimi zdravili
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo izpodbijali in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>monlm52bb1hj488be559afmtfvn7b2f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672628</id>
      <parentid>6672627</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:36:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Spori v tisku */ pp</comment>
      <origin>6672628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38485" sha1="4pkzg6rj9asozbwuihusg1xuwd1ay4r" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=zastoj srca zaradi zastrupitve s predpisanimi zdravili
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo zavrnili in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>4pkzg6rj9asozbwuihusg1xuwd1ay4r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672901</id>
      <parentid>6672628</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:33:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6672901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38472" sha1="l54k7hn72m5sc8j3g0tqsgzo4e02rop" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Heath Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=Kombinirana zastrupitev z zdravili.
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo zavrnili in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>l54k7hn72m5sc8j3g0tqsgzo4e02rop</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672902</id>
      <parentid>6672901</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:35:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6672902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38478" sha1="ksyhc9qxd084zhjuneotp6t4dbj5q0t" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Heath Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=Kombinirana zastrupitev z zdravili.
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]] (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so [[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]] (1999), [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), [[Vitezova usoda]] (2001), [[Bal smrti]] (2001), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu [[Gora Brokeback]] (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] (2006) in kot kompozitor, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamerne kombinirane zastrupitve z predpisanimi zdravili. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, [[Imaginarij doktorja Parnasa]], je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v [[Clowning Around]] (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji [[Sweat (1996)|Sweat]] (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji [[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]] (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami [[Roar (1997)|Roar]] (1997) na [[Fox Broadcasting Company]]; v [[Home and Away (1997)|Home and Away]] (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu [[Blackrock (film)|Blackrock]] (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji [[10 razlogov, zakaj te sovražim|10]] [[10 razlogov, zakaj te sovražim|razlogov, zakaj te sovražim]], in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu [[Z roko v roki]], ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]].]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu [[Patriot (film, 2000)|Patriot]] (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu [[Bal smrti]] (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih [[Vitezova usoda]] (2001), [[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]] (2002), [[Peklenski red (film)|Peklenski red]] (2003), [[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]] (2003), [[Casanova (film, 2005)|Casanova]] (2005), [[Skrivnost bratov Grimm]] (2005) in [[Gospodarji Dogtowna]] (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot &quot;Moška zvezda jutrišnjega dne&quot;.

Ledger je za svojo vlogo v filmu [[Gora Brokeback]] prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu [[The New York Times|New York Times]] kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji [[Rolling Stone]] [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu Gora Brokeback je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu [[Candy (film, 2006)|Candy]] iz leta 2006, priredbi romana [[Candy: A Novel of Love and Addiction]] iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za &quot;najboljšega igralca&quot;, vključno z nagrado [[Film Critics Circle of Australia]], ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu [[Bob Dylan: 7 obrazov]] iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma [[Bob Dylan: 7 obrazov]], na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]
V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za [[The New York Times|New York Times]] povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot &quot;psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije&quot;. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], [[Imaginarij doktorja Parnasa]]. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v &quot;fantazijskih preobrazbah&quot;, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser [[Todd Haynes]] v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom Cause An Effect in za singel &quot;Seduction Is Evil (She's Hot)&quot;. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo [[The Masses Music]] in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, &quot;Black Eyed Dog&quot; - naslov, &quot;navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo&quot; (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del &quot;A Place To Be: A Celebration of Nick Drake&quot;, s predvajanjem filma Their Place: Reflections On Nick Drake, &quot;serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu&quot; (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem »Black Eyed Dog« predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, Kraljičin gambit, kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse &quot;King Rat&quot; in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja &quot;Quicksand&quot;. Video &quot;King Rat&quot; je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je &quot;pljunil na novinarje na snemanju filma Candy v Sydneyju&quot; ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je &quot;več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami&quot;.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad Screen Actors Guild Awards leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film Gora Brokeback kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je [[Los Angeles Times]] njegovo predstavitev označil za &quot;očitno gejevsko parodijo&quot;. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev.«

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe.« V istem intervjuju za časopis [[Herald Sun]] je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; državni strokovnjaki so njegovo izjavo zavrnili in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe [[West Coast Eagles]], avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil &quot;obsesiven&quot; fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma Gora Brokeback. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma Gora Brokeback, [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma [[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]], Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za [[The Daily Telegraph]] potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v [[The New York Times]] 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu [[Vitez teme]] (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval.« Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma [[Imaginarij doktorja Parnasa]], [[Christopher Plummer|Christopherju Plummerju]], pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo [[Interview]] potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja [[Entertainment Tonight]] predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na [[Manhattan|Manhattnu]] našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl &quot;zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil.&quot;

Čeprav so [[Associated Press]] in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma [[Vitez teme]]) in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih [[Bal smrti]] in [[Gora Brokeback]], slednjega pa je opisal kot &quot;edinstvenega, popolnega&quot;. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu Imaginarij doktorja Parnasa, je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger &quot;nanj naredil takšen vtis&quot;.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] [[Vitez teme]] (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]] [[Imaginarij doktorja Parnassa]], pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga &quot;reši&quot;, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] kot &quot;spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije&quot;, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej &quot;čarobni pripovedi zgodbe o Faustu&quot;. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremijerni recenziji v The New Yorkerju filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot &quot;zloveščega in strašljivega&quot;, Ledgerja pa kot &quot;hipnotičnega v vsakem prizoru&quot;, ter zaključuje: &quot;Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno.&quot; Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot &quot;najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel&quot;. [[Terry Gilliam]] je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za &quot;popolno neumnost&quot; ter nadaljeval: &quot;Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal.&quot;

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu Vitez teme posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za &quot;najboljšo igralsko zasedbo&quot; in &quot;najboljšo ujemanje na zaslonu&quot; (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za &quot;ujemanje&quot;.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma Vitez teme, Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi priatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v [[Avstralija|Avstraliji]] je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|&quot;Cause an Effect&quot;
|-
|2006
|&quot;Seduction is Evil (She's Hot)&quot;
|-
|2006
|&quot;Morning Yearning&quot;
|-
|2007
|&quot;Black Eyed Dog&quot;
|-
|2009†
|&quot;Quicksand&quot;
|-
|2009†
|&quot;King Rat&quot;
|}

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by [[John Norris (reporter)|John Norris]] in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Publishing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] [[Entertainment Tonight]] Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' ([[CBS Corporation|CBS Studios Inc.]]), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of '[[The Dark Knight]],' which features the late actor portraying the [[Joker (character)#Live-action|Joker]]&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''[[Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death]]''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''[[The Courier-Mail]]'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* [[Christopher Nolan|Nolan, Christopher]]. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''[[Newsweek]]'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both [[World Wide Web|Web]] (updated 26 January 2008) and [[Printing|print]] versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''[[New York (magazine)|New York]]'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''[[People (magazine)|People]]'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* [[A. O. Scott|Scott, A. O.]] [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''[[The New York Times]]'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* [[Kevin Sessums|Sessums, Kevin]], with photographs by [[Bruce Weber (photographer)|Bruce Weber]]. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* [[Lisa Taddeo|Taddeo, Lisa]]. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''[[Esquire (magazine)|Esquire]]'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* [[Peter Travers|Travers, Peter]].[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''[[Rolling Stone]]'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''[[Parade (magazine)|Parade]]'', 29 June 2008: 8–9. Both [[World Wide Web|Web]] and [[Printing|print]] formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>ksyhc9qxd084zhjuneotp6t4dbj5q0t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672942</id>
      <parentid>6672902</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:36:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>ponavljanje np, narekovaji, oblikovanje, tp</comment>
      <origin>6672942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37732" sha1="nrw8d3mhx7k1romv1qhte76nriqktpx" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Heath Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=Kombinirana zastrupitev z zdravili.
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji ''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]'' (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so ''[[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]]'' (1999), ''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]'' (2000), ''[[Vitezova usoda]]'' (2001), ''[[Bal smrti]]'' (2001), ''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]'' (2003) in ''[[Gospodarji Dogtowna]]'' (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu ''[[Gora Brokeback]]'' (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu ''[[Candy (film, 2006)|Candy]]'' (2006) in kot skladatelj, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu ''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]'' (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamerne kombinirane zastrupitve z predpisanimi zdravili. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu ''[[Vitez teme]]'' (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, ''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]'', je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v ''[[Clowning Around]]'' (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji ''[[Sweat (1996)|Sweat]]'' (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji ''[[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]]'' (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami ''[[Roar (1997)|Roar]]'' (1997) na ''[[Fox Broadcasting Company]]''; v ''[[Home and Away (1997)|Home and Away]]'' (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu ''[[Blackrock (film)|Blackrock]]'' (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji ''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]'' in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu ''[[Z roko v roki]]'', ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]]]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu ''Patriot'' (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu ''Bal smrti'' (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih ''Vitezova usoda'' (2001), ''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]'' (2002), ''[[Peklenski red (film)|Peklenski red]]'' (2003), ''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]'' (2003), ''[[Casanova (film, 2005)|Casanova]]'' (2005), ''[[Skrivnost bratov Grimm]]'' (2005) in ''[[Gospodarji Dogtowna]]'' (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot ''Moška zvezda jutrišnjega dne''.

Ledger je za svojo vlogo v filmu ''Gora Brokeback'' prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado BAFTA za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu ''New York Times'' kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji ''Rolling Stone'' [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu ''Gora Brokeback'' je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu ''Candy'' iz leta 2006, priredbi romana ''Candy: A Novel of Love and Addiction'' iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za »najboljšega igralca«, vključno z nagrado ''Film Critics Circle of Australia'', ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu ''Bob Dylan: 7 obrazov'' iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma ''Bob Dylan: 7 obrazov'', na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]

V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral ''Jokerja'' v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] ''Vitez teme'' (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za ''New York Times'' povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot »psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije«. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel oskarja za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], ''Imaginarij doktorja Parnasa''. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v »fantazijskih preobrazbah«, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser Todd Haynes v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom ''Cause An Effect'' in za singel ''Seduction Is Evil (She's Hot)''. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo ''The Masses Music'' in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v Benetkah leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, ''Black Eyed Dog'' - naslov, »navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo« (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del ''A Place To Be: A Celebration of Nick Drake'', s predvajanjem filma ''Their Place: Reflections On Nick Drake'', »serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu« (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem ''»Black Eyed Dog'' predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, ''Kraljičin gambit'', kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse ''King Rat'' in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja ''Quicksand''. Video ''King Rat'' je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je »pljunil na novinarje na snemanju filma ''Candy'' v Sydneyju« ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je »več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami«.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad ''Screen Actors Guild Awards'' leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film ''Gora Brokeback'' kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je ''Los Angeles Times'' njegovo predstavitev označil za »očitno gejevsko parodijo«. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev«.

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe«. V istem intervjuju za časopis ''Herald Sun'' je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v 1980-ih; državni strokovnjaki so njegovo izjavo zavrnili in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe ''West Coast Eagles'', avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil »obsesiven« fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma ''Gora Brokeback''. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma ''Gora Brokeback'', [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma ''[[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]]'', Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za ''The Daily Telegraph'' potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v ''The New York Times'' 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga Jokerja v filmu ''Vitez teme'' (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval«. Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma ''Imaginarij doktorja Parnasa'', Christopherju Plummerju, pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo ''Interview'' potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja ''Entertainment Tonight'' predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na Manhattnu našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin golega, nezavestnega in brez odziva v postelji, ki je ležal z obrazom navzdol.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišel zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklical svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911, da bi mu sporočila, da gospod Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 mu je Wolozin nudil oživljanje, ki ga ni uspelo oživiti.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl »zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil«.

Čeprav so ''Associated Press'' in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v Los Angelesu in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma ''Vitez teme'') in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih ''Bal smrti'' in ''Gora Brokeback'', slednjega pa je opisal kot »edinstvenega, popolnega«. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu ''Imaginarij doktorja Parnasa'', je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger »nanj naredil takšen vtis«.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film Christopherja Nolana ''Vitez teme'' (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma Terryja Gilliama ''Imaginarij doktorja Parnassa'', pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga »reši«, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so Johnny Depp, Jude Law in Colin Farrell kot »spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije«, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej »čarobni pripovedi zgodbe o Faustu«. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremierni recenziji v ''The New Yorkerju'' filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot »zloveščega in strašljivega«, Ledgerja pa kot »hipnotičnega v vsakem prizoru«, ter zaključuje: »Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno«. Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot »najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel«. Terry Gilliam je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za »popolno neumnost« ter nadaljeval: »Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal«.

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu ''Vitez teme'' posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za »najboljšo igralsko zasedbo« in »najboljšo ujemanje na zaslonu« (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za »ujemanje«.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za zlati globus za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma ''Vitez teme'', Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi prijatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za oskarja za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v Avstraliji je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==
=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|''Cause an Effect''
|-
|2006
|''Seduction is Evil (She's Hot)''
|-
|2006
|''Morning Yearning''
|-
|2007
|''Black Eyed Dog''
|-
|2009†
|''Quicksand''
|-
|2009†
|''King Rat''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by John Norris in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''The New York Times'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''Newsweek'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both Web and print versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] Entertainment Tonight Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' (CBS Studios Inc.), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of 'The Dark Knight,' which features the late actor portraying the Joker&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''The Courier-Mail'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* Christopher Nolan. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''Newsweek'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both World Wide Web (updated 26 January 2008) and print versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''New York'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''People'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* A. O. Scott [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''The New York Times'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* Kevin Sessums, with photographs by Bruce Weber. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''Vanity Fair'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* Lisa Taddeo. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''Esquire'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* Peter Travers.[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''Rolling Stone'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''Parade'', 29 June 2008: 8–9. Both Web and print formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>nrw8d3mhx7k1romv1qhte76nriqktpx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672945</id>
      <parentid>6672942</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt */ za silo slovenščina</comment>
      <origin>6672945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37702" sha1="5oizoq5ropwlfdiz13sm92ntyaxvkr1" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name=Heath Ledger
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image    = Heath Ledger (2).jpg
|caption=Heath Ledger leta 2006.| birthname= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| birthplace= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathdate= &lt;!--Wikidata--&gt;
| deathplace=[[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| death_cause=Kombinirana zastrupitev z zdravili.
|partner(s)=| othername= 
| yearsactive=1996-2008
}}

'''Heath Ledger''' (s polnim imenom '''Heathcliff Andrew Ledger'''), [[Avstralci|avstralski]] [[filmski igralec]], * [[4. april]] [[1979]], [[Perth]], [[Avstralija]], † [[22. januar]] [[2008]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po svoji vsestranskosti pri ustvarjanju neodvisnih in studijskih filmov, njegova kariera pa je obsegala 20 filmov v različnih žanrih. Prejel je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], nagrado za igralca, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]].

Po vlogah v avstralskih televizijskih in filmskih produkcijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je leta 1998 preselil v [[Združene države Amerike]], da bi nadalje razvil svojo filmsko kariero. Njegov filmski preboj je prišel z glavno vlogo v romantični komediji ''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]'' (1999). Nadaljnje priznanje je pridobil z vlogami v filmih, kot so ''[[Z roko v roki (film)|Z roko v roki]]'' (1999), ''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]'' (2000), ''[[Vitezova usoda]]'' (2001), ''[[Bal smrti]]'' (2001), ''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]'' (2003) in ''[[Gospodarji Dogtowna]]'' (2005). Za upodobitev Ennisa Del Mara v filmu ''[[Gora Brokeback]]'' (2005) je bil nominiran za oskarja za najboljšega igralca. Sledila je igra v filmu ''[[Candy (film, 2006)|Candy]]'' (2006) in kot skladatelj, ki prikazuje življenje in osebnost Boba Dylana, v filmu ''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]'' (2007).

Januarja 2008 je Ledger umrl zaradi nenamerne kombinirane zastrupitve z predpisanimi zdravili. Nekaj mesecev pred smrtjo je končal snemanje svoje vloge [[Joker (lik)|Jokerja]] v filmu ''[[Vitez teme]]'' (2008); film je postal njegov prvi posmrtni film, njegova igra pa si je prislužila široko medijsko pozornost, splošno priznanje in oskarja za najboljšega stranskega igralca. Njegov zadnji film, ''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]'', je bil posmrtno izdan leta 2009. 

== Zgodnje življenje ==
Heath Andrew Ledger se je rodil 4. aprila 1979 v [[Perth|Perthu]] v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] Sally Ramshaw, učiteljici [[Francoščina|francoščine]], in Kimu Ledgerju, dirkaču in rudarskemu inženirju, čigar družina je ustanovila in imela v lasti livarno Ledger Engineering Foundry. Dobrodelni sklad Sir Frank Ledger je poimenovan po njegovem pradedu Franku Ledgerju. Imel je angleške, irske in škotske korenine. Ledger je obiskoval osnovno šolo Mary's Mount v Gooseberry Hillu, kasneje pa gimnazijo Guildford, kjer je dobil prve igralske izkušnje, ko je pri desetih letih zaigral v šolski produkciji kot [[Peter Pan]]. Njegova starša sta se [[Ločitev|ločila]], ko je bil star deset let, in se razšla, ko je bil star enajst let. Ledgerjeva starejša sestra Kate, igralka in kasneje publicistka, s katero si je bil zelo blizu, je navdihnila njegovo igranje na odru; ljubezen do Genea Kellyja pa je navdihnila njegovo uspešno koreografijo, ki je privedla do &quot;prve zmage fantov&quot; 60-članske ekipe Guildford Grammar na tekmovanju Rock Eisteddfod Challenge. Ledgerjevi polsestri sta Ashleigh Bell (rojena leta 1990), hči njegove matere z drugim možem Rogerjem Bellom, in Olivia Ledger (rojena leta 1996), hči njegovega očeta z drugo ženo Emmo Brown.

== Kariera ==

=== 1991 – 1999 ===
Potem ko je pri 16 letih opravil predčasne maturitetne izpite za diplomo, je Ledger zapustil šolo, da bi se posvetil igralski karieri. S [[Trevor DiCarlo|Trevorjem DiCarlom]], svojim najboljšim prijateljem že od tretjega leta, se je Ledger vozil čez Avstralijo od Pertha do [[Sydney|Sydneyja]] in se vrnil v Perth, da bi prevzel majhno vlogo v ''[[Clowning Around]]'' (1991), prvem delu dvodelne televizijske serije, in da bi igral v televizijski seriji ''[[Sweat (1996)|Sweat]]'' (1996), v kateri je igral kolesarja. Med letoma 1993 in 1997 je Ledger igral tudi v perthski televizijski seriji ''[[Ship to Shore (1993)|Ship to Shore]]'' (1993); Ledger je igral tudi v kratkotrajni fantazijski drami ''[[Roar (1997)|Roar]]'' (1997) na ''[[Fox Broadcasting Company]]''; v ''[[Home and Away (1997)|Home and Away]]'' (1997), eni najuspešnejših avstralskih televizijskih serij; in v avstralskem filmu ''[[Blackrock (film)|Blackrock]]'' (1997), svojem celovečernem prvencu. Leta 1999 je igral v najstniški komediji ''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]'' in v priznanem avstralskem kriminalnem filmu ''[[Z roko v roki]]'', ki ga je režiral [[Gregor Jordan]]. 

=== 2000 – 2008 ===
[[Slika:Heath Ledger (Berlin Film Festival 2006) revised.jpg|levo|sličica|304x304_pik|Heath Ledger februarja 2006 na filmskem festivalu v [[Berlin|Berlinu]]]]
V začetku 2000-ih je igral v stranskih vlogah kot Gabriel Martin, najstarejši sin Benjamina Martina (Mel Gibson), v filmu ''Patriot'' (2000), in kot Sonny Grotowski, sin Hanka Grotowskega (Billy Bob Thornton), v filmu ''Bal smrti'' (2001); prav tako pa je upodobil in igral glavne ali naslovne vloge v filmih ''Vitezova usoda'' (2001), ''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]'' (2002), ''[[Peklenski red (film)|Peklenski red]]'' (2003), ''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]'' (2003), ''[[Casanova (film, 2005)|Casanova]]'' (2005), ''[[Skrivnost bratov Grimm]]'' (2005) in ''[[Gospodarji Dogtowna]]'' (2005). Leta 2001 je prejel nagrado [[ShoWest (nagrada)|ShoWest]] kot ''Moška zvezda jutrišnjega dne''.

Ledger je za svojo vlogo v filmu ''Gora Brokeback'' prejel nagradi za &quot;najboljšega igralca leta 2005&quot; tako od newyorškega kot tudi od sanfranciškega filmskega kriketnega kroga. V njem igra delavca na ranču v Wyomingu, Ennisa Del Mara, ki ima ljubezensko razmerje z ambicioznim rodeo jezdecem Jackom Twistom, ki ga igra [[Jake Gyllenhaal]]. Za to vlogo je bil nominiran tudi za [[zlati globus]] za najboljšega igralca - drama, nagrado za igralca za izjemno moško glavno vlogo, nagrado BAFTA za najboljšega igralca v glavni vlogi in [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega igralca, s čimer je pri 26 letih postal osmi najmlajši nominiranec v tej kategoriji. V recenziji filma v časopisu ''New York Times'' kritik [[Stephen Holden]] pravi: »Tako gospod Ledger kot gospod Gyllenhaal naredita to mučno ljubezensko zgodbo fizično otipljivo. Gospod Ledger čarobno in skrivnostno izgine pod kožo svojega vitkega, žilavega lika. Gre za odlično filmsko predstavo, tako dobro kot najboljša dela Marlona Branda in Seana Penna.« V recenziji v reviji ''Rolling Stone'' [[Peter Travers]] pravi: »Ledgerjeva veličastna igra je igralski čudež. Zdi se, kot da jo trga iz svoje notranjosti. Ledger ne ve le, kako se Ennis giblje, govori in posluša; ve, kako diha. Videti ga, kako vdihava vonj srajce, ki visi v Jackovi omari, je kot oceniti bolečino izgubljene ljubezni.« 

Po filmu ''Gora Brokeback'' je Ledger igral skupaj z Avstralko [[Abbie Cornish]] v avstralskem filmu ''Candy'' iz leta 2006, priredbi romana ''Candy: A Novel of Love and Addiction'' iz leta 1998, v katerem igrata mlada zaljubljena heroinska odvisnika, ki se poskušata osvoboditi svoje odvisnosti, čigar mentorja igra [[Geoffrey Rush]]; za svojo vlogo občasnega pesnika Dana je bil Ledger nominiran za tri nagrade za »najboljšega igralca«, vključno z nagrado ''Film Critics Circle of Australia'', ki sta jo tako Cornish kot Rush osvojila v svojih kategorijah. Kmalu po izidu filma Candy je bil Ledger povabljen, da se pridruži Akademiji filmskih umetnosti in znanosti. Kot eden od šestih igralcev, ki so utelešali različne vidike življenja Boba Dylana v filmu ''Bob Dylan: 7 obrazov'' iz leta 2007, ki ga je režiral [[Todd Haynes]], je Ledger prejel pohvale za svojo upodobitev 'Robbieja [Clarka]', muhastega igralca protikulture, ki predstavlja romantično plat Dylana, a pravi, da priznanja niso nikoli njegova motivacija. Posmrtno, 23. februarja 2008, si je z ostalimi igralci filma, režiserjem in direktorjem kastinga pridobil nagrado [[Independent Spirit Robert Altman]] za leto 2007.
[[Slika:Director and actors of I'm not there at the 64th Venice Film Festival-01 (cropped).jpg|sličica|286x286_pik|Heath Ledger (skrajno desno) z igralsko zasedbo in režiserjem filma ''Bob Dylan: 7 obrazov'', na 64. filmskem festivalu v [[Benetke|Benetkah]] septembra 2007, štiri mesece pred njegovo smrtjo.]]

V svoji predzadnji filmski vlogi je Ledger igral ''Jokerja'' v filmu [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]] ''Vitez teme'' (2008), ki je izšel skoraj šest mesecev po njegovi smrti. Med delom na filmu v [[London|Londonu]] je Ledger v intervjuju za ''New York Times'' povedal [[Sarah Lyall]], da Jokerja iz filma Vitez teme vidi kot »psihopatskega, množično morilskega, shizofrenega klovna brez empatije«. Za svojo vlogo v tem filmu je Ledger posmrtno prejel oskarja za najboljšega stranskega igralca (s čimer je postal četrti najmlajši dobitnik nagrade), ki jo je v njegovem imenu sprejela njegova družina, pa tudi številne druge posmrtne nagrade, vključno z [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca, ki ga je Nolan sprejel v njegovem imenu. V času svoje smrti 22. januarja 2008 je Ledger dokončal približno polovico dela za svojo zadnjo filmsko vlogo Tonyja v filmu [[Terry Gilliam|Terryja Gilliama]], ''Imaginarij doktorja Parnasa''. Gilliam se je odločil, da bo film po Ledgerjevi smrti priredil tako, da so ga igralski kolegi (in Ledgerjevi prijatelji) [[Johnny Depp]], [[Jude Law]] in [[Colin Farrell]] igrali v »fantazijskih preobrazbah«, da bi si Ledgerjevo zadnjo vlogo lahko ogledali v kinodvoranah.

=== Režiserska dela ===
Ledger si je želel postati filmski režiser in je s svojo produkcijsko hišo [[The Masses]] posnel nekaj glasbenih videospotov, ki jih je režiser Todd Haynes v svojem poklonu Ledgerju zelo pohvalil ob prejemu nagrade [[ISP Robert Altman]], ki jo je Ledger posmrtno prejel 23. februarja 2008. Leta 2006 je Ledger režiral glasbene videospote za naslovno skladbo na debitantskem solo albumu avstralskega hip hop izvajalca N'fa z naslovom ''Cause An Effect'' in za singel ''Seduction Is Evil (She's Hot)''. Kasneje istega leta je Ledger s pevcem [[Ben Harper|Benom Harperjem]] ustanovil novo založbo ''The Masses Music'' in režiral tudi glasbeni video za Harperjevo pesem &quot;Morning Yearning&quot;.

Na novinarski konferenci na filmskem festivalu v Benetkah leta 2007 je Ledger spregovoril o svoji želji, da bi posnel dokumentarni film o britanskem kantavtorju [[Nick Drake|Nicku Drakeu]], ki je umrl leta 1974 v starosti 26 let zaradi prevelikega odmerka antidepresiva. Ledger je ustvaril in igral v glasbenem videu, ki je bil posnet po Drakeovem posnetku pevčeve pesmi o [[Velika depresivna motnja|depresiji]] iz leta 1974, ''Black Eyed Dog'' - naslov, »navdihnjen z opisnim izrazom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] za depresijo« (črni pes); film je bil javno predvajan le dvakrat, prvič na festivalu Bumbershoot v [[Seattle|Seattlu]], ki je potekal od 1. do 3. septembra 2007; in drugič kot del ''A Place To Be: A Celebration of Nick Drake'', s predvajanjem filma ''Their Place: Reflections On Nick Drake'', »serije kratkih filmskih poklonov Nicku Drakeu« (vključno z Ledgerjevim), ki ga je sponzorirala American Cinematheque, v gledališču Grauman's Egyptian Theatre v [[Hollywood|Hollywoodu]], 5. oktobra 2007. Po Ledgerjevi smrti je bil njegov glasbeni videospot za pesem ''»Black Eyed Dog'' predvajan na internetu in uporabljen v novicah, distribuiranih prek [[YouTube|YouTuba]].

S škotskim scenaristom in producentom [[Allan Scott|Allanom Scottom]] je sodeloval pri adaptaciji romana [[Walter Tevis|Walterja Tevisa]] iz leta 1983, ''Kraljičin gambit'', kar bi bil njegov prvi celovečerni film kot režiser. V filmu je nameraval tudi igrati, glavno vlogo pa mu je predlagal kanadski igralec [[Elliot Page]]. Ledgerjevo zadnje režisersko delo, v katerem je pred smrtjo posnel dva glasbena videospota, je bilo premierno predvajano leta 2009. Glasbeni videospoti, dokončani za Modest Mouse in Grace Woodroofe, vključujejo animirani celovečerec za pesem Modest Mouse ''King Rat'' in Woodroofejev video za njeno priredbo pesmi Davida Bowieja ''Quicksand''. Video ''King Rat'' je bil premierno predvajan 4. avgusta 2009.

== Spori v tisku ==
Ledgerjev odnos z avstralskim tiskom je bil včasih turbulenten, zaradi česar je opustil načrte, da bi njegova družina delno živela v Sydneyju. Leta 2004 je odločno zanikal poročila v tisku, ki so trdila, da je »pljunil na novinarje na snemanju filma ''Candy'' v Sydneyju« ali da je to storil eden od njegovih sorodnikov pozneje pred Ledgerjevim domom v Sydneyju. 13. januarja 2006 se je »več članov paparacev maščevalo ... tako, da so Ledgerja in [[Michelle Williams|Williamsovo]] na rdeči preprogi na premieri filma Brokeback Mountain v Sydneyju poškropili z vodnimi pištolami«.

Po njegovem nastopu na odru na podelitvi nagrad ''Screen Actors Guild Awards'' leta 2005, ko se je hihital, ko je predstavil film ''Gora Brokeback'' kot nominiranca za najboljšo igralsko zasedbo v filmu, je ''Los Angeles Times'' njegovo predstavitev označil za »očitno gejevsko parodijo«. Ledger je kasneje poklical Times in pojasnil, da je bila njegova lahkomiselnost posledica treme, rekoč, da so mu le nekaj minut prej povedali, da bo nagrado podelil; izjavil je: »Zelo mi je žal in se opravičujem za svojo živčnost. Bil bi popolnoma zgrožen, če bi mojo tremo napačno razumeli kot pomanjkanje spoštovanja do filma, teme in neverjetnih filmskih ustvarjalcev«.

Ko je izvedel, da dve kinodvorani v [[Utah|Utahu]] nočeta predvajati filma Brokeback Mountain, je Ledger dejal: »Mislim, da film ni [kontroverzen], ampak mislim, da ga morda mormoni v Utahu. Mislim, da je to smešno in zelo nezrelo od družbe«. V istem intervjuju za časopis ''Herald Sun'' je Ledger zmotno trdil, da so se v [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] linčanja dogajala še v 1980-ih; državni strokovnjaki so njegovo izjavo zavrnili in trdili, da se v Zahodni Virginiji od leta 1931 ni zgodilo nobeno dokumentirano linčanje.

== Zasebno življenje ==
Ledger je bil navdušen [[Šah|šahist]] in se je v mladosti udeleževal turnirjev. Kot odrasel je pogosto igral z drugimi šahovskimi navdušenci v parku [[Washington Square]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Bil je navijač ekipe ''West Coast Eagles'', avstralske nogometne ekipe, ki tekmuje v Avstralski nogometni ligi (AFL) in ima sedež v njegovem domačem kraju Perth.

Ledger je bil »obsesiven« fotograf, ki je rad fotografiral in jih nato prerisoval z barvo, markerji ali lakom za nohte. 

=== Razmerja ===
Ledger je hodil in si dopisoval z [[Lisa Zane|Liso Zane]], [[Christina Cauchi|Christino Cauchi]], [[Heather Graham]] in [[Naomi Watts]].

Leta 2004 je Ledger začel razmerje z igralko [[Michelle Williams]], potem ko jo je spoznal na snemanju filma ''Gora Brokeback''. Njuna hči Matilda Rose Ledger se je rodila 28. oktobra 2005 v [[New York|New Yorku]]. Matildini botri sta soigralec iz filma ''Gora Brokeback'', [[Jake Gyllenhaal]] in [[Busy Philipps]], soigralec iz filma ''[[Simpatije (film, 1998)|Simpatije]]'', Williams. Januarja 2006 je Ledger dal naprodaj svojo rezidenco v Bronteju v Sydneyju in se vrnil v ZDA, kjer si je od leta 2005 do 2007 delil hišo z Williamsom v Boerum Hillu v Brooklynu. Septembra 2007 je Williamsov oče za ''The Daily Telegraph'' potrdil, da sta se Ledger in Williams razšla. 

Po Ledgerjevem razhodu z Williamsovo so ga mediji romantično povezovali s supermodelko [[Helena Christensen|Heleno Christensen]], igralko [[Kate Hudson]] in manekenko [[Gemmo Ward]]. Ward je kasneje izjavila, da je z Ledgerjem začela hoditi novembra 2007 in da sta z družinama tisto leto preživela [[božič]] v Ledgerjevem domačem kraju Perth. 

=== Zdravstvene težave in uporaba mamil ===
V intervjuju s [[Sarah Lyall]], objavljenem v ''The New York Times'' 4. novembra 2007, je Ledger izjavil, da pogosto ni mogel [[Spanje|spati]], ko je prevzemal vloge, in da mu je vloga Jokerja v filmu ''Vitez teme'' (2008) povzročala običajno [[nespečnost]]: »Prejšnji teden sem verjetno spal povprečno dve uri na noč. ... Nisem mogel nehati razmišljati. Moje telo je bilo izčrpano, moj um pa je še vedno deloval«. Takrat je Lyall povedal, da je vzel dve tableti Ambien, potem ko mu ena ni bila dovolj, in da sta ga pustili v omami, le da se je zbudil uro kasneje, njegov um pa je še vedno divjal.

Preden se je januarja 2008 vrnil v New York z zadnje filmske naloge v [[London|Londonu]], je med očitno boleznijo [[Dihala|dihal]] poročal, da se je soigralcu iz filma ''Imaginarij doktorja Parnasa'', Christopherju Plummerju, pritožil, da ima še naprej težave s spanjem in da jemlje tablete za pomoč pri tej težavi: »Plummer je potrdil prejšnja poročila, da se Ledger na snemanju ni dobro počutil, in dejal: 'Vsi smo se prehladili, ker smo snemali zunaj v groznih, vlažnih nočeh. Ampak Heathovo stanje se je nadaljevalo in mislim, da se ni takoj spopadel z antibiotiki ... Mislim, da je imel le hojočo [[Pljučnica|pljučnico]].' [...] Poleg tega je 'ves čas govoril: 'Prekleto, ne morem spati' ... in jemal je vse te tablete, da bi si pomagal'.«

Po Ledgerjevi smrti je [[Michelle Williams]] v pogovoru za revijo ''Interview'' potrdila poročila, da je imel Ledger težave s spanjem: »Odkar sem ga poznala, je imel napade nespečnosti. Imel je preveč energije. Njegove misli so se vrtele, vrtele, vrtele – vedno vrtele.«

Za Ledgerja se je »na splošno poročalo, da se je boril z zlorabo [[Psihoaktivna droga|substanc]]«. Po Ledgerjevi smrti je oddaja ''Entertainment Tonight'' predvajala videoposnetek iz leta 2006, v katerem je Ledger izjavil, da je »20 let kadil pet jointov na dan«, mediji pa so poročali, da je zaradi zlorabe drog Williamsova zahtevala, da se izseli iz njunega stanovanja v [[Brooklyn|Brooklynu]]. Ledgerjev publicist je trdil, da so bila poročila o Ledgerjevi domnevni uporabi drog netočna.

== Smrt ==
V torek, 22. januarja 2008, okoli 15:00 ure po vzhodnoameriškem času sta Ledgerja v njegovem stanovanju na ulici Broome Street 421 v soseski SoHo na Manhattnu našli njegova gospodinja Teresa Solomon in njegova maserka Diana Wolozin. Bil je gol in nezavesten, ležal je z obrazom navzdol ter se ni odzival nanju.

Po navedbah policije je Wolozin, ki je prišla zgodaj na sestanek z Ledgerjem ob 15. uri, poklicala svojo prijateljico Mary-Kate Olsen na pomoč. Olsen, ki je bila takrat v [[Los Angeles Lakers|Los Angelesu]], je svojemu zasebnemu varnostniku iz New Yorka naročila, naj gre na kraj dogodka. Ob 15:26, manj kot 15 minut po tem, ko ga je prvič videla v postelji, in le nekaj trenutkov po prvem klicu gospe Olsen, je Wolozin poklicala 911 in javila, da Ledger ne diha in se ne odziva. Na pobudo operaterja 911 ga je pričela oživljati, a brez uspeha.

Reševalci in reševalci so prispeli sedem minut pozneje, ob 15:33, vendar ga prav tako niso mogli oživiti. Ob 15:36 so Ledgerja razglasili za mrtvega, njegovo truplo pa so odnesli iz stanovanja. Star je bil 28 let.

=== Poročilo o obdukciji in toksikologiji ===
6. februarja 2008 je Urad glavnega zdravniškega izvidnika mesta New York objavil svoje zaključke. Ti zaključki so temeljili na začetni obdukciji, ki je bila opravljena 23. januarja 2008, in poznejši popolni toksikološki analizi. Poročilo je ugotovilo, da je Ledger umrl »zaradi akutne zastrupitve s kombiniranimi učinki oksikodona, hidrokodona, diazepama, temazepama, alprazolama in doksilamina&quot;. Dodalo je: &quot;Sklenili smo, da je smrt naključna, posledica zlorabe predpisanih zdravil«.

Čeprav so ''Associated Press'' in drugi mediji poročali, da je policija ocenila, da je Ledgerjeva smrt nastopila med 13:00 in 14:45 22. januarja 2008, je Urad zdravniškega izvidnika napovedal, da uradnega ocenjenega časa smrti ne bo javno razkril. Uradna objava vzroka in načina Ledgerjeve smrti je povečala zaskrbljenost glede naraščajočih težav zlorabe ali napačne uporabe zdravil na recept in kombinirane zastrupitve z drogami (CDI).

Leta 2017 je forenzični patolog [[Jason Payne-James]] trdil, da bi Ledger morda preživel, če bi hidrokodon in oksikodon izpustili iz kombinacije zdravil, ki jih je igralec vzel tik pred smrtjo. Nadalje je izjavil, da je mešanica zdravil v kombinaciji z morebitno okužbo prsnega koša povzročila, da je Ledger prenehal dihati.

=== Zvezna preiskava ===
Konec februarja 2008 je preiskava DEA proti zdravstvenim delavcem v zvezi z Ledgerjevo smrtjo oprostila dva ameriška zdravnika, ki delujeta v Los Angelesu in [[Houston, Teksas|Houstonu]], vsakršne kršitve, saj je ugotovila, da sta zadevna zdravnika Ledgerju predpisala druga zdravila – ne tablet, ki so ga ubile. 4. avgusta 2008 je odvetnik Mary-Kate Olsen, [[Michael Miller]], izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Olsen Ledgerju priskrbela zdravila, ki so povzročila njegovo smrt, in trdil, da ni poznala njihovega vira. Miller je v svoji izjavi posebej zapisal: »Kljub ugibanjem tabloidov Mary-Kate Olsen ni imela nobene zveze z drogami, najdenimi v domu Heatha Ledgerja ali njegovem truplu, in ne ve, kje jih je dobil.« Po valu nadaljnjih medijskih ugibanj je 6. avgusta 2008 ameriško državno tožilstvo na Manhattnu zaključilo preiskavo Ledgerjeve smrti, ne da bi vložilo kakršne koli obtožbe in razglasilo sodni poziv proti Olsenu za neveljaven. Z oprostitvijo obeh zdravnikov in Olsena ter zaključkom preiskave, ker tožilci v ameriškem državnem tožilstvu na Manhattnu »ne verjamejo, da obstaja uspešna tarča«, še vedno ni znano, kako je Ledger pridobil oksikodon in hidrokodon v smrtonosni kombinaciji drog, ki ga je ubila.

=== Spominske slovesnosti in bogoslužja ===
[[Slika:LedgerMemorial.jpg|sličica|Spomenik Ledgerju, pred Broome Street 421, SoHo, Manhattan, 23. januar 2008.]]
Ko je novica o Ledgerjevi smrti postala javna, so se v noči 22. januarja 2008 in naslednji dan pred njegovim stanovanjskim blokom začele zbirati medijske ekipe, žalujoči, oboževalci in drugi opazovalci, nekateri pa so puščali rože, sveče ali druge spominske predmete.

Naslednji dan, ob 10.50 po AWST, so se Ledgerjevi starši in njegova sestra pojavili pred hišo njegove matere v [[Applecross|Applecrossu]], ob reki v predmestju Pertha, in prebrali kratko izjavo za medije, v kateri so izrazili svojo žalost in željo po zasebnosti. V naslednjih nekaj dneh so spominske poklone sporočili družinski člani, [[Kevin Rudd]] (takratni avstralski premier), [[Eric Ripper]] (takratni namestnik premierja Zahodne Avstralije), [[Warner Bros.]] (distributer filma ''Vitez teme'') in na tisoče Ledgerjevih oboževalcev po vsem svetu.

Več igralcev je izrazilo žalost ob Ledgerjevi smrti, med njimi [[Daniel Day-Lewis]], ki mu je posvetil nagrado Ceha filmskih igralcev, rekoč, da ga je Ledgerjeva igra navdihnila; Day-Lewis je pohvalil Ledgerjeve nastope v filmih ''Bal smrti'' in ''Gora Brokeback'', slednjega pa je opisal kot »edinstvenega, popolnega«. [[Verne Troyer]], ki je v času Ledgerjeve smrti sodeloval z njim pri filmu ''Imaginarij doktorja Parnasa'', je imel v spomin na Ledgerja na roki tetovirano obliko srca, natančen dvojnik simbola, ki ga je Ledger napisal na list papirja s svojim e-poštnim naslovom, ker je Ledger »nanj naredil takšen vtis«.1. februarja je Michelle Williams v svoji prvi javni izjavi po Ledgerjevi smrti izrazila svojo žalost in opisala Ledgerjev duh kot živega v njuni hčerki.

Po udeležbi na zasebnih spominskih slovesnostih v Los Angelesu so se člani Ledgerjeve družine z njegovim truplom vrnili v Perth. 9. februarja je bila na kolidžu [[Penrhos]] pogrebna slovesnost, ki se je je udeležilo več sto povabljenih gostov, kar je pritegnilo precejšnjo pozornost medijev; nato so Ledgerjevo truplo kremirali na pokopališču Fremantle, nato pa so na zasebni slovesnosti, ki se je je udeležilo le 10 njegovih najožjih družinskih članov, Pepel so odpeljali iz Fremantla za pokop na nedoločeni lokaciji. Kasneje tisto noč so se njegova družina in prijatelji zbrali na pogrebu na plaži Cottesloe. 

== Posmrtne nagrade ==
Ledgerjeva smrt je vplivala na marketinško kampanjo za film Christopherja Nolana ''Vitez teme'' (2008) ter tudi na produkcijo in trženje filma Terryja Gilliama ''Imaginarij doktorja Parnassa'', pri čemer sta oba režiserja nameravala proslaviti in se pokloniti njegovemu delu v teh filmih. Čeprav je Gilliam začasno prekinil produkcijo slednjega filma, je izrazil odločenost, da ga »reši«, morda z uporabo računalniško ustvarjenih slik (CGI), in ga posvetil Ledgerju. Februarja 2008 so Johnny Depp, Jude Law in Colin Farrell kot »spominski poklon človeku, ki so ga mnogi imenovali eden najboljših igralcev svoje generacije«, prevzeli Ledgerjevo vlogo in postali večkratne inkarnacije njegovega lika Tonyja, preobraženega v tej »čarobni pripovedi zgodbe o Faustu«. Trije igralci so svoje priznanje za film podarili hčerki Ledgerja in Williamsa.

Ko je govoril o montaži filma Vitez teme, na katerem je Ledger končal delo novembra 2007, se je Nolan spominjal: »Bilo je izjemno čustveno, tik ob njegovi smrti, ko sem se moral vsak dan vrniti in ga gledati. ... Resnica pa je, da se počutim zelo srečnega, da imam nekaj produktivnega za početi, da imam nastop, na katerega je bil zelo, zelo ponosen in ki mi ga je zaupal, da ga dokončam.« Vsi Ledgerjevi prizori so prikazani takšni, kot jih je dokončal med snemanjem; pri montaži filma Nolan ni dodal nobenih »digitalnih učinkov«, ki bi posmrtno spremenili Ledgerjev dejanski nastop. Nolan je film delno posvetil Ledgerjevemu spominu, pa tudi spominu na tehnika [[Conway Wickliff|Conwaya Wickliffa]], ki je umrl v prometni nesreči med pripravo enega od filmskih kaskaderskih podvigov.

Izdan julija 2008, je Vitez teme podrl več blagajniških rekordov in prejel tako občinske kot kritiške pohvale, zlasti glede Ledgerjeve vloge Jokerja. Celo filmski kritik [[David Denby]], ki v svoji predpremierni recenziji v ''The New Yorkerju'' filmov na splošno ne hvali, Ledgerjevo delo ocenjuje zelo visoko in njegov nastop opisuje kot »zloveščega in strašljivega«, Ledgerja pa kot »hipnotičnega v vsakem prizoru«, ter zaključuje: »Njegov nastop je junaško, pretresljivo zadnje dejanje: ta mladi igralec je pogledal v brezno«. Ledgerjev soigralec in prijatelj [[Christian Bale]], ki je igral ob njem kot [[Batman|Batmana]], je poskušal ovreči razširjena ugibanja, da je Ledgerjeva vloga Jokerja kakorkoli privedla do njegove smrti (kot namigujejo Denby in drugi), in poudaril, da je Ledger kot igralec zelo užival v soočanju z izzivi ustvarjanja te vloge, izkušnjo, ki jo je Ledger sam opisal kot »najbolj zabavno, kar jih kdaj imel ali verjetno kdaj bo imel«. Terry Gilliam je prav tako ovrgel trditve, da ga je upodobitev Jokerja spravlila ob pamet, in to označil za »popolno neumnost« ter nadaljeval: »Heath je bil tako trden. Njegove noge so bile trdno na tleh in bil je najmanj nevrotična oseba, kar sem jih kdaj srečal«.

Ledger je za vlogo Jokerja v filmu ''Vitez teme'' posmrtno prejel številne nagrade. 10. novembra 2008 je bil nominiran za dve nagradi [[People's Choice Awards]], povezani z njegovim delom na filmu, za »najboljšo igralsko zasedbo« in »najboljšo ujemanje na zaslonu« (delil si jo je s Christianom Baleom), Ledger pa je na slovesnosti, ki je bila januarja 2009 v živo predvajana na CBS, prejel nagrado za »ujemanje«.

11. decembra 2008 je bilo objavljeno, da je bil Ledger nominiran za zlati globus za najboljšega stranskega igralca v filmu za svojo vlogo Jokerja v filmu Vitez teme; Nagrado je nato osvojil na 66. podelitvi nagrad Golden Globe, ki jo je televizijsko prenašala televizija NBC 11. januarja 2009, v njegovem imenu pa jo je sprejel režiser filma ''Vitez teme'', Christopher Nolan.

Filmski kritiki, soigralca [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Michael Caine]] ter številni Ledgerjevi prijatelji v filmski skupnosti so se pridružili Christianu Balu pri pozivih k nominaciji za oskarja za najboljšega stranskega igralca leta 2008 in napovedovanju te nominacije kot priznanje Ledgerjevemu dosežku v filmu Vitez teme. Ledgerjeva poznejša nominacija je bila objavljena 22. januarja 2009, na obletnico njegove smrti. 

Ledger je nato osvojil oskarja za najboljšega stranskega igralca in postal drugi igralec, ki je posmrtno osvojil oskarja za igro (po avstralskem igralcu [[Peter Finch|Petru Finchu]], ki je zmagal za film Mreža iz leta 1976), ter prvi igralec iz filmov, posnetih po stripih, ki je osvojil oskarja za svojo igro. Ledgerjeva družina se je udeležila slovesnosti 22. februarja 2009, nagrado pa so v njegovem imenu na odru prevzeli njegovi starši in sestra. Po pogovorih z družino Ledger v Avstraliji je akademija odločila, da bo nagrado prevzela Ledgerjeva hči Matilda Rose. Vendar pa zaradi svoje starosti Matilda ni postala polna lastnica Ledgerjeve nagrade vse do svojega osemnajstega rojstnega dne leta 2023. Njena mati, Michelle Williams, je do takrat nagrado hranila v skrbništvu za Matildo.

4. aprila 2017 je bil izdan napovednik za dokumentarni film Jaz sem Heath Ledger, ki je izšel 3. maja 2017. Vsebuje arhivske posnetke Ledgerja in intervjuje.

== Filmografija ==
=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1997
|''[[Blackrock (film)|Blackrock]]''
|Toby Ackland
|-
|1997
|''[[PC, pasji detektiv]]''
|Oberon
|-
|1999
|''[[10 razlogov, zakaj te sovražim]]''
|Patrick Verona 
|-
|1999
|''[[Z roko v roki]]''
|Jimmy
|-
|2000
|''[[Patriot (film, 2000)|Patriot]]''
|Gabriel Martin
|-
|2001
|''[[Bal smrti (film, 2001)|Bal smrti]]''
|Sonny Grotowski 
|-
|2001
|''[[Vitezova usoda (film, 2001)|Vitezova usoda]]''
|William Thatcher
|-
|2002
|''[[Štiri peresa (film, 2002)|Štiri peresa]]''
|Harry Faversham
|-
|2003
|''[[Ned Kelly (film, 2003)|Ned Kelly]]''
|[[Ned Kelly]]
|-
|2003
|[[Red (film, 2003)|''Red'']]
|Alex Bernier
|-
|2005
|[[Gospodarji Dogtowna]]
|Skip Engblom
|-
|2005
|''[[Gora Brokeback]]''
|Ennis Del Mar
|-
|2005
|''[[Skrivnost bratov Grimm (film, 2005)|Skrivnost bratov Grimm]]''
|Jacob Grimm
|-
|2005
|''[[Casanova (film, 2005)|Casanovi]]''
|[[Giacomo Casanova]]
|-
|2006
|''[[Candy (film, 2006)|Candy]]''
|Dan Carter
|-
|2007
|''[[Bob Dylan: 7 obrazov]]''
|Robbie
|-
|2008†
|''[[Vitez teme]]''
|[[Joker (lik)|Joker]]
|-
|2009†
|''[[Imaginarij doktorja Parnasa]]''
|Tony Shepard
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1991
|''[[Clowning Around]]''
|Klovn sirota 
|-
|1993
|''[[Ship to Shore]]''
|Kolesar
|-
|1996
|''[[Sweat]]''
|Snowy Bowles
|-
|1997
|''[[Home and Away]]''
|Scott Irwin
|-
|1997
|''[[Roar]]''
|Conor
|-
|2017†
|''[[I Am Heath Ledger]]''
|Sebe
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
|-
|2006
|''Cause an Effect''
|-
|2006
|''Seduction is Evil (She's Hot)''
|-
|2006
|''Morning Yearning''
|-
|2007
|''Black Eyed Dog''
|-
|2009†
|''Quicksand''
|-
|2009†
|''King Rat''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Adler, Shawn.[http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml &quot;Heath Ledger Said He Hoped to Evolve as an Actor and Person in 2005 Interview:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625210304/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1580086/20080122/story.jhtml |date=25 June 2009 }} Late Actor Was Intelligent, Self-Aware during 'Brokeback Mountain' Chat.&quot; ''[[MTV]].com'', 22 January 2008. Retrieved 18 March 2008. (Excerpts from transcript of interview with Heath Ledger conducted by John Norris in 2005.)
* Arango, Tim. [https://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html &quot;Esquire Publishes a Diary That Isn't&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171217015001/http://www.nytimes.com/2008/03/06/books/06esqu.html |date=17 December 2017 }}. ''The New York Times'', ''nytimes.com'', 6 March 2008, Books. Retrieved 25 July 2008. (Rev. of Taddeo.)
* [http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl &quot;Death of a Star: Unsolved Mysteries&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003121406/http://www.newsweek.com/id/105569?tid=relatedcl |date=3 October 2009 }}. ''Newsweek'', 4 February 2008: 62, Newsmakers. Both Web and print versions. Retrieved 5 August 2008.
* ''[https://web.archive.org/web/20080806131224/http://www.etonline.com/news/2008/07/63600/index.html The Joker vs. The Real Heath:] Entertainment Tonight Looks Back at the Career of Heath Ledger'', ''etonline.com'' (CBS Studios Inc.), July 2008. Retrieved 8 August 2008. (&quot;ET takes a look back at Heath Ledger's career amid the hugely successful launch of 'The Dark Knight,' which features the late actor portraying the Joker&quot;; includes photo album.)
* McShane John. ''Heath Ledger: His Beautiful Life and Mysterious Death''. London: John Blake, 2008. {{ISBN|1-84454-633-0}} (10). {{ISBN|978-1-84454-633-6}} (13). (Excerpt listed below.)
* [http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,23564492-5007191,00.html &quot;Loves of Heath Ledger's Life&quot;] {{Webarchive|url=http://web.archive.org/web/20110811075557/http://www.couriermail.com.au/news/sunday-mail/loves-of-heath-ledgers-life/story-e6frep2o-1111116105340 |date=9 December 2012 }}. ''The Courier-Mail'', ''news.com.au'', 20 April 2008. Retrieved 21 April 2008. (Book excerpt.)
* Christopher Nolan. [http://www.newsweek.com/id/105580 &quot;Transition: Charisma as Natural as Gravity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100211160904/http://www.newsweek.com/id/105580 |date=11 February 2010 }}: Heath Ledger, 28, Actor&quot;. ''Newsweek'', 4 February 2008: 9, Periscope. Both World Wide Web (updated 26 January 2008) and print versions. Retrieved 5 August 2008. (Eulogy.)
* Norris, Chris. [http://nymag.com/news/features/44217/ &quot;(Untitled Heath Ledger Project)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100807072815/http://nymag.com/news/features/44217/ |date=7 August 2010 }}: In Which the Protagonist Dies Mysteriously, and the Audience Analyzes His Final Days for Clues to His Real Character&quot;. ''New York'', ''nymag.com'', 18 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Park, Michael Y. [http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html &quot;Christian Bale on 'Kindred Spirit' Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805055638/http://www.people.com/people/article/0,,20208769,00.html |date=5 August 2008 }}. [[World Wide Web|Web]]. ''People'', 25 June 2008. Retrieved 5 August 2008. (See Wolf below.)
* Robb, Brian J. ''Heath Ledger: Hollywood's Dark Star''. London: Plexus Publishing Ltd, 2008. {{ISBN|0-85965-427-3}} (10). {{ISBN|978-0-85965-427-2}} (13).
* A. O. Scott [https://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html &quot;An Appraisal: Prince of Intensity with a Lightness of Touch&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170401003218/http://www.nytimes.com/2008/01/24/movies/24appr.html |date=1 April 2017 }}. ''The New York Times'', ''nytimes.com'', 24 January 2008, Movies. Retrieved 27 April 2008.
* Kevin Sessums, with photographs by Bruce Weber. [http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 &quot;We're Having a Heath Wave&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150121024425/http://www.vanityfair.com/culture/features/2000/08/heath200008 |date=21 January 2015 }}. ''Vanity Fair'', August 2000, ''vanityfair.com'', August 2008. [[World Wide Web|Web]]. (4 pages.) Accessed 21 April 2008. (Interview with Heath Ledger; illustrations in &quot;Perth Album&quot;, by Bruce Weber.)
* Lisa Taddeo. [http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days &quot;The Last Days of Heath Ledger&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090415013143/http://www.esquire.com/features/heath-ledger-last-days |date=15 April 2009 }}. ''Esquire'' (April 2008), ''esquire.com'', 5 March 2008. (Updated 21 July 2008.) Accessed 25 July 2008. (Fictional account; cf. rev. by Arango.)
* Peter Travers.[https://web.archive.org/web/20080127124302/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/01/sundance-shock.php &quot;Sundance: Shock&quot;]. ''The Travers Take: News and Reviews from Rolling Stone's Movie Critic'', ''Rolling Stone'' (Blog), ''rollingstone.com'', 22 January 2008. Includes hyperlinked feature: ''[https://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php Video Review: A Look at Heath Ledger's Best Performances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100128215039/http://www.rollingstone.com/blogs/traverstake/2008/02/video-review-pass-on-hannah-mo.php |date=28 January 2010 }}'' (video by Jennifer Hsu, with audio commentary provided by Travers), 1 February 2008. Retrieved 21 April 2008.
* Wolf, Jeanne. [https://web.archive.org/web/20080731220812/http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_06-29-2008/1BATMAN &quot;Christian Bale: 'Life Should Never Be Boring'&amp;nbsp;&quot;]. ''Parade'', 29 June 2008: 8–9. Both Web and print formats. Retrieved 3 August 2008. (See Park above.)

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* {{IMDb Ime|id=0005132}}
* {{TCMDb name|351936%7C175858|Heath Ledger}}
{{-}}
{{AcademyAwardBestSupportingActor 2001-2020}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledger, Heath}}
[[Kategorija:Avstralski filmski igralci|Ledger, Heath]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]</text>
      <sha1>5oizoq5ropwlfdiz13sm92ntyaxvkr1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Asteroid tipa C</title>
    <ns>0</ns>
    <id>170367</id>
    <revision>
      <id>6672594</id>
      <parentid>6580838</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2453" sha1="kpkuurprmgpjtz7vmcvgmap1exrg7vj" xml:space="preserve">{{združi|Asteroid skupine C}}
''' Asteroid tipa C'''  je vrsta najbolj pogostih [[ogljik|ogljikovih]] asteroidov, ki sestavljajo okoli 75&amp;nbsp;% vseh znanih asteroidov. Največ asteroidov tipa C je v zunanjem delu [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]] na oddaljenosti večji od 2,7&amp;nbsp;[[astronomska enota|a.e.]] Predvidevajo, da je delež te vrste asteroidov še večji. Ta nebesna telesa so temnejša kot ostali asteroidi, razen asteroidov [[asteroid tipa D|tipa D]].

== Značilnosti ==
Ta tip asteroidov ima podoben spekter kot karbonatno [[hondrit|hondritni]] [[meteorit|meteoriti]], ki imajo podobno sestavo kot [[Sonce]], nimajo pa [[vodik|vodika]] in [[helij|helija]] in drugih lahko hlapljivih snovi. Sestavljajo jih pa minerali, ki vsebujejo [[voda|vodo]].
Asteroidi tipa C so izredno temni, albedo imajo med 0,03 in 0,10. [[asteroid tipa S|Asteroide tipa S]] lahko vidimo v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] že z običajnimi [[daljnogled|daljnogledi]] (binokular), za opazovanje asteroidov tipa C pa moramo imeti že manjši astronomski [[daljnogled|teleskop]]. Najbolj svetel asteroid tega tipa je [[324 Bamberga]].

Spekter kaže zmerno močno absorbcijo pri valovnih dolžinah med 0,4 in 0,5&amp;nbsp;μm. Pri večjih valovnih dolžinah je spekter brez absorbcijskih črt. Absorbcija, ki se pojavlja pri okoli 3 μm, bi lahko bila znamenje, da je minerali vsebujejo tudi vodo.

Asteroidi tipa C imajo [[poroznost]] med 45&amp;nbsp;% in 65&amp;nbsp;%&lt;ref&gt;[http://articles.adsabs.harvard.edu/full/seri/M+PSA/0035//0000034.000.html Meritve gostote asteroidov ]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; (s povprečno poroznostjo okoli 48&amp;nbsp;%) ter povprečno gostoto med 1.400 in 1.800&amp;nbsp;kg/m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.pas.rochester.edu/~dmw/ast111/Lectures/Lect_13b.pdf |title=Podatki o asteroidih |accessdate=2008-02-04 |archive-date=2015-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150221195147/http://www.pas.rochester.edu/~dmw/ast111/Lectures/Lect_13b.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Ti asteroidi imajo tudi večjo poroznost kot [[asteroid tipa S|asteroidi tipa S]].

Primeri asteroidov tipa C:
*[[10 Higeja]] (največji asteroid tega tipa)
*[[153 Hilda]]
*[[143 Adrija]]
*[[253 Matilda]]

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[spektralna razvrstitev asteroidov]]
{{Infopolje asteroidi}}
[[Kategorija:Tipi asteroidov]]
[[Kategorija:Asteroidi tipa C|*]]</text>
      <sha1>kpkuurprmgpjtz7vmcvgmap1exrg7vj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Smrekovško pogorje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178934</id>
    <revision>
      <id>6672984</id>
      <parentid>6236191</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:26:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+zp: ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6672984</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2720" sha1="nv66ok7ks1kpo64yhfxzb6t6lzid0ik" xml:space="preserve">
[[Slika:Burger SmrekovskoPogorje VrhKomna.jpg|thumb|right|500px|Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja.]]
'''Smrekovško pogorje''' leži na severovzhodnem območju [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Pogorje sledi nekdanji koroško-štajerski meji med [[Šaleška dolina|Šaleško]], [[Zgornje Savinjska dolina|Zgornje Savinjsko]] in Zgornjo [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]]. Smrekovško pogorje je 10&amp;nbsp;km dolg gorski greben v smeri Z-V od [[Bela peč|Beli peči]] (1.423 m) na [[zahod]]u, kjer je [[geološka meja]] med [[apnenec|apnenčastim]] [[greben]]om [[Raduhe]] in Smrekovškega pogorja z [[magmatske kamnine|magmatskimi kamninami]] do [[Kalski greben|Kalskega grebena]] na vzhodu, ki meji na apnenčasto [[planota|planoto]] [[Golte]]. Najvišji vrhovi pogorja so '''Veliki Travnik''', imenovan tudi ''Turnovka'' (1637 m), '''Komen''' oz. Kamen (1684 m), '''Krnes''' (1613 m) in '''Smrekovec''' (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Na jugovzhodnem pobočju Smrekovca vrh Rome stoji [[Dom na Smrekovcu|planinski dom]] (1375 m), vmesna postojanka [[slovenska planinska pot|slovenske planinske poti]], na Široki trati jugozahodno od vrha Turnovke pa stoji nekdanje Antejevo zavetišče, sedanja [[Koča na Travniku]] (1548 m). 

===Geologija območja===
Magmatske kamnine Smrekovškega pogorja, kjer prevladujeta [[andezitni tuf]] iz vulkanskih izbruhov in predornina [[andezit]], so posledica [[vulkanizem|vulkanizma]] v [[terciar]]ju [[oligocen]]u in [[miocen]]u, vendar to ne pomeni, da je Smrekovec (ugasli) [[vulkan]] - le [[kamnina]] je vulkanskega nastanka. Greben je poraščen in samo na Komnu in Krnesu so gole [[andezit]]ne skale. Severno od Smrekovškega pogorja poteka [[periadriatska prelomna cona]].

===Narava===
[[prst (pedologija)|Prst]] je tu kisla, zato na tem območju najdemo rastline, ki jih na drugih, apnenčastih območjih Kamniško-Savinjskih Alp ne najdemo. Območje sodi pod zavarovana območja narave.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Geografski Atlas Sloveninje, 1998 DZS, Ljubljana,
* Slovenija - Pokrajine in ljudje, 1999, MK, Ljubljana,
* Utrinki iz Slovenije - Kamniško Savinjske Alpe, Burger, medmrežje [http://www.burger.si],
* Vodnik po slovenski geološki poti, Buser, Geološki zavod Ljubljana

==Zunanje povezave==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Smrekovec – ugasli vulkan]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).

[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Alpska Slovenija]]</text>
      <sha1>nv66ok7ks1kpo64yhfxzb6t6lzid0ik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672986</id>
      <parentid>6672984</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ + ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6672986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2848" sha1="k0bbjm9lsro2wdkq8l9dm98f8s564nt" xml:space="preserve">
[[Slika:Burger SmrekovskoPogorje VrhKomna.jpg|thumb|right|500px|Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja.]]
'''Smrekovško pogorje''' leži na severovzhodnem območju [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Pogorje sledi nekdanji koroško-štajerski meji med [[Šaleška dolina|Šaleško]], [[Zgornje Savinjska dolina|Zgornje Savinjsko]] in Zgornjo [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]]. Smrekovško pogorje je 10&amp;nbsp;km dolg gorski greben v smeri Z-V od [[Bela peč|Beli peči]] (1.423 m) na [[zahod]]u, kjer je [[geološka meja]] med [[apnenec|apnenčastim]] [[greben]]om [[Raduhe]] in Smrekovškega pogorja z [[magmatske kamnine|magmatskimi kamninami]] do [[Kalski greben|Kalskega grebena]] na vzhodu, ki meji na apnenčasto [[planota|planoto]] [[Golte]]. Najvišji vrhovi pogorja so '''Veliki Travnik''', imenovan tudi ''Turnovka'' (1637 m), '''Komen''' oz. Kamen (1684 m), '''Krnes''' (1613 m) in '''Smrekovec''' (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Na jugovzhodnem pobočju Smrekovca vrh Rome stoji [[Dom na Smrekovcu|planinski dom]] (1375 m), vmesna postojanka [[slovenska planinska pot|slovenske planinske poti]], na Široki trati jugozahodno od vrha Turnovke pa stoji nekdanje Antejevo zavetišče, sedanja [[Koča na Travniku]] (1548 m). 

===Geologija območja===
Magmatske kamnine Smrekovškega pogorja, kjer prevladujeta [[andezitni tuf]] iz vulkanskih izbruhov in predornina [[andezit]], so posledica [[vulkanizem|vulkanizma]] v [[terciar]]ju [[oligocen]]u in [[miocen]]u, vendar to ne pomeni, da je Smrekovec (ugasli) [[vulkan]] - le [[kamnina]] je vulkanskega nastanka. Greben je poraščen in samo na Komnu in Krnesu so gole [[andezit]]ne skale. Severno od Smrekovškega pogorja poteka [[periadriatska prelomna cona]].

===Narava===
[[prst (pedologija)|Prst]] je tu kisla, zato na tem območju najdemo rastline, ki jih na drugih, apnenčastih območjih Kamniško-Savinjskih Alp ne najdemo. Območje sodi pod zavarovana območja narave.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Geografski Atlas Sloveninje, 1998 DZS, Ljubljana,
* Slovenija - Pokrajine in ljudje, 1999, MK, Ljubljana,
* Utrinki iz Slovenije - Kamniško Savinjske Alpe, Burger, medmrežje [http://www.burger.si],
* Vodnik po slovenski geološki poti, Buser, Geološki zavod Ljubljana

==Zunanje povezave==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Smrekovec – ugasli vulkan]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Kamnine vulkana Smrekovec]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).

[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Alpska Slovenija]]</text>
      <sha1>k0bbjm9lsro2wdkq8l9dm98f8s564nt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672988</id>
      <parentid>6672986</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:31:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ + ugriznimo znanost</comment>
      <origin>6672988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2973" sha1="4ey698sf0cljf4yrw3wwugcjh1ku61z" xml:space="preserve">
[[Slika:Burger SmrekovskoPogorje VrhKomna.jpg|thumb|right|500px|Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja.]]
'''Smrekovško pogorje''' leži na severovzhodnem območju [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Pogorje sledi nekdanji koroško-štajerski meji med [[Šaleška dolina|Šaleško]], [[Zgornje Savinjska dolina|Zgornje Savinjsko]] in Zgornjo [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]]. Smrekovško pogorje je 10&amp;nbsp;km dolg gorski greben v smeri Z-V od [[Bela peč|Beli peči]] (1.423 m) na [[zahod]]u, kjer je [[geološka meja]] med [[apnenec|apnenčastim]] [[greben]]om [[Raduhe]] in Smrekovškega pogorja z [[magmatske kamnine|magmatskimi kamninami]] do [[Kalski greben|Kalskega grebena]] na vzhodu, ki meji na apnenčasto [[planota|planoto]] [[Golte]]. Najvišji vrhovi pogorja so '''Veliki Travnik''', imenovan tudi ''Turnovka'' (1637 m), '''Komen''' oz. Kamen (1684 m), '''Krnes''' (1613 m) in '''Smrekovec''' (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Na jugovzhodnem pobočju Smrekovca vrh Rome stoji [[Dom na Smrekovcu|planinski dom]] (1375 m), vmesna postojanka [[slovenska planinska pot|slovenske planinske poti]], na Široki trati jugozahodno od vrha Turnovke pa stoji nekdanje Antejevo zavetišče, sedanja [[Koča na Travniku]] (1548 m). 

===Geologija območja===
Magmatske kamnine Smrekovškega pogorja, kjer prevladujeta [[andezitni tuf]] iz vulkanskih izbruhov in predornina [[andezit]], so posledica [[vulkanizem|vulkanizma]] v [[terciar]]ju [[oligocen]]u in [[miocen]]u, vendar to ne pomeni, da je Smrekovec (ugasli) [[vulkan]] - le [[kamnina]] je vulkanskega nastanka. Greben je poraščen in samo na Komnu in Krnesu so gole [[andezit]]ne skale. Severno od Smrekovškega pogorja poteka [[periadriatska prelomna cona]].

===Narava===
[[prst (pedologija)|Prst]] je tu kisla, zato na tem območju najdemo rastline, ki jih na drugih, apnenčastih območjih Kamniško-Savinjskih Alp ne najdemo. Območje sodi pod zavarovana območja narave.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Geografski Atlas Sloveninje, 1998 DZS, Ljubljana,
* Slovenija - Pokrajine in ljudje, 1999, MK, Ljubljana,
* Utrinki iz Slovenije - Kamniško Savinjske Alpe, Burger, medmrežje [http://www.burger.si],
* Vodnik po slovenski geološki poti, Buser, Geološki zavod Ljubljana

==Zunanje povezave==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Smrekovec – ugasli vulkan]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Kamnine vulkana Smrekovec]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Lega vulkana Smrekovec]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026).

[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Alpska Slovenija]]</text>
      <sha1>4ey698sf0cljf4yrw3wwugcjh1ku61z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672991</id>
      <parentid>6672988</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:35:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6672991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3018" sha1="3e4szyc8qhe0jcwogd954f6q9capnbe" xml:space="preserve">
[[Slika:Burger SmrekovskoPogorje VrhKomna.jpg|thumb|right|500px|Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja.]]
'''Smrekovško pogorje''' leži na severovzhodnem območju [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Pogorje sledi nekdanji koroško-štajerski meji med [[Šaleška dolina|Šaleško]], [[Zgornje Savinjska dolina|Zgornje Savinjsko]] in Zgornjo [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]]. Smrekovško pogorje je 10&amp;nbsp;km dolg gorski greben v smeri Z-V od [[Bela peč|Beli peči]] (1.423 m) na [[zahod]]u, kjer je [[geološka meja]] med [[apnenec|apnenčastim]] [[greben]]om [[Raduhe]] in Smrekovškega pogorja z [[magmatske kamnine|magmatskimi kamninami]] do [[Kalski greben|Kalskega grebena]] na vzhodu, ki meji na apnenčasto [[planota|planoto]] [[Golte]]. Najvišji vrhovi pogorja so '''Veliki Travnik''', imenovan tudi ''Turnovka'' (1637 m), '''Komen''' oz. Kamen (1684 m), '''Krnes''' (1613 m) in '''Smrekovec''' (1577 m), po katerem je celotno pogorje tudi poimenovano. Na jugovzhodnem pobočju Smrekovca vrh Rome stoji [[Dom na Smrekovcu|planinski dom]] (1375 m), vmesna postojanka [[slovenska planinska pot|slovenske planinske poti]], na Široki trati jugozahodno od vrha Turnovke pa stoji nekdanje Antejevo zavetišče, sedanja [[Koča na Travniku]] (1548 m). 

===Geologija območja===
Magmatske kamnine Smrekovškega pogorja, kjer prevladujeta [[andezitni tuf]] iz vulkanskih izbruhov in predornina [[andezit]], so posledica [[vulkanizem|vulkanizma]] v [[terciar]]ju [[oligocen]]u in [[miocen]]u, vendar to ne pomeni, da je Smrekovec (ugasli) [[vulkan]] - le [[kamnina]] je vulkanskega nastanka. Greben je poraščen in samo na Komnu in Krnesu so gole [[andezit]]ne skale. Severno od Smrekovškega pogorja poteka [[periadriatska prelomna cona]].

===Narava===
[[prst (pedologija)|Prst]] je tu kisla, zato na tem območju najdemo rastline, ki jih na drugih, apnenčastih območjih Kamniško-Savinjskih Alp ne najdemo. Območje sodi pod zavarovana območja narave.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Geografski Atlas Sloveninje, 1998 DZS, Ljubljana,
* Slovenija - Pokrajine in ljudje, 1999, MK, Ljubljana,
* Utrinki iz Slovenije - Kamniško Savinjske Alpe, Burger, medmrežje [http://www.burger.si],
* Vodnik po slovenski geološki poti, Buser, Geološki zavod Ljubljana

==Zunanje povezave==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Smrekovec – ugasli vulkan]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026). RTV Slovenija.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Kamnine vulkana Smrekovec]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026). RTV Slovenija.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175219620 Lega vulkana Smrekovec]«. ''Ugriznimo znanost'' (7. maj 2026). RTV Slovenija.

[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Alpska Slovenija]]</text>
      <sha1>3e4szyc8qhe0jcwogd954f6q9capnbe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mlakar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179516</id>
    <revision>
      <id>6672607</id>
      <parentid>6546275</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:47:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani tuji nosilci priimka */</comment>
      <origin>6672607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4483" sha1="4l7si7h535zorciyuzpecq7c2ygl0m9" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Mlakar}}
'''Mlakar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|8. najbolj pogost]] [[priimek]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 4.000 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 4.002 osebi.   
== Znani slovenski nosilci priimka ==

* [[Albin Mlakar]] (1890—1946), častnik avstro-ogrske vojske
* [[Aleš Mlakar]], krajinski arhitekt
* [[Alojzij Mlakar]] (1900—1994), lazarist, misijonar, jezikoslovec, prevajalec
* [[Ana Mlakar]] (1922—1997), radijska napovedovalka, strokovnjakinja/predavateljica za tehniko govora
* Andrej Mlakar
** [[Andrej Mlakar]] (*1952), filmski režiser
** [[Andrej Mlakar (arhitekt)|Andrej Mlakar]] (*1954), arhitekt
* [[Boris Mlakar]] (*1947), zgodovinar
* [[Cveta Mlakar]] (1919—2016), ekonomistka, univ. profesorica
* [[Dušan Mlakar]] (*1939), gledališki režiser, profesor AGRFT
* Franc Mlakar
** [[Franc Mlakar]] (1857—1909), politik
** [[Franc Mlakar (kegljač)|Franc Mlakar]] (1931—2020), kegljavec
* [[France Mlakar]] (1921—1992), elektrotehnik, univ. profesor, publicist
* [[Frank Mlakar]] (1913—1967), pisatelj, urednik, publicist
* [[Ida Mlakar]] (*1956), mladinska pisateljica, pravljičarka, pesnica
* [[Iza Mlakar]] (*1995), odbojkarka
* [[Ivan Mlakar]] 
** [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] (1845—1914), teolog, stolni dekan
** [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] (1932—2004), geolog
* [[Iztok Mlakar]] (*1961), kantavtor, gledališki igralec
* [[Jakob Mlakar]] (1875—1952), argonom, sadjar
* [[Jan Mlakar]] (*1998), nogometaš
* Jana Mlakar
** [[Jana Mlakar]] (*1962), smučarska tekačica
** [[Jana Mlakar, muzealka|Jana Mlakar]], umetnostna zgodovinarka, muzealka
* [[Jana Mlakar Adamič]] (*1962), etnologinja, muzealka
* [[Jana Mlakar Močilnik]], flavtistka
* Janez Mlakar
** Janez Mlakar (?—1904), prirodoslovec
** [[Janez Mlakar (|Janez Mlakar]] (1895—1968), sindikalni in politični aktivist, prvoborec
** [[Janez Mlakar (*1941)|Janez Mlakar]] (*1941), klinični psiholog, psihoterapevt
** [[Janez Mlakar]] (*1944), hokejist
* Janko Mlakar
** [[Janko Mlakar]] (1874—1953), duhovnik, planinski in humoristični pisatelj
** [[Janko Mlakar, restavrato|Janko Mlakar]], restavrator, rokodelec (izdelovalec replik, slik na steklo)
* [[Jelka Mlakar]] (*1947), radijska urednica
* [[Jernej Mlakar]] (1924—1982), pravnik, republiški inšpektor za delo
* Jože Mlakar
** [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] (1910—1961), gledališki igralec
** [[Jože Mlakar]] (*1941), elektrotehik, univ. profesor
** [[Jože Mlakar, biolog]], ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Šentvid
* [[Klara Mlakar]] (*1999), skladateljica (zborovska)
* [[Krištof Mlakar]], direktor [[Holding|Holdinga]] Mesta Ljubljana
* [[Marijan Mlakar]] (1966—2019), glasbeni pedagog, jazz-pianist
* [[Marko Mlakar]], smučarski skakalec, športni delavec
* [[Matjaž Mlakar]] (*1981), rokometaš
* [[Miha Mlakar]], tenisač, trener, raziskovalec
* [[Milan Mlakar]] (1916—1989), slikar, grafični tehnik, pesnik
* [[Niko Mlakar]] (*1947), slikar samouk
* [[Oton Mlakar]], šolnik (Ptuj)
* [[Peter Mlakar]] (*1951), filozof, pesnik, pisatelj, performer, retorik (sin [[Tone Mlakar|Toneta Mlakarja]])
* [[Pia Mlakar]] (1910—2000), baletna plesalka
* [[Pino Mlakar]] (1907—2006), baletni plesalec, koreograf, pedagog
* [[Primož Mlakar]] (*1959), strokovnjak za okoljske tehnologije
* [[Rudolf Mlakar]] (1903—?), partizan, odposlanec 
* [[Samo Mlakar]], arhitekt 
* [[Simon Mlakar]] (*1954), slikar, likovni pedagog
* [[Slavica Mlakar]] (1951—2013), glasbena pedagoginja
* [[Sonja Mlakar]] (*1966), čipkarica / kljekljarica, publicistka
* [[Štefan Mlakar]] (1913—2001), antični arheolog (v hrvaški Istri)
* [[Tatjana Mlakar]], generalna direktorica [[ZZZS]]
* [[Tilen Mlakar]] (1995), nogometaš
* [[Tone Mlakar]] (1921—2020), arhitekt, filmski scenograf, fotograf (oče [[Peter Mlakar|Petra Mlakarja]])
* [[Ula Mlakar]], harfistka
* [[Veronika Mlakar]] (*1935), baletna plesalka
* [[Vlasta Mlakar]] (*1968), etnobotaničarka, pravljičarka
* [[Zvezdana Mlakar]] (*1958), igralka, TV-voditeljica
* [[Žiga Mlakar]], rokometaš

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Oliver Mlakar]] (*1935), hrvaški novinar in TV-voditelj slovenskega rodu
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Mlakar}}

{{priimki}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>4l7si7h535zorciyuzpecq7c2ygl0m9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žagar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181172</id>
    <revision>
      <id>6672807</id>
      <parentid>6620974</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:10:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6672807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4964" sha1="367u6b9ebod6myevqrzcz9snpwpcij6" xml:space="preserve">'''Žagar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.820 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 2.827 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 25. mesto.

== Znani nosilci priimka ==

*[[Alenka Žagar Slana]] (*1949), zdravnica in političarka
*[[Anka Žagar]] (*1954), hrvaška pesnica iz Gorskega kotarja
*[[Anton Žagar]] (1870—1901), duhovnik, dr. teol., misijonar?
*[[Barbara Žagar]], sopranistka
*[[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja
*[[Bogdan Žagar]] (1901—1972), gozdar
* [[Boštjan Žagar]] (1907—1973), novinar in urednik
*[[Cilka Žagar]] (*1939), izseljenska učiteljica, pisateljica, pesnica, poznavalka avstralskih aborigenov
*[[Dejan Žagar]], FPP UL
*[[Dragotin Žagar (1833)|Dragotin Žagar]] (1833—1903), narodni delavec
*[[Dragotin Žagar (psiholog)|Drago(tin) Žagar]] (1941—2026), pedagoški psiholog, univ. profesor
* [[Dušan Žagar]], zdravnik nevropsihiater, psihoterapevt
* [[Dušan Žagar (gradbenik)|Dušan Žagar]] (*1963), gradbenik hidrotehnik
* [[Emil Žagar]], matematik, univ. prof.
* [[France Žagar]] (*1932), jezikoslovec slovenist, didaktik
* [[Igor Ž. Žagar]] (*1960), filozof, sociolog, lingvist, univ. prof.
* [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] (1923—?), tekstilni gospodarstvenik
* [[Ivan Žagar]] (*1962), politik, župan, minister za lokalno samoupravo
* [[Iztok Žagar]] (1923—2007), politični delavec, urednik in diplomat
* [[Jakob Žagar]] (1898—1973), dr. teol. (Salezijanec)
* [[Janez Žagar]] (1903—1972), pisatelj
* [[Janez Mihael Žagar]] (1732—1813), zdravnik in naravoslovec
* [[Janja Žagar]] (*1961), etnologinja, muzealka
* [[Janko Žagar ]] (1896—1972), rimskokatoliški duhovnik
* [[Janko Žagar (teolog)|Janko Žagar]] (1921—1972), teolog, župnik
* [[Jelica Čok]] Žagar (1899—1988), učiteljica
*[[Jelko Žagar]] (*1928), diplomat
* [[Jože Žagar]] (1931—2010), gospodarstvenik
* [[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] (1884—1957), slikar
* [[Kristina Žagar Soderžnik]] (*1981), kemičarka
* [[Lili Žagar]] (*1980), TV voditeljica
* [[Lojze Žagar]] (1897—1945?), slikar in grafik
* [[Luka Žagar]] (*1978), hokejist
* [[Ludvik Žagar]] (1910—1981), kemik, univ. profesor v Nemčiji, tudi teolog
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] (1898—1978), knjižničarka in učiteljica
* [[Marija Žagar (slavistka)|Marija Žagar]] (1921—1998), profesorica slovenščine, dopisnica in sodelavka [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]
* [[Marjan Žagar]] (1920—1980), geograf, univ. profesor
*[[Mark Žagar]] (*1969), meteorolog
* [[Matej Žagar]] (*1983), spidvejist
* [[Mateo Žagar]] (*1965), hrvaški filolog, jezikoslovec, paleoslavist, akademik [[HAZU]]
* [[Matjaž Žagar]] (*1963), smučarski skakalec
* [[Miljenko Žagar]] (*1938), hrvaški teolog, založnik, leksikograf, politik in diplomat, prvi veleposlanik RH v Sloveniji
* [[Mitja Žagar]] (*1961), pravnik in politolog, strok.za politične sisteme in manjšinsko-etnična vprašanja, univ.prof.
*[[Mojca Žagar Karer]], jezikoslovka leksikologinja, leksikografka
*[[Monika Žagar]] (*1949), literarna zgod., germanistka, skandinavistka, pisateljica
*[[Nada Žagar]] - Breza (1924—1944), aktivistka [[SKOJ|SKOJ-a]] in [[OF]], borka v [[NOB]] 
*[[Nedjeljka Žagar]] (r. Brzović) (*1971), meteorologinja hrv. rodu, prof. FMF (mož [[Marko Žagar]], meteorolog)
* [[Nikolaj Žagar]] (1851—1934), klasični filolog, šolnik
*[[Rafael Žagar]] (1870—1901), izseljenski duhovnik v Ameriki (dr. teol.)
*[[Rožle Žagar]] (*1989), smučarski skakalec
*[[Silvio Žagar]], hrvaški arhitekt
*[[Slavko Žagar]], kolesar
* [[Stane Žagar]] (1896—1942), učitelj, partizan in narodni heroj
* [[Stanislav Žagar, strojnik|Stanislav Žagar]], strojnik in župan
* [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš
*[[Tamara Žagar]], pevka sopranistka
* [[Tanja Žagar]] (*1982), glasbenica, pop-pevka, pianistka
* [[Tomaž Žagar]] (*1972), jedrski in energetski strokovnjak, direktor [[ARAO]], docent na [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteti za energetiko]] UM
* [[Tomislav Žagar]] (*1969), hrvaški politik (drug = slovenski arhitekt)
* [[Tone Žagar]], glasbenik
*[[Vinko Žagar]] (*1944), gozdar, fitocenolog
* [[Zora Žagar]] (1950—2007), etnologinja
* [[Zoran Žagar]] (1924—2008), gospodarstvenik in diplomat
* [[Zvone Žagar|Zvone (Anton Zvonimir) Žagar]], poslanec skupščine RS 1990-92
* [[Zvonko Žagar]], častnik, veteran vojne za Slovenijo

== Glej tudi ==

* priimka [[Žager]] in [[Sargar]]
* [[Žagarica]] 
* [[Žaga (razločitev)]]
* [[Mali žagar|žagar]], ptič iz družine [[Plovci|plovcev]], rod ''Merg(ell)us'' (sorodnik [[Raca|rac]])

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žagar}}

{{priimek|Žagar}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>367u6b9ebod6myevqrzcz9snpwpcij6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Gosar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183747</id>
    <revision>
      <id>6672633</id>
      <parentid>6079345</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:56:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KatGos</username>
        <id>259427</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5054" sha1="0j32pu7wogwia7tx71o9cgfc0p30cb2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Peter Gosar''' [pétər gosár], [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]], * [[15. oktober]] [[1923]], [[Ljubljana]], † [[5. april]] [[2022]], Ljubljana. 

Gosar je bil [[doktor]] fizikalnih znanosti, [[redni profesor]] v pokoju na Oddelku za fiziko [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].

== Življenje in delo ==

Diplomiral je leta 1951 iz [[fizika|fizike]] in [[matematika|matematike]] na [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovni fakulteti]] Univerze v Ljubljani. [[Doktorat]] je dokončal leta 1956 in postal doktor fizikalnih znanosti. Med letoma 1953 in 1957 je delal na razvoju [[polprevodnik|polprevodniških]] sestavin [[Elektronski element|elementov]] v laboratoriju za polprevodnike pri Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani. Leta 1957 se je zaposlil [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] v Ljubljani kot znanstveni sodelavec. Še isto leto je odšel na dvoletno specializacijo v [[Laboratoire de Magnétisme et de Physique du Solide]], [[Bellevue]] v [[Francija|Francijo]], kjer je delal na razvoju [[silicij]]evih sončnih celic ter na raziskavah lateralnega [[fotoelektrični pojav|fotoeleketričnega pojava]] in raziskavah površinskih značilnosti polprevodnikov. Takrat se je ukvarjal predvsem s problemi sipanja svetlobe v optično nehomogenskih sredstvih, z eksperimentalnimi in teoretičnimi raziskavami površinskega fotoefekta pri polprevodnikih in s študijem njihovih površinskih lastnosti. Po vrnitvi iz Francije se je posvetil teoretičnim raziskavam v fiziki trdne snovi kot sodelavec odseka za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]] na Institutu Jožef Stefan. Osrednja področja njegovega teoretskega dela so bila električne in mehanske lastnosti ledu, [[električna prevodnost]] polprevodnikov in molekulskih kristalov, teorija majhnih [[polaron]]ov, električne lastnosti [[amorfna snov|amorfnih snovi]], raziskave mehanizma elektronskega prenosa v plastnih molekulskih kristalih, teorija večelektronskih preskokov med primesnimi centri v zmerno kompenziranih polprevodnikih, relaksacija paraelastičnih centrov, raziskave lastnosti korelacijskih funkcij za gostoto tokovnih izvirov v amorfnih snoveh in teorija [[Koherentno valovanje|koherentnega sevanja]] kanaliziranih nabitih delcev v kristalih. Posebno pozornost so vzbudila njegova dognanja o protonski prevodnosti ledu, elektronskem prenosu v molekulskih kristalih, večelektronskem preskakovanju v polprevodnikih in o paraelastični relaksaciji. Leta 1960 je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca in 1969 za znanstvenega svetnika tega instituta. V letih 1964–66 je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Physics Department, University of North Carolina, Chapel Hill. N. C., ZDA, kjer je delal na teoriji elektronske prevodnosti [[molekulski kristal|molekulskih kristalov]].

Za izrednega profesorja za fiziko trdnih snovi na katedri za fiziko matematično-fizikalnega oddelka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je bil izvoljen leta 1966, za rednega pa 1971. Na univerzi je predaval od 1961 do upokojitve 1993. V letih 1971–72 in 1973–75 je bil predstojnik odseka za fiziko na oddelku za matematiko in fiziko. V šolskem letu 1972–73 je odšel v Laboratoire de Spectrométrie Physique, Université I de Grenoble v francoskem [[Grenoble|Grenoblu]], kjer je eno leto raziskoval [[Hallov pojav]] in neelastično relaksacijo ledu.

Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal 7. februarja 1969, redni član pa 25. marca 1976. Poleg tega je bil tudi predsednik Področne raziskovalne skupnosti za matematično-fizikalne vede in član predsedstva Raziskovalne skupnosti Slovenije v letih 1975–78. Gosar je tudi član ''The Scientific Research Society Sigma Xi'' pri European Physical Society in Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, 1970/71 je bil njegov predsednik. V letih 1980–82 je bil tudi predsednik znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan.

== Nagrade in priznanja ==

* [[Kidričeva nagrada]] (1964)
* zaslužni član [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Instituta Jožef Stefan]] (1979)
* [[red dela z zlatim vencem]] (1980)
* zaslužni znanstvenik Instituta Jožef Stefan (1994)
* častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (1994)
* nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo (1994)
* [[zaslužni profesor]] Univerze v Ljubljani (1994)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gosar, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski fiziki]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]</text>
      <sha1>0j32pu7wogwia7tx71o9cgfc0p30cb2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evanescence</title>
    <ns>0</ns>
    <id>186011</id>
    <revision>
      <id>6672987</id>
      <parentid>6479290</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:30:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77637" sha1="3gmdfzij05isutj468ce53oq4ydwrgx" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Evanescence
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     =  Nastop v Los Angelesu leta 2015
| landscape = yes
| background = group_or_band
| origin = [[Little Rock, Arkansas|Little Rock]], [[Arkansas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| years_active = 1995–danes
| genre = &lt;!-- If you attempt to remove this information or change the genre you will get a warning on your talk page, if you repeat this action you will be blocked. Wiki guidelines are to source information, this has been done. This genre debate has been settled in the Evanescence talk page. --&gt;[[alternativni metal]]
| label = [[Wind-up Records|Wind-up]]
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| current_members = [[Amy Lee]]&lt;br /&gt;[[Will Hunt]]&lt;br /&gt;[[Tim McCord]]&lt;br /&gt;[[Troy McLawhorn]]&lt;br /&gt;[[Jen Majura]]
| past_members = [[William Boyd (musician)|Will Boyd]] &lt;br /&gt; [[Rocky Gray]] &lt;br /&gt; [[David Hodges]] &lt;br /&gt; [[Terry Balsamo]] &lt;br /&gt; [[John LeCompt]] &lt;br /&gt;  [[Ben Moody]]&lt;br /&gt;[[Francesco DiCosmo]]&lt;br /&gt;[[Josh Freese]]
}}

'''Evanescence''' ({{IPA-en|ˌɛvəˈnɛsns}})&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/us/definition/english/evanescence|title=Evanescence noun|date=|accessdate=15. 7. 2018|website=Oxford Learner's Dictionaries|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; je [[Američani|ameriška]] [[rock|rokovska]] [[glasbena skupina]], ki sta jo ustanovila vokalistka [[Amy Lee]] in kitarist [[Ben Moody]] leta [[1995]] v [[Little Rock, Arkansas|Little Rocku]], [[Arkansas]], [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.outoftheshadows.com/MainNavAmysStory.cfm|title=Amy's Story|date=8. 11. 2006|accessdate=8. 7. 2017|website=OutoftheShadows.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20061108053327/http://www.outoftheshadows.com/MainNavAmysStory.cfm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The Rough Guide to Heavy Metal|url=https://archive.org/details/roughguidetoheav0000bere_t6b9|last=Berelian|first=Essi|publisher=Rough Guides|year=2005|isbn=1-84353-415-0|location=London|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Po snemanju demo albumov v samozaložbi je leta 2003 skupina pri založbi Wind-up Records izdala prvi studijski album ''Fallen''. Prodan je bil v več kot 17 milijonih izvodov po vsem svetu in je skupini prinesel sedem nominacij ter dve nagradi [[Nagrada Grammy|grammy]], kar ga je uvrstilo na 6. mesto CBS-ove lestvice najuspešnejših albumov zadnjih desetih let leta 2008. Prvi live album ''Anywhere, but Home'' iz leta 2004 je bil prodan v več kot milijon izvodih po vsem svetu, drugi studijski album ''The Open Door'' iz leta 2006 pa v več kot pet milijonih izvodov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescence.com/news.asp|title=News: Heading Into the Studio|date=18. 5. 2011|accessdate=15. 7. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20070906104939/http://evanescence.com/news.asp|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;  Revija ''[[Billboard]]'' je Evanesence na svoji lestvici najboljših glasbenih ustvarjalcev uvrstila na 71. mesto.

Zasedba se je večkrat spremenila. Leta 2002 je skupino zapustil David Hodges, leto pozneje sredi turneje soustanovitelj Ben Moody, leta 2006 basist Will Boyd, še eno leto pozneje sta sledila kitarist John LeCompt in bobnar Rocky Grey, nazadnje pa leta 2015 še Terry Balsamo. Zaradi vseh teh sprememb članov skupine noben izmed studijskih albumov ni posnet v enaki zasedbi. Zaradi zadnje spremembe je prišlo do prekinitve, zato na turnejah pomagajo začasni člani.

Po krajši prekinitvi je skupina junija 2009 napovedala vrnitev. 11. oktobra 2011 so izdali tretji album, ki so ga poimenovali ''Evanescence''. S 127.000 prodanimi izvodi je prvi teden preživel na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard 200'']].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/news/465638/evanescence-nets-second-no-1-album-on-billboard-200-chart|title=Evanescence Nets Second No. 1 Album on Billboard 200 Chart|date=19. 10. 2011|accessdate=15. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=Caulfield|first=Keith}}&lt;/ref&gt; Na prvem mestu je debitiral tudi na štirih drugih Billboardovih lestvicah: med rock albumi, digitalnimi albumi, alternativnimi albumi in hard rock albumi. Leto 2012 so Evanescence preživeli na promocijski turneji, kjer so se jim pridružile tudi druge skupine, med drugim [[The Pretty Reckless]] in [[Fair to Midland]]. V tem času je Troy McLawhorn postal njihov stalni član. Po koncu turneje je prišlo do nove prekinitve delovanja.

Leta 2015 je skupina nadaljevala z delom in napovedala, da bodo nadaljevali s turnejo. Obenem so zanikali nastajanje novih skladb, saj se je Amy Lee v tem času posvetila svojemu solo projektu. V tem času je prišlo tudi do nove zamenjave, saj je Balsama zamenjal Jen Majura. Konec leta 2016 so organizirali dodatno turnejo. Leejeva je napovedala nadaljevanje delovanja skupine. Marca 2017 so objavili, da pripravljajo nov album, ki bo izšel istega leta. ''Synthesis'' je izšel 10. novembra 2017 in je pokazal, da je prišlo do spremembe sloga Evanescence.

== Zgodovina ==

=== 1995–2001: Ustanovitev in prva leta ===
Evanescence sta ustanovila pevka, pianistka in skladateljica Amy Lee in nekdanji vodilni kitarist ter skladatelj Ben Moody. Spoznala sta se leta 1994 v mladinskem kampu v Little Rocku, kjer je Moody slišal Leejevo, kako je na klavir igrala eno od skladb [[Meat Loaf|Meat Loafa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/bands/e/evanescence/news_feature_040227/|title=Evanescence: The Split|date=13. 11. 2006|accessdate=15. 7. 2018|website=MTV|publisher=|last=D'Angelo|first=Joe|archive-date=2006-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20061113090033/http://www.mtv.com/bands/e/evanescence/news_feature_040227/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Začela sta nastopati po kavarnah in kmalu sta postala znana. Po eksperimentiranju z imeni skupine, kot sta Childish Intentions (otroški nameni) ali Stricken (zadeti), so se odločili za sedanje ime Evanescence, kar pomeni zginevanje, izginevanje, porazgubitev, izginotje ali izginitev (iz besede ''evanesce'' – »zginevati, izginjati«). Leejeva ga je vzljubila, ker je »skrivnostno in temno, in poslušalcu v spomin vtiskuje sliko.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-amy-lee-wikipedia-fact-or-fiction/|title=Evanescence's Amy Lee Plays 'Wikipedia: Fact or Fiction?'|date=26. 10. 2016|accessdate=15. 7. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Hartmann|first=Graham|archive-date=2018-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180715181533/http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-amy-lee-wikipedia-fact-or-fiction/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.encyclopediaofarkansas.net/encyclopedia/entry-detail.aspx?entryID=2631|title=Evanescence|date=5. 5. 2008|accessdate=15. 7. 2018|website=Encyclopedia of Arkansas|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Skupina je v tem času izdala dve EP plošči. Prvi je bil ''Evanescence EP'' leta 1998, izdan v 100 izvodih. Drugi je bil ''Sound Asleep EP'', znan tudi kot ''Whisper EP'', ki je izšel leta 1999. Leta 2003 je sledil še ''Mystary EP''. Prvi celovit demo CD, ''Origin'' leta 2000, je bil izdan v 2500 izvodih, ki so jih prodali občinstvu na koncertih. ''Origin'' in EP plošče vsebujejo demo različice nekaterih pesmi, ki so jih pozneje izdali na prvem albumu ''Fallen''. Med radijskim intervjujem sta Leejeva in Moody spodbudila oboževalce, da prenesejo njihove starejše pesmi z interneta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescencereference.info/music/|title=Evanescence EPs and pre-Fallen Material|date=9. 2. 2012|accessdate=30. 6. 2017|website=Evanescence Reference|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescencereference.info/music/Evanescence-DC101%20Interview%202.mp3|title=&quot;Interview with DC101 radio on February 24, 2003&quot;|date=24. 2. 2003|accessdate=15. 7. 2018|website=EvanescenceReference.info|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20070226054023/http://evanescencereference.info/music/Evanescence-DC101%20Interview%202.mp3|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

=== 2002–2005: ''Fallen'' in ''Anywhere, but Home'' ===
[[Slika:Evanescence lezenith.jpg|thumb|right|300px|Koncert Evanescence v [[Pariz]]u.]]
V Memphisu se je skupina prvič srečala s producentom Petom Matthewsom iz Ardent Studios. Ta je njihove demo posnetke dal poslušati svoji prijateljici v družbi Wind-up Records Diani Meltzer, ki jo je navdušila predvsem skladba ''My Immortal'', za katero je takoj vedela, da bo hit.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.draftlight.net/aeryn/evanescence/font.php|title=The Evanescence Font|date=9. 6. 2005|accessdate=21. 7. 2018|website=Draftlight.net|publisher=|last=|first=|archive-date=2005-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20050609080545/http://www.draftlight.net/aeryn/evanescence/font.php|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_Diana_Meltzer_int.html|title=Interview with DIANA MELTZER, A&amp;R at Wind-up Records for for Creed, Evanescence|date=7. 7. 2003|accessdate=7. 7. 2017|website=Hit Quarters|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Takoj je postala zainteresirana za podpis pogodbe. Članom skupine je povedala, da so pokazali ogromen talent, vendar so še mladi in se morajo razviti. Podpisali so pogodbo in se preselili v [[Los Angeles]], kjer so imeli stanovanje in prostor za vaje, Leejeva pa je imela še dodatne ure petja za razvoj vokala. Po skoraj dveh letih so dobili producenta Dava Fortmana, da bi ustvarili svoj prvi album ''Fallen''. Vodstvo založbe je najprej zavrnilo izdajo albuma, saj so zahtevali tudi dodatek moškega glavnega vokalista, s čimer se skupina ni strinjala. Na koncu so sprejeli kompromis in dodali moškega vokalista le pri vodilni skladbi albuma ''Bring Me to Life''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZbcgsjmNzO4&amp;feature=youtu.be&amp;t=931|title=Scuzz Meets Evanescence|date=13. 3. 2013|accessdate=21. 7. 2018|website=Youtube|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 2003 sta Amy Lee in Ben Moody skupaj s prijatelji Johnom LeComptom, Rockyjem Grayem in Willom Boydom, ki so sodelovali že pri prejšnjih skladbah, končali album. Ker so želeli poskrbeti za čim boljšo promocijo albuma, so sprejeli ponudbo podjetja [[Nintendo]] za nastop na Nintendo Fusion Touru leta 2003.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.showandtellonline.com/_evanescence/_review_081203.html|title=EVANESCENCE, NINTENDO FUSION TOUR [W/COLD, REVIS AND CAUTERIZE]|date=8. 12. 2003|accessdate=7. 7. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2003-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20030919204636/http://www.showandtellonline.com/_evanescence/_review_081203.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Album ''Fallen'' je kar 43 tednov preživel na ''Billboardovi'' lestvici top 10 albumov.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evanescence.com/pressreleaseopendoor.html|title=EVANESCENCE STEPS THROUGH &quot;THE OPEN DOOR&quot;|date=26. 4. 2006|accessdate=26. 7. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20060502074858/http://www.evanescence.com/pressreleaseopendoor.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Sedemkrat je postal platinast v ZDA, po svetu pa so prodali več kot 17 milijonov izvodov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.riaa.com/newsitem.php?id=B97B76EF-D14F-0389-69F8-E46B3D1F3670|title=Duffy's Dazzling Debut|date=27. 7. 2008|accessdate=21. 7. 2018|website=RIAA|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20080912194707/http://www.riaa.com/newsitem.php?id=B97B76EF-D14F-0389-69F8-E46B3D1F3670|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/news/second-cup-cafe-amy-lee-of-evanescence/|title=Second Cup Cafe: Amy Lee Of Evanescence|date=9. 11. 2007|accessdate=7. 7. 2017|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kar 104 tedne je vztrajal na lestvici Billboard 200 in postal eden od le osmih albumov v zgodovini lestvice, ki je preživel vsaj eno leto na lestvici Billboard Top 50.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/news/56996/evanescence-zooms-by-killers-to-take-no-1|title=Evanescence Zooms By Killers To Take No. 1|date=11. 10. 2006|accessdate=21. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://music.ign.com/articles/737/737281p1.html|title=Evanescence - The Open Door|date=4. 10. 2006|accessdate=21. 7. 2018|website=IGN|publisher=|last=Thompson|first=Ed|archive-date=2011-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110628221452/http://music.ign.com/articles/737/737281p1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; CBS ga je na svoji lestvici najbolj prodajanih albumuv v zadnjih desetih letih uvrstil na 6. mesto.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Glavna skladba z albuma ''Fallen'', ''Bring Me to Life'', kjer se je kot gostujoči vokalist pridružil Paul McCoy iz skupine [[12 Stones]], je postala globalni hit in je dosegla 5. mesto na ameriški lestvici [[Billboard Hot 100]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301942/evanescence/chart|title=Chart History - Evanescence|date=|accessdate=8. 7. 2017|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V Združenem kraljestvu je bila štiri tedne na prvem mestu, in sicer od junija do julija 2003.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/all_the_no1_songs.php?show=6|title=ALL THE NUMBER 1 SINGLES|date=|accessdate=21. 7. 2018|website=Theofficialcharts.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20070718031700/http://www.theofficialcharts.com/all_the_no1_songs.php?show=6|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Pesem je postala tudi uradna tema za dogodek WWE No Way Out leta 2003. Podobno priljubljena je postala tudi pesem ''My Immortal'', ki je v ZDA in Združenem kraljestvu dosegla sedmo mesto.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Obe skladbi sta bili uporabljeni tudi v akcijskem filmu ''Daredevil''. ''Bring Me to Life'' je na 46. podelitvi nagrad [[Nagrada Grammy|grammy]] leta 2004 skupini Evanescence prinesla nagradi za najboljšo hard rock izvedbo in najboljšega novega izvajalca, bili pa so nominirani še za dve drugi nagradi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2004/grammys.htm|title=46th Grammy Awards - 2004|date=|accessdate=21. 7. 2018|website=Rock On The Net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Uspešni sta bili tudi dve drugi skladbi z albuma ''Fallen''. ''Going Under'' je v ZDA na lestvici U.S. Modern Rock Tracks dosegla peto mesto, v Združenem kraljestvu pa osmo. ''Everybody's Fool'' je na istih lestvicah dosegla 36. in 23. mesto.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Za vse te skladbe so posneli tudi videospote.

22. oktobra 2003 je Moody med evropsko turnejo za album ''Fallen'' skupino zapustil. Domnevno je to storil zaradi ustvarjalnih razlik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.allmusic.com/artist/evanescence-mn0000787428|title=Evanescence: Biography|date=23. 5. 2010|accessdate=26. 7. 2018|website=AllMusic.com|publisher=|last=Fuoco|first=Christina}}&lt;/ref&gt; V intervjuju nekaj mesecev kasneje je Amy Lee izjavila, da so prišli do točke, ko ne bi mogli narediti novih posnetkov, če se ne bi nekaj spremenilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.smh.com.au/entertainment/music/moody-blues-20040109-gdi4fm.html|title=Moody blues|date=9. 1. 2004|accessdate=26. 7. 2018|website=Sydney Morning Herald|publisher=|last=Bakker|first=Tiffany}}&lt;/ref&gt; Leejeva je želela ustvarjati umetniške, morda rahlo čudne skladbe, Moody pa je zagovarjal ustvarjanje skladb, ki bi jih ljudje radi slišali. Znotraj skupine je tako prišlo do napetosti, ki je po Moodyjevem odhodu popustila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ns6tPv1NTTY|title=Amy lee habla de ben moody|date=16. 9. 2008|accessdate=26. 7. 2018|website=Youtube|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Zamenjal ga je Terry Balsamo iz skupine Cold.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://de-de.facebook.com/VH1/|title=Evanescence Name New Guitarist|date=16. 1. 2004|accessdate=26. 7. 2018|website=MTV News|publisher=|last=D'Angelo|first=Joe}}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je izšla DVD/CD kompilacija z naslovom ''Anywhere, but Home''. DVD vključuje koncert v Parizu in dogajanje v zaodrju, vključno s posnetki dajanja avtogramov in tonskimi vajami. Na CD-ju so tudi posnetki pesmi v živo, med njimi ''Breathe No More'', ki je bila uporabljena v filmu ''Elektra'', skladba ''Farther Away'' in pesem ''Thoughtless'', ki jo je v originalu izvajala skupina [[Korn]]. Album je bil prodan v več milijonih izvodov po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescence.com/bio.aspx|title=Evanescence - Bio|date=|accessdate=5. 8. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723161702/http://evanescence.com/bio.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== 2006–2009: ''The Open Door'' ===
Tiskovni predstavnik skupine je 14. julija 2006 potrdil, da basist Will Boyd zapušča skupino, saj ni hotel iti še na eno veliko turnejo in je želel biti bliže svoji družini. Prva je novico sicer objavila Amy Lee na neuradni spletni strani skupine Evanescence EvBoard.com.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vh1.com/news/articles/1536329/20060714/story.jhtml|title=Evanescence Lose Bassist; Amy Lee Vows To Stay On Schedule|date=14. 7. 2006|accessdate=19. 9. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=Harris|first=Chris|archive-date=2008-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20080612232813/http://www.vh1.com/news/articles/1536329/20060714/story.jhtml|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V intervjuju za [[MTV]], objavljenem na spletni strani 10. avgusta 2006, je Leejeva naznanila, da se bo skupini pridružil Tim McCord, do tedaj kitarist pri skupini [[Revolution Smile]]. Pri Evanescence je igral bas.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://de-de.facebook.com/VH1/|title=Evanescence Set For Fall Tour; Amy Lee Reveals Inspiration Behind 'Sober'|date=10. 8. 2006|accessdate=5. 8. 2018|website=VH1|publisher=|last=Harris|first=Chris}}&lt;/ref&gt;

[[File:Amy Lee - Evanescence 07.jpg|thumb|250px|left|Amy Lee leta 2007.]]
Album je napredoval počasi zaradi več razlogov. Amy Lee je želela, da se poudarja ustvarjalni proces in se ne hiti s produkcijo. Člani benda so delali na več stranskih projektih. Doživeli so tudi nekaj pretresov, med njimi izgubo nekdanjega menedžerja in [[Možganska kap|možgansko kap]] kitarista Terryja Balsama.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Amy Lee je na forumu fanov skupine Evboard objavila, da bo nov album končan marca 2006, vendar se je izdaja zavlekla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evboard.com/showpost.php?p=806385|title=i love my album :)|date=20. 1. 2006|accessdate=5. 8. 2018|website=EvBoard|publisher=|last=Lee|first=Amy|archive-date=2006-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20060216182122/http://evboard.com/showpost.php?p=806385|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Domnevno naj bi k temu prispevala želja založbe Wind-up Records, da naredijo nekaj sprememb na singlu ''Call Me, When You're Sober'', ki se je na radiih znašel 7. avgusta 2006. Album ''The Open Door'' s 13 skladbami je najprej, 30. septembra 2006, izšel v Avstraliji, 2. oktobra v Združenem kraljestvu in dan pozneje še v Kanadi in ZDA.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sonymusic.com.au/news/details.do?newsId=20030829003171|title=Evanescence Steps Through 'The Open Door' - Amy Lee In Love With New Songs|date=3. 5. 2006|accessdate=5. 8. 2018|website=Sony BMG Music Entertainment|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080808115937/http://www.sonymusic.com.au/news/details.do?newsId=20030829003171|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Album je bil v ZDA prvi teden prodan v 447.000 izvodih, s čimer je dosegel prvo mesto na seznamu Billboard 200 najbolj prodajanih albumov.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.jbhifimusic.com.au/Evanescence/Call%2BMe%2BWhen%2BYoure%2BSober|title=Call Me When You're Sober|date=|accessdate=19. 9. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080402033121/http://www.jbhifimusic.com.au/Evanescence/Call%2BMe%2BWhen%2BYoure%2BSober|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; To mu je uspelo prav v 700. tednu obstoja te lestvice, ki jo sestavijo vsak teden vse od leta 1956. Videospot za skladbo ''Call Me, When You're Sober'' je bil posnet v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in temelji na pravljici o Rdeči kapici. Album ''The Open Door'' in omenjen videospot sta bila od 15. avgusta 2006 na voljo za prednaročilo v trgovini iTunes.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://javieraroche.com/2006/10/02/the-open-door-available-tomorrow-conan-obrien-tonight/|title=On Tuesday Aug 15th..|date=|accessdate=5. 8. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120107112212/http://javieraroche.com/2006/10/02/the-open-door-available-tomorrow-conan-obrien-tonight/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Promocijska turneja za album ''The Open Door'' se je začela 5. oktobra 2006 v [[Toronto|Torontu]] in se nadaljevala v več krajih po Kanadi ZDA in Evropi. Ta prva turneja se je nadaljevala 5. januarja 2007 in je vključevala postanke v Kanadi (kjer se jim je pridružila skupina Stone Sour), na Japonskem in v Avstraliji (kjer se jim je pridružila skupina Shihad), nato pa so se vrnili v ZDA za drugo turnejo te pomladi (pridružili sta se jim skupini Chevelle in Finger Eleven).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescence.com/tour.asp|title=Official 2007 tour information|date=23. 7. 2008|accessdate=24. 8. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080723123412/http://evanescence.com/tour.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescencetheopendoor.com/tour.htm|title=Complete tour dates|date=17. 6. 2008|accessdate=24. 8. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617005535/http://evanescencetheopendoor.com/tour.htm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V okviru te turneje je skupina Evanescence 15. aprila 2007 nastopila na argentinskem festivalu Quilmes Rock 07, kjer so igrale tudi skupine [[Aerosmith]], [[Velvet Revolver]] in druge lokalne skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vuenosairez.com/evento.php?idEvento=24370&amp;fechaEvento=2454203|title=Quilmes Rock 2007|date=4. 3. 2007|accessdate=24. 8. 2018|website=Vuenos Aires|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20070304160725/http://www.vuenosairez.com/evento.php?idEvento=24370&amp;fechaEvento=2454203|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Obenem so se pridružili skupini Korn in drugim na turneji Family Values Tour 2007.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1555661/korn-evanescence-hellyeah-top-family-values-tour-bill/|title=KORN, EVANESCENCE, HELLYEAH TOP FAMILY VALUES TOUR BILL|date=26. 3. 2007|accessdate=20. 11. 2017|website=MTV|publisher=|last=Moss|first=Corey|archive-date=2017-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708064433/http://www.mtv.com/news/1555661/korn-evanescence-hellyeah-top-family-values-tour-bill/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescence.com/news.asp|title=Family Values Tour Coming To A City Near You! – Evanescence News|date=20. 8. 2008|accessdate=24. 8. 2018|website=Wind-up Records|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20070906104939/http://evanescence.com/news.asp|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Evanescence so evropsko turnejo zaključili 26. junija 2007 na razprodanem koncertu v Amphiju v Ra'anani v Izraelu, celotno promocijsko turnejo pa 9. decembra 2007.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3418294,00.html|title=Evanescence rocks the park|date=27. 6. 2007|accessdate=20. 11. 2017|website=Y Net News|publisher=|last=Saba|first=Rula}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evthreads.com/showpost.php?p=531972&amp;postcount=1|title=Closing the Open Door|date=3. 4. 2012|accessdate=20. 11. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=Lee|first=Amy|archive-date=2012-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120403034303/http://www.evthreads.com/showpost.php?p=531972&amp;postcount=1|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

4. maja 2007 je John LeCompt sporočil, da je bil odpuščen iz skupine, obenem pa se je bobnar Rocky Gray odločil za prenehanje sodelovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/entertainment/ci_5820737|title=Rock act Evanescence|date=1. 8. 2008|accessdate=20. 11. 2017|website=Wayback Machine|publisher=|last=Gittelson|first=Gerry|archive-date=2008-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20080801193046/http://www.dailynews.com/entertainment/ci_5820737|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Oba bi se naj pridružila nekdanjemu članu Moodyju, s katerim naj bi oblikovala zasedbo We Are the Fallen. Založba Wind-up je 17. maja istega leta izdala sporočilo za javnost, da ju bosta zamenjala dva člana skupine Dark New Day, bobnar Will Hunt in kitarist Troy McLawhorn.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescence-new-lineup-announced/|title=EVANESCENCE: New Lineup Announced|date=17. 5. 2007|accessdate=20. 11. 2017|website=Blabber Mouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Prvotni načrt je bil, da bi Hunt in McLawhorn igrala z Evanescence do konca turneje Family Values Tour 2007, vendar sta ostala v skupini tudi za dokončanje promocijske turneje za album ''The Open Door''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/korn-evanescence-backing-musicians-vow-to-carry-on-with-dark-new-day/|title=KORN, EVANESCENCE Backing Musicians Vow To Carry On With DARK NEW DAY|date=19. 5. 2007|accessdate=20. 11. 2017|website=Blabber Mouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== 2009–2014: ''Evanescence'' in prekinitev ===
[[File:Tim McCord of Evanescence @ Maquinária Festival.jpg|thumb|Evanescence med nastopom na festivalu Maquinaria v Sao Paulu v Braziliji 8. novembra 2009.]]
Po krajši prekinitvi je Amy Lee v novici na spletni strani Evanescence junija 2009 objavila, da je bila skupina v procesu ustvarjanja novih skladb za nov album, ki bi naj izšel leta 2010. Zapisala je, da bo ta glasba evolucija prejšnjih del in bo boljša, močnejša in zanimivejša.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evanescence.com/news.asp|title=Will the real Slim Shady please stand up?|date=19. 6. 2009|accessdate=22. 1. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=Hartzler|first=Amy|archive-date=2009-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090624230734/http://www.evanescence.com/news.asp|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; 4. novembra 2009 so v Manhattan centru Grand Ballroom v [[New York|New Yorku]] izvedli »tajni šov«, za katerega so vstopnice pošle v petih minutah. Šlo je za ogrevanje pred glavnim nastopom 4 dni pozneje na festivalu Maquinária v [[São Paulo|Sao Paulu]] v Braziliji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/news/evanescence-return-to-the-stage-at-secret-new-york-gig-20091105|title=Evanescence Return to the Stage at &quot;Secret&quot; New York Gig|date=5. 11. 2009|accessdate=22. 1. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Harris|first=Chris|archive-date=2011-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111011004753/http://www.rollingstone.com/music/news/evanescence-return-to-the-stage-at-secret-new-york-gig-20091105|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescence-returns-to-live-stage-taps-finger-eleven-guitarist/|title=EVANESCENCE Returns To Live Stage, Taps FINGER ELEVEN Guitarist|date=5. 11. 2009|accessdate=22. 1. 2018|website=Blabber Mouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://noisecreep.com/evanescence-studio-new-album/|title=Evanescence Return to Studio for New Album|date=2. 3. 2010|accessdate=22. 1. 2018|website=Noisecreep|publisher=|last=Harris|first=Chris}}&lt;/ref&gt;

S snemanjem novih skladb so pričeli 22. februarja 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.metalunderground.com/news/details.cfm?newsid=53310|title=Black Label Society Reveals New Drummer Will Hunt|date=23. 2. 2010|accessdate=22. 1. 2018|website=Metal Underground|publisher=|last=H.|first=Ollie}}&lt;/ref&gt; V skupino se je vrnil bobnar Will Hunt, vendar ne kot stalni član.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.spin.com/2010/03/exclusive-amy-lee-new-evanescence-album/|title=Amy Lee on the New Evanescence Album|date=5. 3. 2010|accessdate=22. 1. 2018|website=Spin|publisher=|last=Goodman|first=William|archive-date=2010-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307164453/https://www.spin.com/2010/03/exclusive-amy-lee-new-evanescence-album/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pri aranžmajih skladb jim je pomagal David Campbell, ki je z njimi soustvarjal tudi album ''The Open Door''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/news/evanescence-go-electro-as-lee-has-fun-with-music-on-next-lp-20100302|title=Evanescence Go Electro As Lee Has &quot;Fun With Music&quot; on Next LP|date=2. 3. 2010|accessdate=22. 1. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Weingarten|first=Christopher R.|archive-date=2012-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120108083326/http://www.rollingstone.com/music/news/evanescence-go-electro-as-lee-has-fun-with-music-on-next-lp-20100302|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot producent je bil sprva predviden Steve Lillywhite,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spinner.com/2010/02/24/steve-lillywhite-keen-to-replace-cowell-on-american-idol/|title=Steve Lillywhite Keen To Replace Cowell On 'American Idol'|date=24. 2. 2010|accessdate=22. 1. 2018|website=Spinner|publisher=|last=Smith|first=Barnaby|archive-date=2013-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130704184019/http://www.spinner.com/2010/02/24/steve-lillywhite-keen-to-replace-cowell-on-american-idol/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; vendar ga je pozneje nadomestil Nick Raskulinecz, saj po besedah Amy Lee Lillywhite ni bil primeren za to nalogo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.spin.com/2011/04/amy-lee-talks-evanescences-comeback-lp/|title=Amy Lee Talks Evanescence’s Comeback LP|date=13. 4. 2011|accessdate=22. 1. 2018|website=Spin|publisher=|last=Goodman|first=William|archive-date=2011-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810030629/https://www.spin.com/2011/04/amy-lee-talks-evanescences-comeback-lp/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ko so začeli s snemanjem novega albuma, so njegovo izdajo predvideli za avgust ali september 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.artistdirect.com/entertainment-news/article/evanescence-is-back/6511485|title=Evanescence is Back|date=26. 2. 2010|accessdate=3. 2. 2018|website=Artist Direct|publisher=|last=Florino|first=Rick|archive-date=2010-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20100301102010/http://www.artistdirect.com/entertainment-news/article/evanescence-is-back/6511485|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar je Leejeva 21. junija istega leta na EvThreads.com sporočila, da so člani začasno zapustili studio, da bi lahko še naprej delali na albumu in našli pravi ustvarjalni prostor. Prav tako je izjavila, da je založba Wind-up Records zašla v težave, kar naj bi dodatno oviralo izdajo novega albuma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evthreads.com/showpost.php?p=1388511&amp;postcount=1|title=What's up|date=21. 6. 2010|accessdate=3. 2. 2018|website=EvThreads.com|publisher=|last=Lee|first=Amy|archive-date=2012-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120106183054/http://evthreads.com/showpost.php?p=1388511&amp;postcount=1|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/new-evanescence-album-delayed/|title=New EVANESCENCE Album Delayed?|date=7. 7. 2010|accessdate=3. 2. 2018|website=Blabber Mouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; V studio so se vrnili šele v začetku aprila 2011 s producentom Nickom Raskulineczom, ki je produciral glasbo tudi za skupini [[Alice in Chains]] in [[Foo Fighters]].&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://d1hy8grd0ezprp.cloudfront.net/evanescence/newalbum.pdf|title=EVANESCENCE HEADING INTO THE STUDIO FOR NEW ALBUM|date=4. 4. 2011|accessdate=3. 2. 2018|website=Wind-up|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/updated-ex-seether-guitarist-has-not-rejoined-evanescence/|title=Updated: EX-SEETHER Guitarist Has NOT Rejoined EVANESCENCE|date=11. 4. 2011|accessdate=3. 2. 2018|website=Blabber Mouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Izid albuma so tokrat napovedali za konec leta 2011.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Pojavila so se poročanja, da naj bi Troy McLawhorn zapustil post-grunge skupino [[Seether]] in se vrnil v Evanescence kot primarni kitarist, vendar je menedžer slednjih to zanikal.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

12. junija 2011 je Amy Lee na svojem profilu na Twitterju sporočila, da se je McLawhorn vrnil v zasedbo in da bo album izšel 4. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AmyLeeEV/status/80078426375073792|title=Amy Lee on Twitter|date=12. 6. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=Twitter|publisher=|last=Lee|first=Amy}}&lt;/ref&gt; Skoraj mesec dni pozneje, 11. julija 2011, so na MTV News poročali, da je bil datum izdaje albuma prestavljen za en teden, torej na 11. oktober, in da bo prvi singel z albuma skladba ''What You Want''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1667020/evanescence-what-you-want/|title=EVANESCENCE'S 'WHAT YOU WANT': HEAR A PREVIEW!|date=8. 7. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=MTV|publisher=|last=Montgomery|first=James|archive-date=2018-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180406091624/http://www.mtv.com/news/1667020/evanescence-what-you-want/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupina je album posnela v studiu Blackbird v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/news/470555/amy-lee-new-evanescence-album-is-much-more-of-a-band-collaboration|title=Amy Lee: New Evanescence Album Is 'Much More of a Band Collaboration'|date=20. 6. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=Billboard|publisher=|last=Titus|first=Christa}}&lt;/ref&gt; V intervjuju za Kerrang! je Leejeva razkrila, da bo naslov novega albuma ''Evanescence''.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=|title=We're Breaking All the Rules!|last=|first=|date=25. 6. 2011|journal=Kerrang!|accessdate=21. 2. 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1666350/evanescence-new-album/|title=EVANESCENCE RETURN WITH 'DARK, BEAUTIFUL' SELF-TITLED ALBUM|date=23. 6. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=MTV|publisher=|last=Montgomery|first=James|archive-date=2017-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20171122231248/http://www.mtv.com/news/1666350/evanescence-new-album/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Odločitev je obrazložila s svojo ljubeznijo do skupine in skladbami, ki se razlikujejo od tistih na prejšnjih albumih.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Teme, s katerimi so se ukvarjale pesmi, so bile ocean,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; prizadevanje za svobodo in zaljubljenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1666473/evanescence-new-album/|title=EVANESCENCE'S NEW ALBUM 'ALL OVER THE PLACE,' AMY LEE SAYS|date=27. 6. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=MTV|publisher=|last=Montgomery|first=James|archive-date=2018-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811164633/http://www.mtv.com/news/1666473/evanescence-new-album/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Skupina je novo turnejo začela 17. avgusta 2011 v avditoriju War Memorial v Nashvillu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1668171/evanescence-tour-us-europe/|title=EVANESCENCE'S AMY LEE REVEALS TOUR PLANS|date=29. 7. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=MTV|publisher=|last=Montgomery|first=James|archive-date=2018-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811163531/http://www.mtv.com/news/1668171/evanescence-tour-us-europe/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tri dni pozneje so igrali še na rock festivalu Rock on the Range v Winnipegu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtsrockontherange.ca/|title=Evanescence|date=13. 6. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=MTS Rock on the Range|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110613111629/http://www.mtsrockontherange.ca/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; 2. oktobra so se pojavili na festivalu Rock in Rio skupaj s skupinama [[Guns N' Roses]] in [[System of a Down]] ter brazilskimi umetniki, kot so [[Pitty]] in [[Detonautas Roque Clube]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockinrio.com.br/pt/evanescence-e-a-ultima-banda-confirmada/|title=EVANESCENCE É A ÚLTIMA BANDA CONFIRMADA|date=10. 5. 2011|accessdate=21. 2. 2018|website=Rock in Rio|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807051419/http://www.rockinrio.com.br/pt/evanescence-e-a-ultima-banda-confirmada/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Po seriji nastopov v Severni Ameriki so Evanescence novembra odpotovali v Evropo na razprodano turnejo po Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji. Tam sta se jim pridružili skupini [[The Pretty Reckless]] in avstralska zasedba ME. 11. decembra so nastopili na koncertu ob podelitvi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]], kjer so odigrali skladbi ''Lost in Paradise'' in ''Bring Me to Life''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.revolvermag.com/news/video-evanescence-perform-at-nobel-peace-prize-concert.html|title=Video: Evanescence Perform at Nobel Peace Prize Concert|date=12. 12. 2011|accessdate=30. 8. 2018|website=Revolver|publisher=|last=Le Miere|first=Jason}}&lt;/ref&gt; Nato so se vrnili na severnoameriško turnejo. Februarja 2012 so gostovali na Japonskem s skupino [[Dazzle Vision]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://gekirock.com/news/2012/02/evanescence_dazzle_vision.php|title=EVANESCENCE 東京・名古屋公演にDazzle Visionの出演が決定！|date=3. 2. 2012|accessdate=21. 2. 2018|website=Gekirock|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.timeout.com/tokyo/music/evanescence|title=Evanescence|date=|accessdate=21. 2. 2018|website=Timeout|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; nato pa v istem mesecu obiskali še nekaj drugih držav jugovzhodne Azije. Marca so igrali po Avstraliji in Novo Zelandiji, kjer jim je družbo delala zasedba [[Blaqk Audio]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bombshellzine.com/blog/2012/01/blaqk-audio-set-to-tour-australia/|title=Blaqk Audio set to tour Australia|date=29. 1. 2012|accessdate=21. 2. 2018|website=Bomb Shell Zine|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120404131341/http://www.bombshellzine.com/blog/2012/01/blaqk-audio-set-to-tour-australia/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.news.com.au/entertainment/music/amy-lee-brings-life-back-to-evanescence/news-story/995725bc486d52450a921ae9a13cf755|title=Amy Lee brings life back to Evanescence|date=22. 3. 2012|accessdate=21. 2. 2018|website=News|publisher=|last=Purdie|first=Ross}}&lt;/ref&gt; Med aprilom in julijem 2012 so ponovno gostovali po Evropi in Severni Ameriki, opravili pa so tudi dodatne postanke v Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Evanescence so prekinili svojo turnejo, da so se lahko pridružili skupinam [[Halestorm]], [[Cavo]], [[New Medicine]] in [[Chevelle]] na njihovi turneji Carnival of Madness. Ta se je začela 31. julija 2012 v Springfieldu v Illinoisu in trajala do 2. septembra 2012, ko se je zaključila v Buffalu v New Yorku. Svojo turnejo je skupina nadaljevala oktobra 2012 s postanki v Južni Ameriki, Kostariki in Panami. Za konec so se ustavili v Angliji, kjer se je s koncertom 9. novembra 2012 v londonski Wembley Areni turneja tudi zaključila. Amy Lee je povedala, da po koncu turneje načrtujejo daljši odmor: »Po koncu takšne velike turneje si morate spraviti glavo v red. Mislim, da bomo po koncu za nekaj časa odšli na odmor in premislili o vsem skupaj.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/amy-lee-says-evanescence-will-take-extended-break-after-current-tour/|title=AMY LEE SAYS EVANESCENCE WILL TAKE EXTENDED BREAK AFTER CURRENT TOUR|date=19. 9. 2012|accessdate=1. 4. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Bowar|first=Chad}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2013 je založba Wind-up Records prodala del svojih strank, vključno z Evanescence, z njihovimi glavnimi posnetki podjetju Bicycle Music Company. Nadalje bi jih naj tako tržilo združeno podjetje Concord Bicycle Music.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/record-labels/5777964/bicycle-music-acquires-wind-up-records-back-catalog-cuts|title=Bicycle Music Acquires Wind-Up Records' Back Catalog, Cuts Deal with Concord Music Group (Exclusive)|date=31. 10. 2013|accessdate=3. 4. 2018|website=Billboardbiz|publisher=|last=Christman|first=Ed}}&lt;/ref&gt; 3. januarja 2014 je bila napovedana tožba Amy Lee zoper nekdanjo založbo Wind-up Records v višini 1,5 milijona dolarjev zaradi neplačanih licenčnin, ki naj bi jih založba dolgovala skupini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/evanescence-amy-lee-reportedly-suing-record-label/|title=EVANESCENCE SINGER AMY LEE REPORTEDLY SUING RECORD LABEL FOR MORE THAN $1 MILLION|date=3. 1. 2014|accessdate=3. 4. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Hartmann|first=Graham}}&lt;/ref&gt; Marca 2014 je preko svojega Twitter računa sporočila, da je bila pri založbi zabeležena tudi kot samostojna umetnica, ne le članica skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/evanescence-amy-first-time-13-years-free-independent-artist/|title=EVANESCENCE’S AMY LEE: ‘FOR THE FIRST TIME IN 13 YEARS, I AM A FREE AND INDEPENDENT ARTIST’|date=20. 3. 2014|accessdate=3. 4. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Hartmann|first=Graham}}&lt;/ref&gt;

=== 2015–sedanjost: Vrnitev in ''Synthesis'' ===
27. aprila 2015 je prišla napoved, da bo skupina 21. novembra istega leta nastopila nastopila kot drugi nastopajoči na japonskem Ozzfestu, kar bi bil prvi nastop v živo po prekinitvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://natalie.mu/music/news/145521|title=「Ozzfest」にEvanescence追加、サバスに変わってオジー＆フレンズ|date=27. 4. 2015|accessdate=15. 5. 2018|website=Natalie|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Pred tem so opravili nastope po ZDA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://evanescence.com/tour/|title=Shows|date=10. 8. 2015|accessdate=4. 9. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150810163921/http://evanescence.com/tour/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; 7. avgusta je Amy Lee sporočila, da jih je zapustil dolgoletni kitarist Terry Balsamo. Njegovo mesto je zapolnil nemški pevec in kitarist Jen Majura, ki je pred tem igral v folk metal skupini [[Equilibrium]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/evanescence-guitarist-terry-balsamo-exits-jen-majura-joins/|title=EVANESCENCE GUITARIST TERRY BALSAMO EXITS, JEN MAJURA JOINS BAND|date=9. 8. 2015|accessdate=15. 5. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Childers|first=Chad}}&lt;/ref&gt; Leejeva je v intervjuju oktobra 2015 povedala, da bo skupina nadaljevala s turnejo leta 2016, vendar se je sama pri snemanju novih skladb bolj osredotočila na snemanje solo albuma, ne na novi album Evanescence.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-features/amy-lee-talks-evanescence-reunion-new-music-plans-31576/|title=Amy Lee Talks Evanescence Reunion, New Music Plans|date=30. 10. 2015|accessdate=4. 9. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Spanos|first=Brittany}}&lt;/ref&gt; Konec leta 2016 je skupina opravila turnejo po izbranih mestih v ZDA,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-fall-2016-u-s-tour/|title=Evanescence Book Late Fall 2016 U.S. Tour|date=22. 8. 2016|accessdate=4. 9. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Childers|first=Chad}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; kjer je kot predskupina nastopala skupina [[Veridia]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.indievisionmusic.com/news/veridia-announced-as-support-for-evanescence-tour/|title=Veridia Announced as Support for Evanescence Tour|date=22. 10. 2016|accessdate=4. 9. 2018|website=Indie Vision Music|publisher=|last=J.|first=Brandon}}&lt;/ref&gt;

13. septembra 2016 je Evanescence najavila izid posebne zbirke ''The Ultimate Collection'', na katero so vključili vse njihove dotedanje albume (vključno z ''Origin'') in novo različico pesmi ''Even in Death'', ki se je prvič pojavila na albumu ''Origin''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evanescence.com/news/new-special-vinyl-evanescence-boxset/|title=NEW SPECIAL VINYL EVANESCENCE BOXSET!|date=13. 9. 2016|accessdate=15. 5. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160927000631/http://www.evanescence.com/news/new-special-vinyl-evanescence-boxset/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evanescence.com/ultimate-collection-evanescence/|title=Ultimate Collection Evanescence|date=15. 8. 2017|accessdate=15. 5. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502093438/http://www.evanescence.com/ultimate-collection-evanescence/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Zbirka je izšla 9. decembra 2016.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-the-ultimate-collection-vinyl-box-set-december/|title=Evanescence to Release 'The Ultimate Collection' Vinyl Box Set in December|date=11. 10. 2016|accessdate=4. 9. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Bowar|first=Chad|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153820/http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-the-ultimate-collection-vinyl-box-set-december/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V intervjuju za Loudwire je Leejeva povedala, da bo skupina nadaljevala z delom, med drugim so nameravali na novo posneti še nekaj skladb iz obdobja pred prvim studijskim albumom ''Fallen''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/amy-lee-evanescence-future/|title=Amy Lee: 'There Is Evanescence in the Future'|date=3. 10. 2016|accessdate=4. 9. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Hartmann|first=Graham|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904153739/http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/amy-lee-evanescence-future/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 18. februarja 2017 je bil kompilacijski album ''Lost Whispers'' izdan na voljo za prenos na straneh [[Spotify]], [[iTunes]] in Anghami. Vseboval je prenovljeno skladbo ''Even in Death'', prej izdane skladbe na B-straneh, štiri bonus skladbe in novo pesem ''Lost Whispers''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://open.spotify.com/album/55VNOaV0zcQqGSrjOBHKVG|title=Lost Whispers|date=|accessdate=4. 9. 2018|website=Spotify|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/lost-whispers/id1203520468|title=Lost Whispers|date=|accessdate=4. 9. 2018|website=Apple iTunes|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://play.anghami.com/album/2216761|title=Lost Whispers|date=|accessdate=4. 9. 2018|website=Anghami|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170219130928/https://play.anghami.com/album/2216761|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

20. marca 2017 je Amy Lee v intervjuju za AOL Build spregovorila o svojem solo singlu ''Speak to Me'', nekaj pa je povedala tudi o novem albumu skupine Evanescence. Dejala je, da delajo na nečem novem, ki ni le preprosto naslednji album skupine, ampak bo predstavljal tudi stilsko spremembo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kyUoOKYpmXM&amp;t=10m55s|title=Amy Lee Discusses Her Single, &quot;Speak To Me&quot;|date=20. 3. 2017|accessdate=15. 5. 2018|website=Youtube|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Tri dni pozneje je v intervjuju za Metal Hammer povedala, da bo ta album nekaj posebnega, nekaj kompleksnega in nekaj novega za vse. Izid je bil napovedan za drugi del leta 2017.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.loudersound.com/news/evanescences-amy-lee-hints-at-unique-new-project|title=Evanescence’s Amy Lee hints at “unique” new project|date=23. 3. 2017|accessdate=15. 5. 2018|website=Louder|publisher=|last=Munro|first=Scott}}&lt;/ref&gt;

V objavi na [[Facebook|Facebooku]] je Amy Lee razkrila, da se bo nov album imenoval ''Synthesis''. Zapisala je, da so skladbe posnete v veliko različnimi inštrumenti, ki jih sicer najdemo v [[Orkester|orkestru]]. Obenem je objavila, da se je za nov projekt vrnil David Campbell, ki je z njimi sodeloval tudi pri vseh prejšnjih albumih. O albumu je Leejeva napisala, da bo šlo za srečanje orkestra in elektronike ter da bo skupina na novo posnela izbrane starejše skladbe, kjer bo odstranila rock kitare in bobne ter jih posnela v klasični obliki. Album bi naj vseboval tudi dve novi izvirni skladbi, v eni z naslovom ''Hi-Lo'' bi naj glavna vloga pripadla [[Lindsey Stirling]]. Prvo snemanje za ''Synthesis'' je potekalo 23. maja 2017. Posnet je bil remake skladbe ''Bring Me to Life'', ki je kot single izšel 18. avgusta istega leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://open.spotify.com/track/7h7BiKY7rhS6X8TDPUWGCg?si=PAfckCU8|title=Bring Me To Life (Synthesis)|date=|accessdate=8. 7. 2018|website=Spotify|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Evanescence/posts/10154361100346786:0|title=First day recording|date=24. 5. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Facebook|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Tri dni pred izidom te pesmi je bilo objavljeno, da je snemanje albuma v zaključni fazi. Evanescence so se konec leta 2017 podali na promocijsko turnejo s celotnim orkestrom. Vstopnice so dali v prodajo 18. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Evanescence/videos/10154613783856786/|title=Synthesis album and tour!|date=14. 8. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Facebook|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/columns/rock/7792184/evanescence-announce-new-album-synthesis-video|title=Evanescence to Blend Orchestration With Electronica on New Album 'Synthesis'|date=10. 5. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=Stutz|first=Colin}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/amy-lee-evanescence-synthesis-album-orchestral-tour/|title=Amy Lee Evanescence Synthesis Album Orchestral Tour|date=10. 5. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=Childers|first=Chad|archive-date=2018-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708162539/http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/amy-lee-evanescence-synthesis-album-orchestral-tour/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupina je kasneje gostovala po ZDA, Avstraliji in Evropi. Vsaka kupljena vstopnica je omogočala dostop do digitalne kopije albuma ob njegovem izidu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evanescence.com/news/new-album-synthesis-fall-synthesis-live-tour/|title=NEW ALBUM SYNTHESIS OUT THIS FALL AND SYNTHESIS LIVE TOUR!|date=14. 8. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Evanescence|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170814220947/http://www.evanescence.com/news/new-album-synthesis-fall-synthesis-live-tour/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Evanescence/posts/10154614070831786|title=We're excited to announce|date=14. 8. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Facebook|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 14. septembra 2017 je bil uradno izdan singel ''Imperfection''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.altpress.com/news/evanescence_electronic_single_imperfection_stream/|title=EVANESCENCE RELEASE ELECTRONIC-INFUSED SINGLE, “IMPERFECTION”|date=15. 9. 2017|accessdate=8. 7. 2018|website=Altpress|publisher=|last=Toney|first=Jordan}}&lt;/ref&gt;

Marca 2018 je skupina napovedala, da se jim bo na drugem delu severnoameriške turneje pridružila tudi Lindsey Stirling.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/columns/rock/8235733/evanescence-lindsey-stirling-summer-tour-orchestra|title=Evanescence &amp; Lindsey Stirling Launching Joint Summer Tour With Full Orchestra|date=7. 3. 2018|accessdate=8. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=Kaufman|first=Gil}}&lt;/ref&gt; Med delom za turnejo je julija 2018 Amy Lee na radiu WRIF sporočila, da bo skupina začela z delom na naslednjem studijskem albumu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescences-amy-lee-the-plan-is-for-us-to-work-on-a-new-album-next/|title=EVANESCENCE's AMY LEE: 'The Plan Is For Us To Work On A New Album Next'|date=11. 7. 2018|accessdate=4. 9. 2018|website=Blabbermouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== V drugih medijih ==
Amy Lee je trdila, da je napisala skladbo za film ''[[Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara]]'' iz leta 2005, vendar naj bi bila ta zavrnjena zaradi temačnega zvoka. Pesem je nato postala le »... dodatna odlična stvar [za album ''The Open Door''].«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evboard.com/780922-post1.html|title=A Bunch Of Stuff!!!|date=12. 2. 2005|accessdate=21. 2. 2018|website=Evboard|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315162627/http://www.evboard.com/780922-post1.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Druga skladba, ki naj bi nastala za omenjeni film, je bila ''Lacrymosa'', za katero je navdih črpala iz [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartove]] glasbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.evanescencewebsite.com/Articles.php|title=The Essence of Evanescence|date=21. 4. 2008|accessdate=21. 2. 2018|website=Metal Edge|publisher=|last=Reesman|first=Bryan|archive-date=2008-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20080421175735/http://www.evanescencewebsite.com/Articles.php|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Ustvarjalci filma so njene navedbe zavrnili in izjavili, da so te informacije popolnoma nove za njih in da glasba skupine Evanescence ni bila načrtovana za vključitev v glasbeno podlago filma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nzherald.co.nz/|title=Wardrobe closed to Evanescence singer|date=27. 11. 2007|accessdate=12. 9. 2018|website=New Zealand Herald|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 so Evanescence izdali skladbo ''Together Again'' za digitalni prenos. Ustvarjena bi naj bila za album ''The Open Door'', vendar so jo pozneje odstranili s seznama skladb. Objavili so jo za pomoč fundaciji [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] pri prizadevanjih za odpravo posledic [[Potres na Haitiju (2010)|potresa na Haitiju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.unfoundation.org/press-center/press-releases/2010/evanescence-teams-up-with-united-nations-foundation.html|title=EVANESCENCE TEAMS UP WITH THE UNITED NATIONS FOUNDATION TO RAISE MONEY FOR VICTIMS OF THE EARTHQUAKE IN HAITI|date=|accessdate=21. 2. 2018|website=United Nations Foundation|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208182033/http://www.unfoundation.org/press-center/press-releases/2010/evanescence-teams-up-with-united-nations-foundation.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Kasneje so skladbo uradno izdali za digitalni prenos 23. februarja 2010.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/together-again-single/945137442|title=Together Again - Single|date=|accessdate=21. 2. 2018|website=iTunes|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeni slog in vplivi ==
{{Listen
 |filename = Evanescence - My Immortal.ogg
 |title = Evanescence - ''My Immortal''
 |description = Delček skladbe ''My Immortal'' skupine Evanescence z albuma ''Fallen''.
}}
Kritiki si niso enotni pri uvrščanju Evanescence med rock ali metal skupine, vendar jih večina označuje kot neko obliko gotske skupine. Publikacije, kot so ''[[The New York Times]]'', ''Rough Guides'' in ''[[Rolling Stone]]'', jih uvrščajo med gotske metal skupine,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/02/08/style/a-night-out-with-amy-lee-the-goth-candidate.html|title=A NIGHT OUT WITH: Amy Lee; The Goth Candidate|date=8. 2. 2004|accessdate=14. 7. 2018|website=The New York Times|publisher=|last=Chaplin|first=Julia}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-album-reviews/the-open-door-193721/|title=The Open Door|date=5. 10. 2006|accessdate=14. 7. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Sheffield|first=Rob}}&lt;/ref&gt; medtem ko jih drugi, kot so ''IGN'', ''Spin'' in ''NME'', uvrščajo med gotske rock skupine.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://uk.music.ign.com/articles/737/737281p1.html|title=Evanescence - The Open Door|date=4. 10. 2006|accessdate=21. 7. 2018|website=IGN|publisher=|last=Thompson|first=Ed|archive-date=2009-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090630102204/http://uk.music.ign.com/articles/737/737281p1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Primerjali so jih z vrsto skupin iz različnih zvrsti, med drugim z [[nu metal]] skupino [[Linkin Park]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-album-reviews/fallen-2-246317/|title=Fallen by Evanescence|date=25. 3. 2003|accessdate=12. 9. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Miller|first=Kirk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.allmusic.com/|title=Fallen – Evanescence|date=|accessdate=12. 9. 2018|website=Allmusic.com|publisher=|last=Loftus|first=Johnny}}&lt;/ref&gt; gotsko metal skupino [[Lacuna Coil]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.popmatters.com/lacuna_coil_karmacode-2495678979.html|title=Lacuna Coil: Karmacode|date=12. 5. 2006|accessdate=12. 9. 2018|website=Pop Matters|publisher=|last=Begrand|first=Adrien}}&lt;/ref&gt; in simfoničnima metal skupinama [[Nightwish]] ter [[Within Temptation]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.popmatters.com/music/reviews/n/nightwish-once.shtml|title=Nightwish: Once / Over the Hills and Far Away|date=24. 1. 2005|accessdate=12. 9. 2018|website=Pop Matters|publisher=|last=Begrand|first=Adrien}}&lt;/ref&gt; David Browne iz Blenderja jih je podrobno opisal kot gotsko krščansko nü metal skupino s pridihom melanholične [[Enya|Enye]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blender.com/guide/reviews.aspx?id=4206|title=Evanescence: The Open Door|date=3. 10. 2006|accessdate=12. 9. 2018|website=Blender|publisher=|last=Browne|first=David|archive-date=2009-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090227030424/http://www.blender.com/guide/reviews.aspx?id=4206|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Adrien Begrand iz spletne revije ''PopMatters'' je zapisal, da so kitarski prijemi Evanescence podobni nu metalu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.popmatters.com/evanescence-fallen-2495899094.html|title=Evanescence: Fallen|date=23. 5. 2003|accessdate=12. 9. 2018|website=Pop Matters|publisher=|last=Begrand|first=Adrien}}&lt;/ref&gt; Adrian Jackson iz skupine [[My Dying Bride]] je izjavil, da je Evanescence podobna njegovi gotski metal skupini, vendar dela v bolj komercialni smeri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.decibelmagazine.com/features_detail.aspx?id=5875|title=My Dying Bride|date=15. 1. 2007|accessdate=12. 9. 2018|website=Decibel Magazine|publisher=|last=Grow|first=Kory|archive-date=2007-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20070115180642/http://www.decibelmagazine.com/features_detail.aspx?id=5875|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Drugi žanri in vplivi, ki se uporabljajo za opis glasbe skupine, so industrijski rock,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ew.com/ew/article/0,,1543081,00.html|title=The Open Door (2006)|date=9. 10. 2006|accessdate=12. 9. 2018|website=EW.com|publisher=|last=Dolan|first=Jon|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606163113/http://www.ew.com/ew/article/0%2C%2C1543081%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=_A4EAAAAMBAJ&amp;pg=PA37&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|title=Reviews: Spotlights|date=7. 10. 2006|accessdate=12. 9. 2018|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; alternativni metal,&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.loudersound.com/features/how-evanescence-came-back-from-the-brink|title=How Evanescence Came Back From The Brink|date=|accessdate=12. 9. 2018|website=Louder|publisher=|last=Rauf|first=Raziq}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Fundamentals of Fourier Transform Infrared Spectroscopy, Second Edition|last=Smith|first=Brian C.|publisher=CRC Press|year=2011|isbn=9781420069303|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; [[hard rock]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/photos/live/466469/evanescence-live-qa-watch-archived-video|title=Evanescence Live Q&amp;A|date=11. 10. 2011|accessdate=12. 9. 2018|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=LCSB&amp;s_site=lcsun-news&amp;f_site=lcsun-news&amp;f_sitename=Las+Cruces+Sun-News+%28NM%29&amp;p_multi=LCSB&amp;p_theme=gannett&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=117FE6C892CFEEE8&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|title=EXTRA: Evanescence rocks Pan Am|date=|accessdate=12. 9. 2018|website=Las Cruces Sun-News|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222101724/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=LCSB&amp;s_site=lcsun-news&amp;f_site=lcsun-news&amp;f_sitename=Las+Cruces+Sun-News+%28NM%29&amp;p_multi=LCSB&amp;p_theme=gannett&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=117FE6C892CFEEE8&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[alternativni rock]],&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; post-grunge&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.allmusic.com/artist/evanescence-mn0000787428/biography|title=Evanescence: Biography|date=|accessdate=12. 9. 2018|website=Allmusic.com|publisher=|last=Erlewine|first=Stephen Thomas}}&lt;/ref&gt; in progresivni metal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/album-evanescence--none-onestar-twostar-threestar-fourstar-fivestar-418823.html|title=Album: Evanescence|date=6. 10. 2006|accessdate=12. 9. 2018|website=Independent|publisher=|last=Gill|first=Andy}}&lt;/ref&gt;

Evanescence so prvotno promovirali v krščanskih trgovinah. Kasneje je skupina pojasnila, da niso želeli biti del krščanskega rocka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://music.yahoo.com/read/news/12047846|title=Evanescence Interview Ignites Christian Music Controversy|date=16. 4. 2003|accessdate=14. 7. 2018|website=Y! MUSIC|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060526111526/http://music.yahoo.com/read/news/12047846|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Terry Hemmings, generalni direktor krščanskega glasbenega distributerja Provident, je dejal, da so jasno razumeli, da se bo album prodajal preko krščanskih glasbenih kanalov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/evanescence-fall-from-grace-237256/|title=Evanescence Fall From Grace|date=15. 4. 2003|accessdate=14. 7. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Kaufman|first=Gil}}&lt;/ref&gt; Številne krščanske prodajalne so začele odstranjevati Evanescence s svojih polic. Aprila 2003 je direktor založbe Wind-up Records izdal sporočilo za javnost in uradno zahteval njihov umik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/news/71514/evanescence-set-pulled-from-christian-distribution|title=Evanescence Set Pulled From Christian Distribution|date=16. 4. 2003|accessdate=21. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=Price|first=Deborah Evans}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je Amy Lee povedala družbi ''Billboard'', da je od vsega začetka nasprotovala oznaki krščanski bend in trdila, da je bila to zamisel Bena Moodyja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.entertainment-news.org/breaking/54828/evanescence-leader-lee-unlocks-door.html|title=Evanescence leader Lee unlocks 'Door' (Reuters)|date=10. 9. 2006|accessdate=21. 7. 2018|website=Entertainment News|publisher=|last=Conniff|first=Tamara|archive-date=2007-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070827083214/http://www.entertainment-news.org/breaking/54828/evanescence-leader-lee-unlocks-door.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Na seznamu glasbenikov, ki so vplivali na njihovo glasbo in so ga oblikovali sami člani skupine, so: [[Pantera]],&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ultimate-guitar.com/interviews/interviews/evanescence_guitarist_filling_ben_moodys_shoes.html|title=Evanescence Guitarist: Filling Ben Moody's Shoes|date=3. 11. 2006|accessdate=19. 9. 2018|website=Ultimate Guitar|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20061116090630/https://www.ultimate-guitar.com/interviews/interviews/evanescence_guitarist_filling_ben_moodys_shoes.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Björk]],&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gurl.com/showoff/spotlight/qa/0%2C%2C656336%2C00.html|title=Interview with Evanescence singer Amy Lee|date=4. 11. 2006|accessdate=19. 9. 2018|website=gURL.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20061104175443/http://www.gurl.com/showoff/spotlight/qa/0%2C%2C656336%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Wolfgang Amadeus Mozart]],&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; [[Danny Elfman]],&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; [[Tori Amos]],&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; [[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://rockonphilly.com/2016/02/nirvana-in-the-afterlife-a-look-at-some-of-the-top-bands-inspired-by-nirvana/|title=Nirvana in the Afterlife: A Look at Some of the Top Bands Inspired by Nirvana|date=18. 2. 2016|accessdate=19. 9. 2018|website=Rock on Philly|publisher=|last=Rosenzweig|first=Leah}}&lt;/ref&gt; [[Portishead]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescences-amy-lee-releases-cover-version-of-portisheads-its-a-fire-audio/|title=Evanescence's Amy Lee Releases Cover Version of Portishead's 'It's A Fire' (Audio)|date=27. 10. 2015|accessdate=19. 9. 2018|website=Blabbermouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nme.com/news/music/evanescence-6-1282118|title=Evanescence: 'Our new album was inspired by MGMT, Portishead'|date=20. 7. 2011|accessdate=19. 9. 2018|website=NME|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [[Nine Inch Nails]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescence-frontwoman-on-lineup-changes-marriage-and-family-values-tour/|title=EVANESCENCE Frontwoman On Lineup Changes, Marriage And FAMILY VALUES Tour|date=20. 7. 2007|accessdate=19. 9. 2018|website=Blabbermouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [[Garbage]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/qa-amy-lee-of-evanescence-188001/|title=Q&amp;A: Amy Lee of Evanescence|date=1. 4. 2004|accessdate=19. 9. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Eliscu|first=Jenny}}&lt;/ref&gt; in [[Plumb]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.christianitytoday.com/music/interviews/2006/plumb-0406.html|title=Pre-Evanescence|date=10. 4. 2006|accessdate=19. 9. 2018|website=Christianity Today|publisher=|last=Farias|first=Andree|archive-date=2006-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20061111000723/http://www.christianitytoday.com/music/interviews/2006/plumb-0406.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Trenutna zasedba ===
* [[Amy Lee]] – glavni vokal, klaviature, klavir, harfa (1995–sedanjost)
* Tim McCord – bas kitara (2006–sedanjost)
* Will Hunt – bobni (2010–sedanjost, član za nastope v živo 2007–2010)
* Troy McLawhorn – vodilna kitara (2015–danes), ritem kitara (2011–2015, član za nastope v živo 2007–2010)
* Jen Majura – ritem kitara, spremljevalni vokal (2015–sedanjost)

=== Nekdanji člani zasedbe ===
* Ben Moody – vodilna kitara, ritem kitara, bas kitara, bobni (1995–2003)
* David Hodges – klaviature, klavir, bobni, spremljevalni vokal (1999–2002)
* Will Boyd – bas kitara (2003–2006)
* Rocky Gray – bobni, tolkala (2003–2007, član za nastope v živo 2002–2003)
* John LeCompt – ritem kitara, spremljevalni vokal (2003–2007, član za izvajanje v živo 2002–2003)
* Terry Balsamo – vodilna kitara (2003–2015)

=== Sodelujoči za snemanje albumov ===

*Francesco DiCosmo – bas kitara (2002, za snemanje albuma ''Fallen'')
* Josh Freese – bobni, tolkala (2002, za snemanje albuma ''Fallen'')

=== Sodelujoči glasbeniki ===

* Dave Eggar – čelo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-features/evanescences-amy-lee-on-her-wild-irish-dance-infused-sci-fi-soundtrack-64727/|title=Evanescence’s Amy Lee on Her Wild Irish-Dance-Infused Sci-Fi Soundtrack|date=5. 11. 2015|accessdate=19. 9. 2018|website=Rolling Stone|publisher=|last=Spanos|first=Brittany}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
*''Origin'' (2000) – demo album
*''Fallen'' (2003) – studijski album
*''Anywhere, but Home'' (2004) – live album
*''The Open Door'' (2006) – studijski album
*''Evanescence'' (2011) – studijski album
*''Lost Whispers'' (2017) – kompilacijski album
*''Synthesis'' (2017)
*''The Bitter Truth'' (2021)

== Nagrade in nominacije ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
!Leto
!Nagrada
!Kategorija
!Nominirano delo
!Rezultat
|-
|rowspan=&quot;4&quot;|2003
|[[Nagrada Kerrang!]]
|Najboljši mednarodni novinec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/cbbcnews/hi/music/newsid_3172000/3172161.stm|title=Kerrang! 2003 awards winners|date=21. 8. 2003|accessdate=23. 7. 2018|website=BBC|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{won}}
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|[[MTV nagrade]]
|Najboljša pesem&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tourdates.co.uk/news/2984-mtv-european-award-nominees-timberlake-white-stripes-lead-the-pack|title=MTV European Award Nominees: Timberlake, White Stripes Lead The Pack|date=29. 7. 2012|accessdate=23. 7. 2018|website=Tourdates|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120729125549/http://www.tourdates.co.uk/news/2984-mtv-european-award-nominees-timberlake-white-stripes-lead-the-pack|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
|&quot;Bring Me to Life&quot;
|{{nom}}
|-
|Najboljša skupina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|Najboljši novinec&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|2003
|[[Los Premios MTV Latinoamérica]]
|Najboljši mednarodni rock izvajalec
|Evanescence&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eluniverso.com/2003/10/23/0001/259/B2DD2B83C2F541C0A950910E159B8EA9.html|title=Premios MTV, lo mejor de la música latina|date=23. 10. 2003|accessdate=23. 7. 2018|website=El Universo|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|{{nom}}
|-
|rowspan=&quot;6&quot;|2004
|[[World Music Award]]
|Najboljši rock izvajalec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/articles/news/66474/usher-outkast-rule-world-music-awards|title=Usher, OutKast Rule World Music Awards|date=16. 9. 2004|accessdate=23. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{won}}
|-
|rowspan=&quot;5&quot;|[[Grammy]]
|Najboljši novi izvajalec&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{won}}
|-
|Album leta&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;|''Fallen''
|{{nom}}
|-
|Najboljši rock album&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|{{nom}}
|-
|Najboljša hard rock izvedba&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|rowspan=&quot;2&quot;|&quot;Bring Me to Life&quot;
|{{won}}
|-
|Najboljša rock skladba&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|{{nom}}
|-
|2004
|[[Los Premios MTV Latinoamérica]]
|Najboljši mednarodni rock izvajalec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eluniverso.com/2004/09/07/0001/259/E37174D3D9554E2BA3E6360D0781AEDB.html|title=México domina las candidaturas de premios MTV Latinoamérica|date=7. 9. 2004|accessdate=23. 7. 2018|website=El Universo|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|2005
|[[Grammy]]
|Najboljša pop izvedba dua ali skupine z vokali&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2005/grammys.htm|title=47th Grammy Awards - 2005|date=13. 2. 2005|accessdate=23. 7. 2018|website=Rock On The Net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|&quot;My Immortal&quot;
|{{nom}}
|-
|2006
|[[MTV nagrade]]
|Najboljši rock&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nme.com/news/music/justin-timberlake-128-1354258|title=Nominations for MTV Europe Music Awards announced|date=19. 9. 2006|accessdate=23. 7. 2018|website=NME|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|rowspan=&quot;3&quot;|2007
|[[Avstralske MTV nagrade]]
|Album leta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/evanescence-honored-for-best-album-at-mtv-australia-video-music-awards/|title=EVANESCENCE Honored For 'Best Album' At 'MTV Australia Video Music Awards'|date=29. 4. 2007|accessdate=23. 7. 2018|website=Blabbermouth.net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|''The Open Door''
|{{won}}
|-
|[[Los Premios MTV Latinoamérica]]
|Najboljši mednarodni rock izvajalec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://peopleenespanol.com/article/revelan-nominaciones-los-mtv-latinoamerica/|title=Revelan nominaciones a los MTV Latinoamérica|date=|accessdate=23. 7. 2018|website=People Espanol|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{won}}
|-
|[[MTV nagrade]]
|Najboljši rock&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/video-clips/sw9l6i/ema-2007-nominee-spotlight-evanescence|title=Nominee Spotlight: Evanescence|date=24. 9. 2007|accessdate=23. 7. 2018|website=MTV|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180221100249/http://www.mtv.com/video-clips/sw9l6i/ema-2007-nominee-spotlight-evanescence|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|2008
|[[Grammy]]
|Najboljša hard rock izvedba&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockonthenet.com/archive/2008/grammys.htm|title=50th Grammy Awards - 2008|date=10. 2. 2008|accessdate=23. 7. 2018|website=Rock On The Net|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|&quot;Sweet Sacrifice&quot;
|{{nom}}
|-
|2008
|Nagrada nacionalnega združenja glasbenih založnikov
|Najboljši avtor glasbe&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/publishing/1307517/nmpa-honors-amy-lee-sen-leahy|title=NMPA Honors Amy Lee, Sen. Leahy|date=10. 6. 2008|accessdate=24. 7. 2018|website=Billboard|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|[[Amy Lee]]
|{{won}}
|-
|rowspan=&quot;5&quot;|2011
|rowspan=&quot;5&quot;|[[Nagrada Loudwire]]
|Rock skladba leta&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/evanescence-win-two-2011-loudwire-music-awards/|title=Evanescence Win Two 2011 Loudwire Music Awards|date=2. 1. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|&quot;What You Want&quot;
|{{won}}
|-
|Najboljši povratek leta&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{won}}
|-
|Izvajalec leta&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/2011-loudwire-music-awards-within-temptation-win-artist-of-the-year-rock-album-of-the-year/|title=Loudwire Awards: Artist of the Year and Rock Album of the Year|date=14. 1. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180724213303/http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/2011-loudwire-music-awards-within-temptation-win-artist-of-the-year-rock-album-of-the-year/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|Najboljši rock album&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|''Evanescence''
|{{nom}}
|-
|Najboljša rock izvajalka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://loudwire.com/gdpr/consent/?redirect=/within-temptation-sharon-den-adel-loudwire-2011-rock-goddess-of-the-year/|title=Loudwire Awards: Rock Goddess of the Year|date=14. 1. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=Loudwire|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|[[Amy Lee]]
|{{nom}}
|-
|rowspan=&quot;7&quot;|2012
|rowspan=&quot;4&quot;|[[Nagrada Revolver Golden Gods]]
|Najboljši vokalist&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.blabbermouth.net/news/revolver-golden-gods-2012-press-conference-highlights-interviews-available/|title='Revolver Golden Gods' 2012: Press Conference Highlights, Interviews Available|date=24. 2. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=Blabbermouth|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|[[Amy Lee]]
|{{Won}}
|-
|Album leta&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
| ''Evanescence''
|{{nom}}
|-
|Najboljši povratek leta&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|Nagrada občinstva&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|[[Nagrada Kerrang!]]
|Najboljša mednardona skupina&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/music/2012/may/02/kerrang-awards-2012-you-me-at-six|title=Kerrang! awards 2012: You Me at Six lead nominations|date=2. 5. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=The Guardian|publisher=|last=Michaels|first=Sean}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|-
|Najbolj vroča ženska&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|[[Amy Lee]]
|{{nom}}
|-
|[[MTV nagrade]]
|Najboljša izvedba na svetovni sceni&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/1693912/2012-ema-nominations-taylor-swift/|title=TAYLOR SWIFT, RIHANNA RULE 2012 MTV EMA NOMINATIONS|date=17. 9. 2012|accessdate=24. 7. 2018|website=MTV|publisher=|last=Vena|first=Jocelyn|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714040427/http://www.mtv.com/news/1693912/2012-ema-nominations-taylor-swift/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|Evanescence
|{{nom}}
|}

== Viri ==
{{Sklici|3}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Ameriške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1995]]</text>
      <sha1>3gmdfzij05isutj468ce53oq4ydwrgx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Potrč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>208982</id>
    <revision>
      <id>6672605</id>
      <parentid>6438374</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <origin>6672605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5799" sha1="4esv0fm1vpulky23wym7p2kdyfattmu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan Potrč''', [[psevdonim]] '''Juraj T(j)oš''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]] in [[urednik]], * [[1. januar]] [[1913]], [[Štuki]] pri [[Ptuj]]u, † [[12. junij]] [[1993]], [[Ljubljana]].

==Življenje==
[[File:Johann Winkler - Ivan Potrč z družino.jpg|thumb|180px|left|Ivan Potrč z družino ([[Johann Winkler]], 1915)]]

V matični knjigi [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|župnije Svetega Petra in Pavla]] je vpisan kot '''Janez Potrč'''. Njegova starša sta bila bajtarja Liza Malek in Janez Potrč st. Rodil se je v kmečki družini leta 1913. V letih 1926–1934 je hodil na realno gimnazijo na Ptuju, nekaj mesecev pred maturo je bil izključen in nato zaprt v Ljubljani. Od leta 1938 je v ''[[Mariborski večernik Jutra|Mariborskem večerniku Jutra]]'' opravljal službo novinarja. V [[Prva svetovna vojna|vojni]] je leta 1941 pobegnil in ilegalno deloval v [[Občina Ruše|Rušah]], Mariboru in na Ptuju. Odpeljan je bil v [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]], od koder je bil izpuščen spomladi 1942. Z ilegalnim in legalnim delovanjem je nadaljeval na [[Štajerska|Štajerskem]], v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Po vojni, leta 1947, je postal urednik [[Mladinska knjiga|Mladinske knjige]]. Dvakrat je bil izvoljen za predsednika [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], v letu 1977 je postal izredni, 1983 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Poročen je bil mdr. s pisateljico [[Branka Jurca|Branko Jurca]], njegov sin je filozof [[Matjaž Potrč]], hči pa [[Marjetica Potrč]], arhitektka in kiparka.

==Delo==
S pisanjem je začel v sedmem razredu gimnazije, njegova prva novela so ''Kopači'' (''[[Ljubljanski zvon]]'', 1933). Pesmi je objavljal v ''Književnosti'' in ''Obzorjih'' pod imenom '''Juraj Tjoš'''. Pisal je kot gruntarski sin, ki se upira krivicam v kmečki družbi. Leta 1944 je na Gorenjskem pod imenom Janez Šolar napisal enodejanko ''Izdajalec''. Njegov opus literarna zgodovina uvršča v [[socialni realizem]]. Snov zajema iz razmer na [[Pohorje|Pohorju]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]] in okolici Ptuja. Jezik je domač in preprost, ponekod tudi krajevno obarvan. Za [[Dramsko delo|dramo]] ''Kreflova kmetija'' in [[roman]] ''Na kmetih'' je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]; po njem je bil 1970 posnet film [[Rdeče klasje]].

===Proza===
* ''[[Prekleta zemlja]]'' (1936) {{COBISS|ID=29948161}}	
* ''[[Sveti zakon (povest)|Sveti zakon]]'' (1937) {{COBISS|ID=29948161}}	 
* ''[[Sin (povest)|Sin]]'', [[povest]] (1937) {{COBISS|ID=26970624}}
* ''[[Podoba Slavke Klavora]]'', [[Novela (književnost)|novela]] (1945)
* ''[[Kočarji in druge povesti]]'' (1946) {{COBISS|ID=9409337}}
* ''[[V kurirski karavli]]'', novela (1946)
* ''[[Svet na Kajžarju (povest)|Svet na Kajžarju]]'', povest (1947)
* ''[[Na kmetih]]'', [[roman]] (1954){{COBISS|ID=7740}}
* ''[[Zločin (povest)|Zločin]]'', povest (1955) {{COBISS|ID=420614}}
* ''[[Srečanje (roman)|Srečanje]], [[roman]] (1962) {{COBISS|ID=854814}}
* ''[[Nesmiselno življenje]]'', izbor novel (1965) {{COBISS|ID=2856705}}
* ''[[Onkraj zarje]]'', zbirka avtobiografskih novel (1966) {{COBISS|ID=3699200}}
* ''[[Pravljica o Vanču]]'' (1973)
* ''[[Imel sem ljubi dve]]'', zbirka novel (1976)
* ''[[Tesnoba (roman)|Tesnoba]]'', roman (1991) {{COBISS|ID=23364608}}
* ''[[Dva admirala in druge zgodbe]]'', mladinska pripoved (1993) {{COBISS|ID=33207552}}

===Dramatika===
[[Slika:Ivan Potrč, Krefli, SNG v Mariboru.jpg|thumb|right|250px|[[Arnold Tovornik]] v drami ''[[Krefli]]'' leta 1968, [[SNG Maribor]]]]
* ''[[Kreflova kmetija]]'', drama (1947) {{COBISS|ID=194049}}
* ''[[Lacko in Krefli]]'', drama (1949) {{COBISS|ID=192513}}
* ''[[Krefli]]'', drama (1952) {{COBISS|ID=193537}}
* ''[[Na hudi dan si zmerom sam]]'', drama (1964)

==Poimenovanja ==

*[[Pot Ivana Potrča]]
*Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (tu je shranjena pisateljeva zapuščina).

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
{{:Portal:Literatura/povezava}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
*  {{SloBio|id=452975|avtor=France Koblar|ime=Potrč, Ivan|vir=SBL}}

==Nadaljnje branje==

* [[Franček Bohanec]]: ''Portret Ivana Potrča'', 2002
* [[Melita Forstnerič Hajnšek]]: Ivan Potrč: ''Slovenska pisateljska pot'', Radovljica: Didakta, 2013. 38–39.
* [[Renata Debeljak]]: ''Ivan Potrč, pisatelj in človekoljub'', Pivec, 2023.

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
{{kategorija v Zbirki|Ivan Potrč}}
*Zmazek, Melita: [http://www.kamra.si/?module=5&amp;id=1025 Ivan Potrč: &quot;Pisati resnico, ki bi potem s papirja zaživela ...&quot;] Kamra: Digitalizirana kultura slovenskih pokrajin.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:129_x565812.5_y144341_s17_b4 Potrč, Ivan.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:129_x565812.5_y144341_s17_b4 |date=2017-07-29 }} [Rojstna hiša s spominsko ploščo] Literarni spomeniki. Geopedija.
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=potr%E8 Diplomske naloge o Ivanu Potrču na ljubljanski slovenistiki.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121925/http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=potr%E8 |date=2016-03-04 }}
 
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Potrč, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski pripovedniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Ivan Potrč|*]]
[[Kategorija:Književniki s psevdonimi]]</text>
      <sha1>4esv0fm1vpulky23wym7p2kdyfattmu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zadnji kraj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215272</id>
    <revision>
      <id>6672641</id>
      <parentid>6509011</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:34:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>pp koordinat</comment>
      <origin>6672641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="287" sha1="ar4h5g6q65ebf4ey2vw9apdjg9bd8do" xml:space="preserve">'''Zadnji kraj''' je [[estavela|estavelni]] pas [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]], ki se nahaja v osamljenem zalivu severno od vasi [[Otok, Cerknica|Otok]]. 


{{si-geo-stub}}
{{koord|45|44|47|N|14|21|32|E|type:waterbody_region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Cerkniško jezero]]</text>
      <sha1>ar4h5g6q65ebf4ey2vw9apdjg9bd8do</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleš Debeljak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220373</id>
    <revision>
      <id>6673002</id>
      <parentid>6649764</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:53:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literarno in teoretsko delo */</comment>
      <origin>6673002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8292" sha1="ds34ejjenz5cwsjqvcpl8o0euf0q9cf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| known_for   = pesnik in esejist 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt; 
}}

'''Aleš Debeljak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[esejist]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[kritik]] in [[sociolog]] [[kultura|kulture]], * [[25. december]] [[1961]], [[Ljubljana]], † [[28. januar]] [[2016]], [[viadukt]] [[Peračica]] &lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-ales-debeljak/384562 |title=Umrl je Aleš Debeljak |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=29. 1. 2016 |accessdate=29. 1. 2016}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rodil se je mami Miji in očetu Pavlu. V mladosti je bil do poškodbe na mednarodnem tekmovanju pri 17-ih letih uspešen judoist, reprezentant in 1978 viceprvak Jugoslavije v judu. Potem se je posvetil literaturi in z njo povezani publicistiki, bil je glavni urednik študentskega časopisa Tribuna (1982–83), že 1982 pa je v ''Pesniškem almanahu mladih'' objavil ''Zamenjave, zamenjave''.  

Leta 1985 je [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in filozofije, 1988 magistriral iz sociologije kulture pri [[Dimitrij Rupel|Dimitriju Ruplu]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa odšel na študij v ZDA, kjer je 1993 [[doktorat|doktoriral]] iz kulturnih študij na ''Maxwell School of Citizenship and Public Affairs'', ''Syracuse University'' ([[New York]]). Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede oz. njenem centru za proučevanje kulture in religije, ki ga je dolgo časa vodil kot predstojnik (od 1995); leta 1999 je postal izredni in 2004 redni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo ter tam sprva predaval sociologijo kulture (namesto [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]], ki je takrat odšel v politiko oz. diplomacijo), sociologijo religije (prvi za [[Zdenko Roter|Zdenkom Roterjem]]) in primerjalno religiologijo, nato pa sociologijo umetnosti in sodobne kulturološke smeri; tudi na College d’Europe (Natolin, Varšava) kot redni gostujoči profesor za kulturologijo. 

V letih 1985–88 je bil [[urednik|glavni urednik]] revije ''Problemi-Literatura'' in obenem član uredništva ''Nove revije'', kasneje predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu slovenskih pisateljev (1994–98), 1996–98 nacionalni koordinator za kulturologijo pri ministrstvu za znanost, zunanji urednik več tujih literarnih revij (mdr. ''Sarajevski zvezki'' in ''Verse'') in glavni urednik knjižne zbirke ''Terra Incognita: Writings from Central Europe'' (Buffalo, ZDA). 

Njegov javni angažma je v povezavi z osebno karizmo odražal gojitev ideala javnega intelektualca. 

Za pesniški zbirki ''Slovar tišine'' in ''Tihotapci'' je dvakrat prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]] (1989 in 2009), za deli ''Slovar tišine'' in ''Postmoderna sfinga'' leta 1990 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], prejel pa je tudi nagrado ''Zlata ptica'' (1985), nagrado ''7 sekretarjev SKOJ'' (1985); ''Kristal Vilenice'' (1990) in več tujih nagrad (ZDA, Izrael, Japonska). Leta 2001 je dobil priznanje ambasadorja znanosti za zasluge pri uveljavljanje slovenske identitete v svetu, [[Univerza v Ljubljani]] mu je posmrtno podelila zlato plaketo, na [[FDV]] pa so odprli Akademsko čitalnico Aleša Debeljaka.

Novembra 2018 je bil predstavljen program Aleša Debeljaka, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds, za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, ki bo omogočal vrnitev mlajših znanstvenikov iz tujine.

Poročen je bil z Američanko [[Erica Johnson Debeljak|Erico Johnson Debeljak]], s katero je imel tri otroke. Najmlajši [[Lukas]] (*1999) je prav tako pesnik in filozof.

== Literarno in teoretsko delo ==
Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z [[Moderna umetnost|modernistično]] tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (''Imena smrti'', 1985; ''Slovar tišine'', 1987, ''Minute strahu'', 1990; 2026), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in patos življenja v družini (''Minute strahu'', 1990; ''Mesto in otrok'', 1996; ''Nedokončane hvalnice'', 2000; ''Pod gladino'', 2004; ''Tihotapci'', 2009; &quot;slikanica&quot; ''Kako postati človek'', 2014)

V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji [[Postmoderna literatura|postmodernizma]] na naših tleh (pionirski sistematičen prikaz postmodernizma v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoruː ''Postmoderna sfinga'', 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem [[članek|člankov]] in kolumn, raziskovanjem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[kritik|literarno kritiko]] (''Melanholične figure:'' ''eseji o književnosti'' ''in idejah,'' 1988; ''Temno nebo Amerike'', 1991; ''Pisma iz tujine'', 1992; ''Atlantski most: eseji o ameriški književnosti'', 1998; ''Na dnu predala: drobni spisi'', 2005; ''Balkanska brv'', 2010; ''Evropa brez Evropejcev'', 2004) ter je avtor več kulturoloških teoretskih del (poleg ''Postmoderne sfinge'' še ''Oblike religiozne imaginacije'', 1995; ''Individualizem in literarne metafore naroda'', 1998; ''Reluctant Modernity: The Institution of Art and its Historical Forms'', 1998 /slov. priredba: ''Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike'', 1999). Uredil je tudi več antologij'':'' ''Ameriška metafikcija'' ''(American Metafiction: Barth, Barthelme, Coover, Pynchon),'' Lj, 1988; Serbian, Croatian, Slovenian Poetry (v ''Shifting Borders: East European Poetries in the Eighties'', New York, London, 1993)''; Prisoners of Freedom: Contemporary Slovenian Poetry'', Santa Fe, 1994; ''Selected Poems of Edvard Kocbek'', 1995; ''The Imagination of Terra Incognita: Slovenian Writing 1945–1995,'' New York, 1997; ter prevajal iz angleščine v slov.: ''Pesmi: John Ashbery'' (1995), klasično sociološko delo [[Peter Berger|Petra Bergerja]] in [[Thomas Luckmann|Thomasa Luckmanna]] ''Družbena konstrukcija realnosti'' (1965/1988); ''Resnica o Los Angelesu'' [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]] (1926/2012). Aleš Debeljak sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Njegove knjige so v prevodih izšle v več kot dvajsetih jezikih, njegove pesmi pa so vključene v antologije slovenskih pesnikov.   

Posmrtno so izšle zbirke njegovih kolumen iz Sobotne priloge Dela ''Zadnja stran'' (2017), antologija njegovih esejev, teoretskih tekstov in pesmi ''Tukaj, zate, tam'' (2017, pesmi izbral in komentiral [[Uroš Zupan]]; ur. [[Urban Vovk]]) in izbor razglednic petintridesetim naslovnikom ''Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka'' (2018), ki so bile leta 2021 predstavljene tudi na priložnostni razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju, naslovljeni ''Saj grem samo mimo: Mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka'' ter 2022 še skupna izdaja njegovih prvih treh zbirk; ''Zamenjave, zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine.'' 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih sociologov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije'' 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
* ''Veliki splošni leksikon'' 4, [[DZS]], Ljubljana, 2006
*''Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.

== Zunanje povezave ==
*[https://www.noviglas.eu/vsi-glasovi-so-enakopravni-niso-pa-vsi-enako-vredni/ Intervju: Vsi glasovi so enakopravni, niso pa vsi enako vredni, Jernej Šček, Novi glas 2015]
*»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174836232 Zapuščina Aleša Debeljaka: Saj grem samo mimo...]«. ''Sledi časa'' (2. januar 2022). RTV Slovenija.


{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{literat-stub}}

{{DEFAULTSORT:Debeljak, Aleš}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>ds34ejjenz5cwsjqvcpl8o0euf0q9cf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kišinjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225007</id>
    <revision>
      <id>6672632</id>
      <parentid>6585668</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:55:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6672632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43580" sha1="lg546gxc27hn0ai5udqqz7wej2rd8t1" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name               = Kišinjev
| official_name      = Chișinău
| native_name        = 
| other_name         = 
| settlement_type    = [[glavno mesto]] in občina
| image_skyline      = {{multiple images|perrow=2 2 1 2|align=center|total_width=275px|border=infobox
| image1 = Consiliul Municipal Chișinău (cropped).jpg| caption1 = [[Mestna hiša, Kišinjev|Mestna hiša]]
| image2 = Arcul de Triumf din Chișinău 11 - May - 2019 18.10.20 86.jpg|caption2=[[Slavolok, Kišinjev|slavolok]] in [[Kišinjevska stolnica]]
| image3 = Moldova, Chisinau King Stephen - Flickr - Dave Proffer.jpg|caption3=[[spomenik Štefana Velikega]]
|image4=Clădirea fostului castel de apă cu foișor de foc. Foto 2.jpg|caption4= Kišinjevski vodni stolp
|image5 = City gates (1999). Chisinau. (51118938711).jpg|caption5= Mestna vrata
|image6 = Teatrul Național &quot;Mihai Eminescu&quot;, Chisinau, Republica Moldova Mihai Eminescu National Theatre, Chisinau, Republic of Moldova (50730297817).jpg|caption6= [[Narodno gledališče Mihai Eminescu]]
|image7 = Parcul Valea Morilor 15.jpg|caption7=Valea Morilor Park
}}
| image_caption      = 
| image_flag         = Flag of Chișinău.svg
| image_shield       = Coat of Arms of Chișinău.svg
| nickname           = {{lang|ro|Orașul din piatră albă}}&lt;br /&gt;({{lit|Mesto belega kamna}})
| motto              = 
| mapframe        = yes
| mapframe-shape = yes
| pushpin_map        = Moldova#Europe
| pushpin_relief     = 0
| coordinates        = {{coord|47|01|22|N|28|50|07|E|region:MD|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Moldavija}}
| established_title  = Prva pisna omemba
| established_date   = 14. oktober 1436&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Brezianu|first1=Andrei|last2=Spânu|first2=Vlad|year=2010|title=The A to Z of Moldova|page=81|url=https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|publisher=Scarecrow Press|isbn=9781461672036|access-date=26 December 2013|archive-date=17 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517203117/https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| leader_title       = župan
| leader_name        = Ion Ceban
| area_footnotes     = &lt;ref name=PUG&gt;{{cite press release |url= http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |title= Planul Urbanistic General al Municipiului Chișinău |publisher= Chișinău City Hall |access-date= 20 January 2013 |archive-date= 4 March 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160304091514/http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| area_total_km2     = 123
| area_metro_km2     = 571,6
| elevation_m        = 85
|population_rank=1.
| population_total   = 720.128
| population_as_of   = 2024 štetje
| population_footnotes = &lt;ref name=census24&gt;[https://statistica.gov.md/ro/rezultatele-finale-ale-recensamantului-populatiei-si-locuintelor-2024-caracteris-10121_62043.html National Bureau of Statistics: Final results of the Census 2024]&lt;/ref&gt;
| population_density_km2 = auto
| population_urban   = 
| population_urban_footnotes = 
| population_rural   = 
| population_rural_footnotes = 
| population_metro   = 988.342{{efn|name=coeli|Skupno prebivalstvo občin Straseni, Ialoveni, Anenii Noi, Dubasari, Criuleni in Chisinau}}
|population_metro_footnotes = &lt;ref&gt;{{cite|title=The population of the regions and districts that are under control of the central government of Moldova| url=https://www.citypopulation.de/en/moldova/admin/|website=citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;
| population_demonym = {{lang|ro|chișinăuieni}} ([[romunščina]])
| demographics_type2 = GDP {{Nobold|(Nominal, 2023)}}&lt;ref&gt;{{citation|title=Regional Gross Domestic Product, thousand lei by Economic activities, Development regions and Years|url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/40%20Statistica%20economica/40%20Statistica%20economica__13%20CNT__CNT270/CNT270100reg.px/table/tableViewLayout2/?rxid=b2ff27d7-0b96-43c9-934b-42e1a2a9a774|website=statbank.statistica.md}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = [[glavno mesto]] in občina
| demographics2_info1 = US$ 10,3 mrdn (1.)
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = US$ 14.300 
| blank3_name        = [[Human Development Index|HDI]] (2023)
| blank3_info        = 0,858&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/MDA/?levels=1+4&amp;years=2023&amp;interpolation=0&amp;extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2023-09-13}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{colour|#090|Very high}} · 1.
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = MD-20xx
| area_code          = +373-22
| iso_code           = MD-CU
| website            = {{URL|http://www.chisinau.md/|chisinau.md}}
| footnotes          = &lt;sup&gt;a&lt;/sup&gt; Ker prebivalstvo občine Kišinjev (ki obsega mesto Kišinjev in 34 drugih primestnih naselij)&lt;ref name=comune&gt;{{cite press release |url= http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |title= Population by commune, sex and age groups |publisher= National Bureau of Statistics of Moldova |date= 31 March 2017 |access-date= 7 September 2017 |archive-date= 14 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171114200135/http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| timezone           = [[Eastern European Time|EET]]
| utc_offset         = +02:00
| timezone_DST       = [[Eastern European Summer Time|EEST]]
| utc_offset_DST     = +03:00
| government_type    = 
}}
'''Kišinjev'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4573082/kisinjev |title=Kišinjev |accessdate=2023-12-30 |work=Fran/ePravopis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Slovar slovenskih eksonimov |last=Kladnik |first=Drago |last2=Perko |first2=Drago |publisher=Geografski inštitut Antona Melika |year=2013 |isbn=978-961-254-481-2 |url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-eksonimov}}&lt;/ref&gt;, tudi '''Kišinjov''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6972526/seznam-tujih-zemljepisnih-imen-v-slovenskem-jeziku |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |accessdate=15. julij 2023 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; ([[moldavščina|moldavsko]] in {{langx|ro|Chișinău}}, {{jezik-ru|Кишинёв|Kišinjov}}) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij [[Moldavija|moldavske republike]]. 

Mesto leži na robu jugovzhodnega območja osrednje [[Moldavska planota|Moldavske planote]], ki ima značilnosti stepe. Skozi mesto teče reka [[Bic]], ki je desni pritok [[Dnester|Dnestra]], pa tudi pritoki Durlesti in Bulbocica. Po rezultatih moldavskega popisa prebivalstva iz leta 2024 je prebivalstvo mesta znašalo več kot 567.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalstvo občine Kišinjev (ki vključuje samo mesto in druge bližnje skupnosti) štelo več kot 720.000 ljudi. Kišinjev je gospodarsko najuspešnejše naselje v Moldaviji in največje prometno središče v državi. Skoraj tretjina prebivalstva Moldavije živi v metropolitanskem območju.

Moldavija ima zgodovino vinarstva, ki sega vsaj v leto 3000 pr. n. št. Kot glavno mesto Kišinjev vsako leto oktobra gosti nacionalni festival vina.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |last=Erizanu |first=Paula |date=2023-06-01 |title=I've come to love Chișinău: my home city in Moldova deserves the spotlight |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2023/jun/01/ive-come-to-love-chisinau-my-home-city-moldova-deserves-the-spotlight |access-date=2023-07-05 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web |date=2021-09-30 |title=Chisinau city guide: Where to eat, drink and stay in Moldova's capital |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/moldova/chisinau-travel-guide-best-hotels-city-restaurants-things-to-do-b1926513.html |access-date=2023-07-05 |website=The Independent |language=en}}&lt;/ref&gt; Čeprav so bile mestne stavbe med drugo svetovno vojno in potresi znatno poškodovane, je ostala bogata arhitekturna dediščina. Poleg tega ima številne stavbe, zasnovane v povojnem socialističnem realizmu in brutalistični arhitekturi.

Centralna železniška postaja v mestu se ponaša z rusko-imperialnim arhitekturnim slogom in vzdržuje neposredne železniške povezave z [[Romunija|Romunijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Rusija|Rusijo]] in v drugimi državami. 

Švicarsko-italijansko-ruski arhitekt Alexander Bernardazzi je zasnoval številne mestne stavbe, vključno z mestno hišo v Kišinjevu, cerkvijo svetega Teodorja in cerkvijo svetega Pantelejmona. V mestu so Narodni muzej likovne umetnosti, Moldavska državna univerza, galerija Brancusi in Narodni muzej zgodovine Moldavije z več kot 236.000 eksponati.

Na severu mesta so živahne tržnice, vključno s hišo, v kateri je nekoč živel [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]] med izgnanstvom pred [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I. Ruskim]]. Zdaj je preurejena v muzej.

== Etimologija ==
Izvor imena mesta ni jasen. Teorija nakazuje, da ime morda izvira iz arhaične romunske besede ''chișla'' (kar pomeni 'izvir', 'vir vode') in ''nouă'' ('novo'), ker je bilo mesto zgrajeno okoli majhnega izvira na vogalu ulic Pușkin in Albișoara.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=ro |url=http://www.kishinev.info/history_ro/ |title=History of Chișinău |archive-url=https://web.archive.org/web/20030722230610/http://www.kishinev.info/history_ro/ |archive-date=22 July 2003 |url-status=dead |website=Kishinev.info |access-date=12 October 2008}}&lt;/ref&gt;

Druga različica, ki jo je oblikoval (ali pripisal&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2014-05-09 |title=Chişinău is magyar volt? |url=https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |access-date=2024-08-27 |website=Nyelv és Tudomány |language=hu}}&lt;/ref&gt;) Ștefan Ciobanu (občasno Iorgu Iordanu), romunski zgodovinar in akademik, trdi, da je ime nastalo na enak način kot ime ''Chișineu'' (alternativno zapisano kot ''Chișinău'') v zahodni Romuniji, blizu meje z Madžarsko. Njegovo madžarsko ime je {{lang|hu|Kisjenő}}, iz katerega izvira romunsko ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |title=Istoria Orașului I |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |website=BasarabiaVeche.Com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301171153/http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |archive-date=1 March 2012 |language=ro}}&lt;/ref&gt; ''Kisjenő'' izvira iz besede ''kis'' 'majhen' in ''Jenő'', enega od sedmih madžarskih plemen, ki so leta 896 vstopila v Karpatsko kotlino.

Tretja teorija jezikoslovca in slavista Kissa Lajosa trdi (kot možen izvor), da ime izvira iz kumanske besede ''kešene'' ('grob', [[kurgan (gomila)|kurgan]]) in karačajske besede za '&quot;pokopališče', ti dve pa iz perzijske besede ''kāšāne'' ('hiša').&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;''[https://m.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt?fbclid=IwY2xjawEtbRNleHRuA2FlbQIxMQABHSRuOXxjq2BsVPtX6NySq3EiNgVBjRRTZCmKRa-nkTLjva4cR3BK7LXBnQ_aem_RIM2Hyb3h7_lYQbVDnfGVA]''

''Kišinjev'' je v ruščini znan kot Kišinjov ({{lang|ru|Кишинёв}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnʲɵf|pron}}), medtem ko ga moldavski rusko govoreči mediji imenujejo Kišineu ({{lang|ru|Кишинэу}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnɛʊ|pron}}). V latinski gagauški abecedi se piše {{lang|gag-Latn|Kişinöv}}. V romunščini pred 20. stoletjem se je pisalo tudi kot ''Chișineu''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://archive.org/details/basarabiainseco00arbugoog|title=Basarabia in secolul XIX ...|last=Zamfir C. Arbure|date=1 January 1898|publisher=C. Göbl|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt; in v moldavski cirilici kot {{lang|ro-Cyrl|Кишинэу}}. Mesto se zgodovinsko imenuje tudi {{langx|lt|Kišiniovas}}; {{langx|hu|Kisjenő}}; {{langx|de|Kischinau}} {{IPA|de|ˌkɪʃiˈnaʊ||audio=De-Kischinau.ogg}}; {{langx|pl|Kiszyniów}} {{IPA|pl|kʲiˈʂɨɲuf||audio=Pl-Kiszyniów.ogg}}; {{langx|uk|Кишинів|Kyshyniv}}, {{IPA|uk|kɪʃɪˈn⁽ʲ⁾iu̯|pron|audio=LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Кишинів.wav}}; {{langx|bg|Кишинев|Kishinev}}; {{langx|yi|קעשענעװ|Keshenev}}; ali {{langx|tr|Kişinev}}.

== Zgodovina ==
=== Moldavsko obdobje ===
Ustanovljen leta 1436 kot samostanska vas, je bil del Kneževine Moldavije (ki je od 16. stoletja naprej postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], a je še vedno ohranila svojo avtonomijo). Na začetku 19. stoletja je bil Kišinjev majhno mesto s 7000 prebivalci.

=== Rusko carsko obdobje ===
[[File:Chișinău 1889 1.jpg|thumb|right|Kišinjev, 1889]]

Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], so Osmani vzhodno polovico Moldavije prepustili [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. Novo pridobljena ozemlja so postala znana kot [[Besarabija]].

Pod rusko vlado je Kišinjev postal glavno mesto novo priključene oblasti (kasneje gubernije) Besarabije. Do leta 1834 se je zaradi velikodušnega razvojnega načrta pojavila imperialna mestna podoba s širokimi in dolgimi cestami, ki je Kišinjev razdelil približno na dva dela: stari del mesta z nepravilnimi stavbnimi strukturami in novejše mestno središče s postajo. Med 26. majem 1830 in 13. oktobrom 1836 je arhitekt Avraam Melnikov postavil [[Kišinjevska stolnica|stolnico Nașterea Domnului]g z veličastnim [[zvonik]]om. Leta 1840 je bila dokončana gradnja [[slavolok, Kišinjev|slavoloka]], ki ga je načrtoval arhitekt Luca Zaushkevich. Po tem se je začela gradnja številnih stavb in znamenitosti.

28. avgusta 1871 je bil Kišinjev z železnico povezan s Tiraspolom, leta 1873 pa s Corneștijem. Železnica Kišinjev-Ungheni-Jasi je bila odprta 1. junija 1875 v pripravah na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Mesto je igralo pomembno vlogo v vojni med Rusijo in Osmanskim cesarstvom, saj je bilo glavno izhodišče ruske invazije. V obdobju ''Belle Époque'' je bil župan mesta Carol Schmidt, čigar prispevek k modernizaciji mesta Moldavci še vedno spominjajo.&lt;ref&gt;{{in lang|ro}} {{blockquote|... orașul nostru n-a avut niciodată un primar ca neîntrecutul Carol Schmidt.|Pavel Cuzminschi, &quot;Din amintirile lui Pavel Cuzminschi&quot;, în revista &quot;Viața Basarabiei&quot;, 1934, nr. 9.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;publika&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |title=Un bust al fostului primar al Chișinăului, Carol Schmidt, a fost dezvelit în capitală |publisher=Publika .Md |access-date=14 May 2014 |archive-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514142341/http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njegovo prebivalstvo se je do leta 1862 povečalo na 92.000, do leta 1900 pa na 125.787.&lt;ref&gt;Encyclopædia Britannica Eleventh Edition&lt;/ref&gt;

==== Pogromi in predrevolucija ====
{{glavni|Kišinjevski pogrom}}
Konec 19. stoletja se je veliko [[Judje|Judov]], zlasti zaradi naraščajočega antisemitskega razpoloženja v drugih delih Ruskega imperija in boljših gospodarskih razmer v Moldaviji, odločilo naseliti v Kišinjevu. Do leta 1897 je bilo 46 % prebivalstva Kišinjeva judovskega, kar je bilo več kot 50.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Jewish Community of Kishinev |url=https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=24 June 2018 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121317/https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V okviru vala pogromov, organiziranih v Ruskem imperiju, je bil v mestu 19. in 20. aprila 1903 organiziran velik antisemitski upor, ki je bil kasneje znan kot [[Kišinjevski pogrom]]. Nemiri so trajali tri dni, v njih je bilo ubitih 47 Judov, 92 hudo ranjenih in 500 lažje poškodovanih. Poleg tega je bilo izropanih in uničenih več sto hiš in veliko podjetij.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://muse.jhu.edu/article/172771|title=The Kishinev Pogrom of 1903: A Turning Point in Jewish History|first=Monty Noam|last=Penkower|date=10 September 2004|journal=Modern Judaism|volume=24|issue=3|pages=187–225|doi=10.1093/mj/kjh017|s2cid=170968039|via=Project MUSE|access-date=27 January 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144217/https://muse.jhu.edu/article/172771|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri pravijo, da je bilo ubitih 49 ljudi.&lt;ref&gt;Encyclopaedia Judaica, Vol 10, page 1066. Jerusalem, 1971.&lt;/ref&gt; Pogrome naj bi večinoma spodbudila protijudovska propaganda v edinem uradnem časopisu tistega časa, ''Bessarabetz'' (''Бессарабецъ''). Župan Schmidt incidenta ni odobril in je pozneje leta 1903 odstopil. Med odzivi na ta incident je bila peticija ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]], ki jo je julija 1903 v imenu ameriškega ljudstva naslovil na ruskega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]&lt;ref name=pogrom&gt;{{cite web |url=http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |title=VIRTUAL KISHINEV – 1903 Pogrom |website=Kishinev.moldline.net |access-date=2016-12-17 |archive-date=27 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927004139/http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

22. avgusta 1905 se je zgodil še en nasilen dogodek: policija je odprla ogenj na približno 3000 protestirajočih kmetijskih delavcev. Le nekaj mesecev pozneje, 19. in 20. oktobra 1905, je prišlo do še enega protesta, ki je pomagal prisiliti Nikolaja II. k sprejetju ''oktobrskega manifesta''. Vendar so se te demonstracije nenadoma spremenile v še en protijudovski pogrom, v katerem je umrlo 19 ljudi.&lt;ref name=pogrom/&gt;

=== Romunsko obdobje ===
[[File:Monumentul a lui Stefan cel Mare, Chisinau Stefan the Great Monument, Chisinau, Moldova (49601054843).jpg|thumb|left|[[Spomenik Štefana Velikega]]]]

Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Besarabija razglasila neodvisnost od razpadajočega imperija kot Moldavska demokratična republika, preden se je pridružila Kraljevini Romuniji. Leta 1919 je Kišinjev z ocenjeno populacijo 133.000 prebivalcev&lt;ref name=Kaba&gt;{{cite book|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=12|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|access-date=3 October 2013|archive-date=5 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005001320/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; postal drugo največje mesto v Romuniji.

Med letoma 1918 in 1940 je mestno središče izvedlo obsežna obnovitvena dela. Romunija je svojim provincam podelila pomembne subvencije in začela obsežne investicijske programe v infrastrukturo glavnih mest v Besarabiji, razširila železniško infrastrukturo in začela obsežen program za izkoreninjenje nepismenosti.

Leta 1927 je bil postavljen [[spomenik Štefana Velikega]], ki ga je ustvaril kipar Alexandru Plămădeală. Leta 1933 je bila ustanovljena prva visokošolska ustanova v Besarabiji s prenosom oddelka za kmetijske vede Univerze v Iaşiju v Kišinjev kot Fakulteta za kmetijske vede.

=== Druga svetovna vojna ===
[[File:Moldova-chisineu-war-memorial-site.jpg|thumb|''Večnos''t – spominski kompleks, posvečen vojakom, padlim v drugi svetovni vojni in vojaškem spopadu v Pridnestrju]]
[[File:Trenul durerii.jpg|thumb|left|''Vlak bolečine'' – spomenik žrtvam komunističnih množičnih deportacij v Moldaviji]]
[[File:State Art Museum (80-ies). (8257398062).jpg|thumb|Državni umetniški muzej v času hladne vojne]]
[[File:Prospectul Păcii (1980).jpg|thumb|Prospectul Păcii leta 1980]]

28. junija 1940 je bila Besarabija kot neposredna posledica [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] priključena [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] od Romunije, Kišinjev pa je postal glavno mesto novo ustanovljene [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske sovjetske socialistične republike]].

Po sovjetski okupaciji je NKVD med junijem 1940 in junijem 1941 izvajal množične deportacije, povezane z grozodejstvi. Julija 1940 je bilo v Kišinjevu usmrčenih več kot 400 ljudi, ki so bili pokopani na posestvu Metropolitanske palače, Kišinjevskega teološkega inštituta in na dvorišču italijanskega konzulata, kjer je imel NKVD svoj sedež.&lt;ref name=Brez2010&gt;{{cite book|author1=Andrei Brezianu|author2=Vlad Spânu|title=The A to Z of Moldova|url=https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7211-0|pages=116–|access-date=25 April 2018|archive-date=21 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191221141455/https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kot del politike politične represije nad potencialno opozicijo komunistični oblasti je bilo iz Besarabije v druge regije ZSSR deportiranih več deset tisoč članov domačih družin.

10. novembra 1940 se je zgodil uničujoč [[potres]] z magnitudo 7,4 (ali 7,7, po drugih virih) po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v gorovju Vrancea in je povzročil veliko škodo: 78 smrtnih žrtev in 2795 poškodovanih stavb (od tega 172 uničenih).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |access-date=29 April 2018 |archive-date=31 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031113003/http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|title=75 de ani de la cutremurul din 1940|date=10 November 2015|access-date=29 April 2018|archive-date=29 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429160412/http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Junija 1941 je Romunija pod poveljstvom nemškega [[Wehrmacht]]a vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bi si povrnila Besarabijo. Kišinjev je bil v kaosu druge svetovne vojne močno prizadet. Junija in julija 1941 je bilo mesto bombardirano z nacističnimi letalskimi napadi. ​​Vendar pa romunski in novo moldavski viri večino odgovornosti za škodo pripisujejo sovjetskim uničevalnim bataljonom NKVD, ki so delovali v Kišinjevu do 17. julija 1941, ko so ga zavzele [[sile osi]].&lt;ref&gt;{{Cite web|first=Virgil |last=Pâslariuc |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |title=Cine a devastat Chișinăul în iulie 1941? |trans-title=Who devastated Chisinau in July 1941? |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620132238/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |archive-date=20 June 2012 |url-status=dead |website=Historia.ro |language=ro}}&lt;/ref&gt;

Med nemško in romunsko vojaško upravo je mesto trpelo zaradi nacistične politike iztrebljanja judovskih prebivalcev, ki so jih s tovornjaki prepeljali na obrobje mesta in nato na hitro postrelili v delno izkopanih jamah. Število Judov, umorjenih med začetno okupacijo mesta, je ocenjeno na 10.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |title=Ghettos: Memories of the Holocaust: Kishinev (Chișinău) (1941–1944) |archive-url=https://web.archive.org/web/20170311011254/https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |archive-date=11 March 2017 |website=Jewish Virtual Library |access-date=11 October 2022}}&lt;/ref&gt; Deportacija mestnih Judov v [[Pridnestrje]] se je število judovskega prebivalstva zmanjšalo z 11.388 jeseni 1941 na 177 leta 1943; velika večina deportirancev je umrla.&lt;ref&gt;See Jean Ancel, ''The History of the Holocaust in Romania'' (Lincoln, University of Nebraska Press and Jerusalem, Yad Vashem, 2011) p. 266-269, with the statistics on p. 269.&lt;/ref&gt; V tem času je bil Kišinjev, del okrožja Lăpușna, glavno mesto novo ustanovljene gubernije Besarabija v Romuniji.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166|title=Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|first=Viorel|last=Stănică|journal=Transylvanian Review of Administrative Sciences|volume=9|issue=19|year=2007|pages=107–116|language=ro}}&lt;/ref&gt;

Ko se je vojna bližala koncu, je bilo mesto ponovno prizorišče hudih bojev, saj so se nemške in romunske čete umikale. Kišinjev je 24. avgusta 1944 zavzela Rdeča armada v drugi ofenzivi Jassy-Kišinjev.

=== Sovjetsko obdobje ===
Po vojni je bila Besarabija v celoti ponovno vključena v Sovjetsko zvezo, približno 65 odstotkov njenega ozemlja pa je bilo v lasti Moldavske SSR, preostalih 35 odstotkov pa je bilo prenesenih v Ukrajinsko SSR.

Sovjeti so izvedli še dva vala deportacij avtohtonega prebivalstva Moldavije, prvega takoj po sovjetski ponovni okupaciji Besarabije do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja, drugega pa sredi 1950-ih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|title=70 years ago today: 13–14 June 1941, 300,000 were deported from Bessarabia|first=Autor|last=invitat|website=Moldova.org|date=15 June 2011|access-date=7 April 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144219/https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|title=Stalin's Ethnic Deportations—and the Gerrymandered Ethnic Map|last=Pereltsvaig|first=Asya|website=LanguagesOfTheWorld.info|date=8 October 2014|access-date=25 April 2018|archive-date=26 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180426012346/https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
[[File:LOWA ET54.jpg|thumb|left|Tramvaji v Kišinjevu (na sliki Gothawagen ET54) so ​​bili ukinjeni leta 1961]]

Med letoma 1947 in 1949 je arhitekt Aleksej Ščusev s pomočjo ekipe arhitektov razvil načrt za postopno obnovo mesta.

V 1950-ih je prišlo do hitre rasti prebivalstva, na kar se je sovjetska uprava odzvala z gradnjo velikih stanovanj in palač v slogu [[stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]]. Ta proces se je nadaljeval pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]], ki je pozival k gradnji pod sloganom »dobro, ceneje in hitreje zgrajeno«. Novi arhitekturni slog je prinesel dramatične spremembe in ustvaril slog, ki prevladuje danes, z velikimi stanovanjskimi bloki, razporejenimi v precejšnjih naseljih. Te stavbe iz obdobja Hruščova se pogosto neformalno imenujejo [[Hruščovka]].

Obdobje najpomembnejše prenove mesta se je začelo leta 1971, ko je Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel sklep »O ukrepih za nadaljnji razvoj mesta Kišinjev«, ki je zagotovil več kot milijardo rubljev naložb iz državnega proračuna,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kishinev.info/architecture_en |title=Chisinau – the capital of Moldova: Architecture |website=kishinev.info |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513230114/http://kishinev.info/architecture_en/ |archive-date=13 May 2010 }}&lt;/ref&gt; in se je nadaljevalo do osamosvojitve Moldavije leta 1991. Delež stanovanj, zgrajenih v sovjetskem obdobju (1951–1990), predstavlja 74,3 odstotka vseh gospodinjstev.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Energy consumption in households|url=http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|website=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (NBS) |access-date=14 April 2017|archive-date=15 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415103718/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

4. marca 1977 je mesto ponovno pretresel uničujoč potres. Več ljudi je bilo ubitih in izbruhnila je panika. Hotel Intourist, vodilni objekt, ki ga je zgradil istoimenski sovjetski državni potovalni monopol, je bil dokončan leta 1978.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=2024-08-04 |title=Trying to Save a Concrete 'Monument to Corruption' |url=https://www.nytimes.com/2024/08/04/world/europe/moldova-national.html |access-date=2024-08-12 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

22. aprila 1993 je mesto odprlo Spomenik žrtvam judovskih getov, javni spomenik, v središču katerega je bronasti kip biblijskega preroka Mojzesa, ki služi kot simbol spomina na tisoče Judov, ki so umrli med holokavstom. Spomenik sta zasnovala arhitekt Simeon Šojhet in kipar Naum Epelbaum. Stoji na ulici Jeruzalem in označuje mesto glavnega vhoda v kišinjevski geto, ki je bil ustanovljen v spodnjem delu mesta julija 1941, kmalu po tem, ko so nemške in romunske čete zasedle območje.

=== Po osamosvojitvi ===
Od razglasitve moldavske osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze so bile številne ulice v Kišinjevu preimenovane po zgodovinskih osebah, krajih ali dogodkih. Neodvisnosti od Sovjetske zveze je sledilo obsežno preimenovanje ulic in krajev iz komunistične v nacionalno tematiko.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Light|first1=Duncan|last2=Nicolae|first2=Ion|last3=Suditu|first3=Bogdan|date=September 2002|title=Toponymy and the Communist city: Street names in Bucharest, 1948–1965|url=http://link.springer.com/10.1023/A:1022469601470|journal=GeoJournal|volume=56|issue=2|pages=135–144|doi=10.1023/A:1022469601470|bibcode=2002GeoJo..56..135L |s2cid=140915309|access-date=15 March 2021|archive-date=29 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210529150939/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1022469601470|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

5. septembra 2022 je svoja vrata odprla prva krščanska univerza v državi, Universitatea Moldo-Americană, ki jo je podprla skandinavska radiotelevizija ''Visjon Norge'' in več donatorjev na Norveškem, delovala pa je v sodelovanju z ameriško jugovzhodno univerzo na Floridi v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |date=2022-09-05 |title=First Christian university opens in Moldova |url=https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |access-date=2023-07-05 |website=Christian Network Europe |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je Moldavija dovolila več kot 600.000 ukrajinskim civilistom, da so pobegnili iz Ukrajine čez njeno mejo. Čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, Moldavija še naprej gosti več kot 100.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je veliko v Kišinjevu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova's efforts in hosting and providing safe transit to Ukrainian refugees applauded by OSCE PA migration committee |url=https://www.oscepa.org/en/news-a-media/press-releases/press-2023/moldova-s-efforts-in-hosting-and-providing-safe-transit-to-ukrainian-refugees-applauded-by-osce-pa-migration-committee |access-date=2023-07-05 |website=www.oscepa.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Carter |first=Bryan |date=2023-02-24 |title=Ukrainian refugees in Moldova: Warmly welcomed but dreaming of home |url=https://www.euronews.com/2023/02/24/ukrainian-refugees-in-moldova-warmly-welcomed-but-dreaming-of-home |access-date=2023-07-06 |website=Euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Krasteva |first=Gergana |date=2023-04-16 |title=Tears of Ukrainian refugees in Moldova still in limbo as they wait to go home |url=https://metro.co.uk/2023/04/16/tears-of-ukrainian-refugees-in-moldova-still-in-limbo-as-they-wait-to-go-home-18606690/ |access-date=2023-07-06 |website=Metro |language=en}}&lt;/ref&gt;

Prizivno sodišče v Kišinjevu je 23. novembra 2022 po besedah ​​pravosodnega ministra Sergiuja Litvinenca razsodilo, da se bo mednarodno letališče Kišinjev vrnilo v državno lastništvo, več kot tri mesece po tem, ko je mednarodno sodišče Moldaviji dovolilo, da prekliče 49-letno koncesijsko pogodbo z upravljavcem letališča Avia Invest.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova takes back control of Chisinau Airport – minister |url=https://seenews.com/news/moldova-takes-back-control-of-chisinau-airport-minister-805816 |access-date=2023-07-05 |website=seenews.com |date=23 November 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2023 je nizozemska vlada v Kišinjevu odprla novo veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zaken |first=Ministerie van Buitenlandse |date=2023-04-19 |title=New Dutch embassy shows Dutch support for Moldova's future EU membership – News item – Government.nl |url=https://www.government.nl/latest/news/2023/04/19/new-dutch-embassy-in-moldova |access-date=2023-07-06 |website=www.government.nl |language=nl-NL}}&lt;/ref&gt;

21. maja 2023 se je na ulice zbralo več deset tisoč Moldavcev na množičnem shodu, Evropskem moldavskem narodnem zboru, v podporo kandidaturi države za članstvo v Evropski uniji.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Vilcu |first1=Irina |last2=Timu |first2=Andra |date=2023-05-21 |title=Moldovans Rally to Support EU Entry, Shift Away From Russia |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-05-21/moldovans-rally-to-support-eu-entry-shift-away-from-russia |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova: Tens of thousands gather in pro-EU rally – DW – 05/22/2023 |url=https://www.dw.com/en/moldova-tens-of-thousands-gather-in-pro-eu-rally/a-65693417 |access-date=2023-07-05 |website=Deutsche Welle |language=en}}&lt;/ref&gt; Moldavska policija je sporočila, da je bilo na shodu, ki ga je organizirala moldavska predsednica Maia Sandu, prisotnih več kot 75.000 demonstrantov.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Tanas |first=Alexander |date=2023-05-21 |title=Pro-government rally in Moldovan capital draws tens of thousands |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-government-rally-moldovan-capital-draws-tens-thousands-2023-05-21/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;

Kasneje istega meseca je Kišinjev gostil pomemben mednarodni vrh Evropske politične skupnosti, organiziran za razpravo o nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi o kibernetski varnosti, migracijah in energetski varnosti ter regionalnih vprašanjih v Azerbajdžanu, Armeniji in spopadih na Kosovu.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Irish |first=John |date=2023-05-30 |title=European leaders head to Moldova for symbolic summit on Ukraine's doorstep |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-head-moldova-symbolic-summit-ukraines-doorstep-2023-05-30/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Timu |first1=Andra |last2=Vilcu |first2=Irina |date=2023-06-01 |title=Zelenskiy Visits Summit in Moldova as European Leaders Meet |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-06-01/zelenskiy-visits-summit-in-moldova |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last1=Casert |first1=Raf |last2=Spike |first2=Justin |last3=Heintz |first3=Jim |date=2023-05-31 |title=EU aspirant Moldova prepares to host major international summit |url=https://apnews.com/article/moldova-european-summit-bulboaca-af8c00a1b860b77453732cbf092369b7 |access-date=2023-07-05 |website=AP News |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Biserica de lemn din Hirișeni 3.jpg|thumb|''Muzej vasi'' (''Muzeul satului''), ki je na južnem obrobju mesta]]

Kišinjev leži ob reki Bâc, pritoku Dnestra, na 47°0′N 28°55′E, s površino 120 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;). Občina obsega 635 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Mesto leži v osrednji Moldaviji in ga obdaja relativno ravna pokrajina z zelo rodovitno zemljo.

Kišinjev je približno enako oddaljen od meja z Romunijo (58 km) in Ukrajino (54 km) ter med najsevernejšo (188 km) in najjužnejšo (179 km) točko Moldavije, kar pomeni, da je zelo blizu geografskega središča Moldavije.

=== Podnebje ===
Kišinjev ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''), za katero so značilna topla poletja in hladne, vetrovne zime. Zimske najnižje temperature so pogosto pod 0 °C, čeprav le redko padejo pod -10 °C. Poleti je povprečna najvišja temperatura približno 25 °C, vendar temperature občasno dosežejo od 35 do 40 °C sredi poletja v središču mesta. Čeprav je povprečna vlažnost poleti relativno nizka, večina letnih padavin pade poleti, kar povzroča redke, a močne nevihte.

Spomladanske in jesenske temperature se gibljejo med 16 in 24 °C, padavine pa so v tem času običajno manjše kot poleti, vendar s pogostejšimi, a milejšimi deževnimi obdobji.

== Geologija ==
Mesto je v osrednjem delu geološke jugovzhodne Evrope, katerega osnova je sestavljena iz granitne plošče, ki je na globini približno 1150 m pod morsko gladino. Vrh geološkega dela te strukture predstavljajo sedimentne kamnine iz obdobja [[paleogen]]a in [[neogen]]a. Na [[Erozija|erozijskih]] območjih se pojavljajo le gline, pesek in apnenci iz zgornjega [[kenozoik]]a. Od severa proti jugu mesta potekajo mediosarmatični grebeni. Glinasto-peščene plasti, ki potekajo skozi mesto, so na globini od 2 do 30 m.

== Uprava ==
Moldavija je upravno razdeljena na 3 občine, 32 okrožij in 2 avtonomni enoti. Z 720.128 prebivalci (po moldavskem popisu prebivalstva leta 2024) je občina Kišinjev (ki vključuje bližnje skupnosti) največja od teh občin.&lt;ref&gt;Moldovan Law 764-XV from 27 December 2001, ''Monitorul Oficial al Republicii Moldova'', no. 16/53, 29 December 2001&lt;/ref&gt;

Poleg mesta občina obsega še 34 drugih primestnih krajev: 6 mest (ki vsebujejo še 2 vasi) in 12 občin (ki vsebujejo še 14 vasi).

== Gospodarstvo ==
[[File:Malldova Shopping, Кишинев, Республика Молдова Malldova Shopping, Chisinau, Republica Moldova Moldova Shopping, Chisinau, Republic of Moldova (51187661202).jpg|thumb|Nakupovalni center MallDova]]

Zgodovinsko gledano je bilo leta 1919 v mestu štirinajst tovarn.&lt;ref name=Kaba/&gt; Kišinjev je finančna in poslovna prestolnica Moldavije. Njegov BDP predstavlja približno 60 % nacionalnega gospodarstva,&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |title=CHIŞINĂU ÎN CIFRE : ANUAR STATISTIC |website=Statistica.md |access-date=2016-12-17 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120331/http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki je leta 2012 dosegel 52 milijard lejev (4 milijarde ameriških dolarjev). Tako je BDP na prebivalca Kišinjeva znašal 227 % moldavskega povprečja. Kišinjev ima največji in najbolj razvit sektor množičnih medijev v Moldaviji in je dom številnih povezanih podjetij, od vodilnih televizijskih mrež in radijskih postaj do večjih časopisov. Vse nacionalne in mednarodne banke (15) imajo sedež v Kišinjevu.

Med pomembne znamenitosti v okolici Kišinjeva spadajo Cineplex Loteanu, nova nakupovalna središča MallDova, Port Mall in najbolj znani trgovci na drobno, kot so Nr1, Linella, Kaufland, Fourchette in Metro. Medtem ko mnogi domačini še vedno nakupujejo na bazarjih, mnogi prebivalci višjega razreda in turisti nakupujejo v trgovinah na drobno in v nakupovalnem središču MallDova. Jumbo, starejši nakupovalni center v okrožju Botanica, in Sun City v središču mesta sta bolj priljubljena med domačini.

V mestu je več zabaviščnih parkov. Eden iz sovjetskih časov se nahaja v okrožju Botanica, ob treh jezerih velikega parka, ki sega do obrobja mestnega središča. Drug, sodobni park Aventura, se nahaja dlje od središča. Kišinjevski državni cirkus, ki je bil nekoč v veliki stavbi v sektorju Râșcani, je zaradi slabo financiranega projekta prenove že nekaj let neaktiven.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|title=Sneaking into an Abandoned Soviet Circus in Moldova|work=Ex Utopia|date=25 November 2013|access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;

== Architecture ==
{{multiple image
| align             = right
| total_width       = 320
| image1            = Vorota kishineva.jpg
| caption1          = Stanovanjske stavbe v sovjetskem slogu v Kišinjevu
| image2            = Romashka Tower.jpg
| caption2          = Stolp Romaška, najvišja stavba v Moldaviji
| footer            = 
}}

Načrt rasti Kišinjeva je bil razvit v 19. stoletju. Leta 1836 je bila končana gradnja [[Kišinjevska stolnica|kišinjevske stolnice]] in njenega zvonika. Zvonik je bil v sovjetskih časih porušen in obnovljen leta 1997. Kišinjev ima tudi ogromno pravoslavnih cerkva in stavb iz 19. stoletja po mestu, kot sta samostan Ciuflea ali cerkev Preobraženja. Velik del mesta je zgrajen iz apnenca, pridobljenega iz Cricove, zaradi česar je tam ostala znana vinska klet.

Od leta 1991 je bilo v mestu zgrajenih veliko stavb v sodobnem slogu. Obstaja veliko poslovnih in nakupovalnih kompleksov, ki so sodobni, prenovljeni ali na novo zgrajeni, vključno s Kentfordom, SkyTowerjem in sedežem Unión Fenosa. Vendar pa so stare sovjetske skupine stanovanjskih blokov še vedno obsežna značilnost mestne krajine.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Триумфальная Арка, Кишинев, Республика Молдова Arcul de Triumf, Chisinau, Republica Moldova Arch of Triumph, Chisinau, Republic of Moldova (51161091844).jpg|[[Slavolok, Kišinjev|Slavolok]]
File:Museum of History (AP4L0086 1PS) (28922487610).jpg|Kapitolska volkulja in Narodni zgodovinski muzej
File:Scara cu cascade Valea morilor (2016) (2).jpg|Stopničast slap v parku Mill Valley
File:Chisinau Stefan cel Mare park fountain.jpg|Centralni park Ștefan cel Mare
File:Органный зал, Кишинев, Республика Молдова Sala cu orga, Chisinau, Republica Moldova Organ Hall, Chisinau, Republic of Moldova (50698302796).jpg|Orgelska dvorana
File:Teatrul National de Opera si Balet &quot;Maria Biesu&quot;, Chisinau, Moldova Maria Biesu Opera Theatre, Chisinau, Moldova (49512942998).jpg|Narodno operno in baletno gledališče Maria Bieșu
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Chișinău}}
{{Wikivoyage|Chișinău}}
* {{official website|http://www.chisinau.md}}
* {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20140404072651/http://hartachisinau.net/ Map of Chișinău]}}
*[http://insecam.org/en/view/824511/ Chisinau online camera]
*[https://www.rtrfoundation.org/webart/KISHINEV.pdf Kishinev/Chisinau] (pp.&amp;nbsp;364–371) at Miriam Weiner's Routes to Roots Foundation

[[Kategorija:Mesta v Moldaviji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1436]]
[[Kategorija:Kišinjev|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lg546gxc27hn0ai5udqqz7wej2rd8t1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672636</id>
      <parentid>6672632</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6672636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43639" sha1="2h5gimbqut65z7bb6c4qvzae6kluabe" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name               = Kišinjev
| official_name      = Chișinău
| native_name        = 
| other_name         = 
| settlement_type    = [[glavno mesto]] in občina
| image_skyline      = {{multiple images|perrow=2 2 1 2|align=center|total_width=275px|border=infobox
| image1 = Consiliul Municipal Chișinău (cropped).jpg| caption1 = [[Mestna hiša, Kišinjev|Mestna hiša]]
| image2 = Arcul de Triumf din Chișinău 11 - May - 2019 18.10.20 86.jpg|caption2=[[Slavolok, Kišinjev|slavolok]] in [[Kišinjevska stolnica]]
| image3 = Moldova, Chisinau King Stephen - Flickr - Dave Proffer.jpg|caption3=[[spomenik Štefana Velikega]]
|image4=Clădirea fostului castel de apă cu foișor de foc. Foto 2.jpg|caption4= Kišinjevski vodni stolp
|image5 = City gates (1999). Chisinau. (51118938711).jpg|caption5= Mestna vrata
|image6 = Teatrul Național &quot;Mihai Eminescu&quot;, Chisinau, Republica Moldova Mihai Eminescu National Theatre, Chisinau, Republic of Moldova (50730297817).jpg|caption6= [[Narodno gledališče Mihai Eminescu]]
|image7 = Parcul Valea Morilor 15.jpg|caption7=Valea Morilor Park
}}
| image_caption      = 
| image_flag         = Flag of Chișinău.svg
| image_shield       = Coat of Arms of Chișinău.svg
| nickname           = {{lang|ro|Orașul din piatră albă}}&lt;br /&gt;({{lit|Mesto belega kamna}})
| motto              = 
| mapframe        = yes
| mapframe-shape = yes
| pushpin_map        = Moldova#Europe
| pushpin_relief     = 0
| coordinates        = {{coord|47|01|22|N|28|50|07|E|region:MD|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Moldavija}}
| established_title  = Prva pisna omemba
| established_date   = 14. oktober 1436&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Brezianu|first1=Andrei|last2=Spânu|first2=Vlad|year=2010|title=The A to Z of Moldova|page=81|url=https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|publisher=Scarecrow Press|isbn=9781461672036|access-date=26 December 2013|archive-date=17 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517203117/https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| leader_title       = župan
| leader_name        = Ion Ceban
| area_footnotes     = &lt;ref name=PUG&gt;{{cite press release |url= http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |title= Planul Urbanistic General al Municipiului Chișinău |publisher= Chișinău City Hall |access-date= 20 January 2013 |archive-date= 4 March 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160304091514/http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| area_total_km2     = 123
| area_metro_km2     = 571,6
| elevation_m        = 85
|population_rank=1.
| population_total   = 720.128
| population_as_of   = 2024 štetje
| population_footnotes = &lt;ref name=census24&gt;[https://statistica.gov.md/ro/rezultatele-finale-ale-recensamantului-populatiei-si-locuintelor-2024-caracteris-10121_62043.html National Bureau of Statistics: Final results of the Census 2024]&lt;/ref&gt;
| population_density_km2 = auto
| population_urban   = 
| population_urban_footnotes = 
| population_rural   = 
| population_rural_footnotes = 
| population_metro   = 988.342{{efn|name=coeli|Skupno prebivalstvo občin Straseni, Ialoveni, Anenii Noi, Dubasari, Criuleni in Chisinau}}
|population_metro_footnotes = &lt;ref&gt;{{cite|title=The population of the regions and districts that are under control of the central government of Moldova| url=https://www.citypopulation.de/en/moldova/admin/|website=citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;
| population_demonym = {{lang|ro|chișinăuieni}} ([[romunščina]])
| demographics_type2 = GDP {{Nobold|(Nominal, 2023)}}&lt;ref&gt;{{citation|title=Regional Gross Domestic Product, thousand lei by Economic activities, Development regions and Years|url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/40%20Statistica%20economica/40%20Statistica%20economica__13%20CNT__CNT270/CNT270100reg.px/table/tableViewLayout2/?rxid=b2ff27d7-0b96-43c9-934b-42e1a2a9a774|website=statbank.statistica.md}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = [[glavno mesto]] in občina
| demographics2_info1 = US$ 10,3 mrdn (1.)
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = US$ 14.300 
| blank3_name        = [[Human Development Index|HDI]] (2023)
| blank3_info        = 0,858&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/MDA/?levels=1+4&amp;years=2023&amp;interpolation=0&amp;extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2023-09-13}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{colour|#090|Very high}} · 1.
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = MD-20xx
| area_code          = +373-22
| iso_code           = MD-CU
| website            = {{URL|http://www.chisinau.md/|chisinau.md}}
| footnotes          = &lt;sup&gt;a&lt;/sup&gt; Ker prebivalstvo občine Kišinjev (ki obsega mesto Kišinjev in 34 drugih primestnih naselij)&lt;ref name=comune&gt;{{cite press release |url= http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |title= Population by commune, sex and age groups |publisher= National Bureau of Statistics of Moldova |date= 31 March 2017 |access-date= 7 September 2017 |archive-date= 14 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171114200135/http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| timezone           = [[Eastern European Time|EET]]
| utc_offset         = +02:00
| timezone_DST       = [[Eastern European Summer Time|EEST]]
| utc_offset_DST     = +03:00
| government_type    = 
}}
'''Kišinjev'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4573082/kisinjev |title=Kišinjev |accessdate=2023-12-30 |work=Fran/ePravopis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Slovar slovenskih eksonimov |last=Kladnik |first=Drago |last2=Perko |first2=Drago |publisher=Geografski inštitut Antona Melika |year=2013 |isbn=978-961-254-481-2 |url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-eksonimov}}&lt;/ref&gt;, tudi '''Kišinjov''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6972526/seznam-tujih-zemljepisnih-imen-v-slovenskem-jeziku |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |accessdate=15. julij 2023 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; ([[moldavščina|moldavsko]] in {{langx|ro|Chișinău}}, {{jezik-ru|Кишинёв|Kišinjov}}) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij [[Moldavija|moldavske republike]]. 

Mesto leži na robu jugovzhodnega območja osrednje [[Moldavska planota|Moldavske planote]], ki ima značilnosti stepe. Skozi mesto teče reka [[Bic]], ki je desni pritok [[Dnester|Dnestra]], pa tudi pritoki Durlesti in Bulbocica. Po rezultatih moldavskega popisa prebivalstva iz leta 2024 je prebivalstvo mesta znašalo več kot 567.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalstvo občine Kišinjev (ki vključuje samo mesto in druge bližnje skupnosti) štelo več kot 720.000 ljudi. Kišinjev je gospodarsko najuspešnejše naselje v Moldaviji in največje prometno središče v državi. Skoraj tretjina prebivalstva Moldavije živi v metropolitanskem območju.

Moldavija ima zgodovino vinarstva, ki sega vsaj v leto 3000 pr. n. št. Kot glavno mesto Kišinjev vsako leto oktobra gosti nacionalni festival vina.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |last=Erizanu |first=Paula |date=2023-06-01 |title=I've come to love Chișinău: my home city in Moldova deserves the spotlight |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2023/jun/01/ive-come-to-love-chisinau-my-home-city-moldova-deserves-the-spotlight |access-date=2023-07-05 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web |date=2021-09-30 |title=Chisinau city guide: Where to eat, drink and stay in Moldova's capital |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/moldova/chisinau-travel-guide-best-hotels-city-restaurants-things-to-do-b1926513.html |access-date=2023-07-05 |website=The Independent |language=en}}&lt;/ref&gt; Čeprav so bile mestne stavbe med drugo svetovno vojno in potresi znatno poškodovane, je ostala bogata arhitekturna dediščina. Poleg tega ima številne stavbe, zasnovane v povojnem [[Socialistični realizem|socialističnem realizmu]] in [[Brutalistična arhitektura|brutalistični arhitekturi]].

Centralna železniška postaja v mestu se ponaša z rusko-imperialnim arhitekturnim slogom in vzdržuje neposredne železniške povezave z [[Romunija|Romunijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Rusija|Rusijo]] in v drugimi državami. 

Švicarsko-italijansko-ruski arhitekt Alexander Bernardazzi je zasnoval številne mestne stavbe, vključno z mestno hišo v Kišinjevu, cerkvijo svetega Teodorja in cerkvijo svetega Pantelejmona. V mestu so Narodni muzej likovne umetnosti, Moldavska državna univerza, galerija Brancusi in Narodni muzej zgodovine Moldavije z več kot 236.000 eksponati.

Na severu mesta so živahne tržnice, vključno s hišo, v kateri je nekoč živel [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]] med izgnanstvom pred [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I. Ruskim]]. Zdaj je preurejena v muzej.

== Etimologija ==
Izvor imena mesta ni jasen. Teorija nakazuje, da ime morda izvira iz arhaične romunske besede ''chișla'' (kar pomeni 'izvir', 'vir vode') in ''nouă'' ('novo'), ker je bilo mesto zgrajeno okoli majhnega izvira na vogalu ulic Pușkin in Albișoara.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=ro |url=http://www.kishinev.info/history_ro/ |title=History of Chișinău |archive-url=https://web.archive.org/web/20030722230610/http://www.kishinev.info/history_ro/ |archive-date=22 July 2003 |url-status=dead |website=Kishinev.info |access-date=12 October 2008}}&lt;/ref&gt;

Druga različica, ki jo je oblikoval (ali pripisal&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2014-05-09 |title=Chişinău is magyar volt? |url=https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |access-date=2024-08-27 |website=Nyelv és Tudomány |language=hu}}&lt;/ref&gt;) Ștefan Ciobanu (občasno Iorgu Iordanu), romunski zgodovinar in akademik, trdi, da je ime nastalo na enak način kot ime ''Chișineu'' (alternativno zapisano kot ''Chișinău'') v zahodni Romuniji, blizu meje z Madžarsko. Njegovo madžarsko ime je {{lang|hu|Kisjenő}}, iz katerega izvira romunsko ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |title=Istoria Orașului I |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |website=BasarabiaVeche.Com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301171153/http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |archive-date=1 March 2012 |language=ro}}&lt;/ref&gt; ''Kisjenő'' izvira iz besede ''kis'' 'majhen' in ''Jenő'', enega od sedmih madžarskih plemen, ki so leta 896 vstopila v Karpatsko kotlino.

Tretja teorija jezikoslovca in slavista Kissa Lajosa trdi (kot možen izvor), da ime izvira iz kumanske besede ''kešene'' ('grob', [[kurgan (gomila)|kurgan]]) in karačajske besede za '&quot;pokopališče', ti dve pa iz perzijske besede ''kāšāne'' ('hiša').&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;''[https://m.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt?fbclid=IwY2xjawEtbRNleHRuA2FlbQIxMQABHSRuOXxjq2BsVPtX6NySq3EiNgVBjRRTZCmKRa-nkTLjva4cR3BK7LXBnQ_aem_RIM2Hyb3h7_lYQbVDnfGVA]''

''Kišinjev'' je v ruščini znan kot Kišinjov ({{lang|ru|Кишинёв}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnʲɵf|pron}}), medtem ko ga moldavski rusko govoreči mediji imenujejo Kišineu ({{lang|ru|Кишинэу}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnɛʊ|pron}}). V latinski gagauški abecedi se piše {{lang|gag-Latn|Kişinöv}}. V romunščini pred 20. stoletjem se je pisalo tudi kot ''Chișineu''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://archive.org/details/basarabiainseco00arbugoog|title=Basarabia in secolul XIX ...|last=Zamfir C. Arbure|date=1 January 1898|publisher=C. Göbl|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt; in v moldavski cirilici kot {{lang|ro-Cyrl|Кишинэу}}. Mesto se zgodovinsko imenuje tudi {{langx|lt|Kišiniovas}}; {{langx|hu|Kisjenő}}; {{langx|de|Kischinau}} {{IPA|de|ˌkɪʃiˈnaʊ||audio=De-Kischinau.ogg}}; {{langx|pl|Kiszyniów}} {{IPA|pl|kʲiˈʂɨɲuf||audio=Pl-Kiszyniów.ogg}}; {{langx|uk|Кишинів|Kyshyniv}}, {{IPA|uk|kɪʃɪˈn⁽ʲ⁾iu̯|pron|audio=LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Кишинів.wav}}; {{langx|bg|Кишинев|Kishinev}}; {{langx|yi|קעשענעװ|Keshenev}}; ali {{langx|tr|Kişinev}}.

== Zgodovina ==
=== Moldavsko obdobje ===
Ustanovljen leta 1436 kot samostanska vas, je bil del Kneževine Moldavije (ki je od 16. stoletja naprej postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], a je še vedno ohranila svojo avtonomijo). Na začetku 19. stoletja je bil Kišinjev majhno mesto s 7000 prebivalci.

=== Rusko carsko obdobje ===
[[File:Chișinău 1889 1.jpg|thumb|right|Kišinjev, 1889]]

Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], so Osmani vzhodno polovico Moldavije prepustili [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. Novo pridobljena ozemlja so postala znana kot [[Besarabija]].

Pod rusko vlado je Kišinjev postal glavno mesto novo priključene oblasti (kasneje gubernije) Besarabije. Do leta 1834 se je zaradi velikodušnega razvojnega načrta pojavila imperialna mestna podoba s širokimi in dolgimi cestami, ki je Kišinjev razdelil približno na dva dela: stari del mesta z nepravilnimi stavbnimi strukturami in novejše mestno središče s postajo. Med 26. majem 1830 in 13. oktobrom 1836 je arhitekt Avraam Melnikov postavil [[Kišinjevska stolnica|stolnico Nașterea Domnului]g z veličastnim [[zvonik]]om. Leta 1840 je bila dokončana gradnja [[slavolok, Kišinjev|slavoloka]], ki ga je načrtoval arhitekt Luca Zaushkevich. Po tem se je začela gradnja številnih stavb in znamenitosti.

28. avgusta 1871 je bil Kišinjev z železnico povezan s Tiraspolom, leta 1873 pa s Corneștijem. Železnica Kišinjev-Ungheni-Jasi je bila odprta 1. junija 1875 v pripravah na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Mesto je igralo pomembno vlogo v vojni med Rusijo in Osmanskim cesarstvom, saj je bilo glavno izhodišče ruske invazije. V obdobju ''Belle Époque'' je bil župan mesta Carol Schmidt, čigar prispevek k modernizaciji mesta Moldavci še vedno spominjajo.&lt;ref&gt;{{in lang|ro}} {{blockquote|... orașul nostru n-a avut niciodată un primar ca neîntrecutul Carol Schmidt.|Pavel Cuzminschi, &quot;Din amintirile lui Pavel Cuzminschi&quot;, în revista &quot;Viața Basarabiei&quot;, 1934, nr. 9.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;publika&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |title=Un bust al fostului primar al Chișinăului, Carol Schmidt, a fost dezvelit în capitală |publisher=Publika .Md |access-date=14 May 2014 |archive-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514142341/http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njegovo prebivalstvo se je do leta 1862 povečalo na 92.000, do leta 1900 pa na 125.787.&lt;ref&gt;Encyclopædia Britannica Eleventh Edition&lt;/ref&gt;

==== Pogromi in predrevolucija ====
{{glavni|Kišinjevski pogrom}}
Konec 19. stoletja se je veliko [[Judje|Judov]], zlasti zaradi naraščajočega antisemitskega razpoloženja v drugih delih Ruskega imperija in boljših gospodarskih razmer v Moldaviji, odločilo naseliti v Kišinjevu. Do leta 1897 je bilo 46 % prebivalstva Kišinjeva judovskega, kar je bilo več kot 50.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Jewish Community of Kishinev |url=https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=24 June 2018 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121317/https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V okviru vala pogromov, organiziranih v Ruskem imperiju, je bil v mestu 19. in 20. aprila 1903 organiziran velik antisemitski upor, ki je bil kasneje znan kot [[Kišinjevski pogrom]]. Nemiri so trajali tri dni, v njih je bilo ubitih 47 Judov, 92 hudo ranjenih in 500 lažje poškodovanih. Poleg tega je bilo izropanih in uničenih več sto hiš in veliko podjetij.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://muse.jhu.edu/article/172771|title=The Kishinev Pogrom of 1903: A Turning Point in Jewish History|first=Monty Noam|last=Penkower|date=10 September 2004|journal=Modern Judaism|volume=24|issue=3|pages=187–225|doi=10.1093/mj/kjh017|s2cid=170968039|via=Project MUSE|access-date=27 January 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144217/https://muse.jhu.edu/article/172771|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri pravijo, da je bilo ubitih 49 ljudi.&lt;ref&gt;Encyclopaedia Judaica, Vol 10, page 1066. Jerusalem, 1971.&lt;/ref&gt; Pogrome naj bi večinoma spodbudila protijudovska propaganda v edinem uradnem časopisu tistega časa, ''Bessarabetz'' (''Бессарабецъ''). Župan Schmidt incidenta ni odobril in je pozneje leta 1903 odstopil. Med odzivi na ta incident je bila peticija ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]], ki jo je julija 1903 v imenu ameriškega ljudstva naslovil na ruskega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]&lt;ref name=pogrom&gt;{{cite web |url=http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |title=VIRTUAL KISHINEV – 1903 Pogrom |website=Kishinev.moldline.net |access-date=2016-12-17 |archive-date=27 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927004139/http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

22. avgusta 1905 se je zgodil še en nasilen dogodek: policija je odprla ogenj na približno 3000 protestirajočih kmetijskih delavcev. Le nekaj mesecev pozneje, 19. in 20. oktobra 1905, je prišlo do še enega protesta, ki je pomagal prisiliti Nikolaja II. k sprejetju ''oktobrskega manifesta''. Vendar so se te demonstracije nenadoma spremenile v še en protijudovski pogrom, v katerem je umrlo 19 ljudi.&lt;ref name=pogrom/&gt;

=== Romunsko obdobje ===
[[File:Monumentul a lui Stefan cel Mare, Chisinau Stefan the Great Monument, Chisinau, Moldova (49601054843).jpg|thumb|left|[[Spomenik Štefana Velikega]]]]

Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Besarabija razglasila neodvisnost od razpadajočega imperija kot Moldavska demokratična republika, preden se je pridružila Kraljevini Romuniji. Leta 1919 je Kišinjev z ocenjeno populacijo 133.000 prebivalcev&lt;ref name=Kaba&gt;{{cite book|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=12|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|access-date=3 October 2013|archive-date=5 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005001320/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; postal drugo največje mesto v Romuniji.

Med letoma 1918 in 1940 je mestno središče izvedlo obsežna obnovitvena dela. Romunija je svojim provincam podelila pomembne subvencije in začela obsežne investicijske programe v infrastrukturo glavnih mest v Besarabiji, razširila železniško infrastrukturo in začela obsežen program za izkoreninjenje nepismenosti.

Leta 1927 je bil postavljen [[spomenik Štefana Velikega]], ki ga je ustvaril kipar Alexandru Plămădeală. Leta 1933 je bila ustanovljena prva visokošolska ustanova v Besarabiji s prenosom oddelka za kmetijske vede Univerze v Iaşiju v Kišinjev kot Fakulteta za kmetijske vede.

=== Druga svetovna vojna ===
[[File:Moldova-chisineu-war-memorial-site.jpg|thumb|''Večnos''t – spominski kompleks, posvečen vojakom, padlim v drugi svetovni vojni in vojaškem spopadu v Pridnestrju]]
[[File:Trenul durerii.jpg|thumb|left|''Vlak bolečine'' – spomenik žrtvam komunističnih množičnih deportacij v Moldaviji]]
[[File:State Art Museum (80-ies). (8257398062).jpg|thumb|Državni umetniški muzej v času hladne vojne]]
[[File:Prospectul Păcii (1980).jpg|thumb|Prospectul Păcii leta 1980]]

28. junija 1940 je bila Besarabija kot neposredna posledica [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] priključena [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] od Romunije, Kišinjev pa je postal glavno mesto novo ustanovljene [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske sovjetske socialistične republike]].

Po sovjetski okupaciji je NKVD med junijem 1940 in junijem 1941 izvajal množične deportacije, povezane z grozodejstvi. Julija 1940 je bilo v Kišinjevu usmrčenih več kot 400 ljudi, ki so bili pokopani na posestvu Metropolitanske palače, Kišinjevskega teološkega inštituta in na dvorišču italijanskega konzulata, kjer je imel NKVD svoj sedež.&lt;ref name=Brez2010&gt;{{cite book|author1=Andrei Brezianu|author2=Vlad Spânu|title=The A to Z of Moldova|url=https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7211-0|pages=116–|access-date=25 April 2018|archive-date=21 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191221141455/https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kot del politike politične represije nad potencialno opozicijo komunistični oblasti je bilo iz Besarabije v druge regije ZSSR deportiranih več deset tisoč članov domačih družin.

10. novembra 1940 se je zgodil uničujoč [[potres]] z magnitudo 7,4 (ali 7,7, po drugih virih) po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v gorovju Vrancea in je povzročil veliko škodo: 78 smrtnih žrtev in 2795 poškodovanih stavb (od tega 172 uničenih).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |access-date=29 April 2018 |archive-date=31 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031113003/http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|title=75 de ani de la cutremurul din 1940|date=10 November 2015|access-date=29 April 2018|archive-date=29 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429160412/http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Junija 1941 je Romunija pod poveljstvom nemškega [[Wehrmacht]]a vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bi si povrnila Besarabijo. Kišinjev je bil v kaosu druge svetovne vojne močno prizadet. Junija in julija 1941 je bilo mesto bombardirano z nacističnimi letalskimi napadi. ​​Vendar pa romunski in novo moldavski viri večino odgovornosti za škodo pripisujejo sovjetskim uničevalnim bataljonom NKVD, ki so delovali v Kišinjevu do 17. julija 1941, ko so ga zavzele [[sile osi]].&lt;ref&gt;{{Cite web|first=Virgil |last=Pâslariuc |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |title=Cine a devastat Chișinăul în iulie 1941? |trans-title=Who devastated Chisinau in July 1941? |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620132238/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |archive-date=20 June 2012 |url-status=dead |website=Historia.ro |language=ro}}&lt;/ref&gt;

Med nemško in romunsko vojaško upravo je mesto trpelo zaradi nacistične politike iztrebljanja judovskih prebivalcev, ki so jih s tovornjaki prepeljali na obrobje mesta in nato na hitro postrelili v delno izkopanih jamah. Število Judov, umorjenih med začetno okupacijo mesta, je ocenjeno na 10.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |title=Ghettos: Memories of the Holocaust: Kishinev (Chișinău) (1941–1944) |archive-url=https://web.archive.org/web/20170311011254/https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |archive-date=11 March 2017 |website=Jewish Virtual Library |access-date=11 October 2022}}&lt;/ref&gt; Deportacija mestnih Judov v [[Pridnestrje]] se je število judovskega prebivalstva zmanjšalo z 11.388 jeseni 1941 na 177 leta 1943; velika večina deportirancev je umrla.&lt;ref&gt;See Jean Ancel, ''The History of the Holocaust in Romania'' (Lincoln, University of Nebraska Press and Jerusalem, Yad Vashem, 2011) p. 266-269, with the statistics on p. 269.&lt;/ref&gt; V tem času je bil Kišinjev, del okrožja Lăpușna, glavno mesto novo ustanovljene gubernije Besarabija v Romuniji.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166|title=Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|first=Viorel|last=Stănică|journal=Transylvanian Review of Administrative Sciences|volume=9|issue=19|year=2007|pages=107–116|language=ro}}&lt;/ref&gt;

Ko se je vojna bližala koncu, je bilo mesto ponovno prizorišče hudih bojev, saj so se nemške in romunske čete umikale. Kišinjev je 24. avgusta 1944 zavzela Rdeča armada v drugi ofenzivi Jassy-Kišinjev.

=== Sovjetsko obdobje ===
Po vojni je bila Besarabija v celoti ponovno vključena v Sovjetsko zvezo, približno 65 odstotkov njenega ozemlja pa je bilo v lasti Moldavske SSR, preostalih 35 odstotkov pa je bilo prenesenih v Ukrajinsko SSR.

Sovjeti so izvedli še dva vala deportacij avtohtonega prebivalstva Moldavije, prvega takoj po sovjetski ponovni okupaciji Besarabije do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja, drugega pa sredi 1950-ih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|title=70 years ago today: 13–14 June 1941, 300,000 were deported from Bessarabia|first=Autor|last=invitat|website=Moldova.org|date=15 June 2011|access-date=7 April 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144219/https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|title=Stalin's Ethnic Deportations—and the Gerrymandered Ethnic Map|last=Pereltsvaig|first=Asya|website=LanguagesOfTheWorld.info|date=8 October 2014|access-date=25 April 2018|archive-date=26 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180426012346/https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
[[File:LOWA ET54.jpg|thumb|left|Tramvaji v Kišinjevu (na sliki Gothawagen ET54) so ​​bili ukinjeni leta 1961]]

Med letoma 1947 in 1949 je arhitekt Aleksej Ščusev s pomočjo ekipe arhitektov razvil načrt za postopno obnovo mesta.

V 1950-ih je prišlo do hitre rasti prebivalstva, na kar se je sovjetska uprava odzvala z gradnjo velikih stanovanj in palač v slogu [[stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]]. Ta proces se je nadaljeval pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]], ki je pozival k gradnji pod sloganom »dobro, ceneje in hitreje zgrajeno«. Novi arhitekturni slog je prinesel dramatične spremembe in ustvaril slog, ki prevladuje danes, z velikimi stanovanjskimi bloki, razporejenimi v precejšnjih naseljih. Te stavbe iz obdobja Hruščova se pogosto neformalno imenujejo [[Hruščovka]].

Obdobje najpomembnejše prenove mesta se je začelo leta 1971, ko je Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel sklep »O ukrepih za nadaljnji razvoj mesta Kišinjev«, ki je zagotovil več kot milijardo rubljev naložb iz državnega proračuna,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kishinev.info/architecture_en |title=Chisinau – the capital of Moldova: Architecture |website=kishinev.info |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513230114/http://kishinev.info/architecture_en/ |archive-date=13 May 2010 }}&lt;/ref&gt; in se je nadaljevalo do osamosvojitve Moldavije leta 1991. Delež stanovanj, zgrajenih v sovjetskem obdobju (1951–1990), predstavlja 74,3 odstotka vseh gospodinjstev.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Energy consumption in households|url=http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|website=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (NBS) |access-date=14 April 2017|archive-date=15 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415103718/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

4. marca 1977 je mesto ponovno pretresel uničujoč potres. Več ljudi je bilo ubitih in izbruhnila je panika. Hotel Intourist, vodilni objekt, ki ga je zgradil istoimenski sovjetski državni potovalni monopol, je bil dokončan leta 1978.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=2024-08-04 |title=Trying to Save a Concrete 'Monument to Corruption' |url=https://www.nytimes.com/2024/08/04/world/europe/moldova-national.html |access-date=2024-08-12 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

22. aprila 1993 je mesto odprlo Spomenik žrtvam judovskih getov, javni spomenik, v središču katerega je bronasti kip biblijskega preroka Mojzesa, ki služi kot simbol spomina na tisoče Judov, ki so umrli med holokavstom. Spomenik sta zasnovala arhitekt Simeon Šojhet in kipar Naum Epelbaum. Stoji na ulici Jeruzalem in označuje mesto glavnega vhoda v kišinjevski geto, ki je bil ustanovljen v spodnjem delu mesta julija 1941, kmalu po tem, ko so nemške in romunske čete zasedle območje.

=== Po osamosvojitvi ===
Od razglasitve moldavske osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze so bile številne ulice v Kišinjevu preimenovane po zgodovinskih osebah, krajih ali dogodkih. Neodvisnosti od Sovjetske zveze je sledilo obsežno preimenovanje ulic in krajev iz komunistične v nacionalno tematiko.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Light|first1=Duncan|last2=Nicolae|first2=Ion|last3=Suditu|first3=Bogdan|date=September 2002|title=Toponymy and the Communist city: Street names in Bucharest, 1948–1965|url=http://link.springer.com/10.1023/A:1022469601470|journal=GeoJournal|volume=56|issue=2|pages=135–144|doi=10.1023/A:1022469601470|bibcode=2002GeoJo..56..135L |s2cid=140915309|access-date=15 March 2021|archive-date=29 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210529150939/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1022469601470|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

5. septembra 2022 je svoja vrata odprla prva krščanska univerza v državi, Universitatea Moldo-Americană, ki jo je podprla skandinavska radiotelevizija ''Visjon Norge'' in več donatorjev na Norveškem, delovala pa je v sodelovanju z ameriško jugovzhodno univerzo na Floridi v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |date=2022-09-05 |title=First Christian university opens in Moldova |url=https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |access-date=2023-07-05 |website=Christian Network Europe |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je Moldavija dovolila več kot 600.000 ukrajinskim civilistom, da so pobegnili iz Ukrajine čez njeno mejo. Čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, Moldavija še naprej gosti več kot 100.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je veliko v Kišinjevu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova's efforts in hosting and providing safe transit to Ukrainian refugees applauded by OSCE PA migration committee |url=https://www.oscepa.org/en/news-a-media/press-releases/press-2023/moldova-s-efforts-in-hosting-and-providing-safe-transit-to-ukrainian-refugees-applauded-by-osce-pa-migration-committee |access-date=2023-07-05 |website=www.oscepa.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Carter |first=Bryan |date=2023-02-24 |title=Ukrainian refugees in Moldova: Warmly welcomed but dreaming of home |url=https://www.euronews.com/2023/02/24/ukrainian-refugees-in-moldova-warmly-welcomed-but-dreaming-of-home |access-date=2023-07-06 |website=Euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Krasteva |first=Gergana |date=2023-04-16 |title=Tears of Ukrainian refugees in Moldova still in limbo as they wait to go home |url=https://metro.co.uk/2023/04/16/tears-of-ukrainian-refugees-in-moldova-still-in-limbo-as-they-wait-to-go-home-18606690/ |access-date=2023-07-06 |website=Metro |language=en}}&lt;/ref&gt;

Prizivno sodišče v Kišinjevu je 23. novembra 2022 po besedah ​​pravosodnega ministra Sergiuja Litvinenca razsodilo, da se bo mednarodno letališče Kišinjev vrnilo v državno lastništvo, več kot tri mesece po tem, ko je mednarodno sodišče Moldaviji dovolilo, da prekliče 49-letno koncesijsko pogodbo z upravljavcem letališča Avia Invest.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova takes back control of Chisinau Airport – minister |url=https://seenews.com/news/moldova-takes-back-control-of-chisinau-airport-minister-805816 |access-date=2023-07-05 |website=seenews.com |date=23 November 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2023 je nizozemska vlada v Kišinjevu odprla novo veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zaken |first=Ministerie van Buitenlandse |date=2023-04-19 |title=New Dutch embassy shows Dutch support for Moldova's future EU membership – News item – Government.nl |url=https://www.government.nl/latest/news/2023/04/19/new-dutch-embassy-in-moldova |access-date=2023-07-06 |website=www.government.nl |language=nl-NL}}&lt;/ref&gt;

21. maja 2023 se je na ulice zbralo več deset tisoč Moldavcev na množičnem shodu, Evropskem moldavskem narodnem zboru, v podporo kandidaturi države za članstvo v Evropski uniji.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Vilcu |first1=Irina |last2=Timu |first2=Andra |date=2023-05-21 |title=Moldovans Rally to Support EU Entry, Shift Away From Russia |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-05-21/moldovans-rally-to-support-eu-entry-shift-away-from-russia |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova: Tens of thousands gather in pro-EU rally – DW – 05/22/2023 |url=https://www.dw.com/en/moldova-tens-of-thousands-gather-in-pro-eu-rally/a-65693417 |access-date=2023-07-05 |website=Deutsche Welle |language=en}}&lt;/ref&gt; Moldavska policija je sporočila, da je bilo na shodu, ki ga je organizirala moldavska predsednica Maia Sandu, prisotnih več kot 75.000 demonstrantov.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Tanas |first=Alexander |date=2023-05-21 |title=Pro-government rally in Moldovan capital draws tens of thousands |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-government-rally-moldovan-capital-draws-tens-thousands-2023-05-21/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;

Kasneje istega meseca je Kišinjev gostil pomemben mednarodni vrh Evropske politične skupnosti, organiziran za razpravo o nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi o kibernetski varnosti, migracijah in energetski varnosti ter regionalnih vprašanjih v Azerbajdžanu, Armeniji in spopadih na Kosovu.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Irish |first=John |date=2023-05-30 |title=European leaders head to Moldova for symbolic summit on Ukraine's doorstep |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-head-moldova-symbolic-summit-ukraines-doorstep-2023-05-30/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Timu |first1=Andra |last2=Vilcu |first2=Irina |date=2023-06-01 |title=Zelenskiy Visits Summit in Moldova as European Leaders Meet |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-06-01/zelenskiy-visits-summit-in-moldova |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last1=Casert |first1=Raf |last2=Spike |first2=Justin |last3=Heintz |first3=Jim |date=2023-05-31 |title=EU aspirant Moldova prepares to host major international summit |url=https://apnews.com/article/moldova-european-summit-bulboaca-af8c00a1b860b77453732cbf092369b7 |access-date=2023-07-05 |website=AP News |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Biserica de lemn din Hirișeni 3.jpg|thumb|''Muzej vasi'' (''Muzeul satului''), ki je na južnem obrobju mesta]]

Kišinjev leži ob reki Bâc, pritoku Dnestra, na 47°0′N 28°55′E, s površino 120 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;). Občina obsega 635 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Mesto leži v osrednji Moldaviji in ga obdaja relativno ravna pokrajina z zelo rodovitno zemljo.

Kišinjev je približno enako oddaljen od meja z Romunijo (58 km) in Ukrajino (54 km) ter med najsevernejšo (188 km) in najjužnejšo (179 km) točko Moldavije, kar pomeni, da je zelo blizu geografskega središča Moldavije.

=== Podnebje ===
Kišinjev ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''), za katero so značilna topla poletja in hladne, vetrovne zime. Zimske najnižje temperature so pogosto pod 0 °C, čeprav le redko padejo pod -10 °C. Poleti je povprečna najvišja temperatura približno 25 °C, vendar temperature občasno dosežejo od 35 do 40 °C sredi poletja v središču mesta. Čeprav je povprečna vlažnost poleti relativno nizka, večina letnih padavin pade poleti, kar povzroča redke, a močne nevihte.

Spomladanske in jesenske temperature se gibljejo med 16 in 24 °C, padavine pa so v tem času običajno manjše kot poleti, vendar s pogostejšimi, a milejšimi deževnimi obdobji.

== Geologija ==
Mesto je v osrednjem delu geološke jugovzhodne Evrope, katerega osnova je sestavljena iz granitne plošče, ki je na globini približno 1150 m pod morsko gladino. Vrh geološkega dela te strukture predstavljajo sedimentne kamnine iz obdobja [[paleogen]]a in [[neogen]]a. Na [[Erozija|erozijskih]] območjih se pojavljajo le gline, pesek in apnenci iz zgornjega [[kenozoik]]a. Od severa proti jugu mesta potekajo mediosarmatični grebeni. Glinasto-peščene plasti, ki potekajo skozi mesto, so na globini od 2 do 30 m.

== Uprava ==
Moldavija je upravno razdeljena na 3 občine, 32 okrožij in 2 avtonomni enoti. Z 720.128 prebivalci (po moldavskem popisu prebivalstva leta 2024) je občina Kišinjev (ki vključuje bližnje skupnosti) največja od teh občin.&lt;ref&gt;Moldovan Law 764-XV from 27 December 2001, ''Monitorul Oficial al Republicii Moldova'', no. 16/53, 29 December 2001&lt;/ref&gt;

Poleg mesta občina obsega še 34 drugih primestnih krajev: 6 mest (ki vsebujejo še 2 vasi) in 12 občin (ki vsebujejo še 14 vasi).

== Gospodarstvo ==
[[File:Malldova Shopping, Кишинев, Республика Молдова Malldova Shopping, Chisinau, Republica Moldova Moldova Shopping, Chisinau, Republic of Moldova (51187661202).jpg|thumb|Nakupovalni center MallDova]]

Zgodovinsko gledano je bilo leta 1919 v mestu štirinajst tovarn.&lt;ref name=Kaba/&gt; Kišinjev je finančna in poslovna prestolnica Moldavije. Njegov BDP predstavlja približno 60 % nacionalnega gospodarstva,&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |title=CHIŞINĂU ÎN CIFRE : ANUAR STATISTIC |website=Statistica.md |access-date=2016-12-17 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120331/http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki je leta 2012 dosegel 52 milijard lejev (4 milijarde ameriških dolarjev). Tako je BDP na prebivalca Kišinjeva znašal 227 % moldavskega povprečja. Kišinjev ima največji in najbolj razvit sektor množičnih medijev v Moldaviji in je dom številnih povezanih podjetij, od vodilnih televizijskih mrež in radijskih postaj do večjih časopisov. Vse nacionalne in mednarodne banke (15) imajo sedež v Kišinjevu.

Med pomembne znamenitosti v okolici Kišinjeva spadajo Cineplex Loteanu, nova nakupovalna središča MallDova, Port Mall in najbolj znani trgovci na drobno, kot so Nr1, Linella, Kaufland, Fourchette in Metro. Medtem ko mnogi domačini še vedno nakupujejo na bazarjih, mnogi prebivalci višjega razreda in turisti nakupujejo v trgovinah na drobno in v nakupovalnem središču MallDova. Jumbo, starejši nakupovalni center v okrožju Botanica, in Sun City v središču mesta sta bolj priljubljena med domačini.

V mestu je več zabaviščnih parkov. Eden iz sovjetskih časov se nahaja v okrožju Botanica, ob treh jezerih velikega parka, ki sega do obrobja mestnega središča. Drug, sodobni park Aventura, se nahaja dlje od središča. Kišinjevski državni cirkus, ki je bil nekoč v veliki stavbi v sektorju Râșcani, je zaradi slabo financiranega projekta prenove že nekaj let neaktiven.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|title=Sneaking into an Abandoned Soviet Circus in Moldova|work=Ex Utopia|date=25 November 2013|access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;

== Architecture ==
{{multiple image
| align             = right
| total_width       = 320
| image1            = Vorota kishineva.jpg
| caption1          = Stanovanjske stavbe v sovjetskem slogu v Kišinjevu
| image2            = Romashka Tower.jpg
| caption2          = Stolp Romaška, najvišja stavba v Moldaviji
| footer            = 
}}

Načrt rasti Kišinjeva je bil razvit v 19. stoletju. Leta 1836 je bila končana gradnja [[Kišinjevska stolnica|kišinjevske stolnice]] in njenega zvonika. Zvonik je bil v sovjetskih časih porušen in obnovljen leta 1997. Kišinjev ima tudi ogromno pravoslavnih cerkva in stavb iz 19. stoletja po mestu, kot sta samostan Ciuflea ali cerkev Preobraženja. Velik del mesta je zgrajen iz apnenca, pridobljenega iz Cricove, zaradi česar je tam ostala znana vinska klet.

Od leta 1991 je bilo v mestu zgrajenih veliko stavb v sodobnem slogu. Obstaja veliko poslovnih in nakupovalnih kompleksov, ki so sodobni, prenovljeni ali na novo zgrajeni, vključno s Kentfordom, SkyTowerjem in sedežem Unión Fenosa. Vendar pa so stare sovjetske skupine stanovanjskih blokov še vedno obsežna značilnost mestne krajine.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Триумфальная Арка, Кишинев, Республика Молдова Arcul de Triumf, Chisinau, Republica Moldova Arch of Triumph, Chisinau, Republic of Moldova (51161091844).jpg|[[Slavolok, Kišinjev|Slavolok]]
File:Museum of History (AP4L0086 1PS) (28922487610).jpg|Kapitolska volkulja in Narodni zgodovinski muzej
File:Scara cu cascade Valea morilor (2016) (2).jpg|Stopničast slap v parku Mill Valley
File:Chisinau Stefan cel Mare park fountain.jpg|Centralni park Ștefan cel Mare
File:Органный зал, Кишинев, Республика Молдова Sala cu orga, Chisinau, Republica Moldova Organ Hall, Chisinau, Republic of Moldova (50698302796).jpg|Orgelska dvorana
File:Teatrul National de Opera si Balet &quot;Maria Biesu&quot;, Chisinau, Moldova Maria Biesu Opera Theatre, Chisinau, Moldova (49512942998).jpg|Narodno operno in baletno gledališče Maria Bieșu
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Chișinău}}
{{Wikivoyage|Chișinău}}
* {{official website|http://www.chisinau.md}}
* {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20140404072651/http://hartachisinau.net/ Map of Chișinău]}}
*[http://insecam.org/en/view/824511/ Chisinau online camera]
*[https://www.rtrfoundation.org/webart/KISHINEV.pdf Kishinev/Chisinau] (pp.&amp;nbsp;364–371) at Miriam Weiner's Routes to Roots Foundation

[[Kategorija:Mesta v Moldaviji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1436]]
[[Kategorija:Kišinjev|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2h5gimbqut65z7bb6c4qvzae6kluabe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marko Glaser</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236173</id>
    <revision>
      <id>6672685</id>
      <parentid>6650241</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:37:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6672685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3334" sha1="pvz2u58az7urjs7gv761g1eyi9dqirn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Marko Glaser''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], pesnik, prevajalec in nabožni [[pisatelj]], * [[21. april]] [[1806]], [[Smolnik, Ruše|Smolnik]], † [[9. december]] [[1889]], [[Malečnik]]. 

Rodil se je očetu Mihaelu in materi Mariji. Glaser je v [[Gradec|Gradcu]] študiral [[filozofija|filozofijo]] (1822-1824) in [[teologija|teologijo]] (1824-1828). Kot duhovnik je spodbujal in podpiral slovenske duhovnike in kot [[pridigar]] pospeševal versko življenje. Bil je iskren [[Slomšek|Slomškov]] prijatelj. V slovenskem in [[nemščina|nemškem jeziku]] je izdal nekaj nabožnih spisov, pa tudi pesmi.   

Služboval je kot kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu in kot dvorni kaplan sekavskega (graškega) škofa.   

Dne 4. aprila 1843 je nastopil službo župnika v župniji Sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) in jo opravljal vse do svoje smrti. Prenovil je baročno župnijsko cerkev Sv. Petra in gotsko Marijino romarsko cerkev na Gorci v Malečniku. Zaslužen je za postavitev znamenitih zidanih kapel (postaj) križevega pota, ki so posebna veduta Malečnika. Ob mogočnem historičnem župnišču je postavil prešo in gospodarsko poslopje. Zavzemal se je za izobraževanje otrok in mladine. Leta 1868 je v Malečnik povabil šolske sestre iz Eggenberga, med katerimi je bila tudi hči njegove polsestre, učiteljica, pesnica in skladateljica [[Eliza Frančiška Grizold]], ki so v novi šoli, ki jo je postavil, prevzele vzgojno-izobraževalno dejavnost v kraju ter prirejale znamenite kuharske tečaje.   

Škof Anton Martin Slomšek je Glaserja v organizacijskem smislu pooblastil za prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Zaradi tega pomembnega dejanja je cesar Glaserja imenoval za častnega kanonika lavantinskega stolnega kapitlja. Odlikovan je bil tudi z viteškim križcem Franca Jožefa.    

Zaradi njegove izjemne zapuščine v Malečniku od leta 2022 naprej prirejajo Glaserjev festival, ki osvetljuje delo in poslanstvo Marka Glaserja, v malečniškem župnišču pa je bil leta 2021 ustanovljen Glaserjev salon z galerijo umetniških del, med drugim tudi njegovim portretom iz leta 1878, za katerega se je šele leta 2021 razkrilo, da ga je naslikala avstrijska slikarka [[Sylvia Tunner]] (1851–1907).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: V Malečniku otvorili Glaserjev salon in galerijo|url=https://maribor24.si/kultura/foto-v-malecniku-otvorili-glaserjev-salon-in-galerijo/|website=maribor24.si|date=2021-06-29|accessdate=2025-12-08|language=sl|last=Veršič|first=Damjan}}&lt;/ref&gt; Častni pokrovitelj ustanovitve je bil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor.    

Njegova ''Zbrana dela'' so izšla pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] in [[Župnija Sveti Peter pri Mariboru|Župniji Sveti Peter pri Mariboru]] - [[Malečnik]] (2026).     

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=201702|avtor=Lukman Franc Ksaver|ime=Glaser Marko|vir=SBL}}
* »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175122549 Pozabljeni Marko Glaser: velika dela skromnega duhovnika]«. ''Sledi časa'' (6. april 2025). RTV Slovenija.


{{normativna kontrola}}

{{reli-bio-stub}} 

{{DEFAULTSORT:Glaser, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski nabožni pisatelji]]</text>
      <sha1>pvz2u58az7urjs7gv761g1eyi9dqirn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carpe Diem Band</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238176</id>
    <revision>
      <id>6672690</id>
      <parentid>6584830</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:42:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Ljuba24b je prestavila stran [[Carpe Diem]] na [[Carpe Diem Band]]</comment>
      <origin>6584830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8345" sha1="hwyeu2x6fhpfyjv55p86aszbr4v7vm7" xml:space="preserve">{{slog}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | 
| Name                = Carpe Diem band
| Img                 = Carpe-diem-logo.png
| Img_capt            = Logotip skupine
| Landscape           = 
| Background          = group_or_band
| Origin              = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]], [[Slovenija]]  
| Genre               = [[ska]]-[[pop glasba|pop]]-[[rock]]
| Years_active        = [[1996]]–danes
| Label               = samozaložba
| Associated_acts     = 
| URL                 = &lt;!-- WD --&gt;
| Current_members     = (glavni vokal)&lt;br /&gt;'''Aleš Kolar''' (bas kitara, back vokal)&lt;br /&gt;'''Rok Drobež''' (električna kitara, back vokal)&lt;br /&gt;'''Miklavž Tacol''' (klaviature, back vokal)&lt;br /&gt;'''Sašo Mulej''' (bobni) &lt;br /&gt;'''Jure Kolar''' (tenor saksofon)
| Past_members       = Matevž Vuga (glavni vokal), Blaž Satler (bobni, razni spontani vzkliki), Matej Javoršek (bobni), Boštjan Meh (vokal), Črt Cenc (alt saksofon), Vasja Centrih (violina), Anže Žurbi  (bobni), Igor Feketija (klaviature, pozavna), Barbara Starovasnik (alt saksofon), Andrej Žerovnik (alt sakosofon), Gabrielle Franco (bobni), Rok Koritnik (bobni), Urša Utroša (alt saksofon), Sergije Lugovski (glavni vokal)
}}

'''Carpe Diem''' ali '''Carpe Diem band''' je šestčlanska [[Slovenci|slovenska]] [[ska]]-[[pop glasba|pop]]-[[rock]] skupina iz [[Celje|Celja]].

==Ime in opis==
[http://en.wikipedia.org/wiki/Carpe_diem Carpe diem] je latinski izrek rimskega pesnika [[Horacij|Horacija]] iz Ode I,11.8.&lt;br /&gt;
''Diem'' pomeni dan, ''Carpe'' pa v latinščini pomeni &quot;naberi, poberi, potegni, oskubi, izpuli, izberi&quot;, toda Horacij uporabi besedo v smislu &quot;uživaj, izkoristi, uporabi&quot;.&lt;br /&gt;
'''Carpe Diem''' je tako populistično uporabljen in preveden kot '''&quot;užij dan&quot;'''.&lt;br /&gt;
Fraza je del daljšega originalnega Horacijevega izreka ''Carpe diem quam minime credula postero'', kar lahko grobo prevedemo v &quot;užij dan, z minimalnim zaupanjem temu kar prihaja&quot; in prigovarjanjem, naj živimo za danes.

Skozi ime skupine ''Carpe Diem - užij, izkoristi dan, živi ga čutno, danes , zdaj, optimalno, širše, novo, boljše'', se zrcali tudi njihova glasba, besedila in pozitivni ritmi.

==Zgodovina==
Carpe Diem je nastal kot srednješolski &quot;garažni projekt&quot; članov, ki so se s sodelovanjem v raznih glasbenih projektih in orkestrih, spoznali in odločili ustanoviti glasbeno skupino v letu 1996. Skupina, takrat že z imenom &quot;Carpe Diem&quot; je prvotno vsebovala le inštrumentalno zasedbo. Število članov je variiralo med 5 in 8 in je bila sestavljena iz bobnov, bas kitare, električne kitare, alt saksofona, violine, klaviatur, trobente, pozavne, kasneje pa še tenor saksofona in vokala. Uspešno je združevala zvrsti kot so jazz, funk, rock, reggee in balkanski melos, kar so priča tudi zgodnji studijski posnetki ter udeležbe na večjih regijskih glasbenih prireditvah. Razvoj in aktivno ustvarjanje je doprinesel stalno zasedbo vokala, ki je glasbo skupine razširil še z besedili.

2005 je bil v studiu Metro, z glasbenim režiserjem Janezom Križajem, posnet prvi singl Doktor-Doktor, ki je naznanjal prihajajoči prvi album. Skladba je z dobrim radijskim predvajanjem skupini na široko odprla vrata ter jo z novim albumom postavila na slovenski glasbeni zemljevid. Šele s tem lahko rečemo, da se je ''začela skupina Carpe Diem, kot jo poznamo danes''. Februarja 2006 je skupina predstavila svoj prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Mrcina'', ki vsebuje 10 skladb. Album je nastal v studiu Zibelnik v sodelovanju z Alešem Zibelnikom.

Leta 2007, na predstavitveni karavani novega albuma Cesta [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]], se je skupina predstavila s ska priredbo skladbe &quot;Z Goričkega v Piran&quot;, kar je kmalu vodilo v skupen glasbeni projekt posnet z Vladom Kreslinom ter Galom Gjurinom.

V na novo začrtani smeri ska-pop-rock zvrsti, končni šestčlanski zasedbi, &quot;koroško začimbo&quot; na bobnih in novim glavnim vokalom, je skupina marca 2009 v sodelovanju z Matejem Gobcem posnela skladbo »Jutr«. Marca 2010 se je predstavil drugi singl z naslovom Egoist, oktober pa je bil v znamenju Maš Punco? skladbe in videospota, posnetega zanjo. Marca 2011 so izdali balado »Delala stvari«.

Leto 2012 se je Carpe Diem osredotočil predvsem na pripravljanje novih skladb, saj je pevca Matevža prizadela težka bolezen. Ko si je povrnil moči, je skupina, tokrat celoti v celjski zasedbi, začela izdajati in snemati nove komade. Iz studija sta tako konec 2013 prišla Pesem o teb in Lezbijka. Začetek 2014 pa je zaznamovalo predvsem sodelovanje s [[6 Pack Čukur]]jem v remiksu skladbe Pesem  o teb in zanjo posnetim videospotom.

Julija 2014 je izšel singl Dej ostan (George Clooney), v začetku leta 2015 pa še Original, ki je del soundtracka filma ''[[Vloga za Emo]]''. Za slednjo skladbo so posneli tudi videospot.

Maja 2016 je skupina predstavila skladbo Tapete. Skladba predstavlja zaključeno celoto napovedanega albuma singlov z naslovom &quot;Od Jutr naprej&quot;. Prav tako je to bila zadnja skladba s pevcem Matevžem, katerega je v jeseni 2016 za glavnim vokalnim mikrofonom zamenjal novi pevec Sergije Lugovski.

V začetku leta 2017 je izšel album &quot;Od Jutr naprej&quot;, ki povzema skladbe od Jutr in naprej vse do Tapet.

==Albumi in skladbe==
&lt;br /&gt;'''Mrcina'''
[[Slika:CarpeDiem-Mrcina-Ovitek-prvastran.jpg|thumb|Naslovnica albuma ''Mrcina (2006)'']]
Leto izida: 2006&lt;br /&gt;
Založba: samozaložba&lt;br /&gt;
Producent/studio: 1-2 in 4-10 Aleš Zibelnik (Studiu Zibelnik), 3 Janez Križaj (Metro Studio)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vrstni red !! Naslov skladbe !! Dolžina
|-
| 1. || Mrcina 2 || 2:49
|-
| 2. || Program || 3:23
|-
| 3. || Doktor-Doktor || 2:54
|-
| 4. || Sirena || 4:17
|-
| 5. || Preproste misli || 5:05
|-
| 6. || Groova se mi || 3:18
|-
| 7. || Iz oči v oči || 3:34
|-
| 8. || Sliva || 3:23
|-
| 9. || Divja reka || 3:06
|-
| 10. || Mrcina 1 || 6:45
|}

Posneli: Aleš Kolar (bas), Rok Drobež (kitara), Jure Kolar (tenor saksofon), Miklavž Tacol (klaviature), Boštjan Meh (vokal), Andrej Žerovnik (alt saksofon) in Anže Žurbi (bobni)&lt;br /&gt;
Sodelovali: Doktor-Doktor - Matej Javoršek (bobni) in Jure Levpušček (alt saksofon)&lt;br /&gt;
Oblikovanje ovitka: Žiga Aljaž in David Krančan
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
'''Od Jutr naprej'''
[[Slika:CD_OdJutrNaprej.jpg|thumb|Ovitek albuma  ''Od Jutr naprej (2017)'']]
Leto izida: 2017&lt;br /&gt;
Založba: samozaložba&lt;br /&gt;
Producent/studio: 1-4 Matej Gobec, 4-9 Teodor Amanović (Toš)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vrstni red !! Naslov skladbe !! Dolžina !! Leto
|-
| 1. || Jutr || 3:35 ||  2009
|-
| 2. || Egoist|| 3:35 || 2010
|-
| 3. || Maš Punco? || 2:41 || 2010
|-
| 4. || Delala Stvari || 3:49 || 2011
|-
| 5. || Pesem o teb || 3:05 || 2013
|-
| 6. || Pesem o teb (Remix) || 2:57 || 2014
|-
| 7. || Dej ostan (George Clooney)  ||  3:09 || 2014
|-
| 8. || Original  ||  3:39 || 2015
|-
| 9. || Tapete  ||  3:28 || 2016
|}

Posneli: Aleš Kolar (bas), Rok Drobež (kitara), Jure Kolar (tenor saksofon), Miklavž Tacol (klaviature), Matevž Vuga (vokal), Martin Rošer (bobni).&lt;br /&gt;
Sodelovali: Blaž Satler (bobni)&lt;br /&gt;
Oblikovanje ovitka: Tale Mitreski
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
'''Posamezne skladbe'''
&lt;br /&gt;
Skupina je tekom let na radijske valove in v druge medije izdala še naslednje skladbe
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Naslov !! Dolžina !! Leto
|-
|  Iz Goričkega v Piran  ||  3:22  ||  2008
|-
|  Lezbijka  ||  3:23  ||  2013
|}
&lt;br /&gt;

==Videospoti in videoposnetki==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Naslov !! Leto nastanka !! Režija in produkcija
|-
| Doktor-Doktor || 2006 || Resourceful Bunch Production
|-
| Iz oči v oči || 2007 || Rok Lunežnik
|-
| Jutr || 2009 || Mateja Tomažinčič in koprodukcija RTV Slovenija
|-
| Jutr (akustik) || 2009 || Izštekani na Val 202
|-
| Z Goričkega v Piran || 2009 || Carpe Diem road movie
|-
| Egoist || 2010 || Carpe Diem band
|-
| Maš Punco? || 2010 || KN Production
|-
| Delala Stvari || 2011 || Carpe Diem band
|-
| Lezbijka || 2013 || Carpe Diem band
|-
| Pesem o teb RMX || 2014 || Marko D. videography
|-
| Dej ostan (George Clooney)] || 2014 || Carpe Diem band
|-
| Original || 2015 || Produkcija Almedia
|}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|1167575}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske ska skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]]</text>
      <sha1>hwyeu2x6fhpfyjv55p86aszbr4v7vm7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avgust Dimitz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240939</id>
    <revision>
      <id>6672660</id>
      <parentid>4783857</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:11:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>alt ime, tn</comment>
      <origin>6672660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2203" sha1="oqweo1sy2awubfhttuk99ahwfl2xjih" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Avgust Dimitz''' (tudi '''August Dimitz''' in '''Avgust Dimic'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[zgodovinar]], * [[16. avgust]] [[1827]], [[Ljubljana]], † [[10. december]] [[1886]], Ljubljana.

== Življenje in delo ==
Gimnazijo je končal v Ljubljani, študiral [[pravo]] na Dunaju (1845-1850), se vrnil v Ljubljano,  stopil v finančno službo ter postal 1884  predstojnik finančnega ravnateljstva. Od 1858 je bil več kot 20 let tajnik pri [[Zgodovinsko društvo za Kranjsko|Zgodovinskem društvu za Kranjsko]] (ustanovljeno 1843), v letih 1859−1868 je [[urednik|urejal]] [[revija|revijo]] ''Mitheilungen des historichen Vereins für Krain''. Čeprav se je čutil Slovenca se je povezoval z [[Nemci]]. V tedanjih [[Seznam nemških časopisov na Slovenskem|nemških časopisih v Ljubljani]] je objavljal [[članek|članke]] o političnem, kulturnem in cerkvenem dogajanju, članke iz lokalne zgodovine, biografske podatke ter nekatere prispevke za slovensko [[Literarna zgodovina|literarno zgodovino]]. Proučeval je [[arheologija|arheološke]] probleme in stanje podeželskih [[arhiv]]ov. Po nalogu [[Kranjska|kranjske dežele]] je ob 600-letnici združitve Kranjske z Avstrijo izdal slavnostni spis ''Die Habsburger in Krain'', ki je izšel tudi v slovenščini v [[Josip Cimperman|Cimpermanovem]] prevodu. Dimitzevo najpomembnejše delo je ''Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813'' (1874–1876) izdano v 12 snopičih. V njem je podrobno obravnaval [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]], [[Turški vpadi|turške vpade]], [[reformacija|reformacijo]] in podrobno obdelal tudi začetke [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]].

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{SloBio|id=173176|avtor=Mal Josip|ime=Dimitz Avgust|vir=SBL}}

{{law-bio-stub}}
{{historian-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dimitz, Avgust}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju]]</text>
      <sha1>oqweo1sy2awubfhttuk99ahwfl2xjih</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chloe Bridges</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242178</id>
    <revision>
      <id>6672823</id>
      <parentid>5798589</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T00:24:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4687" sha1="q3sa5lyas952pkctg4afb4w5tsdbvhe" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name = Chloe Bridges
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname =
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = Chloe Suazo
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 2005 - danes
}}

'''Chloe Bridges''', poznana tudi kot '''Chloe Suazo''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[pevka]], *[[27. december]] [[1991]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike]]. Najbolje je poznana kot Zoey iz [[televizijska serija|televizijske serije]] ''[[Freddie (serija)|Freddie]]''.

== Zgodnje in zasebno življenje ==
Chloe Bridges se je rodila [[27. december|27. decembra]] 1991 v [[Louisiana|Louisiani]], [[Združene države Amerike]]. Trenutno skupaj z mamo prebiva v [[Los Angeles]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://tvnz.co.nz/freddie/zoey-1255270 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-06-06 |archive-date=2015-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151223031644/http://tvnz.co.nz/freddie/zoey-1255270 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V prostem času rada poje in zna igrati na [[klavir]].

== Kariera ==
Chloe Bridges je s svojo igralsko kariero začela v starosti štirinajstih let, ko je leta 2005 dobila svojo prvo vlogo v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Freddie (serija)|Freddie]]'', kjer je zaigrala Zoey ob igralcih, kot so [[Freddie Prinze Jr.]], [[Jenny Gago]], [[Brian Austin Green]] in [[Jacqueline Obradors]]. V seriji je nastopala pod imenom Chloe Suazo. Vloga Zoey je do danes njena najuspešnejša vloga, z njo pa je leta 2006 nastopila tudi v televizijski seriji ''[[George Lopez (serija)|George Lopez]]''. Serijo ''Freddie'' so snemali do leta 2006 in do takrat je Chloe Bridges tudi redno upodabljala Zoey. Pojavila se je v vseh dvaindvajsetih epizodah serije. Leta 2006 je posodila tudi glas [[Danielle Van de Kamp]], hčerki [[Bree Van de Kamp]] (ki jo je v seriji sicer upodobila [[Joy Lauren]]&lt;ref&gt;http://www.imdb.com/title/tt0410975/&lt;/ref&gt;) v [[videoigra|videoigri]] ''[[Razočarane gospodinje]]: Videoigra''.

V letu 2008 je Chloe Bridges zaigrala Undine v eni epizodi televizijske serije ''Out of Jimmy's Head'' ter imela vlogo Tammy v [[film]]u ''The Longshots'', kar je bila tudi njena prva filmska vloga. Istega leta je odšla na avdicijo za Mitchie Torres v filmu ''Camp Rock'', vendar je vlogo dobila [[Demi Lovato]]. Naslednje leto se je pojavila v dveh filmih, v filmu ''Forget Me Not'' in v filmu ''[[Blondinki z gimnazije]]''. 3. septembra 2010 bo izšel [[televizijski film]] ''Camp Rock 2: The Final Jam'', nadaljevanje filma ''Camp Rock'', v katerem bo imela Chloe Bridges vlogo Dane Turner.

== Filmografija ==
{| border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Filmi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2008
| ''The Longshots''
| Tammy
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| ''[[Blondinki z gimnazije]]''
| Ashley
| [[Televizijski film]]
|-
| ''Forget Me Not''
| Layla
|
|-
| 2010
| ''Camp Rock 2: The Final Jam''
| Dana Turner
| Televizijski film
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Televizija
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2005–2006
| ''[[Freddie (serija)|Freddie]]''
| Zoey
|
|-
| 2006
| ''[[George Lopez (serija)|George Lopez]]''
| Zoey
| rowspan=&quot;2&quot; | 1 epizoda
|-
| 2008
| ''Out of Jimmy's Head''
| Undine
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; | Videoigre
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 2006
| ''[[Razočarane gospodinje]]: Videoigra''
| [[Danielle Van de Kamp]]
| Glas
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (B)]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb Name|id=01821410|name=Chloe Bridges}}
* [http://www.tv.com/person/00367754/summary.html Chloe Bridges] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123033122/http://www.tv.com/person/00367754/summary.html |date=2010-11-23 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:BRIDGES, Chloe}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]</text>
      <sha1>q3sa5lyas952pkctg4afb4w5tsdbvhe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edi Žerjal</title>
    <ns>0</ns>
    <id>245563</id>
    <revision>
      <id>6672932</id>
      <parentid>6444873</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:07:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 4 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9622" sha1="csn56mo0z7syoqi558z16uzp5y58dbo" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}}
'''Edi Žerjal''', [[umetnik]], [[slikar]], [[grafik]], [[kulturni delavec]] * [[5. oktober]] [[1940]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
'''Edi''' (Edvard) '''Žerjal''' (Zerial), sin Viktorja Žerjala in Marije (rojene Maslo), se je rodil v tržaškem predmestju, v [[Rojan|Rojanu]]. Tu je obiskoval slovensko osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval pri Svetem Jakobu v Trstu (1951–1955), nato slovenski znanstveni licej (1955–1962), kjer ga je risanja učil [[Avgust Černigoj]], pri njem je opravil še zasebni tečaj. Izpopolnjeval se je v linorezu in figuraliki pri tržačanih Ninu Periziju (1970-1971) in Carlu Sbisaju ter lesorezu na mednarodnem tečaju za grafiko poleti 1971 v [[Urbino|Urbinu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žerjal, Edi (1940–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi897666/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-13}}&lt;/ref&gt; Vmes je začel študij na prirodoslovni fakulteti univerze v Trstu, a ga ni zaključil. V letih 1970–1972 je poučeval likovno vzgojo na slovenskih srednjih šolah, nato se v Trstu zaposlil pri ''Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori agricoli'' (pokrajinski urad za socialno skrbstvo neodvisnih kmetovalcev), kjer je postal ravnatelj. Leta 1970 je z Robertom Kozmanom, Frankom Volkom, [[Deziderij Švara|Deziderijem Švaro]], [[Boris Zuljan|Borisom Zuljanom]] in [[Franc Vecchiet|Frankom Vecchietom]] ustanovil ''Grupo U''. Od 1983–1985 je študiral na grafični šoli Carlo Sbisà v Trstu. Bil je tudi med ustanovitelji tržaške skupine grafikov ''Gruppo associativo incisori - Trieste'' leta 1987. Soustanovitelji te skupine pa so bili Franco Degrassi, Renata De Mattia, Maura Israel in Bruno Ponte. Leta 1979 je bil izvoljen v tržaški pokrajinski svet stranke [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], od leta 1987 je član škofijske komisije za cerkveno umetnost, kjer je od leta 2011 tudi podpredsednik. Vpokojil se je leta 2003.

Edi Žerjal je bil že od mladih let vključen v skavtsko gibanje, bil je med prvimi skavti v [[Rojan|Rojanu]], ki so se zbirali okrog g. Stanka Zorka.  Kot dijak in nato študent je bil član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]], kasneje je bil vrsto let v odboru [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]]. Kot skavtski voditelj ima velike zasluge za delovanje skavtskega voda v [[Mavhinje|Mavhinjah]] in za razvoj najmlajše veje v organizaciji [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]], se pravi volčičev in veveric, saj je veliko let sodeloval tudi pri organizaciji skavtskih taborov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=80 ustvarjalnih let slikarja Edija Žerjala » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/63402-2/|website=Noviglas|date=2020-10-19|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Sodeloval je s skavtskim glasilom [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]], za katerega je narisal mnogo naslovnic. Za [[Radio Trst A]] je mnogo let sodeloval s prispevki o socialni tematiki, ki jih je objavljal v posebni rubriki kmetijske oddaje, pisal pa je tudi članke s področja sociale in gospodarstva, zlasti kmetijstva, za [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|Koledarje GMD]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Žerjal|first=Edi|date=1980|title=Gospodarski razvoj kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/35471619|magazine=Koledar|pages=139–142|issn=1124-6561}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavili so Koledar in knjižno bero GMD » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predstavili-so-koledar-in-knjizno-bero-gmd/|website=Noviglas|date=2014-12-13|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Poklicno se je posvečal vprašanjem tržaškega kmetijstva, v prostem času pa [[slikarstvo|slikanju]].&lt;ref&gt;{{Citat|title=&quot;Slika je umetnina, ko jo ustvariš s srcem&quot;|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/10/tdd-edi-zerjal-80-let-e20c1894-fe02-46ed-b705-1bb46cddeef5.html|date=2020-10-05|accessdate=2024-12-13|language=sl|first=Valentina|last=Oblak}}&lt;/ref&gt;  V zgodnjih letih je delal predvsem v oljni tehniki, pozneje se preusmeril v grafiko: linorez, [[lesorez]], monotipija, jedkanica v akvatinti. Prešel je več ustvarjalnih faz, npr. cikel kraških portalov, ki kažejo na njegovo skrb za ohranitev slovenske kulturne dediščine; skrivnostni, nenavadni znaki in pisave (največkrat [[glagolica]]) na primorskih arhitekturah, cerkvenih stenah in kamnoseških členih. Zadnja leta se posveča predvsem akvarelom in kolažu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Močni emocionalni naboj Edija Žerjala|url=https://www.primorski.eu/kultura/255331-moni-emocionalni-naboj-edija-erjala-NHPR274180|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; Od leta 1969 veliko razstavlja&lt;ref&gt;https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=669&lt;/ref&gt; samostojno ali skupinsko,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski slikarji pred tržaškim občinstvom|url=https://old.delo.si/kultura/razstave/slovenski-slikarji-pred-trzaskim-obcinstvom.html|website=old.delo.si|date=2012-04-23|accessdate=2024-12-13|language=sl-si|first=Jožica Grgič|last=kultura}}&lt;/ref&gt; doma&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ORIZZONTI DISCHIUSI. Arte del Novecento tra Italia e Slovenia - Spaziodi Magazine - blog EVENTI|url=https://www.spaziodi.it/magazine/n0804/vdb.asp?id=2824|website=www.spaziodi.it|accessdate=2024-12-13}}&lt;/ref&gt; in na tujem.&lt;ref&gt;https://documenti.comune.trieste.it/trasparenza/curriculum%20Zerial.pdf&lt;/ref&gt; Likovno je leta 1987 opremil kapelico šolskih sester v [[Ricmanje|Ricmanjih]] pri Trstu. V Ricmanjih krasi njegova vitraža tudi pročelje vaške cerkve. Izdelal je tudi vitraže za cerkvi v [[Bazovica|Bazovici]] in na [[Repentabor|Repentabru]]. Opremil je oltar kapele Marijanišča na [[Opčine|Opčinah]] pri Trstu. Postavil je [[gledališče|gledališke]] scene za več gledaliških predstav. Riše pa tudi [[plakat]]e za [[Slovenska skupnost|Slovensko skupnost]], osnutke za plakate, diplome in podobno.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Literarni večer LD Zlati čoln: Srednja dvorana Kosovelovega doma, 17. marec 2014, ob 18. uri]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9693336#full|date=2014|accessdate=2024-12-13}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Opremil je mnogo knjig,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kažipot za skavte in skavtinje|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34842624#full|publisher=Slovenska zamejska skavtska organizacija|date=1983|location=Trst}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Veseli ringaraja: pesmi za otroke|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/37873664#full|publisher=Katoliško tiskovno društvo|date=1983|location=Gorica|volume=3|series=Pastirčkova knjižica|first=Ljubka|last=Šorli|editor-first=Marijan|editor-last=Brecelj}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽLAHTNOST – Preziosità|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/zlahtnost-preziosita/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; še posebno za [[Mladika (založba)|založbo Mladika]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=An popodán|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2727148#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trst|isbn=978-88-7342-103-0|first=Aleksander|last=Furlan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Srebrna skrinjica|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6310636#full|publisher=Mladika|date=2013|location=Trst|isbn=978-88-7342-191-7|first=Marjanka|last=Rebula}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žejni oleander|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118192384#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba|date=2002|location=Gorica|isbn=978-88-87407-32-7|first=Majda|last=Artač Sturman}}&lt;/ref&gt; in za [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ]]&lt;ref&gt;{{Citat|title=Čuj, o preljubi sosed moj: pesmi božičnega časa|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2160620#full|publisher=Zveza cerkvenih pevskih zborov|date=2002|accessdate=2024-12-13}}&lt;/ref&gt;, mnogo let je opremljal mesečnik [[Mladika (revija)|Mladika]] in tudi risal njegove naslovnice.

== Bibliografija ==
* Arte Oggi – C.I.D.A.C. Editore  1988
* Arte Italiana Contemporanea – Casa editrice “La Ginestra”, 1989
* Marjan Brecelj – Slovenski Biografski leksikon – Ljubljana, 1991
* Verena Koršič – Primorski slovenski biografski leksikon-Gorizia, 1992
* Marko Vuk – Edi Žerjal grafike in akvareli – Tolminska muzejska zbirka, 1996 &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Edi Žerjal: grafike in akvareli: Tolminska muzejska zbirka, Tolmin, 29. november - 31. december 1996|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/63190528#full|publisher=Goriški muzej|date=1996|location=Nova Gorica|first=Edi|last=Žerjal}}&lt;/ref&gt;
* C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino,dell’Istria e della Dalmazia, 1996
* C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino, dell’Istria e della Dalmazia, 2001
* C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino, dell’Istria e della Dalmazia, 2009

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=897666 |avtor=Brecelj Marijan |ime=Žerjal Edi |vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

== Sklici ==
{{likovnik-stub}}

{{DEFAULTSORT:Žerjal, Edi}}
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski skavti]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]</text>
      <sha1>csn56mo0z7syoqi558z16uzp5y58dbo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lilijana Istenič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>258377</id>
    <revision>
      <id>6672630</id>
      <parentid>6596507</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:51:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KatGos</username>
        <id>259427</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2672" sha1="lidvehujuhd561c7zdxheuzwfj7slgl" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name = Lilijana Istenič
| image = 
| caption = 
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = 
| residence = 
| nationality = slovenska
| field = biologija
| work_institution = Biotehniška fakulteta v Ljubljani
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = [[Siniša Stanković]]
| doctoral_students = 
| known_for  = raziskovanju človeške ribice
| prizes = 
| religion = 
| footnotes = 
}}
'''Lilijana Istenič''' (r. '''Kobi'''), [[Slovenci|slovenska]] [[biolog]]inja, * [[12. april]] [[1931]], [[Ljubljana]], † [[februar]] [[2020]]. 

== Življenje in delo ==
Leta 1955 je [[diploma|diplomirala]] na [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani]] in 11962 [[doktorat|doktorirala]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] (BTF). Od 1956 do upokojitve 1989 je delala na biološkem oddelku ljubljanske BTF, od 1983 kot [[redni profesor|redna profesorica]]. S proučevanjem mehanizma [[Plavanje|plavanja]] pri [[ribe|ribah]] [[Hrustančnice|hrustančnicah]] se je usmerila v raziskovanje funkcionalne [[Morfologija|morfologije]]. Ukvarjala se je predvsem z raziskavami [[Človeška ribica|človeške ribice]]; odkrila in raziskala je posebne [[pigment]]e v [[Koža|koži]], okušalne brstiče in [[Ampularni organ|ampularne organe]]. Z odkritjem hipoksičnih razmer v nekaterih podzemnih vodah [[Dinarski kras|Dinarskega krasa]] ter na podlagi primerjav z monimolimnijsko plastjo v površinskih jezercij je postavila razlago o prehodu proteidov v podzemske vode. Svoje znanstvene izsledke je objavljala tudi v tuji strokovni literaturi.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1990). Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih biologov]]

== Bibliografija ==
* ''Raziskovanje adaptacij pri močerilu'' {{COBISS|ID=9584640}}
* ''Strukturne diferenciacije ustno-žrelne sluznice pri močerilu'' {{COBISS|ID=1737807}}
* ''Anatomske raziskave membranskega labirinta pri močerilu '' {{COBISS|ID=32780545}}
* ''Poraba kisika pri ličinkah Perla marginata Pz. v odvisnosti od velikosti telesa in temperature '' {{COBISS|ID=189932800}}
* ''Priročnik za delo pri primerjalni anatomiji vretenčarjev'' {{COBISS|ID=18379009}}

== Viri == 
{{sklici}}


{{Normativna kontrola}}
{{biologist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Istenič, Lilijana}}
[[Kategorija:Slovenski biologi]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>lidvehujuhd561c7zdxheuzwfj7slgl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Doom 3</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265073</id>
    <revision>
      <id>6672870</id>
      <parentid>6597289</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:37:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47576" sha1="8f40qikrukzktibf9osdhfrjhvugc9i" xml:space="preserve">{{italic title}}
{{Infopolje Videoigra
| title          = Doom 3
| image          = [[Slika:Doom3box.jpg|250px|]]
| caption        = Naslovnica škatle za igro z ''Vitezom pekla'' in [[pentagram]]om za ozadje
| developer      = [[id Software]]&lt;br /&gt;[[Splash Damage]]&lt;br /&gt;{{small|(večigralski način)&lt;ref name=&quot;splash&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Doom 3 (manual)|author=[[id Software]]|page=18|year=2004|quote=Additional Multiplayer Design . . . . . Splash Damage, Ltd}}&lt;/ref&gt;}}&lt;br /&gt;[[Vicarious Visions]]&lt;br /&gt;{{small|(Xbox)}}&lt;br /&gt;[[Aspyr Media]]&lt;br /&gt;{{small|(Mac OS X)}}
| publisher      = [[Activision]]
| director       = [[John D. Carmack|John Carmack]]&lt;br /&gt;[[Tim Willits]]
| designer       = Tim Willits&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Doom 3 (manual)|author=[[id Software]]|page=16|year=2004}}&lt;/ref&gt;
| programmer     = John Carmack&lt;br /&gt;Robert A. Duffy
| artist         = [[Kevin Cloud]]&lt;br /&gt;Fredrik Nilsson
| writer         = [[Matthew J. Costello]]
| composer       = [[Tweaker]]&lt;br /&gt;{{small|(tema)}}&lt;br /&gt;Ed Lima&lt;br /&gt;{{small|(ostala glasba)}}
| series         = ''[[Doom (serija)|Doom]]''
| released       = {{collapsible list|title=3. avgust 2004|titlestyle=font-weight:normal;font-size:12px;background:transparent;text-align:left|'''Windows {{small|(maloprodaja)'''&lt;ref&gt;http://www.gamespot.com/pc/action/doom3/similar.html?mode=versions&lt;/ref&gt;}}&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 3. avgust 2004&lt;br&gt;[[Slika:Flag of Japan.svg|20px|link=Japonska]] 12. avgust 2004&lt;br&gt;[[Slika:Flag of Europe.svg|20px|link=Evropska unija]] 13. avgust 2004&lt;br&gt;'''Linux'''&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Nations.svg|20px|Mednarodna različica]] 4. oktober 2004&lt;br&gt;'''Mac OS X'''&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 14. marec 2005&lt;br&gt;[[Slika:Flag of Europe.svg|20px|link=Evropska unija]] 8. april 2005&lt;br&gt;'''Xbox'''&lt;ref&gt;http://www.gamespot.com/xbox/action/doom3/similar.html?mode=versions&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 3. april 2005&lt;br&gt;[[Slika:Flag of Europe.svg|20px|link=Evropska unija]] 8. april 2005&lt;br /&gt;'''Windows {{small|(Steam)'''&lt;ref&gt;http://store.steampowered.com/app/9050/&lt;/ref&gt;}}&lt;br /&gt;3. avgust 2007}}
| genre          = [[prvoosebna strelska videoigra]], [[preživetvena grozljivka]]
| modes          = [[enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
}}
'''''Doom 3'''''&lt;ref&gt;''Poguba 3''&lt;/ref&gt; je [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastična]] [[Prvoosebna strelska videoigra|prvoosebna strelska]] [[videoigra]] z elementi [[preživetvena grozljivka|preživetvene grozljivke]] razvijalcev [[id Software]], ki je izšla v založbi [[Activision]]. Igra je izšla 3. avgusta 2004 za [[Windows]], kasneje pa še različici za [[Linux]] in [[Mac OS X]]. 3. aprila 2005 je izšla različica za [[Xbox]] razvijalcev [[Vicarious Visions]]. K razvoju [[večigralska igra|večigralskega]] načina je pripomogel tudi britanski razvojni studio [[Splash Damage]].&lt;ref name=&quot;splash&quot;/&gt;

Igra je prenova serije ''[[Doom]]'', kar pomeni, da se zgodba iz prejšnih iger v seriji ne nadaljuje in je postavljena na novo. Zgodba je postavljena v leto 2145 na [[Mars]], kjer je vojaško-tovarniški konglomerat vzpostavil znanstveno raziskovalno postajo za raziskave na področju [[teleportacija|teleportacije]], [[biologija|biologije]] in naprednih [[orožje|orožnih]] sistemov. Zaradi nenadzorovanih poskusov s teleportacijo se nenamenoma odpre portal do [[Pekel|Pekla]], kar povzroči katastrofalno invazijo [[demon]]ov. Igralec, neimenovani marinec, se mora bojevati z demoni in odkriti način za zaustavitev invazije na [[Zemlja|Zemljo]].&lt;ref name=&quot;Planet Overview&quot;/&gt; Igralni pogon, [[id Tech 4]], je bil nagrajen s številnimi nagradami, licence pa so bile prodane mnogim razvojnim studiem.&lt;ref name=&quot;sales&quot;/&gt;

Igra je bila pomemben kritični in prodajni uspeh za id Software: z več kot 3,5 milijonov prodanih kopij po svetu je do dandanes najuspešnejši projekt razvojnega studia.&lt;ref name=&quot;sales&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://games.kikizo.com/features/todd-hollenshead-id-software-interview-p1.asp|title=»Interview: id Software's Todd Hollenshead«|publisher=[[Kikizo]]|first=Adam|last= Doree|accessdate=17.11.2010}}&lt;/ref&gt; Kritiki so pohvalili predvsem grafiko in predstavnost,&lt;ref name=&quot;gamespy&quot;/&gt; čeprav so bili razdvojeni zaradi podobnosti z izvorno igro ''Doom'', ki se je osredotočala na bojevanje s številnimi sovražniki.&lt;ref name=&quot;1UPPC&quot;/&gt; Aprila 2005 je izšla razširitev igre, ''[[Doom 3: Ressurection of Evil|Resurrection of Evil]]'', razvijalcev [[Nerve Software]], oktobra 2005 pa še film ''[[Doom (film)|Doom]]'', ohlapno osnovan po njej. Prvi del serije romanov pisca [[Matthew J. Costello|Matthewa J. Costella]] je izšel februarja 2008.&lt;ref name=&quot;wof&quot;/&gt; Nadaljevanje ''Dooma 3'', izdano leta 2016, je bilo naslovljeno preprosto ''[[Doom (videoigra, 2016)|Doom]]''.

== Igranje ==
=== Enoigralski način ===
[[Slika:Doom3-imp.jpg|thumb|left|300px|Demon v ''Doom 3'' med napadom. Večina igre se odvija v futuristični bazi.]]
[[Slika:Doom3-delta2.jpg|thumb|left|300px|''Doom 3'' vsebuje številne nadnaravne, krvave in bizarne prizore, ki predstavljajo vizijo Pekla.]]
Pri ''Doom 3'' igralec opazuje svet skozi oči svojega lika, podobno kot pri drugih prvoosebnih strelskih igrah. Kot pri vseh prejšnjih igrah je glavna naloga v različnih prostorih v bazi premagati različne sovražnike, ki se lahko pojavijo tudi v zelo velikem številu. Kljub temu se igra osredotoča na zgodbo, kar pomeni, da igralec pogosto sreča prijateljske osebe, ki podajo ključne podatke, naloge in stvari. Igralec ima na voljo deset [[orožje|orožij]], vključno s konvencionalnim orožjem, kot sta [[šibrenica]] in [[pištola]], eksperimentalno orožje ter BFG 9000 in [[motorna žaga|motorno žago]], ki sta tradicionalni orožji iz prejšnjih delov serije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Weapons&amp;game=5|title=''Doom 3'' Weapons|publisher=IGN|work=Planet Doom|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080924020145/http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Weapons&amp;game=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Obstaja več vrst sovražnikov, vsaka vrsta pa ima različne sposobnosti in taktike bojevanja. V glavnem se jih lahko razdeli v dve večji skupini, in sicer v [[zombi]]je in [[demon]]e. Zombiji so ljudje, ki so pod nadzorom demonskih sil, medtem ko so demoni bitja iz Pekla, ki napadajo predvsem s [[krempelj|kremplji]] ter drugimi ostrimi telesnimi deli in/ali s [[plazma (fizika)|plazemskimi]] kroglami. Trupla demonov se kmalu po smrti spremenijo v [[pepel]], za sabo pa pustijo le sledove [[kri|krvi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Enemies&amp;game=5|title=''Doom 3'' Enemies|publisher=IGN|work=Planet Doom|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080924020135/http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Enemies&amp;game=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Igra vsebuje mnogo elementov [[grozljivka|grozljivk]], predvsem temo prostorov.&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt; Takšna zasnova igre ni mišljena samo za vzbujanje [[tesnoba|tesnobe]] in [[strah]]u pri igralcih, pač pa tudi za ustvaritev nevarnega okolja, v katerem igralec težko opazi sovražnike (npr. le po svetlečih [[oko|očeh]]).&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt; Takšen vidik dodatno okrepi dejstvo, da mora igralec izbirati med orožjem in [[baterijska svetilka|baterijsko svetilko]], kar ga prisili k izbiri med osvetlitvijo in bojem pri vstopu v neki prostor, to pa poveča napetost.&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt; Med igranjem igralec pogosto doživi nadnaravne in bizarne prizore, poleg tega pa je v različnih delih baze prisotno mnogo krvi in [[truplo|trupel]], ki so lahko razkosana. Vse to v kombinaciji z motenim delovanjem osvetljave služi med drugim za motenje pozornosti igralca.&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt;

Pogosti radijski prenosi pogovorov in drugih zvokov preko igralčeve komunikacijske naprave prispevajo k strašljivemu vzdušju. V času začetne invazije demonov, ki ustvari kaos v bazi, se lahko skozi [[radio]] sliši zvoke bojev, kričanja in umiranja. Kot zvoki okolice služijo predvsem delujoče naprave in stroji ter sikajoča para iz cevi, pa tudi nadnaravni in nerazložljivi zvoki, kot so stopinje in globoko dihanje v navidez praznem prostoru.&lt;ref name=&quot;Planet Overview&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Overview&amp;game=5|title=''Doom 3'' Overview|publisher=IGN|work=Planet Doom|accessdate=20.11.2010|archive-date=2006-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20060218155327/http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Overview&amp;game=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zgodaj v igri igralec dobi [[dlančnik]] ({{jezik-en|Personal Digital Assistant}}, PDA), ki vsebuje stopnjo varnostnega dostopa do določenih prostorov, omogoča pa tudi branje [[elektronska pošta|elektronske pošte]] in predvajanje video diskov. Pri vsakem najdenem dlančniku druge osebe se podatki samodejno naložijo na osebni dlančik, kar igralcu omogoči branje tuje elektronske pošte in zvočnih zapiskov, ki pogosto vsebujejo uporabne podatke, kot so kode za odpiranje vrat in varnostnih omaric ter samo ozadje zgodbe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Items&amp;game=5|title=''Doom 3'' Items|publisher=IGN|work=Planet Doom|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080924000854/http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=Doom%203%20Items&amp;game=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Večigralski način ===
Poleg enoigralskega načina vsebuje igra tudi možnost večigralstva s štirimi igralci in štirimi igralskimi načini. Igralska skupnost je pozneje ustvarila modifikacijo, ki podpira do 8 ali 16 igralcev.&lt;ref name=&quot;gamespy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; Igralski načini so v osnovi tipa vsak proti vsem ({{jezik-en|deathmatch}}). Standardni način vključuje gibanje po mapi, pri čemer igralec zbira orožje in pobija druge igralce; zmaga tisti, ki je v določenem času pobil največ igralcev. Skupinski način deluje po enakem principu, le da se bojujeta dve skupini. Pri načinu »last man standing« ima vsak igralec omejeno število življenj; zmaga zadnji preživeli. Zadnji način je turnir, pri katerem se spopadeta dva igralca, ostali pa gledajo bitko. Zmagovalec ostane v areni in se bojuje proti naslednjem igralcu itd. Xbox različica vključuje tudi dodatni dvoigralski način za glavno kampanjo, ki je sicer namenjena enemu igralcu.&lt;ref name=&quot;MP&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Doom 3 (priročnik)|year=2004|author=[[id Software]]|page=12|chapter=Multiplayer}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
=== Prizorišče ===
''Doom 3'' je postavljen v leto 2145.&lt;ref name=&quot;Planet Overview&quot;/&gt; Vojaško-industrijski konglomerat, Union Aerospace Corporation (UAC), je postal največja [[korporacija]] na Zemlji in vzpostavil veliko raziskovalno bazo na [[Mars]]u. V njej potekajo raziskave na številnih področjih, med drugim na področju [[teleportacija|teleportacije]], [[biologija|biologije]], [[raziskovanje vesolja|raziskovanja vesolja]] in naprednih orožnih sistemov. Zaradi lokacije baze lahko znanstveniki opravljajo poskuse zunaj [[zakon]]skih in [[etika|etičnih]] okvirov.&lt;ref&gt;Povzeto iz uvodne scene v videoigri.&lt;/ref&gt; Med napredovanjem skozi bazo igralec izve, da so zaposleni nemirni zaradi številnih primerov nesreč, ki vključujejo nenavadne glasove, nerazložljiva videnja ter vedno številnejše primere [[paranoja|paranoje]] in [[blaznost]]i, ki pogosto vodijo do smrtnih primerov zaradi poškodb s stroji in drugimi delujočimi napravami. Še posebej je izpostavljena narava eksperimentov v t. i. laboratorijih Delta, do katerih imajo dostop le redki posamezniki, v glavnem le najboljši znanstveniki, inženirji in višje administrativno osebje, ki so zavezani molčečnosti.

=== Osebe ===
V igri je pomembnih pet oseb. Igralec prevzame vlogo neimenovanega [[marinec|marinca]], ki je ravnokar prispel v bazo na Marsu. Glavna nadrejena oseba je [[podčastnik]] Thomas Kelly, ki daje igralcu naloge in nasvete v prvi polovici igre. Glavni [[antagonist]] je dr. Malcolm Betruger, vodja znanstvene divizije v laboratorijih Delta, za katerega se pozneje izkaže, da [[kolaboracija|kolaborira]] s silami Pekla za uničenje celotnega [[človeštvo|človeštva]]. Demonski glas Betrugerja pogosto izziva igralca pri napredovanju. Zadnji dve osebi sta Elliott Swann in Jack Campbell. Swann je predstavnik uredniškega odbora UAC, ki je bil poslan na Mars, da bi raziskal številne primere nesreč. Campbell, Swannov telesni stražar, spremlja Swanna povsod in je oborožen z BFG 9000. Swann in Campbell sta večino igre korak pred igralcem, vendar ni mogoče priti neposredno v stik z njima, razen pozneje v igri. Prisotno je tudi večje število drugih oseb, preko katerih igralec izve ozadje zgodbe, ali pa mu pomagajo v določenih situacijah. Te osebe so predvsem znanstveniki, ki delujejo na različnih znanstvenih področjih, raziskovalnih programih in [[arheologija|arheoloških]] izkopavanjih, ter varnostniki in vojaško osebje. Prisotno je tudi administrativno, tehnično in drugo [[civilist|civilno]] osebje.

=== Zgodba ===
[[Slika:Doom3-hellknight.jpg|thumb|left|300px|''Viteza pekla'' vstopata iz portala v laboratorijih Delta, glavne vstopne točke invazije demonov]]
Igra se začne s prihodom Elliotta Swanna in njegovega telesnega stražarja v Mars City, vstopno točko v bazo na Marsu, ter neimenovanim marincem. Swann ima po tem burno razpravo z dr. Betrugerjem o nesrečah in pritožbah v bazi,{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Elliott Swann''':» Potreboval bom dostop do vseh predelov baze, dr. Betruger, vključno z laboratoriji Delta. Upam, da ne bom imel težav s tem, kajneda?« / '''Malcolm Betruger''': »Samo če se izgubiš, Swann. Ne stoj mi na poti. Izjemne stvari se bodo začele dogajati tukaj, samo počakaj.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p&gt;Prevedeno iz pogovora v sami igri ''Doom 3'' (različica za PC).&lt;/ref&gt;|group=op.}} medtem ko marinec odide do [[vrhovni štab|vrhovnega štaba]] marincev, kjer mu podčastnik Kelly ukaže, naj poišče pogrešanega znanstvenika iz laboratorijev Delta{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Thomas Kelly''': »Stanje je takšno. Glede na to, da si dovolj kvalificirani zelenec, ga boš ti poiskal. Želim, da preiščeš zapuščeno komunikacijsko postajo, saj smo prejeli informacije, da bi lahko šel v tisti smeri.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}}. Marinec najde znanstvenika v bližnjem zapuščenem komunikacijskem oporišču, kjer skrajno vznemirjen poskuša poslati na Zemljo opozorilo o teleportacijskih eksperimentih.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Jonathan Ishii''': »Ha? Ne, ne, prosim ... moraš mi dopustiti, da odpošljem sporočilo. Morajo biti opozorjeni, dokler je še čas. Ne morem dopustiti ... jaz ... Ne veš, kaj sem videl! Ne moreš niti slučajno razumeti ali doumeti. Hudič je resničen! Vem ... Jaz sem zgradil to kletko.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Medtem, ko poskuša marincu razložiti situacijo v bazi, se prične nov eksperiment, ki nenadoma sproži nenaravni udarni val. Ta zajame celotno bazo in uniči mnogo delov, večino osebja pa spremeni v zombije, medtem ko začnejo sile pekla invazijo skozi portal.

Marinec se po začetnih bojih uspešno vrne do vrhovnega štaba, kjer mu podčastnik Kelly ukaže, naj se združi s skupino marincev v laboratorijih Alfa in s pomočjo posebne oddajne kartice pošlje sporočilo za nujno pomoč na Zemljo. Med napredovanjem skozi bazo izve, da sta Swann in Campbell prav tako preživela in sta na poti do komunikacijskega centra, kjer želita preprečiti oddajanje opozoril na Zemljo. Skupina vojakov, s katero naj bi se marinec dobil, pade v zasedo demonov.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Thomas Kelly''': »Marinec, ekipa Bravo je padla v zasedo; njihov operativni status je neznan. S sabo so nosili oddajno kartico. Pomembno je, da pridobiš to kartico, saj vsebuje kodirane podatke, potrebne za pošiljanje sporočila za pomoč reševalni floti. Ti si zadnje upanje za okrepitve. Najdi kartico in to čim hitreje.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Čeprav uspe pridobiti kartico, Campbell uniči večino komunikacijske opreme. Kelly nato ukaže marincu, naj odda sporočilo na pomožnem sistemu,{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Thomas Kelly: '''»Marinec, računalniški sistemi Delta kažejo, da so vse komunikacijske povezave pretrgane. Tisti bedak Swann je, kajneda? Pojdi do satelitske nadzorne sobe in ročno vzpostavi povezavo od tam.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} kjer ima na izbiro možnost izpolnitve Kellyevega ukaza, ali pa njegove zavrnitve in upoštevanja Swannovega argumenta izolacije baze, dokler se ne razišče naravo invazije in se s tem zaščiti Zemljo{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Elliott Swann''': »Marinec? Me slišiš? Pojdi stran od kontrolne plošče. Ne kliči okrepitev, ne vemo kaj za vraga se dogaja tukaj, in dokler ne bomo, bo to območje ostalo pod nadzorom UAC. Prekini oddajanje sporočila.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}}. Marincu Kelly ali Swann ukaže, naj gre v laboratorije Delta, glede na to, ali je poslal sporočilo ali pa ne.

Na poti do laboratorijev marinca kontaktira dr. Betruger, za katerega se izkaže, da sodeluje s silami Pekla za invazijo Zemlje in s tem uničenja celotnega človeštva. V primeru, da marinec ni poslal sporočila, stori to dr. Betruger v upanju, da bo izrabil prihajajoče [[vesoljska ladja|vesoljske ladje]] kot transportno sredstvo do Zemlje.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Malcolm Betruger''': »Napredujemo, kaj? In s tako naglico da bi našel nas ... da bi našel ... mene. Ni nobene potrebe, jaz sem vsepovsod, in vse tukaj je moje. Škoda je, da nisi opozoril flote, vendar nič zato - sam jih bom opozoril. Prišli bodo, nato pa jih bo moja legija uničila. Njihove ladje bomo uporabili, da prinesemo ta Pekel na Zemljo! Ti ne boš živel dovolj dolgo, da bi to videl, in boš že dolgo mrtev, preden bi jih utegnil opozoriti.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Marinca nato neuspešno poskuša ubiti s [[strup]]enimi [[plin]]i v postaji za predelovanje odpadkov. Po prihodu v laboratorije Delta marinec izve za teleportacijske eksperimente, [[ekspedicija|ekspedicije]] v Pekel, zajete demone in Betrugerjevo naraščajočo obsedenost s poskusi, kot tudi za arheološka izkopavanja pod površjem Marsa. Izkopavanja so odkrila podzemne sobane in različne [[artefakt]]e starodavne izumrle civilizacije, med katerimi je najpomembnejša t. i. ''Kocka duš''. Le-ta je po besedah preživelega znanstvenika edinstveno orožje, za katerega se je žrtvovalo mnogo pripadnikov civilizacije, da bi zaustavilo prejšnjo invazijo demonov. Poleg tega razkrije tudi to, da je dr. Betruger odnesel kocko v Pekel v času katastrofalnega eksperimenta.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Ian McCormick''': »In Betruger: skozi portal je šel sam. Ne vem, kaj je razmišljal. Bilo je nenapovedano potovanje in nismo ga mogli ustaviti. Potem, ko je prišel nazaj, se je spremenil. Zvenel in izgledal je enako, vendar ... Ne vem, bil je ... drugačen. In nato je naredil neverjetno: ''Kocko duš'' - artefakt, ki smo ga odkrili v izkopaninah - je odnesel skozi portal. Stabilizatorji portala so začeli odpovedovati in nato je v bazi izbruhnil živi pekel.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Marinec zasleduje antagonista skozi laboratorije, vendar ga ta po neuspeli pasti pošlje preko glavnega teleporterja v Pekel. 
[[Slika:Doom3-soulcube.jpg|thumb|right|275px|Igralec drži t. i. ''Kocko duš'', edinstveno orožje izumrle starodavne civilizacije, ki je edino upanje za zaustavitev invazije]]
Marinec se po številnih bojih z demoni uspe prebiti do kocke in premaga njenega demonskega stražarja. Po tem uspe ponovno aktivirati teleporter, preko katerega se vrne v laboratorije Delta. Kljub uničenemu teleporterju mu dr. Betruger razkrije, da sile Pekla odpirajo lasten portal na Marsu, ki bi omogočil prihod več milijonov demonov.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Malcolm Betruger''': »Prepozen si: Pekel nič več ne potrebuje portal, da pride v ta svet! Invazija, ki si jo videl, je bila samo prvi val, Pekel ima svoj portal, ki lahko v ta svet pošlje več milijonov mojih otrok.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Marinec najde ranjenega Swanna, ki mu pove, da je tudi podčastnik Kelly ves čas kolaboriral s silami Pekla in da ga Campbell zasleduje.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Elliott Swann''': »Še vedno živ? Izgleda, da boš naprej moral sam: podčastnik Kelly je izginil. Ne vem, koliko časa je deloval proti nam. On ... ni več človek. Campbell je šel za njim. Mora biti ustavljen.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} Swann mu nato izroči svoj dlančnik z informacijami o legi nastajajočega portala pod površjem Marsa in marincu zagotovi, da bo sam skušal najti pot iz baze.

Marinec najde smrtno ranjenega Campbella v osrednjem računalniškem procesnem sektorju, ki pred smrtjo uspe povedati, da je Kelly ukradel njegov BFG 9000.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Jack Campbell''': »Kelly ... najdi ga ... moraš ga najti ... moje orožje ... ukradel je moje orožje ...«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}} V osrednjem kompleksu se spopade s Kellyem in ga ubije, nato pa se odpravi do Območja 3, vstopne točke do arheoloških izkopavanj. V glavnih izkopaninah odkrije portal, ki ga varuje Kiberdemon, najmogočnejši bojevnik Pekla. Marinec premaga Kiberdemona s pomočjo ''Kocke duš'', nato pa slednja zapre portal. Na koncu igre je prikazano, kako reševalne sile prispejo do baze, kjer odkrijejo kaos in uničenje. Edini preživeli je marinec, Swann pa je podlegel poškodbam. Dr. Betrugerja ne uspejo najti, zadnji prizor pa ga prikazuje v Peklu, preobraženega v [[zmaj]]u podobnega demona.{{#tag:ref|&lt;small&gt;'''Echo One''': »Ste uspeli najti Swanna?« / '''Recon Zulu''': »Ja, gospod. Mrtev je.« / '''Echo One''': »Sprejeto, Recon One. Kaj pa glede dr. Betrugerja?« / '''Recon Zulu''': »Nikjer ga ni mogoče najti, gospod.«&lt;/small&gt;&lt;ref name=doom3p/&gt;|group=op.}}

== Razvoj ==
Junija leta 2000 je [[John D. Carmack|John Carmack]], razvijalec igralnih pogonov studia [[id Software]], objavil načrt za prenovo izvorne igre ''[[Doom]]'' z novo tehnologijo.&lt;ref name=&quot;.plan&quot;&gt;{{navedi splet | last = Carmack | first = John | title = 1 June 2000 .plan document for ''Doom 3 ''| publisher = GameFinger |date=1.6.2000 | url = http://finger.planetquake.com/plan.asp?userid=johnc&amp;id=14425 | accessdate = 20.11.2010}}&lt;/ref&gt; Predlog je sprožil razprtije med zaposlenimi v id Software, saj sta [[Kevin Cloud]] in [[Adrian Carmack]], dva izmed lastnikov studia, vedno strogo nasprotovala prenovi igre zaradi prepogostega ponavljanja idej. Po pozitivnem sprejemu igre ''[[Return to Castle Wolfenstein]]'' in najnovejših nadgraditev igralnih pogonov se je večina zaposlenih strinjala s prenovo in je lastnikoma postavila ultimat: ali bosta dovolila prenovo, ali pa bodo dali odpoved. Po razmeroma mirnem soočenju (čeprav je bil grafični umetnik [[Paul Steed]] odpuščen zaradi maščevanja) je bil sprejet dogovor o igri ''Doom 3''.&lt;ref name=&quot;.plan&quot;/&gt; id Software je začel razvijati igro pozno v letu 2000, takoj po koncu razvoja ''[[Quake III: Team Arena]]''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Smith |year=avgust 2004 |title=''Doom 3'': Hell comes to Xbox |journal=[[Official Xbox Magazine]]|page=32}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je bila zasnova predstavljena javnosti na Macworld Conference &amp; Expo v [[Tokio|Tokiu]],&lt;ref name=&quot;geek.com&quot;&gt;{{navedi splet | title = MacWorld Tokyo: iMac, GeForce3, price cuts | publisher = Geek.com | date = 22.2.2001 | url = http://www.geek.com/news/geeknews/2001feb/gee20010222004474.htm | accessdate = 20.11.2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070930153803/http://www.geek.com/news/geeknews/2001feb/gee20010222004474.htm | archivedate = 2007-09-30 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; pozneje pa še 15-minutna demonstracijska različica na E3 2002. Istega leta je na [[Electronic Entertainment Expo|E3]] prejel pet nagrad.&lt;ref name=&quot;GCA2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamecriticsawards.com/2002winners.html |title=2002 Winners |publisher=Game Critics Awards |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:John Carmack GDC 2010.jpg|thumb|right|200px|Igralni pogon za ''Doom 3'' je ustvaril [[John D. Carmack|John Carmack]], ki je sicer tudi prvi podal idejo za razvoj same igre.]]
Zgodaj v razvoju je [[Trent Reznor]] iz skupine [[Nine Inch Nails]] in oboževalec serije iger ''Doom'' sprejel ponudbo za komponiranje glasbe in zvočnih učinkov.&lt;ref name=&quot;Trent&quot;/&gt; Zaradi »časa, denarja in slabe organizacije«&lt;ref name=&quot;Trent&quot;&gt;{{navedi splet | first = Trent | last = Reznor | title = »Nine Inch Nails: Access« | publisher = Nine Inch Nails | date = 21.7.2004 | url = http://www.nin.com/access/7_21_04/index.php | accessdate = 20.11.2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070514173115/http://www.nin.com/access/7_21_04/index.php | archivedate = 2007-05-14 | url-status = live }}&lt;/ref&gt; ni nobeno Renzorjevo delo prišlo v končno različico. Temo igre je nato skomponiral [[Chris Vrenna]], nekdanji bobnar skupine Nine Inch Nails.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.gamespot.com/pc/action/doom3/news.html?sid=6104146 |title=»Q&amp;A: ''Doom 3'' soundtrack contributor Chris Vrenna« |last=Alderman |first=John |date=4.8.2004 |publisher=[[GameSpot]] |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; Grafične podobe v igri so nastale med drugim pod vplivom filmov, kot sta ''[[Alien (film)|Alien]]'' in ''[[Popolni spomin]]''. ''Doom 3'' je bil zasnovan predvsem na zgodbi, kar se je odražalo v prizadevnem iskanju profesionalnih glasov za posojo glavnim likom v igri.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://archive.gamespy.com/articles/march04/doom3/index.shtml |title=»On Location With: DOOM 3« |last=Accardo |first=Sal |date=19.5.2004 |publisher=[[GameSpot]] |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2007-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224021447/http://archive.gamespy.com/articles/march04/doom3/index.shtml |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Thomasu Kellyju je glas posodil [[Neil Ross]], dr. Betrugerju [[Philip L. Clarke]], Elliotu Swannu [[Charles Dennis]] ter Campbellu [[Andy Chanley]].&lt;ref name=&quot;credits&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.allgame.com/cg/agg.dll?p=agg&amp;sql=1:38989~T3|title=''Doom 3'' credits|publisher=[[Allgame]]|accessdate=20.11.2010|archive-date=2012-11-30|archive-url=https://archive.today/20121130153313/http://www.allgame.com/cg/agg.dll?p=agg&amp;sql=1:38989~T3|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Protagonist, neimenovani marinec, se razen običajnih glasov pri naporu in bolečinah ne pogovarja z drugimi osebami. Pozno leta 2002 sta dva zaposlena pri [[ATI Technologies]] razkrila razvojno verzijo ''Doom 3'' na medmrežju.&lt;ref name=&quot;Inquirer&quot;&gt;{{navedi splet | last = Hales | first = Paul | title = ''Doom III'' leak sparks witch hunt for mole | publisher = [[The Inquirer]] | date = 4.11.2002 | url = http://www.theinquirer.net/?article=6050 | accessdate = 20.11.2010 | archive-date = 2002-11-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20021106093537/http://www.theinquirer.net/?article=6050 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Leto pozneje je bil na E3 2003 objavljen novi predstavitveni video, kmalu zatem pa je bil ''Doom 3'' na domači strani id Software objavljen kot novi projekt v nastajanju, čeprav igra naj ne bi bila dokončana do poletja 2003. Po besedah Carmacka je razvoj trajal dlje kot pričakovano; izdaja igre je bila sprva mišljena sredi decembra 2003.

''Doom 3'' je dosegel t. i. zlato fazo (tj. pričelo se je tiskanje kopij za maloprodajo) 14. julija 2004,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.gamespot.com/news/2004/07/14/news_6102542.html |title=»''Doom 3'' goes gold« |last=Thorsen |first=Tor |date=14.7.2004|publisher=[[GameSpot]] |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; izdaja različice za [[Mac OS X]] pa je bila potrjena za naslednji dan.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.insidemacgames.com/news/story.php?ArticleID=9853 |title=»Doom 3 Confirmed for Mac OS X« |last=Largent |first=Andy |date=15.7.2007 |publisher=Inside Mac Games |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2007-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071203211746/http://www.insidemacgames.com/news/story.php?ArticleID=9853 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V [[Združene države Amerike|ZDA]] je igra izšla 3. avgusta 2004, v ostalih državah pa 13. avgusta. Zaradi velikega povpraševanja je bila v prodaji že opolnoči na dan izida v določenih prodajalnah. Različica za [[Linux]] je bila izdana 4. oktobra 2004, za Mac OS X pa 14. marca 2005.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.insidemacgames.com/news/story.php?ArticleID=12911|first=Tuncer|last=Deniz|publisher=[[InsideMacGames]]|title=Aspyr Releases ''Doom 3'' Universal Binary|date=20.2.2006|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207040312/http://www.insidemacgames.com/news/story.php?ArticleID=12911|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot zadnja je bila izdana različica za [[Xbox]] 3. aprila 2005.

Teden pred izidom igre je postalo znano, da je na dogovor med id Software in [[Creative Labs]] o vključitvi zvočne tehnologije EAX v igri močno vplival programski patent, imenovan Carmack's Reverse, ki si ga je sicer lastilo slednje podjetje. Patent je obsegal tehniko upodabljanja senc, ki sta ga neodvisno razvila John Carmack in programerji v Creative Labs. Zavoljo izogiba sproženja pravnega postopka so v id Software pristali na uporabo omenjene zvočne tehnologije pod licenco podjetja Creative Labs.&lt;ref name=&quot;Gibson&quot;&gt;{{navedi splet | last = Gibson | first = Steve | title = »Creative Labs Patent &amp; ''DOOM 3''« | publisher = [[Shacknews]] | date = 28.7.2004 | url = http://www.shacknews.com/onearticle.x/32824 | accessdate = 20.11.2010}}&lt;/ref&gt;

=== Igralni pogon ===
Tehnologija igre sloni na treh glavnih značilnostih: poenoteno tehniko osvetlitve in uporabljanja senc, kompleksne [[animacija|animacije]] in [[skriptni programski jezik]], ki prikazujejo dinamično osvetlitev v realnem času, ter površine z [[Grafični uporabniški vmesnik|grafičnim uporabniškim vmesnikom]] (GUI), ki prispevajo k večji interakciji v igri.&lt;ref name=&quot;GSpytech&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://uk.pc.gamespy.com/pc/doom-3/539049p1.html|title=»John Carmack: The Technology of ''Doom 3'' and What's Next«|publisher=[[GameSpy]] |first=Dave |last=Kosak |date=14.8.2004 |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; Ključni napredek v tehnologiji [[id Tech 4]] je predvsem poenotena tehnika osvetlitve in upodabljanja senc. Namesto programiranja ali onemogočanja [[lightmap]] struktur&lt;ref&gt;Lightmap je [[podatkovna struktura]], ki določa svetlost površin v videoigri.&lt;/ref&gt; in shranjevanje tega med podatke mape je večina izvorov svetlobe programirana v realnem času. To omogoči upodabljanje senc tudi na dimamičnih objektih, kot so demoni in stroji. Pomanjkljivost tega je nezmožnost ustvarjanja mehkih senc in globalne osvetlitve.&lt;ref name=&quot;GSpytech&quot;/&gt;

Za večjo interaktivnost igralca z okoljem je bilo ustvarjenih več sto animiranih [[monitor|zaslonov]] z visoko ločljivostjo za računalnike v sami igri. Namesto preprostih zaslonov s tipko za uporabo služi umetni merek za streljanje kot [[kurzor]] [[računalniška miška|računalniške miške]]. To omogoči izbiro več funkcij, kot je odpiranje varnostnih vrat, vnos kode, aktiviranje strojev, prižiganje luči, idr. Oblikovalec grafičnega vmesnika Patrick Duffy je napisal več kot 500.000 stavkov skripnih kod in ustvaril več kot 25.000 slikovnih datotek za vse grafične vmesnike in računalniške zaslone v celotni igri.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| title = Doom 3 (manual) | page = 11 |  author = [[id Software]] | year = 2004}}&lt;/ref&gt; Druge pomembne značilnosti igralnega pogona so [[normal mapping]]&lt;ref&gt;Normal mapping je v 3D računalniški grafiki tehnika, s katero se lahko ponaredi svetlost izboklin in udrtin.&lt;/ref&gt; in odsevno poudarjanje tekstur, realistično obravnavanje zakonov fizike, zvočni učinki v okolici ter večkanalni zvok. Različica za Xbox podpira [[480p]] širokozaslonsko ločljivost zaslona ter prostorski zvok po standardu [[Dolby Digital|Dolby Digital 5.1]].&lt;ref name=OXM&gt;{{cite journal |last=Price |first=Tom |year=april 2005 |title = ''Doom 3'' |journal=[[Official Xbox Magazine]] |pages=82–83 }}&lt;/ref&gt;

Celotno kodo igralnega pogona je id Software novembra 2011 objavil pod licenco [[GNU General Public License|GNU GPL]], v skladu z napovedmi studia da bodo vse starejše različice svojih pogonov ponudili javnosti kot [[prosto programje]], ko ne bodo več aktualne. Pred tem je moral John Carmack na novo napisati del metode 3D senčenja, saj naj bi bila v konfliktu s programskim [[patent]]om podjetja [[Creative Labs]].&lt;ref&gt;{{navedi novico |author=Parrish, Kevin |date=23.11.2011 |url=http://www.tomshardware.com/news/DOOM-source-code-depth-fail-john-carmack-FPS,14079.html |title=id Software Finally Releases Edited Doom 3 Source Code |work=Tom's Hardware |accessdate=23.11.2011}}&lt;/ref&gt; Grafična podoba ostaja zaščitena, zato igra kot celota ni prosta.

=== Sistemske zahteve ==
* 1,5 [[Hertz|GHz]] [[centralna procesna enota|CPU]] ali več
* 384 [[Megabyte|MB]] [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]
* 64 MB [[grafična kartica]] ali več
* [[DirectX]] verzija 9.0b ali več
* 2,2 [[Gigabyte|GB]] [[trdi disk|trdega diska]]

== Odziv ==
{{Ocene videoigre|title=|state=plain
| 1UP = B+&lt;ref name=&quot;1UPPC&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.1up.com/do/reviewPage?cId=3134728&amp;p=1&amp;sec=REVIEWS |title=''DOOM 3'' for PC Review |date=3.8.2004 |publisher=[[1UP.com]] |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2009-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090227005921/http://www.1up.com/do/reviewPage?cId=3134728&amp;p=1&amp;sec=REVIEWS |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;A&lt;ref name=&quot;1UPXBOX&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.1up.com/do/reviewPage?cId=3139359&amp;p=3&amp;sec=REVIEWS|title=''DOOM 3'' Review for Xbox|date=3.8.2004|publisher=[[1UP.com]]|accessdate=20.11.2010|archive-date=2012-07-16|archive-url=https://archive.today/20120716134052/http://www.1up.com/do/reviewPage?cId=3139359&amp;p=3&amp;sec=REVIEWS|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (Xbox)
| EuroG = 9/10&lt;ref name=&quot;EuroG&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=56256 |first=Kristan |last=Reed |title=Review - ''Doom 3'': Single-Player |date=6.8.2004 |publisher=[[Eurogamer]] |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930040702/http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=56256 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)
| GSpot = 8,5/10&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/pc/action/doom3/review.html |last=Kasavin |first=Greg |title=''Doom 3'' for PC Review |publisher=[[GameSpot]] |date=4.8.2004 |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;8,6/10&lt;ref name=&quot;gamespotX&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://uk.gamespot.com/xbox/action/doom3/review.html?om_act=convert&amp;om_clk=tabs&amp;tag=tabs;reviews|title=''Doom 3'' for Xbox Review|publisher=[[GameSpot]]|first=Greg|last=Kasavin|date=4.4.2005|accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; (Xbox)
| GSpy = {{Rating|4.5|5}}&lt;ref name=&quot;gamespy&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://uk.pc.gamespy.com/pc/doom-3/536705p1.html|title=''Doom 3'' Review |last=Accardo |first=Sal |date=6.8.2004 |publisher=[[GameSpy]] |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;{{Rating|5|5}}&lt;ref name=&quot;gamespyXbox&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://uk.xbox.gamespy.com/xbox/doom-3/601299p1.html|title=''Doom 3'' Review |last=Tuttle |first=Will |date=4.4.2005 |publisher=[[GameSpy]] |accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt; (Xbox) 
| IGN = 8,9/10&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://uk.pc.ign.com/articles/536/536387p1.html |title=''DOOM 3'' Review |last=Adams |first=Dan |date=5.8.2004 |publisher=IGN |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114163135/http://uk.pc.ign.com/articles/536/536387p1.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;9,3&lt;ref name=&quot;IGNXBOX&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://uk.xbox.ign.com/articles/601/601298p1.html|title=''DOOM 3'' Review|last=Perry|first=Douglass|date=3.4.2005|publisher=IGN|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321140004/http://uk.xbox.ign.com/articles/601/601298p1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (Xbox)
| PCGUK = 90 %&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Atherton, Ross. |year=september 2004 |title=Review: ''Doom 3'' |journal=[[PC Gamer UK]] |issue=139 |pages=66–73}}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)
| PCGUS = 94 %&lt;ref name=&quot;PCUS&quot;&gt;{{cite journal |last=Morris |first=Dan |year=september 2004 |title = ''Doom 3'' |journal=[[PC Gamer US]] |pages=34–35 }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)
| MC = 87 %&lt;ref name=&quot;MC&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/games/platforms/pc/doom3 |title=''Doom 3'' (PC: 2004): Reviews |publisher=[[Metacritic]] |accessdate=20.11.2010 |archive-date=2007-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071119160624/http://www.metacritic.com/games/platforms/pc/doom3/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;88 %&lt;ref name=&quot;MCXBOX&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/games/platforms/xbx/doom3|title=''Doom 3'' (Xbox: 2005): Reviews|publisher=[[Metacritic]]|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20080603021943/http://www.metacritic.com/games/platforms/xbx/doom3|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (Xbox)
| GR = 88 %&lt;ref name=&quot;gamerankings&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.gamerankings.com/htmlpages2/469881.asp | title=''Doom 3'' for PC | publisher=[[GameRankings]] | accessdate=20.11.2010 | archive-date=2018-11-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/2019/http://www.gamerankings.com/htmlpages2/469881.asp | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; (PC &amp; Mac)&lt;br /&gt;87,7%&lt;ref name=&quot;gamerankingsXbox&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamerankings.com/htmlpages2/914444.asp|title=''Doom 3'' for Xbox|publisher=[[GameRankings]]|accessdate=20.11.2010|archive-date=2008-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706012757/http://www.gamerankings.com/htmlpages2/914444.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (Xbox)
| award1 = [[GameSpot]]'s Best and Worst of 2004:&lt;br /&gt;
Najboljša grafika&lt;ref name=&quot;Gspot award&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamespot.com/gamespot/features/all/bestof2004/day2w_12.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070614061805/http://www.gamespot.com/gamespot/features/all/bestof2004/day2w_12.html|archivedate=2007-06-14|title=Best and Worst of 2004 – Best Graphics (Technical)|publisher=GameSpot|accessdate=20.11.2010|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| award2 = [[Golden Joystick Awards]] 2004:&lt;br /&gt;Najboljša igra za PC leta 2004,&lt;br /&gt;Najboljša igra leta 2004&lt;ref name=&quot;GoldenJoystick&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/article.php?id=111477|title=Golden Joystick Awards 2004: Winners announced!|publisher=[[Computer and Video Games]]|date=5.11.2004|accessdate=20.11.2010}}&lt;/ref&gt;
}}

''Doom 3'' je bil pomemben kritičen in prodajni uspeh za id Software: od začetka leta 2007 je bilo prodanih okoli 3,5 milijona izvodov, s čimer je do dandanes najuspešnejši projekt razvojnega studia.&lt;ref name=&quot;sales&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.shacknews.com/docs/press/010710_id_carmack_emmys.x|title=»John Carmack and id Software's pioneering development work in 3D game engines recognized with two technology Emmy awards«|publisher=[[Shacknews]]|date=9.1.2007|accessdate=21.11.2010|archive-date=2007-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20070205014659/http://www.shacknews.com/docs/press/010710_id_carmack_emmys.x|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Licenca za igralni pogon, id Tech 4, je bila prodana tudi drugim razvijalcem in uporabljena v igrah, kot sta ''[[Prey]]'' (razvijalcev [[Human Head Studios]]) ter ''[[Enemy Territory: Quake Wars]]'' (razvijalcev [[Splash Damage]]).

Igra je prejela pozitivne odzive kritikov, s povprečno oceno 87 % na strani [[Metacritic]]&lt;ref name=&quot;MC&quot;/&gt; in 88 % na strani [[GameRankings]]&lt;ref name=&quot;gamerankings&quot;/&gt;. Pohvaljeni sta bili predvsem grafika in predstavnost; kritiki na [[GameSpot]] so opisali okolje v igri kot »prepričljivo živo, z napetim ozračjem in presenetljivo široko«,&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; medtem ko so na ''[[PC Gamer UK]]'' opisali grafiko ter animacije in podobe oseb v igri kot brezhibne.&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt; Dan Adams, kritik na [[IGN]]-ju, je zapisal, da je predstavnost v igri izjemno pomembna, saj bi bila igra »brez ozračja preprosta strelska videoigra iz časa 90-ih let prejšnjega stoletja«.&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;/&gt; Kritiki so poleg tega pohvalili izgled igre, ki je dober tudi v primeru nižjih grafičnih nastavitev,&lt;ref name=&quot;1UPPC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;/&gt; ter samo prizorišče in premiso igre; Greg Kasavin, kritik na GameSpotu, je opisal, da dobi igralec občutek dogajanja v realnem svetu,&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; na IGN-ju pa so opozorili tudi, da k realističnemu občutku prispeva tudi sam izgled nekaterih dotrajanih ali poškodovanih predmetov.&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;/&gt; Na [[Eurogamer]] so izpostavili začetno sekvenco v igri, ki daje »občutek poklona odličnim idejam« v seriji iger ''[[Half-Life]]'' razvijalcev [[Valve Software]].&lt;ref name=&quot;EuroG&quot;/&gt;

Mnogo kritikov je izpostavilo, da je kljub vsemu ''Doom 3'' ostal zvest t. i. »teči in streljaj« zvrsti igranja, ki je bilo značilno za prejšnje igre iz serije, za kar je prejel tako pohvale, kot tudi negativne odzive. Pri slednjih je bil problem predvsem ponavljanje načina bojevanja po daljšem igranju,&lt;ref name=&quot;1UPPC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; poleg tega pa [[umetna inteligenca]] ni bila obravnavana kot posebno zahtevna. Igralci naj bi si zapomnili taktike sovražnikov iz prejšnjih iger,&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; po drugi strani pa bi lahko relativno enostavno predvideli, da se bodo po pobranju zaščitnega oklepa pojavili zombiji iz skritih prostorov v temi.&lt;ref name=&quot;gamespy&quot;/&gt; Nekateri so kritizirali tudi način predstavljanja zgodbe, ki naj bi bil neučinkovit, predvsem zaradi pomanjkanja osebnosti neimenovanega marinca.&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt; Kot zadnje naj bi bil večigralski način neiznajdljiv zaradi nizkih omejitev igralcev in manjšega števila načinov igranj napram igri ''[[Quake III Arena]]'' istega razvijalca.&lt;ref name=&quot;gamespy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGNPC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;gamespot&quot;/&gt;

Različica za Xbox je prejela podoben odziv, s povprečno oceno 88 % na strani Metacritic&lt;ref name=&quot;MCXBOX&quot;/&gt; in 87,7 % na GameRankings&lt;ref name=&quot;gamerankingsXbox&quot;/&gt;. Prav tako je bila pohvaljena in kritizirana zaradi istih stvari kot različica za PC,&lt;ref name=&quot;gamespyXbox&quot;/&gt; čeprav je bila različica za Xbox pohvaljena tudi zaradi brezhibnega nadzora na [[igralna konzola|igralni konzoli]] kot tudi zaradi dodatnega dvoigralskega načina, kar naj bi bilo po besedah kritikov na IGN »vredno svoje cene«.&lt;ref name=&quot;IGNXBOX&quot;/&gt; Po drugi strani je bila različica kritizirana zaradi občasne upočasnjenosti zaradi velike zahtevnosti igralnega pogona za igralno konzolo.&lt;ref name=&quot;IGNXBOX&quot;/&gt;

== Zapuščina ==
Enajst let po izidu izvorne igre ''Doom'' je ''Doom 3'' oznanil vrnitev serije na trg videoiger.&lt;ref name=&quot;PCGUK&quot;/&gt; Osem mesecev po izidu igre je bila izdana še razširitev, ''[[Doom 3: Resurrection of Evil|Resurrection of Evil]]'', razvijalcev [[Nerve Software]], v katerem sta bila izboljšana obravnava fizikalnih zakonitosti v igri ter večigralski način.&lt;ref name=&quot;RoE&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=ROE%20Overview|title=''Resurrection of Evil'' Overview|publisher=IGN|work=Planet Doom|accessdate=21.11.2010|archive-date=2008-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20081207042415/http://planetdoom.gamespy.com/static.php?page=ROE%20Overview|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istoimenski [[Doom (film)|film]], ohlapno osnovan po igri, je v ZDA doživel premiero 21. oktobra 2005 in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] 2. decembra 2005. V režiji [[Andrzej Bartkowiak|Andrzeja Bartkowiaka]] ter s [[Karl Urban|Karlom Urbanom]], [[Rosamund Pike|Rosamunde Pike]] in [[Dwayne Johnson|Dwaynom Johnsonom]] v glavnih vlogah, je film doživel relativno slab odziv;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/doom/ |title=''Doom'' reviews |publisher=[[Rotten Tomatoes]] |accessdate=21.11.2010}}&lt;/ref&gt; v tednu premiere je bilo v ZDA prodanih za več kot 15,3 milijonov [[Ameriški dolar|USD]] vstopnic, v naslednjem tednu pa je prodaja padla na 4,2 milijonov USD.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=doom.htm|title=Box Office for October 28–30, 2005|publisher=[[Box Office Mojo]]|accessdate=21.11.2010}}&lt;/ref&gt; Zgodaj v letu 2008 je [[Matthew J. Costello]], ki je osnoval zgodbo za igro, začel pisati serijo romanov; prvi roman z naslovom ''[[Worlds on Fire]]'' je izšel 26. februarja 2008,&lt;ref name=&quot;wof&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.simonsays.com/content/book.cfm?tab=23&amp;pid=586443|title=''Doom 3: Worlds on Fire''|publisher=[[Simon &amp; Schuster]]|accessdate=21.11.2010}}&lt;/ref&gt; drugi z naslovom ''[[Maelstrom]]'' pa marca 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.simonsays.com/content/book.cfm?tab=1&amp;pid=635379&amp;er=9781416553854|title=''Doom 3: Maestrom''|publisher=[[Simon &amp; Schuster]]|accessdate=21.11.2010}}&lt;/ref&gt; Maja leta 2008 je bil objavljen načrt za razvoj nove igre ''[[Doom 4]]'' z novim igralnim pogonom [[id Tech 5]],&lt;ref name=&quot;Doom4&quot;&gt;{{navedi splet |first=Jason|last=Ocampo |date=7.5.2008 |accessdate=21.11.2010 |url=http://pc.ign.com/articles/872/872097p1.html |title=''Doom 4'' Announced |publisher=IGN}}&lt;/ref&gt; ki pa ne bo nadaljevala zgodbe ''Doom 3''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Tor|last=Thorsen |date=10.4.2009 |accessdate=21.11.2010 |url=http://www.gamespot.com/news/6207773.html?om_act=convert&amp;om_clk=topstory&amp;tag=topstory;title |title=»Hollenshead Rages about PC gaming, E3 surprises«|publisher=[[GameSpot]]}}&lt;/ref&gt; V zadnji četrtini leta 2012 je izšla t. i. izdaja BFG (''BFG edition''), ki vključuje igro ''Doom 3'' in razširitev ''Ressurection of Evil'' z izboljšanimi grafičnimi podobami in zvoki, sistemom samodejnega shranjevanja igre na določenih točkah ter podporo za 3D zaslone in naglavna 3D očala. Celoten paket, izdan za Windows, [[PlayStation 3]] in [[Xbox 360]], vsebuje še novo razširitev, tj. ''[[Doom 3: Lost mission|Lost mission]]'' (''Izgubljena misija'') ter izvirni igri, ''[[Doom]]'' in ''[[Doom II]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Scalzo|first=John|date=19.6.2012|url=http://www.warpzoned.com/2012/06/doom-3-bfg-edition-will-light-up-store-shelves-in-october/ |title=Doom 3: BFG Edition will light up store shelves in October |publisher=Warp Zoned|accessdate=14.8.2014}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* ''[[Doom 3: Ressurection of Evil|Ressurection of Evil]]'' - razširitev igre
* ''[[Doom (film)|Doom]]'' - istoimenski film v režiji [[Andrzej Bartkowiak|Andrzeja Bartkowiaka]]

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;op.&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://web.archive.org/web/20080104193225/http://www.doom3.com/ Uradna spletna stran igre] {{ikona en}}
* [http://www.idsoftware.com/ Uradna spletna stran id Software] {{ikona en}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Videoigre leta 2004]]
[[Kategorija:Prvoosebne strelske igre]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Doom (serija)]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8f40qikrukzktibf9osdhfrjhvugc9i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Mikuš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269489</id>
    <revision>
      <id>6672910</id>
      <parentid>6293873</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" sha1="qxsq99k1wjqcjh898j15v2105cinx3y" xml:space="preserve">{{BŽO brezvirov}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Dušan Mikuš''', [[Slovenci|slovenski]], [[poslovnež]], [[ekonomist]], [[veteran]] in [[častnik]], * [[1961]].

Je [[magister znanosti]], diplomiran organizator dela in ekonomist. Prvi v Sloveniji je dosegel magisterij s področja Kakovosti v zasebnem varovanju. Leta 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]]. Od leta 2001 do 2003 je bil državni podsekretar.

Leta 1991 je aktivno sodeloval v slovenski osamosvojitveni vojni in je veteran vojne za Slovenijo.

Vodil je Varnostni organ Ministrstva za obrambo Republike Slovenije [[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije|VOMO]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na prostoru za priče Dušan Mikuš |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-prostoru-za-price-dusan-mikus.html|work=24ur.com |accessdate=2019-05-12|date=2003-04-25}}&lt;/ref&gt; bil je predsednik uprave in generalni direktor delniških družb [[Varnost Kranj]] d.d. in [[Fructal]] d.d.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nadzorniki odločajo v sredo, Čadež in Podobnik le nekaj sekund|url=http://2007.pozareport.si/post/370566/nadzorniki-odlocajo-v-sredo-cadez-in-podobnik-le-nekaj-sekund|website=Požareport|accessdate=2019-05-12|language=sl|date=2007-04-24}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ter direktor v več drugih gospodarskih družbah.

Deloval je tudi na področju [[zasebno varovanje|zasebnega varovanja]] kot dolgoletni član upravnega odbora Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje in predsednik izpitnih komisij za odgovorne osebe, [[varnostnik]]e in varnostne tehnike. Je strokovnjak za ekonomsko varnostna vprašanja, tako za področje državnega kot zasebnega varovanja ter dolgoletni habilitiran predavatelj Univerze v Mariboru, Fakultete za varnostne vede v Ljubljani.

Je nekdanji član nadzornih svetov družb Radijske zveze Slovenije d.d. in Pivovarne Union d.d. Bil je podpredsednik nadzornega sveta (dva mandata) in predsednik revizijske komisije delniške družbe Cetis d.d. ter član nadzornega sveta (štiri mandate) družbe [[Alpetour]] potovalna agencija, d.d.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Arhiv objav delniške družbe|url=https://www.alpetour.si/alpetour/arhiv-objav-dd/|website=Arriva Alpetour|accessdate=2019-05-12|language=sl|date=2016-02-29 |publisher=Alpetour, Potovalna agencija d.o.o.|archive-date=2019-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190512194228/https://www.alpetour.si/alpetour/arhiv-objav-dd/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.

Zadnje desetletje deluje kot neodvisni finančni svetovalec korporacijam iz Evrope, ZDA in Azije ter sodeluje z investicijsko banko.

Aktiven je v humanitarnih in dobrodelnih organizacijah. Leta 2004 in 2005 je bil predsednik dobrodelne organizacije Fundacija Ana. Je častni član te fundacije in častni član Fundacije GT.  Več kot 30 let je član mednarodne humanitarne in dobrodelne organizacije [[Rotary International]]. Leta 2006/2007 je bil predsednik Rotary cluba Ljubljana Emona.

Je dolgoletni [[nogometaš]] nogometnega kluba NK Primorje, športni [[padalec]] Aerokluba Josip Križaj Ajdovščina in [[judoist]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[Seznam predavateljev na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani]]

{{normativna kontrola}}

{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Mikuš, Dušan}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Direktorji Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Mikuš, Dušan]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Mikuš, Dušan]]</text>
      <sha1>qxsq99k1wjqcjh898j15v2105cinx3y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cyril John Deverell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279023</id>
    <revision>
      <id>6672845</id>
      <parentid>5745660</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6672845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1251" sha1="0ovmeq1b7fiub7ab6288r7rtmjujqsy" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Cyril John Deverell
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1895–1937
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Cyril John Deverell''', [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Aide-de-Camp|ADC]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[9. november]] [[1874]], † [[12. maj]] [[1947]].

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Deverell/Cyril_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{Chief of the General Staff}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{nanoškrbina}}

{{DEFAULTSORT:Deverell, Cyril John}}
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]</text>
      <sha1>0ovmeq1b7fiub7ab6288r7rtmjujqsy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672846</id>
      <parentid>6672845</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:48:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6672846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1339" sha1="quuhgdbjjexruv1preug0fsglg2936c" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Cyril John Deverell
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1895–1937
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|unit=
|commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Cyril John Deverell''', [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Aide-de-Camp|ADC]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[9. november]] [[1874]], † [[12. maj]] [[1947]].

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih feldmaršalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Deverell/Cyril_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{Chief of the General Staff}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{nanoškrbina}}

{{DEFAULTSORT:Deverell, Cyril John}}
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>quuhgdbjjexruv1preug0fsglg2936c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Douglas Povah Dickinson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279028</id>
    <revision>
      <id>6672850</id>
      <parentid>5927551</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:00:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6672850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1009" sha1="ebxphnuh2hnz19n5zligf5zi0oiax9z" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Douglas Povah Dickinson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1906–1940&lt;br&gt;1941–1944
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[Nigerijski polk]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Douglas Povah Dickinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. november]] [[1886]], † [[8. januar]] [[1949]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Dickinson/Douglas_Povah/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dickinson, Douglas Povah}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>ebxphnuh2hnz19n5zligf5zi0oiax9z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672851</id>
      <parentid>6672850</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6672851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1248" sha1="e6sbt1zzndmxyyqb4y86d0v12df30a8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Douglas Povah Dickinson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1906–1940&lt;br&gt;1941–1944
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[Nigerijski polk]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Douglas Povah Dickinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. november]] [[1886]], † [[8. januar]] [[1949]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Dickinson/Douglas_Povah/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dickinson, Douglas Povah}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>e6sbt1zzndmxyyqb4y86d0v12df30a8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Košak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293341</id>
    <revision>
      <id>6672596</id>
      <parentid>6621015</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:10:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <origin>6672596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2356" sha1="aa89sfxxb372qio7wluf6a29gs4m192" xml:space="preserve">'''Košak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 563 oseb.
* [[Andrej Košak]] (*1965), filmski režiser in scenarist
* [[Boža Košak]] (r. [[Simčič]]) (1915—1993), ilustratorka, karikaturistka, modna oblikovalka
* [[Gregor Košak|Grega (Gregor) Košak]] (1932—2023), arhitekt in grafični oblikovalec
* [[Hinko Košak]] (1916—1994), gledališki in radijski režiser
* [[Igor Košak]] (*1947), baletni plesalec in pedagog na Danskem, Nemčiji, Švedskem in Norveškem
* [[Igor Košak (tenisač)|Igor Košak]] (*1958), teniški igralec
* [[Jakob Košak]] ([[Aldobrand Jakob Koschak]]) (1759—?), pravnik in strokovni pisec
* [[Jurij Košak]], filmski producent
* [[Karel Košak]] (1916—1999), strojnik
* [[Karin Košak]] [[Arzenšek]] (*1961), arhitektka, gledališka scenografinja in kostumografinja 
* [[Klemen Košak]], novinar 
* [[Lojze Košak]], igralec, kulturnik (Kostanjevica na Krki) 
* [[Maja Bučar]] (r. Košak) (*1957), ekonomistka, prof. FDV (mednarodni odnosi) 
* [[Marko Košak]] (*1968), ekonomist, univ. prof. za bančništvo
*''Marija Košak Pachler'' (1794–1855), pianistka, prijateljica [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]]
* [[Marija Košak]] (1933—2024), geografinja (metodičarka, didaktičarka)
* [[Milan Košak]] (1898—1988), gledališčnik, igralec in režiser; častni predsednik Šentjakobskega gledališča
* [[Miha Košak]] (1932—2019), metalurg, gospodarstvenik in politik
* [[Milena Košak Babuder]], socialna pedagoginja, prof. PEF UL
* [[Miro Košak]] (1919—2010), zdravnik kardiokirurg
* [[Nina Košak]], modna oblikovalka
* [[Peter Košak]] (1943—1993), pesnik v Avstraliji, umrl v Indiji
* [[Robert Košak]], ortoped, kirurg
* [[Silvin Košak]] (1942—2022), arheolog, hetitolog, indoevropski jezikoslovec, dopisni član [[SAZU]]
* [[Tanja Soklič Košak]], otorinolaringologinja
* [[Tina Košak]] (*1980), umetnostna zgodovinarka
* [[Urban Košak]], farmacevt
* [[Vinko Košak]] (1903—1942), pesnik in publicist

== Glej tudi ==

* priimke [[Košir]], [[Košnik]], [[Košan]], [[Košalin]], [[Košnjek]], [[Koščak]], [[Košar]]
* naselje [[Košaki]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Košak}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>aa89sfxxb372qio7wluf6a29gs4m192</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dijana Matković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>294937</id>
    <revision>
      <id>6672843</id>
      <parentid>6554041</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:34:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4470" sha1="sjo2te1mnx13cpy0hs4p005s0nlidbj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Dijana Matković''', [[pisateljica]], [[novinarka]], [[urednica]], [[prevajalka]]  * [[4. marec]] [[1984]], [[Novo mesto]].

== Mladost in izobraževanje ==
Rodila se je 4. marca 1984 v Novem mestu. Obiskovala je osnovno šolo Vavta vas. Maturirala je leta 2003 in se vpisala na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Diplomirala je leta 2016 z diplomskim delom ''Andrej Nikolaidis in stanje nacionalnih svetinj na področju nekdanje Jugoslavije.''&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Matković|first=Dijana|date=2016|title=Andrej Nikolaidis in stanje nacionalnih svetinj na področju nekdanje Jugoslavije: diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/62085986|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=MATKOVIĆ, Dijana|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matkovic-dijana/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-05-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
V času študija je so-urejala časopis [[Izmus]], kasneje je postavila in urejala spletni portal [[Airbeletrina]]. V letih 2010-2014 je bila programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov. Bila je izvršna urednica tiskane in spletne edicije Življenje na dotik (EPK, MB, 2012). Leta 2013 je postavila družbeno angažirani portal Državljanska odgovornost, ki je pospremil takratne vseslovenske vstaje.  Urejala je portal Odkrito povedano za Nacionalni svet za kulturo. Bila je članica programskega odbora Slovenskih dnevov knjige. Za več slovenskih založb prevaja leposlovje iz jezikov nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Uredila je zbirko esejev domačih in tujih piscev o strahovih, fobijah in anksioznosti z naslovom Antologija tesnobe (LUD Literatura, 2016). Moderira in organizira simpozije (&quot;Kakšen nov medijski model potrebuje Slovenija?&quot;, Kino Šiška, 2014),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KAKŠEN (NOV) MEDIJSKI MODEL SLOVENIJA POTREBUJE? - Kino Šiška|url=https://www.kinosiska.si/dogodek/kaksen-nov-medijski-model-slovenija-potrebuje/|accessdate=2024-05-09|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; pogovorne večere in okrogle mize o medijih, družbi in kulturi. Od leta 2020 ureja spletni portal Disenz.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Piše ali je pisala za časopise Delo, Dnevnik, Le Monde Diplomatique, Mladino, Poglede, Playboy in druge. Leposlovje objavlja v osrednjih in za literaturo specializiranih medijih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2013 je objavila žanrsko hibridni prvenec V imenu očeta, ki je bil nominiran za prvenec leta in pospremljen z glasbeno-literarnim nastopom v Kinu Šiška.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dijana Matković: Na svoj ć sem absolutno ponosna|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dijana-matkovic-na-svoj-c-sem-absolutno-ponosna/391231|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-09|language=sl|first=Saša Banjanac Lubej|last=naglas@rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je izšel njen esejistični roman Zakaj ne pišem (Cankarjeva založba), ki je bil kot prva slovenska knjiga predstavljen na knjižnem programu filmskega festivala Berlinale ter v ožjem izboru za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik za roman leta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dijana Matković {{!}} Mladinska knjiga|url=https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/dijana-matkovic|website=www.mladinska-knjiga.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Leta 2024 je za svoje delo — &quot;za neomajno angažiranost v razširjanju literarnega prostora ter krepitvi politične in kritične misli&quot; — prejela nagrado ženske o ženskah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To so letošnje prejemnice nagrade ženske o ženskah! {{!}} City of Women|url=https://mestozensk.org/sl/novice/so-letosnje-prejemnice-nagrade-zenske-o-zenskah|website=mestozensk.org|accessdate=2024-05-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Isto leta je bila slavnostna govorka na prvi predsedniški podelitvi priznanja za prizadevanja na področju človekovih pravic.{{Cn}}

== Bibliografija ==

* V imenu očeta, 2013 {{COBISS|ID=268976640}}
* Zakaj ne pišem, 2021 {{COBISS|ID=92105987}}
* Dnevnik 2020,  2021 {{COBISS|ID=188375043}}

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Matković, Dijana}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>sjo2te1mnx13cpy0hs4p005s0nlidbj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podpolkovnik (ZDA)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>295800</id>
    <revision>
      <id>6672765</id>
      <parentid>6603881</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amherst99</username>
        <id>45660</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9234" sha1="73mjgvbniydllub85mxc6sobd63x424" xml:space="preserve">{{otheruses3|Podpolkovnik}}
[[Image:US-O5 insignia.svg|thumb|right|125px|Oznaka čina podpolkovnika v uporabi v [[Kopenska vojska ZDA|Kopenski vojski ZDA]], [[Korpus mornariške pehote ZDA|Korpusu mornariške pehote ZDA]] in [[Vojno letalstvo ZDA|Vojnem letalstvu ZDA]] ]]

'''Podpolkovnik''' (izvirno {{lang-en|lieutenant colonel}}; dobesedno: ''poročnik polkovnik'') je drugi najvišji [[poljski častnik|poljsko]]-[[častnik|častniški]] [[vojaški čin]] ([[plačilni razred]]: '''OF-05'''&lt;ref&gt;[http://www.uniforminsignia.org/?p=read&amp;id=8 NATO codes for grades of military personnel]&lt;/ref&gt;), ki je v uporabi v [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenski vojni]], [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnem letalstvu]] in [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpusu mornariške pehote ZDA]]. Nižji čin je [[major (ZDA)|major]] in višji [[polkovnik (ZDA)|polkovnik]]. 

V drugih [[Uniformirane službe ZDA|Uniformiranih službah ZDA]] ([[Vojna mornarica ZDA]], [[Obalna straža ZDA]], [[Častniški korpus javne zdravstvene službe ZDA]] in [[Častniški korpus Nacionalne oceanske in atmosferske administracije ZDA]]) mu ustreza čin [[kapitan fregate (ZDA)|kapitana fregate]].

Oznaka čina je srebrni hrastov list, pri čemer se različici za kopensko vojsko/vojno letalstvo in vojno mornarico/marinski korpus malenkostno razlikujeta.

== Zgodovina ==
[[Slika:Confederate States of America Lieutenant Colonel.png|right|thumb|175px|Oznaka čina podpolkovnika [[Konfederacijska kopenska vojska|Konfederacijske kopenske vojske]]]]

Čin podpolkovnika je bil prvič uveden med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://usmilitary.about.com/library/milinfo/armyorank/blltcmaj.htm |title=History of the lieutenant colonel rank |accessdate=2011-07-11 |archive-date=2013-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130513082651/http://usmilitary.about.com/library/milinfo/armyorank/blltcmaj.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ko je bil čin namenjen pomočnikom poveljnikov [[polk]]ov s činom [[polkovnik (ZDA)|polkovnika]] in so bili tako sprva znani kot ''poročnik pri polkovniku'' (lieutenant to the colonel). [[Podpolkovnik (Združeno kraljestvo)|Isti britanski čin]] je obstajal v [[Britanska kopenska vojska|Britanski kopenski vojski]] že najmanj v 16. stoletju.

V 19. stoletju je bil čin podpolkovnika končni cilj za večino častnikov, saj je bila [[Kopenska vojska ZDA]] v tem času zelo majhna in je bil posledično čin t. i. polnega polkovnika rezerviran samo za najbolj uspešne častnike. Med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je postal čin podpolkovnika bolj pogost in je bil namenjen poveljnikov manjših polkov oz. [[bataljon]]ov, pri čemer so lahko pričakovali, da bodo povišani v polne polkovnike, ko se enota popolni z moštvom. 

Po koncu ameriške državljanske vojne in posledičnemu zmanjševanju obsega vojaške sestave je bil čin podpolkovnika ponovno zadnji čin pred upokojitvijo večine častnikov. Kljub temu pa so nekateri častniki začasno napredovali s podelitvijo [[brevetni čin|brevetnih činov]]. Tako je bil [[George Armstrong Custer]] podpolkovnik [[Regularna vojska (ZDA)|Regularne vojske]] in hkrati brevetni [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]].&lt;ref&gt;[http://all-biographies.com/soldiers/george_a_custer.htm Lieutenant-Colonel And Brevet Major-General George A. Custer, U.S.A.]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.civilwarhome.com/brevetrank.htm Brevet Rank In The Civil War]&lt;/ref&gt;

Ponovno vzpon podpolkovnika je predstavljal čas [[prva svetovna vojna|prve]] in [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]; toda v slednji vojni je čin podpolkovnika postal eden od najbolj pogostih činov v Kopenski vojski ZDA.

== Sodobna uporaba ==
V Kopenski vojski ZDA podpolkovnik po navadi poveljuje enoti velikosti [[bataljon]]a (med 300 do 1.200 vojakov), pri čemer je [[major (ZDA)|major]] njegov namestnik. Podpolkovniki pa tudi zasedajo položaj [[izvršni častnik|izvršnega častnika]] v štabu [[brigada|brigade]], polka in [[task force]] oz. je primarni štabni častnik na položaju [[S-1]] (administracija in osebje), [[S-2]] (obveščevalna dejavnost), [[S-3]] (operacije), [[S-4]] (logistika), [[S-5]] (civilno-vojaške zadeve) ali [[S-6]] (računalniki in komunikacije). Prav tako so lahko nižji štabni častniki v štabih višjih formacij oz. poveljstev.

V Vojnem letalstvu ZDA je podpolkovnik po navadi poveljnik [[eskadrilja|eskadrilje]] ali pa operativni direktor operativne skupine. Prav tako lahko delujejo kot štabni častniki in vodje štabnih oddelkov v štabu polka.

V 21. stoletju častniki dosežejo čin podpolkovnika po navadi po 16-22 letih vojaške službe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://usmilitary.about.com/library/milinfo/arofficerinfo/blltcol.htm |title=Army officer career progression |accessdate=2011-07-11 |archive-date=2011-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605071711/http://usmilitary.about.com/library/milinfo/arofficerinfo/blltcol.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ker je večina častnikov upravičena do upokojitve po 20 letih aktivne službe, je čin podpolkovnika najbolj pogost čin častnikov ob upokojitvi.&lt;ref&gt;https://archive.today/20120709132709/findarticles.com/p/articles/mi_m0OXU/is_1_62/ai_n17166521/&lt;/ref&gt;

== Terminologija ==
Ker se podpolkovniki lahko v uradnih dokumentih podpišejo z okrajšavo ''Lt. Colonel'', je tako v navadi, da se podpolkovnike po navadi naslavlja kot polkovnike. 

Vsi trije rodovi [[Oborožene sile ZDA|Oboroženih sil ZDA]] uporabljajo različne kratice za čin: Kopenska vojska ZDA ''LTC'', Vojno letalstvo ZDA '''LT Col'' in Korpus mornariške pehote ZDA ''LtCol'' (pri zadnjih dveh je potrebno upoštevati presledek oz. pomanjkanje le-tega).

[[Tiskarna Vlade ZDA]] ''(U.S. Government Printing Office)'' priporoča uporabo kratice LTC za Kopensko vojsko ZDA, Lt. Col. za Vojno letalstvo ZDA in LtCol za Korpus mornariške pehote ZDA.&lt;ref&gt;[http://frwebgate.access.gpo.gov/cgi-bin/getdoc.cgi?dbname=2008_style_manual&amp;docid=f:chapter9.pdf 2008 Style Manual]&lt;/ref&gt; [[Associated Press Stylebook]] pa priporoča enotno kratico za vse tri rodove in sicer Lt. Col.&lt;ref&gt;[http://apstylebook.blogspot.com/2009/05/military-titles.html AP Style Book]&lt;/ref&gt;

[[Slang]]ovski izrazi za čin podpolkovnika v Oboroženih silah ZDA pa so po navadi: lažji polkovnik (light colonel), kratki polkovnik (short colonel), lahki ptič (light bird; zaradi oznake čina polkovnika v obliki orla), pol polkovnika (half colonel), zamaškasti polkovnik (bottlecap colonel; zaradi uporabe srebrnega hrastovega lista) in telefonski polkovnik (zaradi navade samopredstavljanja podpolkovnikov kot polkovnikov med telefonskim pogovorom).

== Slavni ameriški podpolkovniki ==
* [[James Harold Doolittle]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[Robert L. Bacon]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Scott Brown]]  (Kopenska nacionalna garda)
* [[Aaron Burr]] (Kontinentalna vojska)
* [[Joshua Chamberlain]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Robert G. Cole]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Jerry Coleman]] (Korpus mornariške pehote ZDA)
* [[David P. Cooley]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[George A. Custer]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Rick Francona]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[John C. Fremont]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Gus Grissom]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[Iceal Hambleton]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[Anthony B. Herbert]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Gus Kohntopp]] (Zračna nacionalna garda)
* [[Oliver North]] (Korpus mornariške pehote ZDA)
* [[Ralph Peters]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Rob Riggle]] (Korpus mornariške pehote ZDA)
* [[Ronald Speirs]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Michael Strobl]] (Korpus mornariške pehote ZDA)
* [[William Travis]] (Teksaška milica)
* [[Matt Urban]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[John Paul Vann]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Edward Higgins White]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[Earl Woods]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Philip Corso]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Christopher B. Howard]] (Vojno letalstvo ZDA)
* [[Hal Moore]] (Kopenska vojska ZDA)
* [[Allen West (politik)|Allen West]] (Kopenska vojska ZDA)

== V fikciji ==
* [[Henry Blake]] v televizijski seriji ''[[M*A*S*H (TV serija)|M*A*S*H]]''
* [[Samantha Carter]] v televizijski seriji ''[[Stargate SG-1]]''
* [[John Sheppard (Stargate)|John Sheppard]] v televizijski seriji ''[[Stargate: Atlantis]]''
* [[Cameron Mitchell (Stargate)|Cameron Mitchell]] v televizijski seriji ''[[Stargate SG-1]]''
* [[John &quot;Hannibal&quot; Smith]] v televizijski seriji [[The A-Team]]
* [[Sarah MacKenzie]] v televizijski seriji ''[[JAG (TV series)|JAG]]''
* [[Joan Burton]] v televizijski seriji ''[[Army Wives]]''
* [[John Casey (Chuck)|John Casey]] v televizijski seriji [[Chuck (TV serija)|Chuck]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
*[[Častniške oznake čina Kopenske vojske ZDA]]
*[[Častniške oznake čina Vojnega letalstva ZDA]]
*[[Častniške oznake čina Korpusa mornariške pehote ZDA]]

{{US officer ranks}}

[[Kategorija:Vojaški čini Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Vojaški čini Vojnega letalstva Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Vojaški čini Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]]</text>
      <sha1>73mjgvbniydllub85mxc6sobd63x424</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mozetič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299430</id>
    <revision>
      <id>6672804</id>
      <parentid>6512272</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:03:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6672804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2083" sha1="2znqo6w23zfqcxrp9f32jqc5l00ai8a" xml:space="preserve">'''Mozetič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:  

* [[Albin Mozetič]] (1914—1965), inženir kemije in prosvetni delavec
* [[Andrej Mozetič]] (1773—1857), zdravnik
* [[Borut Mozetič]] (*1964), biolog, Naravni rezervat [[Škocjanski zatok]]
* [[Brane Mozetič]] (*1958), pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, aktivist
* [[Branka Mozetič Vodopivec]], enologinja, vinarka (univ. prof., dekanja) 
* [[Dean Mozetič]] (*1966), fizik
* [[Dragan Mozetič]] (1940—2002), gospodarstvenik in politik
*[[Ervin Mozetič]] (*1963), duhovnik, župnik in dekan v Postojni &gt; župnik Koper-Sveti Marko in škofov vikar za pastoralo
*[[Igor Mozetič]], informatik/računalničar

* [[Ivan Mozetič]] (1889—1971), rimskokatoliški duhovnik in ljudski zdravnik
*[[Iztok Mozetič]], dr., župnik v Dekanih, nato v Črnem vrhu ter Podgradu in Hrušici
*[[Jan Mozetič]], režiser - dokumentarist
* [[Janez Mozetič]] (1797—1863), rimskokatoliški duhovnik in generalni vikar škofije Pittsburg
* [[Karmen Mozetič]] (1949—2019), redovnica in misijonarka
* [[Marjan Mozetič]] (*1948), slovenski skladatelj, ki živi v Kanadi
* [[Marko Mozetič]]-''Mozo Pelican'' (*1978)'','' instrumentalist, kitarist, aranžer glasbe in skladatelj
* [[Martin Mozetič]] (1897—?), partizan prvoborec
* [[Miran Mozetič]] (*1925), strojnik, izumitelj, kajakaš
* [[Miran Mozetič (fizik)|Miran Mozetič]] (*1953/61?), fizik/metalurg? ([[IJS]])
* [[Miroslav Mozetič]] (*1950), pravnik, politik, ustavni sodnik
* [[Mitja Mozetič]], arhitekt in konservator
* [[Nikolaj Mozetič]] (*1930), arheolog
* [[Nina Mozetič]] (*1983), kanuistka
* [[Patricija Mozetič]], morska biologinja
* [[Silvija Mozetič]] (*1934), novinarka [[Radio Koper|Radia Koper]]
* [[Štefan Mozetič]] (1649—?), rimskokatoliški duhovnik in zgodovinar
* [[Uroš Mozetič]] (1961—2016), anglist, prevajalec, pesnik, prevodoslovec, prof. FF
* [[Vinko Mozetič]] (1924—1998), zdravnik, partizan, politik

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Mozetič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>2znqo6w23zfqcxrp9f32jqc5l00ai8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Škulj (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306264</id>
    <revision>
      <id>6672595</id>
      <parentid>6556324</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:08:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-90770-6</username>
        <id>254477</id>
      </contributor>
      <origin>6672595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1024" sha1="qla2xl0ogfekhb3u81145xq569oqk4k" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Škulj}}   
'''Škulj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Aleksander Škulj]] (*1934), teniški igralec
*[[Damjan Škulj]] (*1975), dr. matematike, družboslovni informatik
*[[Edo Škulj]] (1941-2024), teolog in muzikolog, cerkvenoglasbeni leksikograf, biograf in bibliograf
*[[Franc Škulj]] (1870-1950), šolnik, narodnoobrambni delavec
*[[Irena Škulj]] (*1946), teniška igralka
*[[Janez Škulj]] (*1965)
*[[Jola Škulj]] (*1947), literarna komparativistka/teoretičarka
*[[Karel Škulj]] (1883-1958), duhovnik, gospodarski organizator, politik
*[[Karmen Škulj]] (*1967), teniška igralka
*[[Oskar Škulj]] (1912-1995), glasbeni šolnik, zborovodja/dirigent, čebelar
*[[Slavko Škulj]] (1957-2015), arhitekt, ljubitelj in restavrator starih avtomobilov
*[[Stanko Škulj]] (1902-1945), zdravnik
*[[Špela Škulj]] (*1982), fotografinja

==Glej tudi==
* priimek [[Skulj]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Škulj}}
{{priimek|Škulj}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qla2xl0ogfekhb3u81145xq569oqk4k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ceca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306951</id>
    <revision>
      <id>6672811</id>
      <parentid>6638543</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:28:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 4 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63145" sha1="gwq6cz2gnni8kiyj4qak969zb7b822b" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|name            = Svetlana Ražnatović - Ceca
|image           = Ceca koncert ljubljana 2009.jpeg
|caption         = Ceca na koncertu v Ljubljani
|image_size      =
|background      = solo_singer
|birth_name      = Svetlana Veličković
|alias           = »Ceca«
|birth_date      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date      =
|death_place     = 
|genre           = [[folk]], [[Pop glasba|pop]], [[turbo folk]]
|occupation      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|instrument      = 
|years_active    = 1987–
|website         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Svetlana Ražnatović''' (rojena '''Veličković'''), bolj znana po vzdevku '''Ceca''', [[Srbi|srbska]] pevka [[Popularna glasba|popularne glasbe]], *&amp;nbsp;[[14. junij]] [[1973]], [[Žitorađa]].

Pogosto je označena kot pomembna predstavnica in simbol [[turbo folk]]a.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/pismo-iz-beograda-srbski-turbofolk-kot-opij-ljudskih-mnozic.html |title=Pismo iz Beograda: Srbski turbofolk kot opij ljudskih množic |accessdate= |date=4.8.2013 |format= |work=Delo d.d., Vili Einspieler }}&lt;/ref&gt; Do sedaj je objavila 18 [[Glasbeni album|albumov]]. Je tudi lastnica [[Nogometni klub|nogometnega kluba]] »Obilić«, glasbenega studia in [[Založba|založbene]] hiše »Cecamusic« ter parfumske linije ''Illusion''.&lt;ref name=&quot;Scandal&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Poleg pevske kariere je v javnosti znana kot vdova srbskega paravojaškega vodje [[Arkan|Željka Ražnatovića - Arkana]] in je pogosto predmet političnih kontroverz.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;

== Biografija ==

Rodila se je 14. junija leta [[1973]] v Prokuplju. Svoje otroštvo je preživela v srbski vasici [[Žitorađa]]. Bila je odlična dijakinja, z enakim uspehom pa je končala tudi srednjo veterinarsko šolo. Prvič je stopila na oder s petimi leti, ko je prepevala na prireditvi ''Susreti sela''. Z večjimi nastopi je začela s 14. leti. Svetlana je podpisala pogodbo s tedaj največjo založbo v Jugoslaviji, [[PGP RTB]] in kmalu zatem na Ilidži v [[Sarajevo|Sarajevu]], tedaj enem največjih festivalov narodne glasbe, s pesmijo [[Cvetak zanovetak]] osvojila nagrado za najboljšo debitantko. Od takrat je objavila 18 albumov in prodala več deset milijonov albumov. Leta 1991 je prvič igrala tudi na [[Film|filmu]]. Z Radom Šerbedžijo je uprizorila zgodovinsko »Koštano«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-12-17 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928033028/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2003/avgust/07/ST-02-06082003.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

11. oktobra leta 1993 je spoznala [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]], dve leti kasneje pa sta se poročila. V zakonu sta se rodila dva otroka – Veljko in Anastasija. 15. januarja 2000 je postala vdova, ko je Arkan umrl v atentatu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://24ur.com/novice/svet/ubili-zeljka-raznjatovica-arkana.html |title=Ubili Željka Ražnjatovića Arkana |accessdate= |date= 17.1.2000 |format= |work=24.ur, STA }}&lt;/ref&gt; 

Ceca je danes lastnica nogometnega kluba »Obilić«, glasbenega studia in založbene hiše »Cecamusic«. Ima svojo linijo parfumov in ročnih ur. Za sabo ima deset koncertnih turnej, od tega pet evropskih in dve svetovni. Podrla je več rekordov obiskanosti koncertov na Balkanu,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/422182/Ceca-oborila-rekord-u-Novom-Sadu-Dve-veceri-za-redom-napunila-Spens |title=Ceca oborila rekord u Novom Sadu |accessdate= |date= 30.11.2013 |format= |work=Blic.rs }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |title=Ceca u Prilepu srušila rekord sa Ušća |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120741/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/9976-ceca-raznatovic-u-prilepu-srusila-rekord-sa-usca.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v Evropi&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |title=Rekord i u Beču: Ceca bolja i od Dejvida Gete |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234539/http://www.scandal.rs/rekord-u-becu-ceca-bolja-i-od-dejvida-gete/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in v Avstraliji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |title=Ceca pred 12.000 ljuci |accessdate= |date=30.11.2013 |format= |work=Story.rs |archive-date=2011-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315055254/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/12407-ceca-pred-12-000-ljudi-u-sidneju.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Pojavila se je na naslovnicah najbolj vplivnih evropskih in tudi svetovnih medijev (''The New York Times'', ''GQ magazine'', ''La Repubblica'', ''FHM magazine'', ''La Figaro'', ''Observer magazine'', ''CKM magazine'', ''Marie Claire'' …). Dobitnica je številnih [[Svetlana_Ražnatović#Festivali|glasbenih nagrad]], ne samo v Srbiji, temveč tudi v drugih državah Balkana. V letih 2014 in 2015 je bila članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Pinkove zvezde''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |title=Žiri Zvezde Pinka |accessdate= |date=7.2.2015 |format= |work=Pinkovezvezde.net |archive-date=2015-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207104646/http://www.pinkovezvezde.net/ziri-takmicenja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pevka je prvega decembra 2015 promovirala drugo linijo parfumov, z naslovom ''Illusion''.&lt;ref name=&quot;Scandal.rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-promovisala-parfem-illusion-by-ceca |title=Ceca promovisala parfem Illusion |accessdate= |date=1.12.2015 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ceca je v letu 2016 postala zaščitni obraz kozmetične linije ''Flormar''.&lt;ref name=&quot;Blic.rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/tajna-njene-lepote-ceca-postala-zastitno-lice-kozmeticke-linije/78qfjs6 |title=Ceca postala zaštitno lice kozmetičke linije |accessdate= |date=5.8.2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Pevka je v letu 2021 postala članica žirije glasbeno-tekmovalnega šova ''Zvezde Granda''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |title=Žiri Zvezda Granda |accessdate= |date=28.10.2021 |format= |work=Grand.online |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028102023/https://grand.online/zvezde-granda/news/ekskuzivno-svetlana-ceca-raznatovic-u-ziriju-zvezda-granda |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Oktobra 2022 se je začela predvajati pevkina resničnostna oddaja [[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]].

=== Javna podoba ===

Ceca je pogostokrat označena za največjo ali najbolj priljubljeno balkansko glasbeno zvezdo.&lt;ref name=&quot;Najvećazvezda&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |title=Ceca u restoranu slavila do zore |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs |archive-date=2013-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128181923/http://www.kurir-info.rs/trijumf-ceca-u-restoranu-slavila-do-zore-clanak-1102403 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Najboljpriljubljena&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |title=Ceca slavila uspeh sa decom |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.story.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203061313/http://www.story.rs/foto/foto-party/31781-ceca-slavila-uspeh-sa-decom.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2009 jo je portal ''Folk-estrada'' razglasil za najbolj priljubljeno pevko na Hrvaškem.&lt;ref name=&quot;Priljubljena&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |title=Ceca najpopularnija folk pjevačica u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.vrbovec.org |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014425/http://vrbovec.org/vrbovec/hrvatska/ceca-je-najpopularnija-folk-pjevacica-u-hrvatskoj |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zaradi obtožb, da se je pojavila v [[Vukovar]]ju po njegovem padcu v [[Vojna na Hrvaškem|vojni na Hrvaškem]] (kar naj bi sicer bilo neresnično) in zaradi dejstva, da je bila žena paravojaškega vojskovodje Arkana, katerega enote so delovale tudi na hrvaških tleh, pa ima tam tudi številne nasprotnike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |title=Udovica zločinca Arkana koja je u četničkoj uniformi marširala Vukovarom, preko noći postala humanitarka |accessdate=24.3.2014 |date=14.12.2013 |format= |work=dnevno.hr |archive-date=2014-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140324111315/http://www.dnevno.hr/vijesti/regija/108627-udovica-zlocinca-arkana-koja-je-u-cetnickoj-uniformi-marsirala-vukovarom-preko-noci-postala-humanitarka.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.novine.ca/intervju//2010/i-1251a-Ceca_Svetlana_Raznatovic.asp |title=Dosije: Slučaj Svetlane Ražnatović/ CECA SASLUŠAVANA 3,5 SATA |accessdate=24.3.2014 |date=7.7.2010 |format= |work=novine.ca }}&lt;/ref&gt; Zaradi domnevne nerecipročnosti pri gostovanju pevcev se pevka nastopom na Hrvaškem in v federativnemu delu Bosne in Hercegovine tudi javno odreka.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/ceca-ne-boste-me-videli-peti-na-hrvaskem.html |title=Ceca: Ne boste me videli peti na Hrvaškem |accessdate=24.3.2012 |date=5.1.2013 |format= |work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

Ceca je [[pevka]], ki na območju Balkana ima največje število sledilcev na družbenem omrežju [[Facebook]]. Marca 2021 je na svoji uradni strani štela 1,1 milijona sledilcev.&lt;ref name=&quot;Facebook&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/svetlanacecaraznatovic/ |title=Ceca ima milion fanova na fejsbuku |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.facebook.com }}&lt;/ref&gt; Ceca je tudi na družbenem omrežju [[Twitter]] najbolj priljubljena glasbenica na Balkanu. Marca 2021 je štela 300 tisoč sledilcev.&lt;ref name=&quot;Twitter&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dominacija-ceca-obara-rekorde-i-na-tviteru/ndzcdf8 |title=Dominacija Ceca obara rekorde i na Tviteru |accessdate=24.8.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt; Ceca je tudi na portalu [[Youtube]] najbolj priljubljena balkanska pevka. Marca 2021 je štela 1,2 milijona sledilcev z 1,7 milijarde ogledov svojih video posnetkov.&lt;ref name=&quot;CecaVipper&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/about |title=Svetlana Ceca Ražnatović na Youtube |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CecaVipperYoutube&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8 |title=Ruši sve rekorde: Ceca ima pola milijarde pregleda |accessdate=6.7.2016 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt; Televizijske oddaje, v katerih nastopa Ceca, so pogostokrat označene za najbolj spremljan program v Srbiji. &lt;ref name=&quot;Gledanost&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/jetset/140127-rekord-ceca-specijal-najgledanija-emisija-dana |title=Rekord: Ceca specijal najgledanija emisija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Priljubljenost&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |title=Ceca najgledanija u Južnoj Srbiji |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203044128/http://www.alo.rs/stari-alo/Ceca_najgledanija_u_Juznoj_Srbiji/45216 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ceca je bila večkrat najbolj iskana oseba na spletu v Srbiji,&lt;ref name=&quot;Iskana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.danas.rs/dodaci/com_medi/ceca_najtrazenija.29.html?news_id=131479/ |title=Ceca najtraženija |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Iskanpojem&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/25808/Ceca-i-Britni-Spirs-najtrazenije-zvezde/komentari/hronoloski/desc |title=Ceca i Britni Spirs najtraženije zvezde |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt; na Hrvaškem&lt;ref name=&quot;Najboljiskana&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://tracara.com/ceca-najtrazenija-osoba-na-internetu-u-hrvatskoj/ |title=Ceca najtraženija osoba na internetu |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.tracara.com }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tražena&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.croportal.net/showbiz/Ceca_najtrazenija_u_Hrvatskoj-511469 |title=Ceca najtraženija osoba u Hrvatskoj |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.croportal.net }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;Najboljiskanpojem&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |title=Najbolj iskani Ceca in Saša Lendero |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dnevnik.si |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203125710/http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/1042233771 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Najboljiskanapojma&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |title=Najbolj iskana sta Murko in Dremljeva |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.dne.enaa.com |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022304/http://dne.enaa.com/Internet-in-programi/Internet/Najbolj-iskana-sta-Murko-in-Dremljeva.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na lestvicah najlepših ali najbolj seksi glasbenic je pogostokrat zasedla prva mesta.&lt;ref name=&quot;najlepša&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:343922-Ceca---najlepsa-Srpkinja |title=Ceca najlepša Srpkinja  |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;najlepšaglasbenica&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |title=Amerikanci presudili: Ceca je najlepša Srpkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.scandal.rs |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202234546/http://www.scandal.rs/amerikanci-presudili-ceca-je-najlepsa-srpkinja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;najlepšafolkerka&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |title=Ceca najlepša srpska folkerka! |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.pressonline.rs |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203014141/http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/134844/ceca-najlepsa-srpska-folkerka.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;najlepšaoseba&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Domaca-estrada/Ceca-po-mnenju-Hrvatov-najlepsa-Srbkinja.html |title=Ceca je po mnenju Hrvatov najlepša Srbkinja |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.lifestyle.enaa.com }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ceca je bila v letu 2025 najbolj poslušana glasbenica na spletnem portalu ''YouTube'' na območju nekdanje skupne države.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239249-ceca-zaradila-300000-evra-od-jutjuba-samo-u-2025-godini-ovo-je-razlog-zasto-sav-novac-ne-ostaje-njoj |title=Ceca zaradila 300000 evra od Jutjuba |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Telegraf.rs]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nportal.novosti.rs/sr/vest/124502/stars/poznati/ceca-raznatovic-jutjub-zarada |title=Ceca od Jutjuba zaradila 300000 evra |accessdate=26.12.2025 |date=26.12.2025 |format= |work=[[Novosti.rs]] }}&lt;/ref&gt;

Ima dva otroka – hčerko Anastasijo, ki se že nekaj časa ukvarja z glasbo in sina Veljka, ki je profesionalni [[bokser]]. Pevka je v letu [[2020]] prvič postala babica.&lt;ref name=&quot;Novosti&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:824581-CECA-POSTAJE-BAKA-Veljko-Raznatovic-ceka-bebu-sa-verenicom-Bogdanom-Rodic|title=Ceca postaje baka|accessdate=|date=3.11.2019|format=|work=Novosti.rs}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je vse svoje studijske albume snemala izključno v srbskem jeziku, je pevka znana po tem, da na svojih koncertih poje tudi makedonsko narodno pesem ''Zajdi, zajdi'', v televizijske namene pa je posnela tudi pesem ''Bandido'' v španskem jeziku.&lt;ref name=&quot;Zajdi&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/regionalna-majka-kako-je-ceca-otpevala-zajdi-zajdi-u-skoplju |title=Regionalna majka: Kako je Ceca otpevala Zajdi zajdi u Skoplju! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.svet.rs }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bandido&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ovo-sigurno-niste-znali-ovako-ceca-u-duetu-peva-na-spanskom-video/1mbmjqb |title=Ceca u duetu na španskom jeziku! |accessdate=17.10.2017 |date= |format= |work=www.pulsonline.rs }}&lt;/ref&gt;

=== Kontroverznost in težave z zakonom ===
Leta 2000 so se pojavile domneve o ponarejanju [[Oporoka|oporoke]] po možu, znanem srbskem paravojaškem vojskovodji in kriminalcu Željku Ražnatoviću - Arkanu.&lt;ref name=&quot;Oporoka&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927135749/http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

17. marca 2003 so Ceco srbske oblasti spravile za rešetke, kjer je preživela štiri mesece. Obtožili so jo, da je sodelovala pri atentatu na premierja Zorana Đinđića in da je povezana z zemunsko mafijo.&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/96374/vojaski-in-politicni-turbo-folk/ |title=Vojaški in politični turbo folk |accessdate= |date=24. 3. 2003 |format= |work=Goran Tarlać; Mladina}}&lt;/ref&gt; Obtožbe so kmalu umaknili, a so sledile nove. Tokrat za nezakonito posedovanje [[Orožje|orožja]]&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;/&gt; in utaje [[Davki|davkov]] pri preprodaji nogometašev nogometnega kluba Obilić. Epilog se je zgodil spomladi leta 2011, ko je Ceca priznala krivdo,&lt;ref name=&quot;RTV SLO&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/ceca-priznala-krivdo-za-zlorabo-polozaja/255228 |title=Ceca priznala krivdo za zlorabo položaja |accessdate= |date=12. april 2011  |format= |work=RTV Slovenija }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Cekin zapor&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/zaprta-ceca-se-mora-drago-prodajati-pravkar-je-ostala-brez-500-000-evrov.html |title=Zaprta Ceca se MORA drago prodajati: Pravkar je ostala brez 500.000 evrov! |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; za kar je dobila leto dni hišnega pripora in denarno kazen v višini 1,5 milijona evrov. Hišni pripor se ji je po osmih mesecih iztekel 22. februarja 2012.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.politikis.si/?p=51897 |title=Kraljica srbskega turbofolka Ceca znova na prostosti |accessdate= |date=22.2.2012 |format= |work=www.politikis.si }}&lt;/ref&gt; 

Ceci so leta [[2005]] prepovedali vstope v ZDA, Kanado in Avstralijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; Mediji so v letu [[2006]] poročali, da so ji prepovedali tudi vstope na Kosovo, Hrvaško in v Bosno in Hercegovino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ceca-persona-non-grata-u-hrvatskoj-mogu-se-samo-nasmijati-na-njihove-zabrane-nisam-se-nimalo-potresla.-moja-brojna-publika-iz-rh-uvijek-nade-put-do-mene/3707481/ |title=Jutarnji.hr |accessdate=1. september 2019}}&lt;/ref&gt; Avstralija ji je leta 2010. ukinila prepoved vstopa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=1. september 2019 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Enako so leta 2011 storile tudi ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; Ceca brez težav nastopa v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ceca je v letu 2019 napovedala koncerte v Kanadi.  

Leta 2007 je ena izmed prič na sojenju morilcem [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] povedala, da je Ceca z Dušanom Spasojevićem in Miletom Lukovićem načrtovala ugrabitev Željka Mitrovića, lastnika televizije Pink.&lt;ref name=&quot;Načrtovanje&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/5056/strah-od-cece.html |title=Strah od Cece |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=pressonline.rs }}&lt;/ref&gt; Slednji jo je zaradi tega prepovedal na svoji [[Televizija|televiziji]], a se je po dveh letih premislil.&lt;ref name=&quot;Ugrabitev&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2009/05/14/ceca-po-dveh-letih-na-televiziji-pink.html |title=CECA: Po dveh letih na televiziji Pink! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Novembra 2011 se je Ceci in njenemu zetu Predragu Ocokoljiću pričelo sojenje zaradi domnevnega fizičnega in verbalnega napada na Aleksandra Olarevića, direktorja nogometnega kluba Mladi proleter. Gre za dogodke iz leta 2007.&lt;ref name=&quot;Sojenje&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/razvpita-balkanska-zvezda-ceca-v-bolnisnici-ne-more-hoditi.html |title=Razvpita balkanska zvezda Ceca v bolnišnici: ne more hoditi |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.slovenskenovice.si }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ceca je bila 9. aprila 2014 spoznana za nedolžno.&lt;ref name=&quot;BGSojenje&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/456524/Pogledajte-Pobegli-iz-skole-da-bi-sacekali-Cecu-ispred-suda |title=Ceca oslobođena krivice, đaci pobegli iz škole da bi sačekali Cecu ispred suda |accessdate=9.4.2014 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 se je Ceci pričelo sojenje zaradi domnevnega dolga v višini 100.000 €, ki si ga je pevkin pokojni mož sposodil od poslovneža Vojislava Đurkovića. &lt;ref name=&quot;Dolg&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |title=Ceca zaradi dolgov prodaja premoženje! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=wwww.lifestyle.enaa.com |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123317/http://lifestyle.enaa.com/Svet-slavnih/Bogati-in-slavni/Ceca-zaradi-dolgov-prodaja-premozenje.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pevko so tudi v tej zadevi spoznali za nedolžno. &lt;ref name=&quot;Nidolga&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:588421-Ceca-nista-ne-duguje |title=Ceca ništa ne duguje!  |accessdate=28.1.2016 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}&lt;/ref&gt;

Leta 2013 se je končalo Cecino sojenje s pevko Jeleno Karleušo. Ceca je leta 2010 tožila Karleušo zaradi obrekovanja na spletu. Višje beograjsko sodišče je 27. septembra obsodilo Jeleno Karleušo na denarno kazen v višini 200 tisoč dinarjev (in dodatnih 70 tisoč dinarjev sodnih stroškov).&lt;ref name=&quot;Epilog&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://turbofolk.blog.siol.net/2013/09/27/jeleno-karleuso-so-obsodili-ceci-raznatovic-bo-morala-placati-kar-200-tisoc-dinarjev.html |title=Jeleno Karleušo so obsodili: Ceci Ražnatović bo morala plačati kar 200 tisoč dinarjev! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.turbofolk.blog.siol.net }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Karleuša se je na obsodbo pritožila, a je bila februarja 2017 dokončno obsojena.&lt;ref name=&quot;Epilogi&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |title=Jelena Karleuša mora da plati Ceci 80 hiljada! |accessdate=23.2.2016 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2017-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223091338/http://www.alo.rs/jk-mora-da-plati-ceci-80-000/96856 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ceca je maja 2017 ponovno tožila pevko Jeleno Karleušo. Ta je za časopis ''Telegraf'' dejala, da je Ceca sodelovala pri umoru na njenega takratnega fanta in znanega kriminalca Zorana Davidovića.&lt;ref name=&quot;Telegraf&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:667976-Ceca-opet-tuzi-Jecu |title=
Ceca opet tuži Jelenu Karleušu! |accessdate=30.5.2017 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}&lt;/ref&gt;

Julija 2021 je ''N1 televizija'' predvajala dokumentarno oddajo ''Junaci doba zlog'', ki je govorila o pevkinem življenju in karieri. Cecina založba ''CecaMusic'' je nekaj dni kasneje oddajo umaknila s portala ''YouTube'', pevkini odvetniki pa so napovedali tožbo zoper ustvarjalcev oddaje.&lt;ref name=&quot;Telegraf&quot;/&gt;

=== Dobrodelnost ===

Ceca je bila v obdobju med letoma 1997 in 2002&lt;ref name=&quot;Fond&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |title=Ugašen Fond |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103065706/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2002/06/18/srpski/T02061702.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; predsednica humanitarnega fonda ''Treće dete'', ki je imel za cilj povečanje natalitete v Srbiji. Poleg tega je izpeljala več deset dobrodelnih koncertov, najbolj odmevni dogodki pa so:

*Preureditev osnovne šole v rojstni vasi [[Žitorađa]]. 
*Sodelovanje v akciji ''Deca su nase najvece blago'' (pevka je posnela pesem Rađajte decu&lt;ref name=&quot;Dobrodelnapesem&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=NSBIPToT2CQ |title= Ceca Raznatovic Radjajte decu Official video  |accessdate=30.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}&lt;/ref&gt;). 

*Obnova apartmaja na Ginekološko-porodniškem oddelku Kliničnega centra v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Obnova&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/stara_arhiva/zabava/128097/Ginekolog-peva-folk.html |title= Ceca opremila apartman na klinici  |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt;
*Obnovitev hiše družini Đusić iz Kruševca.&lt;ref name=&quot;Dobrodelnost&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/396347/Srce-za-decu-Djusici-prvi-put-videli-more.html |title= Srce za decu: Đusići prvi put videli more |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt;
*Humanitarna akcija Srce za otroke.&lt;ref name=&quot;Dobrodelo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.svetplus.com/vesti/25749/ceca-lepa-brena-i-seka-aleksic-u-akciji-srce-za-decu-%28video%29.html |title= Ceca, Lepa Brena i Seka Aleksić u akciji Srce za decu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.svetplus.com }}&lt;/ref&gt;
*Denarna pomoč za zdravljenje deklice.&lt;ref name=&quot;Pomoč&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraf.rs/vesti/809457-sakupljen-novac-za-operaciju-male-anastasije.html |title= Ceca i Bajatović dali 15.000 evra za lečenje bolesne devojčice! |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.telegraf.rs }}&lt;/ref&gt;
*Pomoč Kraljevu po potresu.&lt;ref name=&quot;Kraljevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.kurir-info.rs/ceca-dovezla-tri-slepera-pomoci-kraljevu-clanak-59842.html |title=Ceca dovezla tri šlepera pomoći Kraljevu |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=www.kurir-info.rs }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*Obisk Otroške vasi in podaritev zimskih oblačil.&lt;ref name=&quot;Dečije selo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=u4-6csF2jJY |title= Ceca u poseti dečijem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.youtube.com }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Dečje selo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.blic.rs/Zabava/Vesti/418819/Ceca-posetila-malisane-u-Decjem-selu |title= Ceca posetila mališane u dečjem selu |accessdate=11.11.2013 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt;
*Pomoč prizadetim v poplavah, leta 2014&lt;ref name=&quot;Poplave&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |title=Ceca žrtvam poplav nakazala dva milijona |accessdate=23.5.2014 |date= |format= |work=www.svet24.si |archive-date=2014-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140525214405/http://svet24.si//clanek/537c94b2e6175/ceca-zrtvam-poplav-nakazala-dva-milijona |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Nakazilo fundaciji ALS.&lt;ref name=&quot;FundacijaASL&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://novosti.rs/vesti/scena.147.html:507533-Ceca-uplatila-117000-dinara-za-obolele-od-ALS |title= Ceca uplatila 117.000 dinara za obolele od ALS |accessdate=27.8.2014 |date= |format= |work=www.novosti.rs }}&lt;/ref&gt;
*Nabava računalniške opreme za OŠ ''Dr. Milan Petrović'' v Novem Sadu.&lt;ref name=&quot;racunalniskaoprema&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pink.rs/showbiz/docekana-uz-ovacije-ceca-poklonila-deci-racunare-foto/ |title= Ceca poklonila deci računare |accessdate=29.9.2016 |date= |format= |work=www.pink.rs }}&lt;/ref&gt;
*Denarna pomoč za zdravljenje 7-letnega fanta Nemanja Damčevića.&lt;ref name=&quot;Humaniumetnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/info/beograd/398453/goran-vesic-i-ceca-posetili-malog-farhada-norija-humanog-umetnika-iz-centra-za-azil-foto.html/ |title=Ceca posetila malog Farhada Norija, humanog umetnika iz Centra za azil |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.pressonline.rs }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Humaniumetnika&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2894577/kurir-tv-ceca-u-krnjaci-s-malim-azilantima-odusevljena-malim-slikarom-iz-avganistana-otkupila-mu-sva-dela/ |title=CECA U KRNJAČI S MALIM AZILANTIMA: Oduševljena malim slikarom iz Avganistana, otkupila mu sva dela |accessdate=12.8.2017 |date= |format= |work=www.kurir.rs }}&lt;/ref&gt;
*Denarna pomoč v višini 19.000€ za zdravljenje 5-letnega fanta Srđana Jovanovića.&lt;ref name=&quot;Humanaumetnica&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/sudbine/mali-heroj-srdan-ima-dijagnoze-cerebralna-paraliza-epilepsija-i-hidrocefalus-ceca-je/7beggc8 |title=Ceca obradovala Jovanoviće |accessdate=12.10.2023 |date= |format= |work=www.blic.rs }}&lt;/ref&gt;
*Dobrodelna akcija S ljubavlju hrabrim srcima (''v slovenščini: Z ljubeznijo pogumnih src''), december 2023&lt;ref name=&quot;Humanost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://srpskainfo.com/ogromna-cast-biti-dio-manifestacije-ceca-podrzala-akciju-s-ljubavlju-hrabrim-srcima-pa-zapjevala-na-trgu-krajine/ |title=Ceca podržala akciju |accessdate=31.12.2023 |date= |format= |work=www.srpskainfo.com }}&lt;/ref&gt;
* Denarna pomoč v višini 2.000€ za zdravljenje Despota.&lt;ref name=&quot;ZdravljenjeDespota&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |title=Ceca uplatila novac |accessdate=23.5.2024 |date= |format= |work=www.alo.rs |archive-date=2024-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240523003210/https://www.alo.rs/vip/estrada/910289/ceca-uplatila-novac-za-lecenje-malog-despota/vest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Januarja 2026 je družini iz Zrenjanina zagotovila nastanitev. &lt;ref name=&quot;racunalniskaoprema&quot;/&gt;

== Diskografija ==

=== Albumi ===
* [[Cvetak zanovetak]], 1988
* [[Ludo srce]], 1989
* [[Ceca (glasbeni album)]], 1990
* [[Babaroga]], 1991
* [[Šta je to u tvojim venama]], 1993
* [[Kukavica_(zgoščenka)|Kukavica]], 1993
* [[Ja još spavam]], 1994
* [[Fatalna ljubav]], 1995
* [[Emotivna luda]], 1996
* [[Maskarada]], 1997
* [[Ceca 2000]], 1999
* [[Decenija]], 2001
* [[Gore od ljubavi]], 2004
* [[Idealno loša]], 2006
* [[Ljubav živi]], 2011
* [[Poziv]], 2013
* [[Autogram (album)|Autogram]], 2016

==== Novi album ====
Ceca je za leto [[2020]] načrtovala izdajo novega studijskega albuma. Pevka je s pripravami začela v letu 2017.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/11125/vraca-korenima-ceca-radi-nove-pesme-poput-kad-bio-ranjen |title=Republika.rs |accessdate=1. september 2019}}&lt;/ref&gt; Marca 2019 je razkrila, da tudi na novih pesmih sodeluje z Marino Tucaković in Damirjem Handanovićem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:783943-Ceca-snima-album |title=Novosti.rs |accessdate=1. september 2019}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2019 je za banjaluško ''ATV'' razkrila, da je zbrala pet pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CMmHqVo1_3M |title=YouTube.com |accessdate=1. september 2019}}&lt;/ref&gt; Pevka je januarja 2020 napovedala, da bo album objavljen junija istega leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1267023/Ceca-koncert-Usce-tri.html |title=Mondo.rs |accessdate=5. januar 2019}}&lt;/ref&gt; Objava albuma je prestavljena zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. Srbski skladatelj Damir Handanović je aprila 2021 dejal, da je za novi Cecin album pripravil 3 pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s_6P3x3vb7U |title=Telegraf.rs |accessdate=13. april 2021}}&lt;/ref&gt; Ceca je junija 2022 razkrila, da ima pripravljene melodije za novi album, a da ji primanjkujejo besedila.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5XA_MlToG8g&amp;lc=Ugxby-tSEKz8F8cIUFZ4AaABAg |title=YouTube.com |accessdate=23. junij 2022}}&lt;/ref&gt; Pevka je oktobra 2022 razkrila, da se je začelo snemanje novega albuma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iHtlYCzJpgg |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Ceca je v oddaji ''Ceca show'' razkrila, da bo na novem albumu sodelovala z avtorjem Milošem Roganovićem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}&lt;/ref&gt; Ceca je aprila 2023 razkrila, da je eno izmed pesmi napisal glasbenik Dado Glišić.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dan.co.me/zabava/ceca-nova-pjesma-i-to-sa-dadom-glisicem-5171406 |title=Dan.co.me |accessdate=15. april 2023}}&lt;/ref&gt; 7. septembra leta 2023 je revija ''Hello'' razkrila, da je Ceca začela sodelovanje s srbskim skladateljem Draganom Brajovićem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/234450/ceca-raznatovic-potpisala-ekskluzivan-ugovor-o-saradnji |title=Hellomagazin.rs |accessdate=22. september 2023}}&lt;/ref&gt; 18. septembra je bilo razkrito, da se bo na novem Cecinem albumu znašel duet z [[Željko Joksimović|Željkom Joksimovićem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-i-zeljko-joksimovic-snimaju-duet-mesecima-su-sve-drzali-u-tajnosti/dkbhv2z |title=Blic.rs |accessdate=18. september 2023}}&lt;/ref&gt; Pevka je 26. oktobra 2024 razkrila, da bo avtor petih pesmi tudi skladatelj Darko Kostić.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1422911/ceca-ceca-raznatovic-dejan-kostic-pesma-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. oktober 2024}}&lt;/ref&gt; Pevka je 15. septembra 2025 razkrila, da je zbrala 9 novih pesmi. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4180943-tu-dolazi-do-istinskih-varnicenjaceca-o-tenzijama-u-zvezdama-grtanda-ziriju-i-novom-albumu |title=Telegraf.rs |accessdate=15. september 2025}}&lt;/ref&gt; Snemanje albuma se je začelo 2. oktobra 2025.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4190470-megaekskluzivno-telegraf-na-pocetku-snimanja-cecinog-novog-albuma |title=Telegraf.rs |accessdate=2. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Singli ===
* [[Cvetak zanovetak (singel)]], 1988
* [[Neću protiv druga svog (singel)]], 1992
* [[U snu ljubim medna usta (singel)]], 1992
* [[Vreme za ljubav ističe (singel)]], 2007
* [[Ne zanosim se ja (singel)]], 2014
* [[Lažov notorni (singel)]], 2017
* [[Ne računaj na mene (singel)]], 2023
* [[Za kraj (singel)]], 2024
* [[Više od sreće (singel)]], 2024
* [[Muškarčina (singel)]], 2024

=== Kompilacije ===

* [[Pustite me da ga vidim (kompilacija)|Pustite me da ga vidim]], 1990
* [[Ceca hitovi (1994)|Ceca hitovi]], 1994 
* [[Ceca Multimegamix xitovi (kompilacija)|Ceca Multimegamix xitovi]], 1996
* [[Ceca &amp; Friends]], 1999
* [[Ceca hitovi 1]], 2000
* [[Ceca hitovi 2]], 2000
* [[Ceca hitovi 3]], 2003 
* [[Ceca balade]], 2003
* [[Ceca hitovi]], 2005 
* [[Ceca hitovi 1 (kompilacija)]], 2007
* [[Ceca hitovi 2 (kompilacija)]], 2007
* [[Ceca hitovi 3 (kompilacija)]], 2007
* [[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)]], 2025

=== Ostale zgoščenke ===

* [[London Mix]], 2005
* [[C club]], 2012

=== Sodelovanja ===

*&quot;Ja tebe hoću&quot;, duet Ljuba Lukić ([[1988]])
* [[Neću protiv druga svog (singel)|&quot;Neću protiv druga svog&quot; (1992)]] 
*&quot;U snu ljubim medna usta&quot;, duet Dragan Kojić Keba ([[1992]])
*&quot;Ko na grani jabuka&quot;, duet Željko Šašić ([[1994]])
*&quot;Ne računaj na mene&quot;, duet Mira Škorić ([[1994]])
*&quot;Bandido&quot;, duet Ivana Žigon (''v španskem jeziku'') ([[1997]])
*&quot;Crni sneg&quot;, duet Aca Lukas ([[1999]])
*&quot;Drugarice&quot;, duet zasedba Luna ([[1999]])
*[[Deca su naše najveće blago (album)|&quot;Rađajte decu&quot; (2004)]]
* [[Vreme za ljubav ističe (singel)|&quot;Vreme za ljubav ističe&quot; (2007)]] 
* [[Ne zanosim se ja (singel)|&quot;Ne zanosim se ja&quot; (2014)]] 
*&quot;Metar odavde&quot;, duet zasedba Tropico bend ([[2016]])
* [[Lažov notorni (singel)|&quot;Lažov notorni&quot; (2017)]]

=== Video objave ===

* [[Ceca (videokaseta)]], 1990
* [[Babaroga (videokaseta)]], 1991
* [[Kukavica (videokaseta)]], 1993
* [[Ceca i Futa band (videokaseta)]], 1994
* [[Svetlana i Željko (videokaseta)]] / tudi »Ceca i Arkan«, 1995
* [[Sve najbolje... 20 (videokaseta)]], 1995
* [[Fatalna ljubav live (videokaseta)]], 1995
* [[Ušće 2006 live DVD]], 2006

== Filmografija ==
Ceca je svojo filmsko pot začela v filmu ''Nečista kri'', kjer je nastopila v vlogi Koštane.
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Ime filma/serije 
! Zvrst 
! Letnica izida
! Država 
! Vloga v filmu/seriji
|-
| Nečista krv 
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film (drama) 
|rowspan=&quot;1&quot;| April 1996
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Jugoslavija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Koštana &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0189796/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
| Kako je rađen album Gore od ljubavi 
|rowspan=&quot;1&quot;| Dokumentarni film
|rowspan=&quot;1&quot;| Maj 2004
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija in Črna gora]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ceca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yvWulZoTGg8/ |title=Youtube.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
| The Weight of Chains
|rowspan=&quot;1&quot;| Dokumentarni film
|rowspan=&quot;1&quot;| Februar 2011
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Kanada]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ceca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1789083/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tajna nečiste krvi]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Dramska serija
|rowspan=&quot;1&quot;| Januar 2012
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Koštana &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7810408/?ref_=nm_knf_t2/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
| Godine Slatkog greha
|rowspan=&quot;1&quot;| Dokumentarni film
|rowspan=&quot;1&quot;| Januar 2018
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ceca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/na-odusevljenje-mnogih-u-filmu-o-zivotu-popularne-pevacice-ceca-ce-imati-posebnu-ulogu-2017-12-21/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt7838380/?ref_=nv_sr_1/ |title=Imdb.com |accessdate=12. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ceca show (resničnostna oddaja)|Ceca show]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Resničnostna oddaja
|rowspan=&quot;1&quot;| 7. oktober 2022 - 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ceca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2022}}&lt;/ref&gt; 
|-
|Sale
|rowspan=&quot;1&quot;| Dokumentarni film
|rowspan=&quot;1&quot;| 28. februar 2026 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ceca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-otkrila-kakav-je-zaista-bio-sasa-popovic-dokumentarac/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=1. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 
|}

Številne Cecine pesmi so bile uporabljene v srbskih in tujih televizijskih serijah in filmih.
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Ime filma/serije 
! Zvrst 
! Letnica izida
! Država 
! Pesem 
|-
| Everyday God Kisses Us on the Mouth 
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film 
|rowspan=&quot;1&quot;| 2001
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Romunija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Nevaljala &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0309705 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
| Tata i zetovi 
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija 
|rowspan=&quot;1&quot;| 2006
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Bosna in Hercegovina]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Dragane moj &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0959548 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Obični ljudi 
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija
|rowspan=&quot;1&quot;| 2007
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Hrvaška]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Lepi grome moj &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0875996 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Tegla puna vazduha
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film
|rowspan=&quot;1&quot;| 2007
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Ja još spavam u tvojoj majici &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1144092/ |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Rođak sa sela
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija
|rowspan=&quot;1&quot;| 2008
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Lepotan &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1311486 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nijesmo od juče
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija
|rowspan=&quot;1&quot;| 2008
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Črna gora]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Kukavica &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt9702286 |title=Imdb.com |accessdate=3. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sestre
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film
|rowspan=&quot;1&quot;| 2011
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Nije monotonija, Idealno loša &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1797491 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Clip 
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film
|rowspan=&quot;1&quot;| 2012 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Nevaljala, Tačno je &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt1900908/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Tigermilch 
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film
|rowspan=&quot;1&quot;| 2017
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Nemčija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Anđeo drugog reda &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt6007398 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Teret
|rowspan=&quot;1&quot;| Igrani film
|rowspan=&quot;1&quot;| 2018
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Beograd, Ličiš na moga oca &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt7163824/ |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Močvara
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija
|rowspan=&quot;1&quot;| 2020
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| Volela sam te, Crveno, Ko na grani jabuka &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11007190 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|Crna svadba 
|rowspan=&quot;1&quot;| Serija
|rowspan=&quot;1&quot;| 2021
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 39,2 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt11173328 |title=Imdb.com |accessdate=3. ferbuar 2026}}&lt;/ref&gt;
|}

== Turneje in koncerti ==

* Prva jugoslovanska turneja, 1993
* Druga jugoslovanska turneja [[Ja još spavam_(turneja)|Ja još spavam]], 1994
* Tretja jugoslovanska turneja [[Fatalna ljubav_(turneja)|Fatalna ljubav]], 1995
* Prva evropska turneja [[Decenija_(turneja)|Decenija]], 2002
* Druga evropska turneja [[Ceca_2005_(turneja)|Ceca 2005]], 2005
* Prva svetovna [[Grom_(turneja)|turneja Grom]], 2006/2010
* Druga svetovna [[Ljubav živi_(turneja)|turneja Ljubav živi]], 2012/2013. 
* Tretja evropska [[Poziv_(turneja)|turneja Poziv]], 2013/2016.
* Četrta evropska [[Autogram_(turneja)|turneja Autogram]], 2016/2020.
* Peta evropska [[The best of Ceca_(turneja)|turneja The best of]], 2021/2026

== Festivali ==
Ceca je v dosedanji glasbeni karieri tekmovala na štirih festivalih: '''Poselu 202''', '''MESAM'''-u, '''Ilidža fest'''-u&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://depo.ba/clanak/177753/imala-je-samo-15-godina-kad-je-postala-senzacija-na-estradi-prepoznajete-li-ovu-pjevacicu |title=Depo.ba |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt; ter '''Ktitor folk ligi'''. 

Na '''Ilidža festu''' je tekmovala enkrat in osvojila nagrado občinstva.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
Na '''Poselu 202''' je tekmovala šestkrat, zmago je odnesla trikrat. Skupaj s pevkami ''Vesno Zmijanac'' in [[Dragana Mirković|Dragano Mirković]] ima največ zmag na omenjenem festivalu. Na '''Ktitor folk ligi''' je tekmovala enkrat in odnesla nagrado za najboljšo pesem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vivstars.com/ovaj-cecin-spot-ne-postoji-na-jutjubu-fama-njenog-izgleda-iz-1993-godine-video/ |title=Vivstars.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Na '''MESAM'''-u je tekmovala dvakrat, leta 1991 je pobrala nagrado za pevko leta.

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Ime festivala
! Letnica nastopa
! Uvrstitev
! Nagrada 
! Opomba 
|-
| Festival Poselo 202&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |title=Tracarenje.com |accessdate=13. januar 2018 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114020259/http://www.tracarenje.com/Estrada/Milos-Bojanic-ponovo-laze.html?cpage=20%2F |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ymX5xhPv_Vg |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 18. januar 1996
|rowspan=&quot;1&quot;| Prvo mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nagrada za najboljšo pesem ''Beograd'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Tretja zaporedna zmaga
|-
| Festival Poselo 202&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bnSkI3sQP3A |title=YouTube.com |accessdate=14. december 2020}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 29. januar 1995
|rowspan=&quot;1&quot;| Prvo mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nagrada za najboljšo pesem ''Volela sam te'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Druga zaporedna zmaga
|-
| Festival Poselo 202&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 30. januar 1994
|rowspan=&quot;1&quot;| Prvo mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Prva zmaga na festivalu
|-
| Festival Ktitor folk liga&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/otkrivena-tajna-cecine-kukavice/139417/ |title=Alo.rs |accessdate=13. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 24. julij 1993 
|rowspan=&quot;1&quot;| Prvo mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nagrada za najboljšo pesem ''Kukavica'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Pesem ''Kukavica'' je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. 
|-
| Festival Poselo 202
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. januar 1992
|rowspan=&quot;1&quot;| Četrto mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nastop s pesmijo ''Volim te'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Tretje pevkino tekmovanje na tem festivalu
|-
| Festival Poselo 202
|rowspan=&quot;1&quot;| 26. januar 1991
|rowspan=&quot;1&quot;| Peto mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nastop s pesmijo ''To Miki, to'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Drugo pevkino tekmovanje na tem festivalu 
|-
| Festival Poselo 202
|rowspan=&quot;1&quot;| 27. januar 1990
|rowspan=&quot;1&quot;| Šesto mesto
|rowspan=&quot;1&quot;| Nastop s pesmijo ''Ludo srce'' 
|rowspan=&quot;1&quot;| Prvo pevkino tekmovanje na tem festivalu
|-
| Festival narodne glasbe Ilidža&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/66985-rani-radovi-srpskih-folkera-ceca-raznatovic-video/ |title=Telegraf.rs |accessdate=13. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| 4. julij 1988 
|rowspan=&quot;1&quot;| 
|rowspan=&quot;1&quot;| Nagrada za najboljšega debitanta 
|rowspan=&quot;1&quot;| To je bil prvi pevkin javni in televizijski nastop. 
|}

== Knjige o Ceci ==
O Ceci je bilo napisanih 28 knjig o njenem življenju in karieri. Nekatere so ji v celoti posvečene, v drugih pa je njej namenjenih le nekaj poglavij. Prva knjiga o njej je izšla leta 1992. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/ceca-raznatovic-inspiracija-o-pevacici-napisano-28-knjiga/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=27. januar 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sigurno-niste-znali-da-je-o-ceci-napisano-28-knjiga-evo-i-kojih/dx44d0b |title=Blic.rs|accessdate=27. januar 2026}}&lt;/ref&gt;

* 200 ličnosti koje su obeležile život u Beogradu (''200 osebnosti, ki so zaznamovale življenje v Beogradu''), 1992
* Ličnosti koje su obeležile godinu (''Osebnosti, ki so zaznamovale leto''), 1993
* Estradni umetnici Jugoslavije (''Glasbeni umetniki Jugoslavije''), 1994
* Monografija Nečista krv, 1995
* Džungla na estradi, Draško Aćimović, 1996
* Naličje estrade (''Druga plat estrade''), Verica Ilić, 1997
* Džungla na estradi II, Draško Aćimović, 1997
* Reprezentacija XX veka (''Reprezentanca XX. stoletja''), 1998
* Od trača do istine, Draško Aćimović (''Od trača do resnice''), 1998
* 75 godina FK Obilić (''75-obletnica NK Obilić''), 1999
* Ko peva zlo ne misli, Draško Aćimović (''Kdor poje, slabo ne misli''), 2001
* Komandant Arkan (''Poveljnik Arkan''), 2001
* [[Ceca između ljubavi i mržnje (knjiga)|Ceca - Između ljubavi i mržnje]], Marko Lopušina, 2003
* [[Ceca ikona srpskog folka (knjiga)|Ceca - Ikona srpskog folka]], Živko M. Bojanić, 2004
* Srpkinje o kojima se priča (Srbkinje, o katerih se govori), 2005
* Sa Evom u raj (Z Evo v nebesa), 2005
* [[Ceca idealno naša (knjiga)|Ceca - idealno naša]], Nebojša Vuković, 2006
* Estrada bez mikforona (''Estrada brez mikforona''), 2007
* Balkanski anđeo Toše Proeski (''Balkanski angel Toše Proeski''), 2008
* Turbo-folk zvijezda (''Turbofolk zvezda''), 2013
* Preko trnja do zvezda – monografija, Čeda Čvorak (''Preko trnja do zvezd''), 2015
* Moja mera sreće, Sanja Marinković, 2018
* La partita della vita, Siniša Mihailović (''Življenjska tekma''), 2020
* Ovo sam ja Aca Lukas (''To sem jaz Aca Lukas''), 2021
* Štrapke Žitorađe, Mirjana Vukić, 2022
* Lavirint zaborava, Dragan Ristić (''Labirint pozabe''), 2024
* Moj put, plavi čuperak – prvi deo — Halid Muslimović (''Moja pot, moder čopek – prvi del''), 2025
* Mos Dashuro Kurre Nje te Huaj, Harold Robbins (''Ne zavrzi me kot tujko''), 2025

== Posebne izdaje revij posvečene Ceci ==
[[Slika:Cecaspecialzurnal.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Slovenska revija o Ceci]]
* [[Ceca Svedok special (revija)]] (1. junij 2002)
* [[Ceca Blic special (revija)]]  (14. junij 2002)
* [[Ceca Svet special (revija)]] (24. maj 2004)  
* [[Ceca special (revija)]] (14. marec 2005)
* [[Ceca special limited (revija)]] (17. junij 2006)
* [[Ceca specijal (revija)]] (25. junij 2012)

== Nagrade, odlikovanja in priznanja ==

=== Glasbene nagrade ===
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Ime nagrade
! Leto prejema nagrade
! Organizacija 
! Država
|-
| Nagrada Zlata plaketa (2024)
|rowspan=&quot;1&quot;| 13. april 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/dula-drini-sasa-popovic-presudio-takmicarki-bacanjem-novcica/?utm_campaign=ug.contentexchange.me&amp;utm_medium=referral&amp;utm_source=ug.contentexchange.me&amp;utm_content=pEvsCiiwMHFivdoDo&amp;ref=referral_Nova&amp;pv=5eb10e9e-7d29-4570-92ce-7724e46f2212 |title=Grand.nova.rs |accessdate=14. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| United media
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada diplomiranega umetnika (2023)
|rowspan=&quot;1&quot;| 12. december 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/1409586/semus-nagrade-za-poznate |title=Espreso.co.rs |accessdate=24. december 2023}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada za življenjsko delo (2023)
|rowspan=&quot;1&quot;| 27. april 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3669587-ceca-raznatovic-dobila-nagradu-za-zivotno-delo |title=Telegraf.rs |accessdate=27. april 2023}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| SEMUS - združenje glasbenih umetnikov
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada za pesem leta 2017 (2017)
|rowspan=&quot;1&quot;| 31. december 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/52204/lazov-notorni-je-hit-portala-pink-rs-za-2017-godinu-ovo-su-rezultati-glasanja-foto-video/ |title=Pink.rs |accessdate=31. december 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| RTV Pink
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada za izjemen uspeh na področju glasbe (2017)
|rowspan=&quot;1&quot;| 12. december 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://semus.org.rs/vesti.html#/ |title=Semus.org.rs |accessdate=12. december 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Sindikat muzičkih umetnika
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada televizije Pink (največja uspešnica leta 2016)
|rowspan=&quot;1&quot;| 1. januar 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| TV Pink, Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada časopisa Vesti (največja uspešnica leta 2016)
|rowspan=&quot;1&quot;| 15. december 2016&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada časopisa Vesti (najboljša pevka leta 2016)
|rowspan=&quot;1&quot;| 15. december 2016&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada Oskar popularnosti (najboljša pevka leta 2015)
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. maj 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-ceca-dobila-oskar/ |title=Svet.rs |accessdate=13. maj 2016 }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Bečki oskar popularnosti 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Avstrija]]
|-
| Nagrada Zlatni gramofon (album leta 2013, koncert leta 2013)
|rowspan=&quot;1&quot;| 29. april, 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik/ |title=Svet.rs |accessdate=30. april 2014 |archive-date=2014-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140430030956/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/sve-je-spremno-za-finale-pink-festivala-veceras-saznajemo-ko-ce-biti-prvi-pobednik |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Televizija Pink, Beograd 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrade časnika Story (pevka leta 2013, koncert leta 2013)
|rowspan=&quot;1&quot;| 13. januar, 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html/ |title=Story.rs |accessdate=14. januar 2014 |archive-date=2014-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223060256/http://www.story.rs/vesti/svet-poznatih/36434-story-top-20-2014-pobednici.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Adria Media Srbija, Beograd 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2013)
|rowspan=&quot;1&quot;| 16. december, 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/368059/Priznanja-Vesti-za-Sabana-Cecu-Colu-i-Nedu/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Oskar popularnosti (pevka leta 2012)
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. februar 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/295143/I-Ceca-dobila-Oskara/ |title=Vesti-online.com |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Crnogorska kulturna mreža (CKM) 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Črna gora]]
|-
| Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2012)
|rowspan=&quot;1&quot;| 15. december 2012&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2012)
|rowspan=&quot;1&quot;| 15. december 2012&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Pink nagrade (folk pevka leta 2002)
|rowspan=&quot;1&quot;| 11. marec 2003&lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://cecaraznatovic.blog.siol.net/files/2008/05/tv-pink-10.jpg/ |title=Cecaraznatovic.blog.siol.net |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ae-2E2_EWXE/ |title=Youtube.com/Dodela pinkovih nagrada |accessdate=10. november 2013}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Televizija Pink 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Pink nagrade (koncert leta 2002)
|rowspan=&quot;1&quot;| 11. marec, 2003&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;#4&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Televizija Pink 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrade časnika Vesti (pevka leta 2001)
|rowspan=&quot;1&quot;| 10. november 2001&lt;ref name=&quot;#5&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |title=Balkanmedia.com |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011247/https://www.balkanmedia.com/ceca-raznatovic-pevacica-godine-cl1145.html/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrade časnika Vesti (uspešnica leta 2001)
|rowspan=&quot;1&quot;| 10. november 2001&lt;ref name=&quot;#5&quot;/&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| &quot;Vesti&quot; d.o.o. Beograd
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Nagrada žirije (Folk pevka leta)
|rowspan=&quot;1&quot;| 15. januar 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/08/26/cecin-zlatni-sabor-u-sarajevu/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Radio Ilijaš
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]]
|-
| Nagrada poslušalcev (debitant z največjimi uspešnicami)
|rowspan=&quot;1&quot;| 17. februar 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2021/10/22/prva-nagrada-ceci-od-radija-ilijas/ |title=Blogger.ba |accessdate=28. oktober 2021}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Radio Ilijaš
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]]
|-
| Nagrada žirije (najuspešnejši debitant)
|rowspan=&quot;1&quot;| 4. julij 1988&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/130569/karijeru-je-pocela-kada-je-imala-samo-15-godina-ceca-objavila-fotografiju-od-pre-30-godina-koja-je-potresla-fanove-foto |title=Glossy.espreso.co.rs |accessdate=28. oktober 2021}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Ilidža festival
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]]
|}

=== Priznanja za dobrodelnost ===
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Ime priznanja
! Leto prejema priznanja
! Organizacija 
! Država
|-
| Zahvalnica mesta Kraljevo
|rowspan=&quot;1&quot;| 29. november 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html/ |title=Story.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2012-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502064241/http://www.story.rs/vesti/u-fokusu/19423-ceca-raznatovic-dobila-pocasnu-zahvalnicu-grada-kraljeva.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Občina Kraljevo 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|-
| Veliko srce
|rowspan=&quot;1&quot;| 19. januar 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressonline.rs/zabava/dzet-set/97027/ceca-dobila-veliko-srce.html/ |title=Pressonline.rs |accessdate=10. november 2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Organizacija &quot;Veliko srce&quot; 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|}

=== Ostala odlikovanja ===
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Naziv odlikovanja
! Leto prejema odlikovanja
! Organizacija 
! Država
|-
| CecaVIPPER z milijon naročnikov
|rowspan=&quot;1&quot;| 19. april 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-postavila-najveci-rekord-na-balkanu-prestizno-priznanje-za-pevacicu-jedina-ga/7gzmp52 |title=Blic.rs |accessdate=19. april 2020}}&lt;/ref&gt;  
|rowspan=&quot;1&quot;| [[YouTube]]
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Združene države Amerike]]
|-
| CecaVIPPER s 100.000 naročnikov
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. februar 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio/ |title=Svet.rs |accessdate=3. november 2014 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103195311/http://www.svet.rs/najnovije-vesti/kasni-pola-godine-sasa-kovacevic-nije-prvi-nas-pevac-kojeg-je-jutjub-nagradio |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  
|rowspan=&quot;1&quot;| [[YouTube]]
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Združene države Amerike]]
|-
| Osebnost leta 2012 (Serbia person of the year)
|rowspan=&quot;1&quot;| 29. november 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CaqcoDUboyI/ |title=Youtube.com |accessdate=10. november 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/436630-kraljevski-ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada-foto/ |title=Telegraf.rs |accessdate=10. november 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |title=Alo.rs |accessdate=10. november 2013 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110153834/http://www.alo.rs/v-i-p/estrada/ceca-seve-i-cola-glavne-zvezde-hello-nagrada/5530/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
|rowspan=&quot;1&quot;| Color Press Group 
|rowspan=&quot;1&quot;| [[Srbija]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Ceca Ražnatović}}
* [http://www.ceca-official.com/ Uradna spletna stran]
* [http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ Intervju za revijo Playboy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922034507/http://www.playboy.si/branje/clanki/ceca-kot-zenska-pa-nisem-srecna/ |date=2011-09-22 }}
* [http://www.imdb.com/name/nm0713652/?ref_=nv_sr_1/ IMDB profil]

{{Svetlana Ražnatović}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbski pevci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ceca| ]]</text>
      <sha1>gwq6cz2gnni8kiyj4qak969zb7b822b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cene Prevc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346470</id>
    <revision>
      <id>6672814</id>
      <parentid>6643230</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:53:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8085" sha1="g6owvsl9av0blblqmmmpxvofxness4r" xml:space="preserve">{{Infopolje Smučar
| name              = Cene Prevc [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]]
| image             = 
| fullname          = Vincenc Prevc
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date        = 
| death_place       = 
| height            = 
| club              = SK Triglav Kranj 
| skis              = [[Slatnar]] 
| personalbest      = 246,0 m &lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Planica]], 27. mar 2022&lt;/small&gt; 
| career_start      = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] 
| career_end        = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022]] 
| wcwins            = 0 (1 ekipno)
| wcpodiums         = 1 (6 ekipno)
| totalpodiums      = 
| updated           = 20. marec 2015
| medaltemplates=
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCountry| {{SLO}}}}
{{MedalOlympic|Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah}}
{{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|ekipno velika}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{MedalGold | Liberec 2013 | ekipno SR}}
{{MedalCompetition|Olimpijski festival evropske mladine}}
{{MedalGold | 2013 Braşov|posamično SR}}
{{MedalGold | 2013 Braşov|ekipno SR}}
}}
'''Vincenc Prevc''', gostinec in nekdanji [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[12. marec]] [[1996]].

Uspeh kariere je dosegel s srebrno medaljo na ekipni tekmi [[Zimske olimpijske igre 2022|Zimskih olimpijskih iger 2022]] v [[Peking]]u. V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je dosegel eno uvrstitev na stopničke na posamičnih tekmah ter eno zmago in še pet uvrstitev na stopničke na ekipnih tekmah.

==Športna kariera==
V [[Kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je prvo uvrstitev na stopničke dosegel 9. septembra 2012, ko je v [[Lillehammer]]ju osvojil drugo mesto. V sezoni 2013/14 se je še trikrat uvrstil na stopničke v kontinentalnem pokalu. 21. marca 2014 je prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala na [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]] v [[Planica|Planici]] in tudi prvič osvojil točke s šestnajstim mestom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica-prvi-freund-tretji-prevc-globus-stochu/332661 |title=Planica: Prvi Freund, tretji Prevc, globus Stochu |date=21. marec 2014|accessdate=21. marca 2014|publisher=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; 1. avgusta 2014 je dosegel svojo prvo zmago v kontinentalnem pokalu na tekmi v [[Wisła (mesto)|Wisłi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/prevlada-prevcev-se-nadaljuje-do-zmage-tudi-cene-prevc/343212 |title=Prevlada Prevcev se nadaljuje: do zmage tudi Cene Prevc |date=2. avgust 2014|accessdate=2. avgusta 2014|publisher=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; 

V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] se je po enoletni odsotnosti vrnil na tekme najvišjega ranga. 30. decembra je v nemškem [[Oberstdorf]]u na prvi tekmi [[Turneja štirih skakalnic|Novoletne turneje]] dosegel osmo mesto in s tem prvo uvrstitev med najboljšo deseterico.

V sezonah [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017–18]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] ni več našel priključka v svetovni pokal in je nastopal le na nižjih ravneh tekmovanja. Tudi tam ni pokazal večjih rezultatov.{{Navedi vir}} V Planici je leta 2019 nastopil kot predskakalec. Pri enem od poletov se mu je nesrečno odpela smučka, pri tem se ni poškodoval. V sezonah [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]] je ponovno nastopal v svetovnem pokalu in redno osvajal točke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/slavje-krafta-trije-slovenci-med-deset/411289|title= Slavje Krafta, trije Slovenci med deset|accessdate= 30. december 2016|date= 30. december 2016|format= |work= rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2022 je oznanil konec kariere.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/cene-prevc-dal-studiju-prednost-pred-skoki/642504 |title=Cene Prevc dal študiju prednost pred skoki |accessdate=2022-10-15 |date=2022-10-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
Delal je v več lokalih, v Dolenji vasi, Kranju, Ljubljani in Kranjski gori.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=[ŽAREK DNEVA] Srečno! Homan spet odprl vrata, vabi novi (so)najemnik Cene Prevc z novo ekipo!|url=https://loske-novice.si/zarek-dneva-srecno-homan-spet-odprl-vrata-vabi-novi-sonajemnik-cene-prevc-z-novo-ekipo/|website=Loške novice|accessdate=2024-05-17|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Od junija 2023 je z Matejem Kavčičem najemnik [[Škofja Loka|škofjeloške]] kavarne in slaščičarne Homan. Od decembra 2024 deluje kot strokovni komentator na RTV Slovenija za smučarske skoke.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cene Prevc bo 500-letno hišo spremenil v sodoben lokal. A pravi, da bo za uspeh ključna ena stvar (VIDEO)|url=https://www.metropolitan.si/scena/zanimivosti/cene-prevc-homan-prenova-oglas/|website=Metropolitan.si|date=2024-02-29|accessdate=2024-05-17|language=}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Njegovi sorojenci [[Peter Prevc|Peter]], [[Domen Prevc|Domen]] in [[Nika Prevc|Nika]] so tudi smučarski skakalci. Najmlajša sestra Ema (2009) se ne ukvarja s skoki. Oče Božidar je sodnik pri smučarskih skokih in se ukvarja s pohištvom. 

11. maja 2024 se je poročil z Julijo-Patricijo Novak. Cerkveni obred je bil v nevestini župniji, v cerkvi sv. Jakoba v [[Leše, Tržič|Lešah pri Tržiču]] (Župnija Tržič-Bistrica), poročil pa ju je župnik ženinove Župnije Selca, Damjan Prošt. Civilna poroka je bila v [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Pela jim je [[Maja Keuc]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cene Prevc srčno izbranko Julijo Patricijo popeljal pred oltar|url=https://www.druzina.si/clanek/cene-prevc-srcno-izbranko-julijo-patricijo-popeljal-pred-oltar|website=Družina.si|accessdate=2024-05-17|language=|first=|last=|date=13. maj 2024}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki v svetovnem pokalu == 
=== Uvrstitve po sezonah ===
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#dcdcdc; width:45px;&quot;|Sezona 
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#dcdcdc; width:55px;&quot;|Skupno 
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#dcdcdc; width:55px;&quot;|[[Smučarski poleti|Poleti]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#dcdcdc; width:55px;&quot;|[[Turneja štirih skakalnic|Novoletna]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#dcdcdc; width:55px;&quot;|[[Raw Air]]
|-
! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]] 
| align=center| – || align=center| – || align=center| – || align=center|N/A   
|-
! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] 
| align=center|70. || align=center| – || align=center| – || align=center|N/A 
|-
! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]] 
| align=center|59. || align=center| – || align=center| – || align=center|N/A
|-
! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] 
| align=center| – || align=center| – || align=center| – || align=center|N/A
|-
! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]]
| align=center|{{Abbr|32|in progress}} || align=center| || align=center| 24. || align=center| 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prevc, Cene}}
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prevci]]</text>
      <sha1>g6owvsl9av0blblqmmmpxvofxness4r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BMW Compact</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346512</id>
    <revision>
      <id>6672629</id>
      <parentid>6608683</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:49:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8431" sha1="gtvjlrgwqm3jqxeb0dczzx8ws0z18rw" xml:space="preserve">
{{Infopolje Avtomobil
|name=BMW Compact
|image=[[Slika:BMW_318ti_1997.jpg|thumb|BMW 318ti (1997)]]
|manufacturer=[[BMW]]
|designer=
|assembly= 1994-2004
|predecessor=[[BMW 2002 Touring]]
|successor=
|class=
|body_style= 3- vratna limuzina, kabriolet
|layout=motor spredaj, pogon zadaj
|engine= vodno hlajeni motor
 [[Vat|kW]] 
|transmission = 
|wheelbase= mm
|length= mm
|width= mm
|weight=   kg
|related= 
}}

'''BMW Compact''' je vozilo ki spada v razred manjših družinskih oziroma [[kompaktno vozilo|kompaktnih vozil]]. V osnovi pa je to skrajšana verzija limuzinske izvedbe serije 3, ki jo proizvaja nemški proizvajalec vozil [[BMW]]. BMW Compact je bil v proizvodnji od leta 1994 do leta 2004. Od 1994 je bil osnovan na platformi BMW-ja [[BMW E36|E36]], leta 2001 pa so zamenjali platformo za tisto od BMW-ja [[BMW E46|E46]]. Proizvodnja BMW Compact-a je prenehala z obratovanjem leta 2004, ko ga je nasledil [[BMW E87|BMW serije 1]].

Vozilo je bilo na voljo z več bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Nosilo je oznako &quot;Ti&quot; (Touring International), ki je bila uporabljena samo na seriji Compact in izvira iz BMW-jeve linije &quot;Ti&quot; modelov iz šestdesetih let.

==E36 Compact (E36/5)==
[[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 01.jpg|thumb|left|BMW 316i]]
[[File:1998 BMW 316i (E36) hatchback (2011-11-18) 02.jpg|thumb|left|BMW 316i]]
[[Slika:Bmw.compact.jpeg|thumb|left|BMW 316i]]
Od prednjega odbijača do A stebrička je Compact identičen limuzinski ter karavanski različici serije 3 (E36), kar pomeni da je z njima delil prednja blatnika, odbijač, luči ter smernike, vzvratna ogledala, vetrobransko steklo in pokrov motorja. Vse izvedenke E36 so imele enako [[medosna razdalja|medosno razdaljo]], kar velja tudi za verzijo Compact. Podobnosti z ostalimi izvedenkami pa se tukaj nehajo. Compact je od A stebrička nazaj povsem drugačen, te razlike pa vključujejo vrata, stekla, streho, prtljažna vrata, zadnje luči in zadnje podvozje.

BMW E36/5 Compact si deli podvozje z BMW Z3. Prednje obese je imel enake kot vstale izvedenke E36, medtem ko so za zadnje podvozje uporabili posamične obese z poševnimi vodili, kot jih je uporabljala prejšnja serija [[BMW 3 (E30)]].

Pri Compactu so uporabili starejše delno vodljivo zadnjo premo namesto novejših [[Multi-link posamične obese|Multi-link posamičnih obes]] zato, ker so s tem prihranili dovolj prostora, da so poglobili prtljažni prostor, vgradili preklopno zadnjo klop ter omogočili, da se rezervno kolo nahaja pod vozilom na zunanji strani.

Podedovana zasnova zadnje preme je bila odgovorna za to, da je bilo vozilo podvrženo [[prekrmarjenje|prekrmarjenju]]. Posledično je BMW Compact prejel mešane odzive avtomobilističnih novinarjev. Nekateri so trdili, da je [[šasija]] najbolj uravnotežena v liniji E36, drugi pa, da je vozilo občutljivo na zibanje in na neravnine, ter neuravnoteženo v ovinkih. Bilo pa je zelo popularno pri ljubiteljih, saj je bilo najlažje, najbolj vodljivo ter najcenejše.

===Motorji in zmogljivosti===

Na Evropskem tržišču so bili na voljo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši je bil 316ti z 1.6 litrskim motorjem ([[M43 B16]]), ki je proizvedel 75kW moči. Kasneje so ga posodobili ter mu povečali prostornino na 1.9 litra ter moč na 77kW ([[M43TU B19]]). Naslednji bencinski motor je bil vgrajen v modelu 318ti je bil 103kW z 1.8 litra prostornine ([[M42 B18]]), ki pa so ga kasneje posodobili ([[M44 B19]]). Sprememb v moči ali prostornini posodobitev ni prinesla, so pa spremenili krivuljo [[navor|navora]] ter omogočili še lahkotnejšo vožnjo pri nizkih obratih z nizko porabo. Najmočnejši agregat v BMW E36 Compactu pa je bil s 125kW 2.5 litrski vrstni šestvaljnik ([[M52 B25]]) z enojnim [[BMW vanos|vanos]] sistemom, ki pa so ga leta 1999 posodobili. Edini dizelski agregat se je ponašal z 1.7 litra prostornine ter 66kW ([[M41 D17]]) in bil dobra izbira za varčne in nekoliko počasnejše voznike.

{| class=&quot;wikitable&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:88%;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; background:#dcdcdc; vertical-align:middle;&quot;
! Model
! Prostornina
! Št. valjev
! Št. ventilov
! Gorivo
! Moč
! Navor
! Oznaka motorja
! 0–100&amp;nbsp;km/h,s
! Končna hitrost
! Leta proizvodnje
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''316i'''||1596 ccm||4cyl||8V||Bencin||102 KM (75kW) @5500 rpm||150 Nm @3900 rpm||M43 B16||12.3||188km/h||1994–1999
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''316i'''||1895 ccm||4cyl||8V||Bencin||105 KM (77kW) @5300 rpm||165 Nm @2500 rpm||M43 B19||11.9||190 km/h||1999–2001
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''318ti'''||1796 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||175 Nm @4500 rpm||M42 B18||9.9||209 km/h||1994–1995
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''318ti'''||1895 ccm||4cyl||16V||Bencin||140 KM (103kW) @6000 rpm||180 Nm @4300 rpm||M44 B19||9.9||209 km/h||1995–1998
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3950 rpm||M52 B25||7.8||230 km/h||1997–1999
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|'''323ti'''||2494 ccm||6cyl||24V||Bencin||170 KM (125kW) @5500 rpm||245 Nm @3500 rpm||M52TU B25||7.8||230 km/h||1999–2000
|-style=&quot;background:#E0E0E0&quot;
|'''318tds'''||1665 ccm||4cyl||8V||Dizel||90 KM (66kW) @4400 rpm||190 Nm @2000 rpm||M41 D17||13.9||175 km/h||1995–2001
|}

===Notranjost in oprema===

Notranjost vozila se precej razlikuje od ostalih različic E36. Armaturna plošča ter ročaji vrat so skoraj enaki tistim v prejšnji seriji 3 (E30). Kljub temo je spisek opreme, ki je bila na voljo kar precejšen. Med serijsko opremo najdemo [[ABS]], [[zračna blazina|zračno blazino]] za voznika. Pod dodatno opremo pa najdemo ogromno stvari, glavne izmed njih so klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, športne in ogrevane sedeže, [[zapora diferenciala|zaporo diferenciala]]...

BMW je kot posebno darilo ob 50-letnici revije [http://www.auto-motor-und-sport.de/ Auto Motor und Sport] izdelal M3 Compact (3.2-litrski motor in podvozje iz M3, M odbijači), sicer pa M Compact ni dočakal serijske proizvodnje. Edini [[prototip]] je za 0-100 km/h potreboval 5.3 s, 200 km/h pa je dosegel v 18.5 s. Na M3 Compactu so bile prvič predstavljene štiri sredinsko postavljene izpušne cevi, ki so bile kasneje serijsko prvič vidne na M roadster-ju (E36/7S) in M coupe-ju (E36/8S).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.m3post.com/forums/showthread.php?t=509914|publisher=MarkE90M3|title=BIMMERPOST Visits BMW M's Secret Underground Garage}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

==E46 Compact (E46/5)==

[[Slika:BMW_E46_316ti.jpg|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]]
[[Slika:BMW_E46_316ti1.JPG|thumb|250px|BMW E46 316ti Compact]]
[[Slika:Notranjost_BMW_E46_316ti.JPG|thumb|250px|Notranjost BMW E46 316ti Compact]]

Konec leta 2000 je BMW na trg poslal zamenjavo za E36/5. Kvaliteta materialov in končna izdelava je bilav E46 Compactu precej izboljšana glede na predhodnika, vendar nikoli ni dosegla njegovih prodajnih številk. E46 Compact ni bil nikoli na voljo na ameriškem trgu, saj kratka oblika z odsekanim zadkom tam ni bila priljubljena.

E46 Compact se je po zunanji obliki precej razlikoval od ostalih E46. Najbolj opazna je bila oblika sprednjih in zadnjih luči, ki pa marsikomu ni bila všeč.

Mehansko pa je E46 Compact bil skoraj identičen ostalim E46. Razlikoval se je po bolj odzivni vožnji, saj je bil serijsko opremljen z športnim podvozjem ter debelejšima stabilizatorjema.

Leta 2004 je serijo Compact nadomestila BMW serija 1, ki je svojo nalogo opravila zelo uspešno.

===Motorji in zmogljivosti===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:91%;&quot;
|-
! Model
! Leta proizvodnje
! colspan=&quot;2&quot;|Vrsta in oznaka motorja
! Prostornina
! Moč
! Navor
|-
! 316ti
| 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B18|| 1796 ccm || 115 KM (85kW) @ 5500 rpm ||175 Nm @ 3750 rpm
|-
! 318ti
| 2001–2004 ||I4 16V||N42/N46 B20|| 1995 ccm || 143 KM (105 kW) @ 6000 rpm ||200 Nm @ 3750 rpm
|-
! 325ti
| 2001–2004 ||I6 24V||M54 B25|| 2494 ccm || 192 KM (141 kW) @ 6000 rpm ||245 Nm @ 3500 rpm
|-
! 318td
| 2003–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 115 KM (85 kW) @ 4000 rpm ||280 Nm @ 1750 rpm
|-
! 320td
| 2001–2004 ||I4 16V||M47 D20|| 1995 ccm || 150 KM (110 kW) @ 4000 rpm ||330 Nm @ 2000 rpm
|}

==Viri==
{{sklici}}

[[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Compact]]
[[Kategorija:Vozila leta 1993]]</text>
      <sha1>gtvjlrgwqm3jqxeb0dczzx8ws0z18rw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle</title>
    <ns>4</ns>
    <id>348503</id>
    <revision>
      <id>6672972</id>
      <parentid>6615669</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:43:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np gumba</comment>
      <origin>6672972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2445" sha1="7uvngch7b5mx1q1bcgs9u1tm10rb56j" xml:space="preserve">__NOEDITSECTION__
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; box-shadow: 0 0 .4em #999;&quot; width=100%
! style=&quot;background-color:#E5E5E5; color=white;&quot; rowspan=4 width=11% | [[Slika:Nuvola apps kalarm.png|90px]]
! style=&quot;background-color:#f5ac44; height:45px; font-size: 130%;&quot; | {{Barva|white|Okrogle obletnice}}
|-
| style=&quot;background-color:#E5E5E5; height:45px; font-size: 97%;&quot; | Okrogle obletnice, posebej predstavljene v razdelku [[Wikipedija:Izbrane obletnice|Na današnji dan]] na glavni strani
|-
| style=&quot;height:45px; font-size: 90%;&quot; | 
{| class=&quot;plainlinks&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;font-size: 85%;&quot;
| {{Gumb na klik|{{Barva|#0645ad|Osveži}}|url={{fullurl:Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|action=purge}}}}
| {{Gumb na klik|[[:Kategorija:Okrogle obletnice v Wikipediji|{{Barva|#0645ad|Arhiv}}]]}}
| {{Gumb na klik|[[:Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{LOCALYEAR}} + 1}}|{{Barva|#0645ad|Predlogi}}]]}}
|}
|}

== Predloga ==

Za dodajanje nove obletnice ustvari stran, kot naprimer '''Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/1. januar {{LOCALYEAR}}'''. Vanjo shrani naslednjo kodo in ustrezno izpolni parametre:

&lt;pre&gt;
{{Obletnica
| slika = Ivan Cankar.jpg
| velikost = 
| besedilo = 100-letnica smrti&lt;br&gt;slovenskega pisatelja&lt;br&gt;[[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]
}}
&lt;/pre&gt;

Velikost slike je prednastavljena na 50px in ustreza pokončnemu formatu. Za ležeči format vnesi velikost v parameter. Priporočljiva vrednost je &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;60px&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

== Računanje let ==

Pri obletnicah dogodkov [[Naše štetje let|izpred našega štetja]] upoštevaj, da leto [[0 (leto)|0]] ne obstaja, zato okrogla obletnica pride čez n + 1 leto.

Primer: [[Klavdij I.]] se je rodil 1. avgusta {{Brez preloma|10 pr. n. št.}}, kar pomeni, da {{Brez preloma|2100-letnica}} njegovega rojstva ne bo 1. avgusta 2090, ampak 2091.

== {{LOCALYEAR}} ==

{{#ifexpr: {{PAGESINCATEGORY:Okrogle obletnice {{LOCALYEAR}}}} &gt; 0
| {{Seznam obletnic|{{LOCALYEAR}}}}

{{{!}} style=&quot;border: solid 1px silver; padding:7px;&quot; width=100%
{{!}} style=&quot;text-align:center;&quot; {{!}} '''Število predlog:''' {{PAGESINCATEGORY:Okrogle obletnice {{LOCALYEAR}}}}
{{!}}}
| 
Za leto {{LOCALYEAR}} še ni shranjenih obletnic.

Posamezne predloge se bodo samodejno prikazale na tem mestu takoj ob ustvaritvi.

Za sprotno osveževanje seznama klikni gumb ''Osveži'' na vrhu strani.
}}

[[Kategorija:Predloge za Glavno stran]]
[[Kategorija:Okrogle obletnice v Wikipediji| ]]</text>
      <sha1>7uvngch7b5mx1q1bcgs9u1tm10rb56j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daniel Craig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349562</id>
    <revision>
      <id>6672830</id>
      <parentid>6305494</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:35:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48724" sha1="ajccjhjrhqmso9ngtgti0ndhbhydxzs" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
|death_place=&lt;!--WD--&gt;| image       = Daniel_Craig_in_2021.jpg &lt;!-- ne zamenjuj z WD zaradi LUA napake --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
|death_date=&lt;!--WD--&gt;| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1992 - danes
| spouse = Fiona Loudon (1992–1994)&lt;br /&gt;[[Rachel Weisz]] (2011 - danes)
| children = 1
| awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]]
}}

'''Daniel Wroughton Craig'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://search.ancestry.co.uk/cgi-bin/sse.dll?gl=ROOT_CATEGORY&amp;rank=1&amp;new=1&amp;so=3&amp;MSAV=1&amp;msT=1&amp;gss=ms_f-2&amp;gsfn=daniel&amp;gsfn_x=1&amp;gsln=craig&amp;gsln_x=1&amp;rg_81004010__date=1968&amp;81004010__date_x=1&amp;msbpn=82420&amp;msbpn__ftp=Chester%2C+Cheshire%2C+England%2C+United+Kingdom&amp;msbpn_x=1&amp;msbpn__ftp_x=1&amp;sbo=0&amp;ne=21 |title=GRO Birth Registration Index |accessdate=17. februar 2009|work=Ancestry.co.uk}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; je [[Angleži|angleški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. marec]] [[1968]], [[Chester]], [[Cheshire]], [[Anglija]].

Daniel Craig je najbolje prepoznaven po svoji vlogi britanskega skrivnega agenta Jamesa Bonda, ki jo igra že vse od leta 2006.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Dave|last=Calhoun|url=http://www.timeout.com/london/feature/2002/daniel-craig-exclusive-interview|title=daniel-craig-exclusive-interview|trans-title=Ekskluzivni intervju z Danielom Craigom|work=Timeout.com|accessdate=29. december 2012|archive-date=2012-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20121221200000/http://www.timeout.com/london/feature/2002/daniel-craig-exclusive-interview|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Šolal se je na dramski in glasbeni šoli Guildhall; v času šolanja je delal tudi za britansko narodno mladinsko gledališče v [[London]]u, kjer je začel s svojo igralsko kariero. Med njegova prva dela sodijo filmi ''The Power of One'', ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' in ''A Kid in King Arthur's Court'' ter televizijski seriji ''Sharpe's Eagle'' in ''[[Zorro (serija)|Zorro]]''. S filmi ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'', ''The Trench'' in ''Some Voices'' je pritegnil pozornost kritikov iz filmske industrije in tako dobil vloge tudi v pomembnejših filmih, kot so ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]'', ''Layer Cake'', ''[[Pot v pogubo]]'' in ''[[München (film)|München]]''.

Svetovno znan je Daniel Craig postal potem, ko so ga izbrali za šestega igralca, ki bo upodobil Jamesa Bonda; nadomestil je [[Pierce Brosnan|Piercea Brosnana]]. Čeprav je bila javnost na začetku nekoliko skeptična glede tega, ali je prava izbira za vlogo, je njegov prvi film, ''[[Casino Royale]]'', požel veliko uspeha in mu prislužil njegovo prvo nominacijo za nagrado [[BAFTA Award]], in sicer v kategoriji za »najboljšega igralca v glavni vlogi«. Dve leti kasneje je sledil film ''[[Kvantum sočutja]]''. Tretji film, v katerem je nastopil kot James Bond, je bil film ''[[Skyfall]]'', ki je izšel leta 2012 in postal najbolje prodajan film v celi filmski seriji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1074638/releaseinfo|publisher=Internet Movie Database|accessdate=14. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article637090.ece|title='Najboljši Bond vseh časov' izniči svojega največjega tekmeca&amp;nbsp;– the critics|date=15. november 2006|work=The Times|location=Velika Britanija|accessdate=15. november 2006|last=Hoyle|first=Ben|archive-date=2007-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070224140533/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article637090.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je poročen z igralko [[Rachel Weisz]], ki je njegova druga žena,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.guardian.co.uk/film/2011/jun/26/danielcraig|title=Daniel Craig in Rachel Weisz se poročita|work=The Guardian|date=26. junij 2011|accessdate=13. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Iz svojega prvega zakona (s Fiono Loudon) ima hčerko Ello. Leta 2006 se je pridružil akademiji filmske umetnosti in znanosti. Odkar je sprejel vlogo Jamesa Bonda, se je pojavil tudi v drugih filmih, med zadnjimi je tudi angleško-govoreča različica filma ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film, 2011)|Dekle z zmajskim tatujem]]''.

Kot James Bond se je poleg [[Elizabeta II. Angleška|kraljice Elizabete]] pojavil na otvoritveni prireditvi na [[poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]].

== Zgodnje življenje ==
Daniel Wroughton Craig se je rodil v bolnišnici Cheshire v zahodnem [[Chester]]ju, [[Cheshire]], [[Anglija]], ki so jo leta 1984 preimenovali v bolnišnico grofice chesterske.&lt;ref&gt;[http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/hot-topics/daniel-craig/2010/09/23/daniel-craig-biography-of-the-james-bond-star-59067-27328852/ Chester Chronicle - Življenjepis Daniela Craiga]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njegova mama, Carol Olivia (rojena Williams), je bila učiteljica umetnosti, njegov oče, Timothy John Wroughton Craig, je imel v lasti verigo klubov »Ring o' Bells« (v [[Frodsham]]u) in »Boot Inn« (v [[Cheshire|Willingtonu]], [[Tarporley]]), delal pa je tudi kot ladjevodja v angleški trgovski mornarici.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=David|last=Holmes|url=http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/local-chester-news/2008/10/10/chester-secures-advance-screening-of-new-bond-film-quantum-of-solace-59067-22003788/|title=Chester bo prvi predvajal novega Bonda, ''Kvantum sočutja''|publisher=Chester Chronicle|accessdate=12. september 2010}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,261,00.html|title=Profil na reviji ''People'': Daniel Craig|publisher=Cigar Aficionado|date=30. marec 2009|accessdate=12. september 2010|archive-date=2009-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20091008103746/http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,261,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=TBI-OWP&gt;[http://www.oldeworldepubs.co.uk/cgi-bin/view2.pl?id=323 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130525011722/http://www.oldeworldepubs.co.uk/cgi-bin/view2.pl?id=323 |date=2013-05-25 }} The Boot Inn (Tarporley, Cheshire).&amp;nbsp;– Old World Pubs. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Oba njegova starša sta bila na pol [[Valižani|Valižana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Robin Turner |url=http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/2008/11/07/daniel-craig-s-welsh-links-revealed-91466-22203244/|title=Novice&amp;nbsp;– Valižanske novice&amp;nbsp;– Valižanske korenine Daniela Craiga so razkrite|publisher=WalesOnline |accessdate=12. september 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniela Craiga so vzgojili na polotoku Wirral,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Daniel Craig: Življenjepis|last=Marshall|first=Sarah|authorlink=|year=2008|publisher=John Blake Publishing Ltd|url=http://www.amazon.co.uk/Daniel-Craig-Biography-Sarah-Marshall/dp/1844546047|isbn=1-84454-604-7|ref=}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; blizu [[Liverpool]]a, kjer je obiskoval osnovno šolo Frodsham, kasneje preimenvano v osnovno šolo Holy Trinity&lt;ref&gt;[http://www.hoylakeholytrinity.wirral.sch.uk/ Hoylake Holy Trinity - Domača spletna stran] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; v Hoylakeu. Potem, ko je padel na zaključnih izpitih, je skupaj s starejšo sestro Leo začel hoditi na srednjo šolo Hilbre v okolici zahodnega Kirbyja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/hot-topics/daniel-craig/2010/09/23/daniel-craig-biography-of-the-james-bond-star-59067-27328852|title=Življenjepis|work=Chester Chronicle|accessdate=25. januar 2011|author=Chester Chronicle|date=25. januar 2011}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko je pri šestnajstih končal s svojim šolanjem na srednji šoli, je za kratek čas hodil na šolo Calday Grange.&lt;ref&gt;http://www.wirralglobe.co.uk/news/10000816.Royal_seal_of_approval_for_Daniel_Craig_s_007_Skyfall_premiere/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt;  Nekaj časa je igral za Hoylakejev rugbi klub.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/golf/5181708.stm|title=A-Hoylake!|publisher=BBC Sport Online|accessdate=29. december 2007|author=Slater, Matt|date=17. julij 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Z igranjem je Daniel Craig pričel pri šestih, ko je začel igrati v raznih šolskih predstavah, z resnim igranjem pa se je prvič srečal, ko se je z mamo udeležil učnih ur igranja v Liverpoolu.&lt;ref&gt;[http://www.biography.com/people/daniel-craig-201264 Življenjepis Daniela Craiga - Dejstva, rojstni dan, življenjska zgodba - Biography.com] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pri šestnajstih se je preselil v [[London]], kjer se je nameraval pridružiti narodnemu mladinskemu gledališču.&lt;ref name=TBI-OWP /&gt; Obiskoval je dramsko in glasbeno šolo Guildhall v Barbicanu, kjer je po treh letih učenja pod [[Colin McCormack|Colinom McCormackom]] leta 1991 šolanje uspešno končal.

== Kariera ==
=== Zgodnja kariera (1992–1997) ===
Prva vloga Daniela Craiga je bila manjša vloga v filmu ''The Power of One'' (1992). Kot Joe se je novembra 1993 pojavil v gledališki igri [[Tony Kushner|Tonyja Kushnerja]], ''[[Angeli v Ameriki]]'', ki so jo uprizarjali v kraljevem narodnem gledališču. Istega leta se je pojavil v epizodi televizijske serije programa Yorkshire, ''Heartbeat'', ki je izšla 31. oktobra 1993.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.whitbygazette.co.uk/lifestyle/entertainment/bond_star_in_heartbeat_1_1871804|title=Zvezdnik Jamesa Bonda v seriji ''Heartbeat''|work=Whitby Gazette|date=15. avgust 2007|accessdate=3. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ena od njegovih prvih vidnejših vlog je bila vloga »Geordieja« v BBC-jevi drami ''Our Friends in the North'' leta 1996.

=== Preboj (1998–2005) ===

Leta 1998 je Daniel Craig prvič pritegnil pozornost javnosti z vlogo Georgea Dyerja v filmu ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'' poleg [[Derek Jacobi|Dereka Jacobija]] in [[Tilda Swinton|Tilde Swinton]]. Za svoj nastop v tem filmu je bil nagrajen z [[Edinburgh|nagrado edinburškega mednarodnega filmskega festivala za najboljši britanski nastop]]. Istega leta je imel manjšo vlogo v zelo uspešnem filmu ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' poleg [[Cate Blanchett]]. Leta 1999 je zaigral v televizijski drami ''Shockers: The Visitor''. Istega leta je izšel film ''The Adventures of Young Indiana Jones: Daredevils of the Desert'', ki ga je posnel že leta 1993.

Leta 2001 je Daniel Craig zaigral sovražnika in simpatijo glavnega lika, Lare Croft ([[Angelina Jolie]]) v filmu ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]''. Istega leta je izrazil zanimanje za sodelovanje pri filmski franšizi ''[[Zvezdne steze]]''. Preko kanala World Entertainment News Network je povedal, da je oboževalec serije in dejal, da si želi, da bi »imel čisto majčkeno vlogo v filmu ali seriji. To je že več let moja skrivna ambicija.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.airlockalpha.com/news423118.html|title=Pozabite na Matta Damona, Daniel Craig želi biti Kirk|publisher=Airlock Alpha|date=6. januar 2007|accessdate=9. maj 2009|author=Michael Hinman|archive-date=2009-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090528080534/http://www.airlockalpha.com/news423118.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2002 je zaigral v filmu [[Sam Mendes|Sama Mendesa]], ''[[Pot v pogubo]]'' poleg [[Tom Hanks|Toma Hanksa]] in [[Paul Newman|Paula Newmana]]. Kljub temu, da v filmu ni imel pomembne vloge, je pritegnil nekaj pozornosti kritikov, ki so ga v glavnem hvalili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Honeycutt, Kirk|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1530784|title=Pot v pogubo|work=The Hollywood Reporter|date=1. julij 2002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181242/http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1530784|archivedate=2007-09-30|accessdate=25. julij 2007|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 je Daniel Craig zaigral v dveh filmih, in sicer ''The Mother'' z [[Anne Reid]] in ''[[Sylvia]]'' z [[Gwyneth Paltrow]]. V obeh filmih je zaigral ljubimca glavne junakinje in s prvim filmom je zopet požel veliko hvale s strani kritikov in prejel nekaj nagrad. Naslednjega leta je zaigral glavni vlogi v danes kultnem filmu ''Layer Cake'' poleg [[Sienne Miller]] in filmu ''[[Neskončna ljubezen]]'' poleg [[Rhys Ifans|Rhysa Ifansa]]. Leta 2005 je poleg [[Eric Bana|Erica Bane]] zaigral v filmu ''[[München (film)|München]]'' [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]]. Film je bil finančno izjemno uspešen; zaslužil je kar 130.346.986 $.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=''München'' (2005)|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=munich.htm|work=boxofficemojo.com|accessdate=13. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== ''James Bond'' in ostala dela (2005 - danes) ===
[[Slika:DanielCraigOrangeBritishAcademyFilmAwards07.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na podelitvi nagrad [[BAFTA Awards|Orange British Academy Film Awards]] v kraljevi operni hiši v [[London]]u, 11. februar 2007]]

Leta 2005 je Daniel Craig podpisal pogodbo s podjetjem Eon Productions za upodobitev [[James Bond|Jamesa Bonda]]. Dejal je, da »se zaveda izzivov,« ki jih predstavlja franšiza ''James Bond'', ki jo je sam označil za »velik stroj,« ki »služi veliko denarja.« K liku je želel prispevati več »čustvene globine.« &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/film/4335052.stm|title=Daniel Craig: Naš prijatelj iz MI6|publisher=BBC News Online|accessdate=27. december 2007|date=14. oktober 2005}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Daniel Craig, ki se je rodil leta 1968, je prvi igralec Jamesa Bonda, ki se je rodil po začetku serije in po smrti pisatelja serije romanov o Jamesu Bondu, [[Ian Fleming|Iana Fleminga]]. Mnogo oboževalcev filmske serije je dvomilo, da so se producenti odločili pravilno, ko so ga izbrali za to vlogo, zato se je sprožilo nekaj internetnih kampanij, preko katerih so svoje nezadovoljstvo tudi izrazili in zagrozili, da bodo film v znak protesta bojkotirali.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.moono.com/news/news01533.html|title=Anti-Bondovski protesti|publisher=Moono|accessdate=3. april 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 178 centimetrov visok in svetlolas Daniel Craig ni ustrezal podobi visokega, temnega in čednega Jamesa Bonda, ki so jo ustvarili prejšnji igralci in na katero so bili oboževalci navajeni.&lt;ref name=&quot;Location2&quot;&gt;{{navedi novice|title=Blond, James Blond|url=http://money.cnn.com/2006/11/08/commentary/mediabiz/index.htm|publisher=CNN|date=6. november 2006|accessdate=2. april 2007|first=Paul R.|last=La Monica}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Revija ''[[The Daily Mirror]]'' je na svoji naslovnici objavila zgodbo, ki je kritizirala Daniela Craiga, z naslovom: »Ime mi je bled&amp;nbsp;– James bled.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ime mi je bled&amp;nbsp;– James bled |work=Daily Mirror |location=UK|date=15. oktober 2005|url=http://www.mirror.co.uk/news/tm_objectid=16251427&amp;method=full&amp;siteid=115875&amp;headline=the-name-s-bland---james-bland-name_page.html|accessdate=27. december 2006}} {{Slepa povezava|date=April 2012|bot=H3llBot}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bila izbira Daniela Craiga za to vlogo kontroverzna, pa so mnogi igralci javno izrazili svojo podporo, med najbolj odmevnimi so bili tudi štirje od petih igralcev, ki so Jamesa Bonda upodobili v preteklosti&amp;nbsp;– [[Pierce Brosnan]],&lt;ref&gt;Medley, Mark. [https://web.archive.org/web/20080709063553/http://www.theglobeandmail.com/servlet/story/RTGAM.20060914.waskthestars-brosnan14/BNStory/TIFF06/home »Odgovori Piercea Brosnana.«] ''The Globe and Mail''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[Timothy Dalton]], [[Sean Connery]] in  [[Roger Moore]]&amp;nbsp;–  vsi so menili, da je bila odločitev prava. Tudi [[George Lazenby]] je nazadnje dejal, da podpira odločitev producentov za Daniela Craiga.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://popcultureaddict.com/interviews/georgelazenb/|title= George Lazenby iz Jamesa Bonda: Pogovor z Georgeom Lazenbyjem|publisher=popcultureaddict.com|accessdate=3. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi igralec [[Clive Owen]], ki se je istočasno potegoval za vlogo Jamesa Bonda, je branil Daniela Craiga.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/5360554.stm |title=Owen  podpre 'pravega igralca' za Bonda|publisher=BBC News Online|date=19. september 2006|accessdate=19. september 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daniel Craig at a film premiere in New York.jpg|thumb|upright|left|Daniel Craig na [[New York|newyorški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Kvantum sočutja]]'', 11. november 2008]]

Prvi film, ''[[Casino Royale]]'', je [[premiera (dogodek)|izšel]] 14. novembra 2006, in po svetu nazadnje zaslužil 594.239.066 [[$]] ter tako postal najbolje prodajan film iz franšize ''James Bond'', kar ostaja še danes.&lt;ref name=&quot;[[Casino Royale]] box office results&quot;&gt;{{navedi splet |title=Zaslužek filma ''Casino Royale''|publisher=boxofficemojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=jamesbond21.htm|accessdate=4. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ob izidu filma so njegov nastop v njem močno hvalili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=New Bond|work=The New York Times|url=http://www.nytimes.com/2006/11/17/movies/17crai.html|accessdate=25. januar 2011|first=Sarah |last=Lyall |date=17. november 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V filmu se Daniel Craig pojavi v kopalkah; ta prizor se pogosto pojavi na vrhu seznamov najbolj seksi prizorov iz filmov,&lt;ref&gt;[http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/news/article74969.ece »Daniel Craig izglasovan za najbolj seksi moškega«], ''The Sun'', 1. junij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; leta 2009 pa je posnel reklamo za sladoled, ki je vključevala podoben prizor, in sicer Daniela Craiga, ko izstopa iz morja.&lt;ref&gt;[http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/5416143/Daniel-Craig-in-007-lolly.html »Daniel Craig v 007 lizika«], ''[[The Daily Telegraph]]'', 1. junij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko se je snemanje filma ''Casino Royale'' končalo, sta producenta [[Michael G. Wilson]] in [[Barbara Broccoli]] oznanila, da so se že pričele priprave na produkcijo za dvaindvajseti film o Jamesu Bondu. Po nekaj mesecih ugibanj o datumu izida sta oba producenta 20. julija 2006 uradno oznanila, da bo nadaljevanje, ''[[Kvantum sočutja]]'',&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Naslov novega Bondovega filma potrjen|publisher=BBC News Online|date=24. januar 2008|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7206997.stm|accessdate=24. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; izšlo 7. novembra 2008, pa tudi, da bo tudi v tem filmu Jamesa Bonda upodobil Daniel Craig, s katerim so se takrat pogajali za snemanje tretjega filma iz franšize&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.mi6-hq.com/news/index.php?itemid=4418 |title=Campbell in Broccolijeva razložita, zakaj so Brosnana zamenjali za Craiga in namigneta nekaj o zgodbi dvaindvajsetega filma|date=18 November 2006|publisher=MI6-HQ.com}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 25. oktobra 2007 je Daniel Craig podpisal pogodbo za še štiri filme, do ''Bonda 25''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Bond|first=Paul|title=Sloan v pogovorih vidi upanje|work=The Hollywood Reporter|date=26. oktober 2007|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i11356e5762144f434339ff37e128990b|accessdate=3. november 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071028075517/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i11356e5762144f434339ff37e128990b|archivedate=2007-10-28|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je svojo upodobitev Jamesa Bonda opisal kot upodobitev anti-junaka: »Vprašanje, ki si ga med igranjem te vloge kar naprej postavljam, je: 'Sem dobra oseba ali le baraba, ki dela za pravo stran?' Njegova naloga je nazadnje lahko tudi umor, če pride do tega. Še nikoli nisem igral vloge, pri kateri ne bi smel raziskati junakove slabe plati. Mislim, da na koncu filma ne bi smeli biti zmedeni, a med filmom bi se morali vsi spraševati, kdo ta oseba sploh je.« &lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Kevin Sessums|title=Moški, ki je rad slab|work=Parade|date=27. oktober 2008|url=http://www.parade.com/celebrity/2008/10/daniel-craig|accessdate=27. oktober 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Daniel Craig je povedal, da je njegov najljubši igralec, ki je upodobil Jamesa Bonda, [[Sean Connery]], a hkrati je še dodal: »Nikoli ne bi nikogar kopiral. Nikogar ne bi oponašal ali poskušal izboljšati dela, ki so ga ustvarili pred mano. To bi bila zame brezzvezna vaja.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://suicidegirls.com/interviews/Daniel+Craig%3A+Quantum+of+Solace+/|title=Daniel Craig: Kvantum sočutja|publisher=SuicideGirls.com|date=14. november 2008|accessdate=14. november 2008|archive-date=2012-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013010951/http://suicidegirls.com/interviews/Daniel+Craig:+Quantum+of+Solace+/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Povedal je tudi, da je njegov najljubši film iz te franšize ''[[Iz Rusije z ljubeznijo]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1438119.php/Daniel_Craig_talks_about_Brosnan_favorite_007_and_marriage|title=Daniel Craig|date=25. januar 2011|accessdate=2013-02-25|archive-date=2011-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110411132858/http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1438119.php/Daniel_Craig_talks_about_Brosnan_favorite_007_and_marriage|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V na Jamesa Bonda osredotočeni epizodi oddaje ''The South Bank Show'' je Sean Connery izrazil svoje mnenje o Craigovi upodobitvi tega lika, ki jo je opisal kot »fantastično, na trenutke resnično vrhunsko.« Ko je Daniel Craig pohvalil Conneryjeve nastope v filmih, je igralec dejal, da je »počaščen« in da Daniel Craig res »razume nevarnosti« te vloge.&lt;ref&gt;''The South Bank Show''. Specijalka o Jamesu Bondu (2008) {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:DanielCraigAAFeb09.jpg|thumb|upright|right|Daniel Craig na 81. podelitvi [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], 2009]]

Akademija filmske umetnosti in znanosti je leta 2006 Daniela Craiga že drugič povabila k včlanitvi.&lt;ref&gt;{{cite press release|url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2007/07.06.18.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071224094334/http://www.oscars.org/press/pressreleases/2007/07.06.18.html|archivedate=2007-12-24|title=Akademija k članstvu povabi še 115 ljudi|date=18. junij 2007|publisher=Akademija filmske umetnosti in znanosti|access-date=2013-02-25|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je zaigral lorda Asriela v filmu ''[[Zlati kompas]]'', filmski upodobitvi romana ''[[Severni sij (roman)|Severni sij]]'' [[Philip Pullman|Philipa Pullmana]] iz trilogije ''[[Njegova temna tvar]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig dobi vlogo v Pullmanovem filmu|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/5263658.stm|publisher=BBC News Online|date=18. avgust 2006|accessdate=19. avgust 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V gledališki upodobitvi romana je lorda Asriela upodobil [[Timothy Dalton]], eden od igralcev, ki so pred Craigom upodobili Jamesa Bonda. [[Eva Green]], ki je v filmu ''Casino Royale'' zaigrala Bondovo dekle [[Vesper Lynd]], je zaigrala tudi v tem filmu, a se ni v nobenem prizoru pojavila skupaj z njim. Poleg nje so v filmu zaigrali tudi [[Dakota Richards Blue]], [[Sam Elliott]], [[Freddie Highmore]], [[Ian McKellen]], [[Kathy Bates]] in [[Nicole Kidman]]. Za film so nameravali posneti tudi nekaj nadaljevanj (leta 2010 ali 2011 je podjetje New Line Cinema načrtovalo izid prvega nadaljevanja), vendar jih nazadnje niso. Poleg Nicole Kidman je istega leta zaigral v filmu ''[[Invazija (film)|Invazija]]''.

16. marca 2007 se je Daniel Craig poleg britanske komedijanke [[Catherine Tate]] v vlogi njenega lika Elaine Figgis pojavil v skeču oddaje ''The Catherine Tate Show''. Skeč so posneli v sklopu dneva rdečih noskov za BBC-jevo dobrodelno prireditev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/6903105.stm|title=Michael se bo pojavil Tatini oddaji s skeči|publisher=BBC News Online|date=17. julij 2007|accessdate=9. september 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je med snemanjem filma ''Kvantum sočutja'' 12. junija 2008 izgubil del svojega prsta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1025527/Curse-Bond-strikes-Daniel-Craig-slices-tip-finger-filming.html|title=Bondovo prekletstvo|date=25. januar 2011|location=London|work=Daily Mail|first=Colin|last=Fernandez}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nesreča je bila del incidenta, ki je vključeval tudi požar v studiu Pinewood Studios, v katerih so film snemali, avtomobilska nesreča, v kateri se je eden od kaskaderjev resno poškodoval, in zdrs avtomobila [[Aston Martin]] s ceste v jezero Garda med snemanjem v [[Italija|Italiji]].&lt;ref&gt;{{cite press release|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-560782/Dry-Another-Day-Bonds-Aston-Martin-crashes-lake--way-movie-set.html|title=Umri kdaj drugič&amp;nbsp;– Bondov Aston Martin zleti v jezero|date=14. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je Daniel Craig zaigral tudi v filmu ''Defiance'', kjer je zaigral [[Tuvia Bielski|Tuvio Bielski]], judovskega upornika, ki je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med skrivanjem po [[Bela Rusija|beloruskih]] gozdovih življenje rešil okoli 1.200 ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/antisemitism/voices/transcript/index.php?content=20090312|title=Glasovi antisemitističnega intervjuja z Daneilom Craigom|publisher=Ameriški muzej v spomin holokavstu|date=12. marec 2009|accessdate=2013-02-25|archive-date=2012-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120505183718/http://www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/antisemitism/voices/transcript/index.php?content=20090312|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Med 10. septembrom in 6. decembrom 2009 je poleg [[Hugh Jackman|Hugha Jackmana]] igral v gledališki igri ''A Steady Rain'' v broadwayjskem [[gledališče|gledališču]] Schoenfeld.&lt;ref&gt;Gans, Andrew.[http://www.playbill.com/news/article/130947-A_Steady_Rain_with_Craig_and_Jackman_to_Play_Broadway's_Schoenfeld »''A Steady Rain'' s Craigom in Jackmanom se bo uprizarjal v broadwayjskem Schoenfeldu«]. ''Playbill'', 9. julij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rooney Mara, Daniel Craig and David Fincher (2012) 2.jpg|thumb|left|200px|Od leve proti desni: [[Rooney Mara]], Daniel Craig in [[David Fincher]] na [[Pariz|pariški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film)|Dekle z zmajskim tatujem]]'', 2012]]

Avgusta 2011 je Daniel Craig dobil vlogo neizprosnega novinarja Mikaela Blomkvista v upodobitvi romana ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]], ki jo je režiral [[David Fincher]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2010/07/daniel-craig-closes-deal-for-girl-with-the-dragon-tattoo/|title=Daniel Craig podpiše pogodbo za ''Dekle z zmajskim tatujem''|date=26. julij 2010|publisher=Deadline.com|accessdate=26. november 2006|author=Fleming, Mike|location=New York}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za vlogo so se poleg njega med drugim potegovali tudi igralci, kot so [[Brad Pitt]], [[George Clooney]], [[Viggo Mortensen]] in [[Johnny Depp]],&lt;ref name=entd3&gt;{{navedi splet|url=http://popwatch.ew.com/2010/06/17/girl-with-the-dragon-tattoo/|title=Naslovnica tega tedna: Skrivnosti ''Dekleta z zmajskim tatujem''|work=Entertainment Weekly|publisher=Time Inc.|date=17. junij 2010|accessdate=30. junij 2012|archive-date=2013-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20131110022853/http://popwatch.ew.com/2010/06/17/girl-with-the-dragon-tattoo/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=hollzgirl&gt;{{navedi splet|last=Kilday|first=Greg|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/girl-with-the-dragon-tattoo-rooney-mara-281904|title=Snemanje ''Dekleta z zmajskim tatujem''|work=The Hollywood Reporter|date=24. januar 2012|accessdate=30. junij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; a je najprej sploh ni nameraval sprejeti, saj se je bal, da filma ne bo mogel posneti zaradi snemanja drugih del.&lt;ref name=hollzgirl /&gt; Za vlogo se je moral zrediti in priučiti nevtralnega naglasa, ki bi se skladal s [[Stockholm|stockholmskim]] okoljem z veliko različnimi narodi. Kritiki so film ob izidu zelo hvalili; med drugim so pohvalili tudi nastop Daniela Craiga. Istega leta je zaigral v [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem vesternu]] ''[[Kavboji in vesoljci (film)|Kavboji in vesoljci]]'' z [[Olivia Wilde|Olivio Wilde]] in [[Harrison Ford|Harrisonom Fordom]]. Film, ki ga je režiral [[Jon Favreau]], je temeljil na istoimenskem stripu [[Scott Mitchell Rosenberg|Scotta Mitchella Rosenberga]], izdanem leta 2006.&lt;ref&gt;[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9805E2DF173EF932A25752C1A9619C8B63&amp;sec=&amp;spon=&amp;pagewanted=1 »The New York Times - FENOMEN; stripovski genij?«] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.marketwire.com/press-release/it-books-platinum-studios-announce-cowboys-aliens-graphic-novel-paperback-edition-on-otcbb-pdos-1521236.htm »marketwire - Oznanjenje izida filma ''Kavboji in vesoljci'' 28. junija 2011 - iz &quot;Platinum Studios, Inc.&quot;«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130807030129/http://www.marketwire.com/press-release/it-books-platinum-studios-announce-cowboys-aliens-graphic-novel-paperback-edition-on-otcbb-pdos-1521236.htm |date=2013-08-07 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi za vlogo v tem kritično dokaj uspešnem filmu je s strani kritikov prejel ogromno hvale; Peter Debruge iz revije ''Variety'' je napisal, da je njegov nastop v tem filmu »mešanica grobosti in nežnosti,« &lt;ref name=&quot;ReviewVariety&quot;&gt;{{navedi splet|first=Peter|last=Debruge|title=''Kavboji in vesoljci''|url=http://www.variety.com/review/VE1117945693|work=Variety|date=24. julij 2011|accessdate=25. julij 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120117211100/http://www.variety.com/review/VE1117945693/|archivedate=2012-01-17|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Roger Ebert pa je v svoji oceni filma dodal, da je bil »Craig […] bolj ali manj rojen za to vlogo.«&lt;ref name=&quot;ReviewEbert&quot;&gt;{{navedi novice|first=Roger|last=Ebert|authorlink=Roger Ebert|title=''Kavboji in vesoljci''|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20110727/REVIEWS/110729987|work=Chicago Sun-Times|date=27. julij 2011|accessdate=27. julij 2011|archive-date=2013-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130310054823/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20110727/REVIEWS/110729987|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je zaigral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti]]'' [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]].

[[Slika:Daniel Craig avp Skyfall 2012.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na [[Pariz|pariški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Skyfall]]'', 2012]]

Tretji film Daniela Craiga o Jamesu Bondu (triindvajseti na sploh) so najprej nameravali izdati 19. aprila 2010, vendar so izid zaradi MGM-jevih finančnih težav prestavili.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Taylor |first=Sophie |url=http://www.thefirstpost.co.uk/62380,people,news,daniel-craig-bond-film-put-on-hold-indefinitely-mgm-financial-concerns-sam-mendes |title=Bondov film Daniela Craiga je za nedoločen čas prestavljen, Ljudje v novicah, ''People'' |publisher=The First Post |date=20. april 2010 |accessdate=12. september 2010 |archive-date=2010-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513182704/http://www.thefirstpost.co.uk/62380,people,news,daniel-craig-bond-film-put-on-hold-indefinitely-mgm-financial-concerns-sam-mendes |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film ''[[Skyfall]]'' so nazadnje izdali 22. oktobra 2012 in postal je del praznovanja ob petdesetletnici izida filma ''[[Dr. No (film)|Dr. No]]''.&lt;ref&gt;[http://www.nypost.com/p/entertainment/movies/daniel_craig_signs_up_for_two_more_uMYjqstd38tIg9OwGN8ysL »Daniel Craig podpiše pogodbo za še dva Bondova filma - NYPOST.com«] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 8. septembra 2012 so producenti filmov iz franšize ''James Bond'' oznanili, da je igralec podpisal pogodbo za le dva in ne pet filmov iz serije, kot so poročali prej, kar pomeni, da bo Jamesa Bonda zaigral v dveh filmih manj kot Roger Moore.

Svojo podobo in glas je Jamesu Bondu posodil tudi v video igri ''Zlato oko'' za Nintendo 64 in video igri ''James Bond 007: Krvavi kamen'' za [[Xbox 360]], [[PlayStation 3]], [[Nintendo DS]] in [[Microsoft Windows]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Nova generacija bo igrala ''Zlato oko''|url=http://www.usatoday.com/tech/columnist/marcsaltzman/2010-11-13-goldeneye_N.htm|first=Marc|last=Saltzman|date=13. november 2010|accessdate=20. avgust 2011|work=USA Today}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 6. oktobra 2012 je vodil televizijsko oddajo s skeči, ''Saturday Night Live''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig vodi oddajo ''Saturday Night Live'', kjer se norčuje iz ''Bonda''|url=http://www.ontheredcarpet.com/Daniel-Craig-hosts-Saturday-Night-Live--spoofs-Bond---What-did-you-think--Poll/8838664|accessdate=8. oktober 2012|publisher=ontheredcarpet.com|date=7. oktober 2012|archive-date=2012-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121008030444/http://www.ontheredcarpet.com/Daniel-Craig-hosts-Saturday-Night-Live--spoofs-Bond---What-did-you-think--Poll/8838664|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Simpson|first=Leah|title=Ne ravno običajno Bondovo dekle! Daniel Craig se odpre in nam zaupa o svojem možatem dekletu in prvem vodenju oddaje ''SNL''|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2214050/Daniel-Craig-gets-close-personal-masculine-girlfriend-hosting-gig-Saturday-Night-Live.html?openGraphAuthor=%2Fhome%2Fsearch.html%3Fs%3D%26authornamef%3DLeah%2BSimpson|accessdate=8. oktober 2012|newspaper=Daily Mail|date=7. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2013 se bo v studiu Babelsberg v [[Potsdam]]u, [[Nemčija]] pričela produkcija filma ''Monuments Men'', ki bo izšel 18. decembra 2013 in v katerem ima Daniel Craig glavno vlogo. Naslednji film o Jamesu Bondu, četrti, v katerem bo Bonda zaigral on, in štiriindvajseti nasploh, načrtujejo izdati leta 2014. Poleg tega bo Daniel Craig poleg [[Rooney Mara]] ponovno upodobil tudi Mikaela Blomkvista v nadaljevanjih filma ''Dekle z zmajskim tatujem'', filmih ''[[Dekle, ki se je igralo z ognjem (film)|Dekle, ki se je igralo z ognjem]]'' in ''[[Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (film)|Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo]]''. Poleg tega bo skupaj s Hughom Jackmanom posnel tudi filmsko upodobitev gledališke igre ''A Steady Rain'', v kateri sta na Broadwayju igrala leta 2009, ki jo bo režiral Steven Spielberg.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=SDCC: Spielberg se zanima za filmsko upodobitev gledališke igre ''A Steady Rain''|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084#ixzz1SqYN1Suyhttp://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084|accessdate=21. julij 2011|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101235337/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084#ixzz1SqYN1Suyhttp://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; To bo že njegov tretji film, ki ga bo posnel s Spielbergom.

Oktobra 2021 mu je bila na holywoodskem pločniku slavnih postavljena zvezda poleg zvezde [[Roger Moore|Rogerja Moora]].

== Zasebno življenje ==
[[Slika:Daniel Craig on Venice yacht crop w Wilson.jpg|left|200px|thumb|Daniel Craig s producentom [[Michael G. Wilson|Michaelom G. Wilsonom]], junij 2006]]

Leta 1992 se je Daniel Craig poročil z igralko Fiono Loudon, s katero ima hčerko, Ello. Leta 1994 sta se ločila.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig|author=People Magazine Celebrity Central|url=http://www.people.com/people/daniel_craig/0,,,00.html|work=People Magazine|date=22. oktober 2012|accessdate=22. oktober 2012|archive-date=2014-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140116105312/http://www.people.com/people/daniel_craig/0,,,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po ločitvi je imel sedemletno razmerje z [[Nemci|nemško]] igralko [[Heike Makatsch]], ki se je končalo leta 2001.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/article578940.ece|title=Heike|location=London|work=The Sunday Times|date=16. oktober 2005|first=Ben|last=Webster|accessdate=2013-02-25|archive-date=2007-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20070309065502/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/article578940.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nato je od leta 2004 do leta 2010 hodil s producentko Satsuki Mitchell.&lt;ref name=&quot;DMMrsCraig&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2008223/Rachel-Weisz-secretly-marries-James-Bond-star-Daniel-Craig-undercover-ceremony.html |title=Sem Craig, gospa Craig: Rachel Weisz 'se na tihem poroči z zvezdnikom filmov ''James Bond'', Danielom Craigom s skrivnim obredom'|first=Jody|last=Thompson|date=25. junij 2011|accessdate=26. junij 2011|work=The Daily Mail|publisher=Associated Newspapers|location=Velika Britanija}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je več let prijateljeval z igralko [[Rachel Weisz]]. Skupaj sta posnela film ''[[Sanjska hiša]]''. Decembra 2010 sta pričela hoditi,&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Chow|first=Nicholas|url=http://entertainment.malaysia.msn.com/Celebrity/article.aspx?cp-documentid=4126481&amp;page=1|title=''The G-Files'': 1. - 4. junij &amp;nbsp;– Opravljanje slavnih &amp;nbsp;– MSN Malaysia Entertainment|publisher=Entertainment.Malaysia.MSN.com|date=|accessdate=12. september 2010|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714124932/http://entertainment.malaysia.msn.com/Celebrity/article.aspx?cp-documentid=4126481&amp;page=1|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; 22. junija 2011 pa sta se poročila.&lt;ref name=&quot;DMMrsCraig&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Daniel Craig in Rachel Weisz na skrivnem obredu izrečeta 'da'!|url=http://www.beautymania.biz/2011/06/entertainment-paradise-daniel-craig-and.html|publisher=BeautyMania.biz|date=|accessdate=25. junij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Priredila sta zaseben obred v [[New York City]]ju, na obred pa sta povabila le štiri ljudi, med drugim tudi njegovo osemnajstletno hčerko Ello, ter njenega štiriletnega sina Henryja Chancea, ki ga ima iz zakona z režiserjem [[Darren Aronofsky|Darrenom Aronofskyjem]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/06/25/rachel-weisz-daniel-craig-married_n_884653.html|work=Huffingon Post |first=Jordan|last=Zakarin|title=Rachel Weisz in Daniel Craig se poročita: igralka ter igralec priredita skriven obred|date=25. junij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Oktobra leta 2008 je Daniel Craig plačal 4 milijone [[£]] za stanovanje v prenovljeni stari hiši v Primrose Hillu blizu parka Regent's v [[London]]u, ki pa ga je pred kratkim prodal za 10 milijonov £.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/3183654/James-Bond-actor-Daniel-Craig-buys-4-million-home-in-area-fit-for-a-spy.html|title=Zvezda ''Jamesa Bonda'', Daniel Craig kupi 4 milijone £ na območju, primernem za vohuna|work=The Daily Telegraph|location=Velika Britanija|date=12. oktober 2008|accessdate=25. oktober 2008|first=Ben|last=Leach}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Navija za britanski nogometni klub [[Liverpool F.C.]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Zvezda ''Jamesa Bonda'', Daniel Craig, se veseli zmage nogometnega kluba Liverpool FC in poraza Newcastlea|url=http://www.liverpoolecho.co.uk/liverpool-news/local-news/2009/05/04/james-bond-star-daniel-craig-enjoys-liverpool-fc-victory-over-newcastle-100252-23536754/|newspaper=Liverpool Echo|date=4. maj 2009|accessdate=7. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1992 || ''The Power of One'' || Sodnik ||
|-
| 1993 || ''Between the Lines'' || Detektiv pod krinko || Second series, part 1 (part 14 in all)
|-
| 1993 || ''Heartbeat'' || Peter Begg ||
|-
| 1993 || ''[[Zorro (serija)|Zorro]]'' || Poročnik Hidalgo || Dve epizodi (»The Arrival« in »Death and Taxes«) ameriške televizijske serije, posneti v [[Madridu]]
|-
| 1993 || ''Sharpe's Eagle'' || Lt. Berry || Televizijska drama
|-
| 1995 || ''A Kid in King Arthur's Court'' || Master Kane ||
|-
| 1996 || ''Kiss And Tell'' || Matt Kearney || Televizijski film
|-
| 1996 || ''The Fortunes and Misfortunes of Moll Flanders'' || James »Jemmy« Seagrave || Televizijska drama
|-
| 1996 || ''Tales From the Crypt'' || Barry || Smoke Wrings
|-
| 1996 || ''Our Friends in the North'' || George »Geordie« Peacock || Televizijska drama: 8 epizod
|-
| 1997 || ''Obsession&amp;nbsp;– Besessene Seelen'' || John McHale ||
|-
| 1997 || ''The Ice House'' || D.S. Andy McLoughlin || Televizijska drama, posneta po romanu [[Minette Walters]]
|-
| 1997 || ''The Hunger'' ||  ||
|-
| 1998 || ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'' || George Dyer || [[Edinburgh|Nagrada edinburškega mednarodnega filmskega festivala za najboljši britanski nastop]]
|-
| 1998 || ''Love and Rage'' || James Lynchehaun ||
|-
| 1998 || ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' || [[John Ballard]] ||
|-
| 1999 || ''The Trench'' || Načelnik Telford Winter || Nominiran&amp;nbsp;– British Independent Film Award za najboljšega igralca
|-
| 1999 || ''The Adventures of Young Indiana Jones: Daredevils of the Desert'' || Schiller || Posneto leta 1993
|-
| 2000 || ''Some Voices'' || Ray || British Independent Film Award za najboljšega igralca
|-
| 2000 || ''[[Hotel Splendide (film)|Hotel Splendide]]'' || Ronald Blanche ||
|-
| 2000 || ''[[Sanjam o Afriki]]'' || Declan Fielding ||
|-
| 2001 || ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]'' || Alex West ||
|-
| 2001 || ''Sword of Honour'' || Guy Crouchback ||
|-
| 2002 || ''[[Copenhagen (film)|Copenhagen]]'' || [[Werner Heisenberg]] || Televizijska drama (upodobitev gledališče igre)
|-
| 2002 || ''Ten Minutes Older: The Cello'' || Cecil ||
|-
| 2002 || ''[[Pot v pogubo]]'' || Connor Rooney ||
|-
| 2003 || ''[[Sylvia (film, 2003)|Sylvia]]'' || [[Ted Hughes]] ||
|-
| 2003 || ''The Mother'' || Darren || Nominiran—British Independent Film Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Nominiran—[[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt;Nominiran—London Film Critics Circle Award za najboljšega britanskega igralca
|-
| 2004 || ''Layer Cake '' || XXXX || Nominiran—[[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt;Nominiran—[[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]] &lt;small&gt;(tudi za ''[[Neskončna ljubezen (film)|Neskončna ljubezen]]'')&lt;/small&gt;
|-
| 2004 || ''[[Neskončna ljubezen (film)|Neskončna ljubezen]]'' || Joe || London Film Critics Circle Awards za britanskega igralca leta&lt;br /&gt;Nominiran&amp;nbsp;– British Independent Film Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Nominiran&amp;nbsp;– [[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]] &lt;small&gt;(tudi za  ''Layer Cake'')&lt;/small&gt;
|-
| 2005 || ''[[München (film)|München]]'' || Steve ||
|-
| 2005 || ''Archangel'' || Christopher Kelso || Televizijska drama
|-
| 2005 || ''Fateless'' || Ameriški vojak || Nagrada neodvisnega filmskega festivala v Ashlandu za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z [[Áron Dimény|Áronom Diményjem]], [[József Gyabronka|Józsefom Gyabronko]], [[Marcell Nagy|Marcellom Nagyjem]], [[Endre Harkányi|Endre, Harkányijem]] in [[András M. Kecskés|Andrásom M. Kecskésom]])
|-
| 2005 || ''The Jacket'' || Rudy Mackenzie ||
|-
| 2006 || ''[[Casino Royale]]'' || [[James Bond]] || [[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt; Evening Standard British Film Awards Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Sant Jordi Award za najboljšega tujega igralca&lt;br /&gt;Nominiran—[[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšega igralca v glavni vlogi]]&lt;br /&gt;Nominiran—Saturn Award za najboljšega igralca
|-
| 2006 || ''Renaissance'' || Barthélémy Karas || Glas
|-
| 2006 || ''[[Neslavni (film)|Neslavni]] || Perry Smith || Nominiran—Independent Spirit Award za najboljšega stranskega moškega igralca
|-
| 2007 || ''[[Zlati kompas (film)|Zlati kompas]]'' || Lord Asriel ||
|-
| 2007 || ''[[Invazija (film)|Invazija]]'' || Ben Driscoll ||
|-
| 2008 || ''Flashbacks of a Fool'' || Joe Scot || Tudi producent
|-
| 2008 || ''[[Kvantum sočutja]]'' || James Bond || Nominiran—[[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]
|-
| 2008 || ''Defiance'' || Tuvia Bielski ||
|-
| 2011 || ''[[Kavboji in vesoljci]]'' || Jake Lonergan || Nominiran—Scream Award za najboljšega znanstveno-fantastičnega igralca
|-
| 2011 || ''[[Sanjska hiša (film)|Sanjska hiša]]'' || Will Attenton ||
|-
| 2011 || '' [[Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti (film)|Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti]]'' || Ivan Ivanovitch Sakharine/Red Rackham ||
|-
| 2011 || ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film, 2011)|Dekle z zmajskim tatujem]]'' || Mikael Blomkvist || Nominiran—[[Empire Award]] za najboljšega igralca
|-
| 2012 || ''[[Skyfall]]'' || James Bond || Critics' Choice Awards za najboljšega igralca v akcijskem filmu
|-
| 2013 || ''[[One Life]]'' || Narrator ||
|-
| 2015 || ''[[Spectre]]'' || James Bond ||
|-
| 2015 || ''[[Star Wars: The Force Awakens]]'' || Stormtrooper ||
|-
| 2017 || ''[[Logan Lucky]]'' || Joe Bang ||
|-
| 2017 || ''[[Kings]]'' || Obie Harding ||
|-
| 2019 || ''[[Knives Out]]'' || Benoit Blanc ||
|-
| 2021 || ''[[No Time to Die]]'' || James Bond ||
|-
| 2022 || ''[[Knives Out 2]]'' || Benoit Blanc ||
|}

== Videoigre ==
[[Slika:Daniel Craig CABP 2011.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na [[Berlin|berlinski]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Kavboji in vesoljci]]'', 2011]]

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2008 || ''[[007: Kvantum sočutja]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2010 || ''[[Zlato oko|007 - Zlato oko]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2010 || ''[[James Bond 007: Krvavi kamen]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2011 || ''[[Zlato oko|007 - Zlato oko: Drugi del]] || James Bond || glas in izgled
|-
| 2012 || ''007 Legends'' || James Bond || glas in izgled&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ocena  - 007 Legends (Xbox 360 / PS3 / PC)|first=Talal|last=Musa|url=http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2221411/Science-tech-Review--007-Legends-Xbox-360--PS3--PC.html |newspaper=Daily Mail|location=London|date=22. oktober 2012|accessdate=7. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Nadaljnje branje ==
* {{navedi knjigo|last=Marshall|first=Sarah|authorlink=|title=Daniel Craig: Življenjepis|url=https://archive.org/details/danielcraigbiogr0000mars_r1x9|publisher=John Blake Publishing|year=2007|isbn=978-1-84454-454-7}} {{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=O'Brien|first=Daniel|authorlink=|title=Daniel Craig&amp;nbsp;– Ultimatni profesionalec|url=https://archive.org/details/danielcraigultim0000obri|publisher=Reynolds &amp; Hearn Ltd|year=2007|isbn=978-1-905287-44-4}} {{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Ogle|first=Tina|authorlink=|title=Daniel Craig: Ilustriran življenjepis|url=https://archive.org/details/danielcraigillus0000ogle_w9d9|publisher=Carlton Books|year=2009|isbn=978-1-84732-266-1}} {{ikona en}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Daniel Craig}}
{{Wikiquote}}

* {{IMDb Name|id=185819}} {{ikona en}}
* {{Amg name|id=15549}} {{ikona en}}
* [http://www.people.com/people/daniel_craig Daniel Craig] na People.com {{ikona en}}
* [http://www.screenonline.org.uk/people/id/1150232/ Življenjepis in delo Daniela Craiga] na britanskem filmskem inštitutu Screenonline {{ikona en}}
* [http://www.tiscali.co.uk/entertainment/film/biographies/daniel_craig_biog.html Zelo podroben življenjepis s spletne strani Tiscali - Film &amp; TV] {{ikona en}}
* [http://www.parade.com/celebrity/2008/10/daniel-craig Osebni intervju o tem, kako je »biti Bond«, Parade Magazine 26. oktober 2008] {{ikona en}}
* {{Worldcat id|lccn-no98-046499}} {{ikona en}}

{{S-start}}
{{incumbent succession box
| title=Igralec Jamesa Bonda
| start=2006
| before=[[Pierce Brosnan]]&lt;br /&gt;1995–2002}}
{{end}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:CRAIG, Daniel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Britanski filmski igralci]]
[[Kategorija:Britanski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Britanski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:James Bond]]</text>
      <sha1>ajccjhjrhqmso9ngtgti0ndhbhydxzs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irena Gantar Godina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>359624</id>
    <revision>
      <id>6672665</id>
      <parentid>6613642</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:26:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2835" sha1="mditmow8s0uozcpjsqfa5i91gzfet8o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Irena Gantar Godina''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], [[zgodovinar|zgodovinarka]], * [[22. julij]] [[1950]], † [[december]] [[2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=5. december 2025|title=Irena Gantar Godina (osmrtnica)|magazine=Delo}}&lt;/ref&gt;

Leta 1975 diplomirala na [[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za filozofijo]] [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]], leta 1976 pa še na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]], kjer je 1987 magistrirala, doktorat pa opravila leta 1993. Istega leta je bila izvoljena v naziv docentke za zgodovino Slovencev in jugovzhodne Evrope v 19. in začetku 20. stoletja. Izpopolnjevala se je na Dunaju in v Pragi. Med letoma 1994 in upokojitvijo 2010 je bila zaposlena na [[Inštitut za slovensko izseljenstvo|Inštitutu za slovensko izseljenstvo]] [[ZRC SAZU]], od leta 1998 kot znanstvena svetnica, v letih 1994–99 je bila tudi predstojnica tega inštituta in od 2001 predsednica njegovega znanstvenega sveta. Predavala je na domačih (na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru, nazadnje kot izredna prodesorica) in tujih univerzah ([[Stirling]], [[London]], [[Bratislava]], [[Zaporožje]]), bila je mentorica številnim diplomskim in somentorica magistrskim in doktorskim delom na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti]] in Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

Raziskovala je predvsem stike Slovencev s slovanskim svetom, posebej slovenske izobražence v slovanskih deželah, vplive slovanskih kulturnikov in politikov na Slovence ter slovensko izseljeništvo (začasno izseljevanje, slovensko izseljenstvo v Kanadi ...). Bila je nosilka petih domačih in štirih mednarodnih raziskovalnih projektov,organizatorica treh mednarodnih simpozijev (1996, 1998, 1999) in soorganizatorka enega mednarodnega simpozija (2004) ter (so)urednica več zbornikov in enciklopedičnih del.

== Monografije ==

* ''T. G. Masaryk in masarykovstvo'' ''na Slovenskem'': 1895-1914 (Razprave in eseji, Slovenska matica, Ljubljana, 1987)
* ''Neoslavizem in Slovenci'' (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994)

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Navedi splet|title=Doc. dr. Irena Gantar Godina {{!}} ZRC SAZU|url=https://isim.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/irena-gantar-godina-sl|website=isim.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}
{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Gantar Godina, Irena}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1950]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>mditmow8s0uozcpjsqfa5i91gzfet8o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michael Caine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360406</id>
    <revision>
      <id>6672954</id>
      <parentid>6667228</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:55:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6672954</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3584" sha1="oppfdcuwi4na0ov9rhtcbxn81uuf956" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infopolje Oseba|years_active=1950–2023}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Michael Caine''', rojen '''Maurice Joseph Micklewhite''', angleški [[filmski igralec]] in [[avtor]], * [[14. marec]] [[1933]].

Znan je po svojem značilnem cockneyskem naglasu. Pojavil se je v več kot 100 filmih in velja za enega najboljših igralcev vseh časov v Angliji in nasploh.

Njegov preboj med zvezde se je začel v 60. letih dvajsetega stoletja. Igral je v mnogih odličnih filmih, kot so ''[[Zulu (film, 1964)|Zulu]]'' (1964), ''[[Strogo zaupno Ipcress]]'' (1965), ''[[Alfie (film, 1966)|Alfie]]'' (1966), ''[[Italijanska misija]]'' (1969) in ''[[Bitka za Britanijo (film, 1969)|Bitka za Britanijo]]'' (1969). Njegove najbolj znane vloge v 70-ih pa so ''[[Ujemite Carterja (film)|Ujemite Carterja]]'' (1971), ''[[Mož, ki bo kralj]]'' (1975) in ''[[Arnhemski most (film)|Arnhemski most]]'' (1978). Uspešen je bil tudi v 80ih, za film ''[[Hanna in njeni sestri]]'' je leta 1986 dobil tudi [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Leta 1999 je dobil drugega oskarja, znan pa je tudi po vlogi Alfreda v trilogiji o [[Batman]]u, Vitez teme. Caine je poleg [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] edini igralec, ki je bil nominiran za oskarja pet desetletij zapored.

Caine je za 2013 napovedal upokojitev, a si je premislil, saj si je želel še enega oskarja. Upokojil se je leta 2023.

== Zgodnje življenje ==

Michael Caine se je rodil v bolnišnici svete Olave v Rotherhithu v Bermondseyu. Njegova mati, Ellen Frances Marie (1900–1989) je bila kuharica, njegov oče Maurice Joseph Micklewhite pa je bil delavec na ribji tržnici. Caine je bil vzgojen v protetantskem duhu, tako kot njegova mati, oče pa je bil katolik.
 
Caine je imel tudi pol-brata po materini strani, Davida Williama Burchella (1925–1992) in brata Stanleyja Micklewihita (1936–2013). Michael je odraščal v Southwarku v južnem [[London]]u, med 2. svetovno vojno pa je bil evakuiran v North Runcton blizu Norfolka.

== Kariera ==

=== 1950. ===
Cainova igralska kariera se je začela pri njegovih 20 letih v Horshamu v Sussexu, kjer je pomagal na odru in imel nekaj manjših vlog. Svojih prvih 9 let kariere je opisal kot zelo brutalna leta.

Ko ga je iskanje vlog pripeljalo v London, je s pomočjo agenta dobil nekaj manjših vlog, njegov idol pa je bil [[Humphrey Bogart]]. V Lindsay Anderson je zaigral s [[Peter O'Toole|Petrom O'Toolom]].

Prva filmska vloga je prišla leta 1954 v filmu ''Platoon'' Georgea Bakerja.

=== 1960 ===
Preboj je prišel z igro ''Naslednjič bom pel tebi''. Ko so se preselili v Piccadilly so odkrili Cainov taelnt in ga povabili k snemanju filma ''Zulu'', ki mu je odprl vrata v filmski svet. Snemanje Zuluja v Natalu v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je trajalo 14 tednov. Po prihodu v Anglijo, ko je Caine postal zvezda je dobil mnogo novih, odličnih vlog: Alfie, Ipcress file, Gambit …

== Zasebno življenje ==

Caine živi v Leatherhaedu v [[Surrey]]ju. Poročen je bil z igralko Patricio Hines, sedaj pa je poročen z Shakiro Caine.

==Sklici==
{{kategorija v Zbirki}}
{{sklici}}

{{Academy Award Best Supporting Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film}}
{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Caine, Michael}}
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]]</text>
      <sha1>oppfdcuwi4na0ov9rhtcbxn81uuf956</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672955</id>
      <parentid>6672954</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:04:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodnje življenje */ pp dokončano</comment>
      <origin>6672955</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3650" sha1="bxrnfi79w91ymxeeywf54u93jjb1ddo" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba|years_active=1950–2023}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Michael Caine''', rojen '''Maurice Joseph Micklewhite''', angleški [[filmski igralec]] in [[avtor]], * [[14. marec]] [[1933]].

Znan je po svojem značilnem cockneyskem naglasu. Pojavil se je v več kot 100 filmih in velja za enega najboljših igralcev vseh časov v Angliji in nasploh.

Njegov preboj med zvezde se je začel v 60. letih dvajsetega stoletja. Igral je v mnogih odličnih filmih, kot so ''[[Zulu (film, 1964)|Zulu]]'' (1964), ''[[Strogo zaupno Ipcress]]'' (1965), ''[[Alfie (film, 1966)|Alfie]]'' (1966), ''[[Italijanska misija]]'' (1969) in ''[[Bitka za Britanijo (film, 1969)|Bitka za Britanijo]]'' (1969). Njegove najbolj znane vloge v 70-ih pa so ''[[Ujemite Carterja (film)|Ujemite Carterja]]'' (1971), ''[[Mož, ki bo kralj]]'' (1975) in ''[[Arnhemski most (film)|Arnhemski most]]'' (1978). Uspešen je bil tudi v 80ih, za film ''[[Hanna in njeni sestri]]'' je leta 1986 dobil tudi [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Leta 1999 je dobil drugega oskarja, znan pa je tudi po vlogi Alfreda v trilogiji o [[Batman]]u, Vitez teme. Caine je poleg [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] edini igralec, ki je bil nominiran za oskarja pet desetletij zapored.

Caine je za 2013 napovedal upokojitev, a si je premislil, saj si je želel še enega oskarja. Upokojil se je leta 2023.

== Zgodnje življenje ==

Michael Caine se je rodil v bolnišnici svete Olave v [[Rotherhithe|Rotherhithu]] v [[Bermondsey|Bermondseyu]]. Njegova mati, Ellen Frances Marie (1900–1989) je bila kuharica, njegov oče Maurice Joseph Micklewhite pa je bil delavec na ribji tržnici. Caine je bil vzgojen v protetantskem duhu, tako kot njegova mati, oče pa je bil katolik.
 
Caine je imel tudi pol-brata po materini strani, Davida Williama Burchella (1925–1992) in brata Stanleyja Micklewihita (1936–2013). Michael je odraščal v Southwarku v južnem [[London]]u, med 2. svetovno vojno pa je bil evakuiran v North Runcton blizu Norfolka.

== Kariera ==

=== 1950 ===
Cainova igralska kariera se je začela pri njegovih 20 letih v [[Horsham|Horshamu]] v [[Sussex|Sussexu]], kjer je pomagal na odru in imel nekaj manjših vlog. Svojih prvih 9 let kariere je opisal kot zelo brutalna leta.

Ko ga je iskanje vlog pripeljalo v London, je s pomočjo agenta dobil nekaj manjših vlog, njegov idol pa je bil [[Humphrey Bogart]]. V Lindsay Anderson je zaigral s [[Peter O'Toole|Petrom O'Toolom]].

Prva filmska vloga je prišla leta 1954 v filmu ''[[Platoon (film, 1954)|Platoon]]'' Georgea Bakerja.

=== 1960 ===
Preboj je prišel z igro ''[[Naslednjič bom pel tebi]]''. Ko so se preselili v Piccadilly so odkrili Cainov taelnt in ga povabili k snemanju filma ''Zulu'', ki mu je odprl vrata v filmski svet. Snemanje Zuluja v Natalu v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] je trajalo 14 tednov. Po prihodu v Anglijo, ko je Caine postal zvezda je dobil mnogo novih, odličnih vlog: Alfie, Ipcress file, Gambit…

== Zasebno življenje ==

Caine živi v Leatherhaedu v [[Surrey]]ju. Poročen je bil z igralko Patricio Hines, sedaj pa je poročen z Shakiro Caine.

==Sklici==
{{kategorija v Zbirki}}
{{sklici}}

{{Academy Award Best Supporting Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca TV miniserija film}}
{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Caine, Michael}}
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]]</text>
      <sha1>bxrnfi79w91ymxeeywf54u93jjb1ddo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Airbus A220</title>
    <ns>0</ns>
    <id>361780</id>
    <revision>
      <id>6672721</id>
      <parentid>6664500</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:12:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <origin>6672721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12240" sha1="6t917ddc4wx9outifsh5864x8lnulty" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
|name                            =Airbus A-220
|image                           =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg
|caption                         =Air France A220-300
}}{{Infobox aircraft type
|type                            =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega
|national origin                 ={{CAN}} in&lt;br&gt; {{USA}}
|manufacturer                    =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in&lt;br&gt;
[[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018
|first flight                    =16.9.2013
|introduction                    =15.7.2016 - SWISS
|retired                         =
|status                          =v uporabi
|primary user                    =[[Delta Air Lines]]&lt;br&gt;airBaltic&lt;br&gt;ITA Airways&lt;br&gt;[[Air France]]&lt;br&gt;[[Lufthansa|Lufthansa group - Swiss]]&lt;br&gt;[[Croatia Airlines]]
|more users                      =&lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
|produced                        =
|number built                    =506 april 2026&lt;br&gt;1109 naročenih
|unit cost                       =A220-100 65 milijonov EUR &lt;br&gt; A220-300 75 milijonov EUR
|variants with their own articles=
|program cost=razvojni stroški 2008-2015&lt;br&gt;5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}}
|}
'''Airbus A220''' (do leta 2018 '''Bombardier CSeries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje [[Airbus]]. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal, ki so ga v celoti razvili v 21.stoletju in je zaradi tega grajeno bistveno bolj sodobno kot pa letala, ki so bila v osnovi dizajnirana pred 50 leti. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. 

Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA.

Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}&lt;/ref&gt; Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. 

Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. &lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&amp;sq=bombardier&amp;st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand]  Jet New York Times, July 14, 2008.&lt;/ref&gt; A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava letala
!Parameter/ tip
!A220-300
!A319neo
!A319ceo
!B737 MAX7
|-
|Sedeži
|150
|150
|150
|153
|-
|Največja hitrost MMO
|0.82
|0.82
|0.82
|0.82
|-
|MTOM
|70,9 t
|75,5 t
|75,5 t
|90,0 t
|-
|Max pristajalna teža
|61,0 t
|63,9 t
|62,5 t
|66,0 t
|-
|Uporabna masa UL
|33,9 t
|32,5 t
|34,5 t
|45 t
|-
|OEW prazen
|37 t
|43 t
|41 t
|45 t
|-
|Dolžina
|38,7 m
|33,84 m
|33,84 m
|35,56 m
|-
|Rapon kril
|35,1 m
|34,10 m
|34,10 m
|35,92 m
|-
|Višina
|11,5 m
|11,76 m
|11,76 m
|12,29 m
|-
|Pristajalna dolžina
|1510 m
|1480 m
|1360 m
|1500 m
|-
|Vzletna dolžina
|1900 m
|2150 m
|1850 m
|2100 m
|-
|Platfon leta
|FL410
|FL390
|FL390
|FL410
|-
|Tlak kabine
|6000 ft
|7300 ft
|8000 ft
|8000 ft
|-
|Poraba goriva
|2.3 kg/km
|2.4 kg/km
|2.93 kg/km
|2.51 kg/km
|-
|Emitacija CO₂ na uro
|5688 kgCO₂/h
|6320 kgCO₂/h
|7584 kgCO₂/h
|6636 kgCO₂/h
|-
|Izkustvena poraba goriva
|1800 kg/h
|2000 kg/h
|2400 kg/h
|2100 kg/h
|-
|Motorji
|PW1500G
|CFM56-5,
V2500-A5
|CFM LEAP-1A,
PW1100G
|CFM LEAP-1B
|-
|Potisk motorjev
|98-108,6 kN
|98-120 kN
|107 kN
|119–130 kN
|}

== Mejniki ==

* 12. julij 2008 začetek programa CSeries v Bombardier Aerospace 
* december 2011 prejeto 100 naročilo letala A220
* 16. september 2013 prvi polet letala CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal
* 27. februar 2015 prvi polet letala CS300
* 18. december 2015 CS100 dobi tipski certifikat in zaključen razvoj letala s skupnimi stroški $5.4 miljarde dolarjev
* 11. julij 2016 CS300 dobi tipski certifikat
* 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle 
* 14. december 2016 prvi konercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol
* 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 
* 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland
* 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220
* 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180
* 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 
* 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220
* 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama
* 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ
* julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220
* 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev
* 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air
* 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300
* 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220

[[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]]
[[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]]
[[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]]
[[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]]

[[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]]
[[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]]
[[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]]

==Tehnične specifikacije (Airbus A220)==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
!width=250| ||width=200| A220-100 || width=&quot;200&quot; | A220-300
|-
! Posadka
| colspan=&quot;2&quot; | 2 
|-
! Kapaciteta potnikov
| 130 (max)
125 (1-razred, gosto) &lt;br /&gt; 110 (1-razred)&lt;br /&gt; 108 (2-razreda)
| 160 (max) &lt;br/&gt; 150 (1-razred, gosto) &lt;br/&gt; 135 (1-razred)&lt;br/&gt; 130 (2-razreda)
|-
! Dolžina
| {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}}
| {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}}
|-
! Razpon kril
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}}
|-
! Površina kril
| colspan=&quot;2&quot; | 112,3 m2
|-
! Višina
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}}
|-
! Premer trupa
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}}
|-
! Širina kabine
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|3,28|m|in}}
|-
! Višina kabine
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|2,11|m|in}}
|-
! Dolžina kabine
| {{convert|23,7|m|ft}}
| {{convert|27,5|m|ft}}
|-
! Prostor za tovor
|  23,7 m3
|  31,6 m3
|-
! Maks. vzletna teža (MTOW)
| 63.1 t 
(139,000 lb)
| 70.9 t 
(156,000 lb)
|-
! Maks. tovor (skupno)
| 15.1 t 
(33,300 lb)
| 18.7 t 
(41,200 lb)
|-
!Gorivo
| colspan=&quot;2&quot; |21,918 L (5,790 US gal)
|-
! Dolet
| 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi)
|3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi)
|-
! Maks. hitrost
| colspan=&quot;2&quot; | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&amp;nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&amp;nbsp;mph)
|-
! Potovalna hitrost
| colspan=&quot;2&quot; | Mach 0,78 (828&amp;nbsp;km/h, 447 kn, 514&amp;nbsp;mph)
|-
! Vzletna razdalja pri MTOW
| {{convert|1463|m|ft|abbr=on}}
| {{convert|1890|m|ft|abbr=on}}
|-
! Pristajalna razdalja pri MLW
| {{convert|1356|m|ft|abbr=on}}
| {{convert|1494|m|ft|abbr=on}}
|-
! Največja višina letenja
| colspan=&quot;2&quot; | 41,000 ft (12,500 m)
|-
! Motorji
| colspan=&quot;2&quot; | 2× [[Pratt &amp; Whitney PW1000G|Pratt &amp; Whitney PW1500G]]
|-
! Potisk motorjev
| PW1519G: 88 kN (20,000 lb)
PW1521G: 98 kN (22,000 lb)
PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb)
PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb)
| PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb)
PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb)

PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb)
|-
!ICAO tip
|BCS1
|BCS3
|}

Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
!colspan=&quot;3&quot;| Urbane Operacije
|-
!width=250| ||width=200| A220-100 || width=&quot;200&quot; | A220-300
|-
! Maks. vzletna teža
| {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}}
| {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}}
|-
! Maks. pristajaln teža
| {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}}
| {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}}
|-
! Maks. tovor (samo tovor)
| {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}}
| {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}}
|-
! Makjs, tovor (skupaj)
| {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}}
| {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}}
|-
! Dolet
| colspan=&quot;2&quot; | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}}
|-
! Vzletna razdalja pri MTOW
| {{convert|1219|m|ft|abbr=on}}
| {{convert|1524|m|ft|abbr=on}}
|-
! Pristajalna razdalja pri MLW
| {{convert|1341|m|ft|abbr=on}}
| {{convert|1448|m|ft|abbr=on}}
|-
|}
*''Notes:'' Data are preliminary and may change.
*''Sources:'' Bombardier Aerospace&lt;ref name=cseries_file&gt;{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=CS100_file&gt;{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=CS300_file&gt;{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bombardier_CS_page&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}&lt;/ref&gt; and ''Pratt &amp; Whitney''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt &amp; Whitney|accessdate=18 December 2012}}&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
*[[Novejša potniška letala]]

==Sklici in literatura==
{{sklici|1}}
{{Potniška letala}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Bombardier CSeries}}
*[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran]
*[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }}

[[Kategorija:Potniška letala]]</text>
      <sha1>6t917ddc4wx9outifsh5864x8lnulty</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ceca 2005 (turneja)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>363630</id>
    <revision>
      <id>6672812</id>
      <parentid>6636485</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:29:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7922" sha1="rkm0a7kqs6wdk3kljiu2gpe27u04chb" xml:space="preserve">[[Slika:Cecaplakatturnejaceca2005.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Plakat za koncert v Ljubljani.]]
Turneja '''Ceca 2005''' je bila druga evropska koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]]- Cece. Turneja se je začela 13. januarja leta 2005, s koncertom v [[Čačak|Čačku]], končala pa se je 3. decembra istega leta s koncertom na [[Dunaj|Dunaju]]. Ceca je v okviru turneje prvič obiskala Slovenijo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/turbofolk-napolnil-tivoli.html/ |title=Delo.si |accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; 

Najbolj množičen koncert se je zgodil na mestnem stadionu v Skopju, kjer se je zbralo med 30 in 35 tisoč ljudi.  &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:170041-Ceca-na-stadionu/ |title=Novosti.rs |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/spektakl.147.html:303528-Ceca-i-Jeca-medju-Makedoncima/ |title=Novosti.rs |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; 

Ceca je na turneji promovirala album z naslovom [[Gore od ljubavi]], ki je bil objavljen 25. maja leta 2004. 

Pevka je v okviru turneje obiskala šest evropskih držav, v katerih je imela enajst koncertov.

==Seznam koncertov==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:150px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:100px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:100px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:200px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:150px;&quot;| Štev. obiskovalcev
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|13. januar 2005
|[[Čačak]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|[[Mestni trg]]
|15.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/ceca-se-smrzla-u-cacku/h73sl1r/ |title=Blic.rs |accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. februar 2005
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Club Grodoonia
|{{n/a}} 
|-
|26. februar 2005
|[[Pforzheim]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Flash Club
|{{n/a}} 
|-
|5. marec 2005
|[[Dunaj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Club Nachtwerk
|{{n/a}} 
|-
|11. marec 2005
|[[Bochum]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Club Taxim
|{{n/a}} 
|-
|7. maj 2005
|[[München]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Musik palast
|{{n/a}} 
|-
|20. maj 2005
|[[Ljubljana]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Hala Tivoli‎]]
|6.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/ceca-navdusila-z-dekoltejem-in-glasbo/167266/ |title=RtvSlo.si |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. junij 2005
|[[Skopje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Stadion Philip II Arena
|30 - 35.000  &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; 
|-
|8. oktober 2005
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Club Grodoonia
|{{n/a}} 
|-
|26. november 2005
|[[Celje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Dvorana Zlatorog]]
|5.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/154302 |title=Dnevnik.si |accessdate=13. februar 2022 |archive-date=2022-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220213111036/https://www.dnevnik.si/154302 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2005/11/ceca-snezna-kraljica// |title=Rockonnet.com |accessdate=11. avgust 2016 |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806191827/https://rockonnet.com/2005/11/ceca-snezna-kraljica/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|3. december 2005
|[[Dunaj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Nachtwerk
|{{n/a}} 
|-
|}

==Dogodki na turneji==

*Ceca je v okviru turneje prvič zapela v Sloveniji, in sicer na dveh razprodanih koncertih - v ljubljanski hali ''Tivoli'' in celjski dvorani ''Zlatorog''. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2005/05/kraljica-turbo-folka-ceca-razprodala-halo-tivoli// |title=Rockonnet.com |accessdate=8. avgust 2016 |archive-date=2020-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200806183642/https://rockonnet.com/2005/05/kraljica-turbo-folka-ceca-razprodala-halo-tivoli/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Ceca je zaradi velikega zanimanja občinstva dvakrat nastopila na Dunaju in v Zürichu.

==Kontroverznost==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''Ceca 2005''' so spremljali različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.

*Koncert v Zürichu (5.2.2005)
Švicarski socialdemokrati so Cecin koncert v Zürichu označili za &quot;škandal&quot;, poslanka stranke Evi Allemann pa je zahtevala celo pojasnilo šefice švicarske diplomacije Micheline Calmy-Rey. &lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/politicno-sporna-ceca.html/ |title=24ur.com |accessdate=11. avgust 2016 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011232/http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/politicno-sporna-ceca.html/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

*Koncert na Dunaju (5.3.2005)
Avstrijski opozicijski socialdemokrati so kritizirali pevkin nastop na Dunaju, predvsem zaradi njene povezanosti z Željkom Ražnatovićem - Arkanom. Koncert je kljub temu minil brez incidentov, zaradi velikega zanimanja občinstva pa je Ceca na Dunaju nastopila dvakrat. &lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;

*Koncert v Ljubljani (20.5.2005)
Sindikat glasbenikov Slovenije je Cecinemu nastopu v Ljubljani ostro nasprotoval. Bili so zgroženi tudi nad pevkinim nastopom v nedeljski večerni oddaji nacionalne televizije ''Spet doma''. Kot so navedli, se jim je zdelo nedopustno, da državna televizija v najelitnejšem terminu in v eni najbolj gledanih oddaj reklamira koncert estradnice, ki pooseblja srbski nacionalizem in najbolj okrutne poboje. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/ceca-na-tv-odru-brendiju-pa-niti-vabila.html?iskalnik=V.%20U.,%20STA/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;

*Koncert v Skopju (4.6.2005)
Proti Cecinemu koncertu v Skopju so protestirali člani politične stranke ''VMRO'', ker se jim ni zdelo ''pošteno'', da se na državni televiziji ''MTV'' promovira koncert srbske pevke, medtem ko so, po njihovih navedbah, makedonski pevci nezaželeni na srbskih televizijah. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2005/06/04/srpski/EX05060303.shtml/ |title=Glas-javnosti.rs |accessdate=8. avgust 2016 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

==Odpoved čezoceanskih nastopov==
Ceca je zaradi neizdaje vizumov morala odpovedati vse izven evropske nastope.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/ceca-ne-sme-v-kanado-in-avstralijo.html?iskalnik=Foto:%20Nace%20Bizilj/ |title=Delo.si |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt; Načrtovani so bili koncerti v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah Amerike, a so veleposlaništva omenjenih držav zavrnile izdajo vizumov pevki zaradi njene domnevne povezave s podzemljem. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/ceci-vstop-prepovedan.html/ |title=24ur.com |accessdate=11. avgust 2016 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011232/http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/ceci-vstop-prepovedan.html/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Avstralija je pevki šele leta 2010 ukinila prepoved vstopa v državo, enako so leta 2011 storile tudi ZDA. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/83396/Ceca-dobila-vizu-za-Australiju/ |title=Vesti-online.com |accessdate=11. avgust 2016 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/ceca-moze-da-putuje-u-ameriku-clanak-107484/ |title=Kurir.rs |accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;

Pevka je imela v okviru turneje '''Ceca 2005''' tudi težave z vstopom v Slovenijo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/ceca-tokrat-v-slovenijo-brez-tezav/167233/ |title=RtvSlo.si |accessdate=8. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;

[[Kategorija:2005 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Cece]]
==Sklici==

{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.serbianmirror.com/arhiva/200504/200504_07.pdf / Članek o spornih koncertih v okviru turneje Ceca 2005]


{{Svetlana Ražnatović}}</text>
      <sha1>rkm0a7kqs6wdk3kljiu2gpe27u04chb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gosenica (Kosmač)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>366588</id>
    <revision>
      <id>6672657</id>
      <parentid>6179923</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:08:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27526-68</username>
        <id>259433</id>
      </contributor>
      <comment>iz Ciril Kosmič na Ciril Kosmač</comment>
      <origin>6672657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4136" sha1="0k43bkf1q0f0cuaegum4jhhdkuk8tpg" xml:space="preserve">'''Gosenica''' je novela slovenskega avtorja Cirila Kosmiča, ki spada v obdobje [[socialni realizem|socialnega realizma]], čas med 2. svetovno vojno. Pesnik jo je napisal v spominu na življenje v ječi, tako da opisuje jetniško življenje. Izšla je v zbirki [[V gaju življenja]]&lt;ref&gt;Ciril Kosmač, V gaju življenja, Ljubljana 1898&lt;/ref&gt; in je edina novela v tej zbirki, ki se dogaja v tujini.
== Obnova ==
{{wikificiraj}}
Zgodba se dogaja leta 1930 v rimski ječi [[Regina Coeli]]&lt;ref&gt;Regina Coeli: je najbolj znan zapor v Rimu&lt;/ref&gt;. Pripovedovalec [https://www.youtube.com/watch?v=NYOGpuYOQBw Ciril Kosmič] je tam zaprt kot politični kaznjenec. Natančno opisuje jetniško celico in delček narave, ki jo vidi skozi zamreženo okno celice. Naravo predstavljata kostanjeva mladika in gosenica na njej. Med njima se je vnel boj: gosenica je liste na drevesu. Pripovedovalec je na strani mladih, zelenih listov in poskuša uničiti gosenico. Ker neprestano sloni ob oknu, opazuje gosenico in njen boj z listi ter se z njo tudi pogovarja, s tem krši kaznilniški red. Obsodijo ga na šest dni temnice. Ko pride nazaj, se nekega dne razbesni vihar. Ciril upa, da bo silovit veter odpihnil gosenico z mladike. Po dolgem bojevanju z vetrom gosenica le pade in mladika je rešena.  

Čez nekaj časa so ujetnika odpustili iz ječe. V zgodbi opisuje, da je po tem dogodku še natančneje opazoval naravo in jo spoštoval (npr. da se je ustavil ob vsakem grmu in si ga natančno ogledal). 

== O noveli ==
V noveli Gosenica se pojavlja kar nekaj motivov, ki imajo funkcijo simbola - npr. gosenica, ki žre liste, zelena mladika na drevesu, bel konj na zelenem travniku in zadnji list na mladiki. Simbol je znamenje, podoba, stvar, ki kaže na nek višji smisel; poleg svojega osnovnega pomena, ki ga takoj prepoznamo, ima tudi še drugačen, višji pomen. Tako bel konj na zelenem travniku ni samo bel konj na zelenem travniku, ampak je tudi podoba svobode.

Gosenica, kostanjevi listi in nevihta/ vihar so simboli za Italijo (okupatorka), Slovenijo in vojno.

S to novelo je želel prikazati, da se bo Slovenija osvobodila Italije s pomočjo vojne.

{{normativna kontrola}}
== Slog pisanja[[Kategorija:Dela Cirila Kosmača]] ==
[[File:Ciril Kosmač.jpg|thumb|190x190px|Ciril Kosmač]]
V noveli Gosenica, avtorja [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]] se pojavlja premi govor in dialog, zasledimo pa tudi tuji jezik ter narečje.

== Jezikovna analiza ==
* medmeti : pssst, aha,...
* okrasni pridevki : zelena (mladika), strupene (živali), ...
* ponavljanje : osem mesecev, devetnajst,
* primera ali komparacija

== Slovar in razlaga besed ==
[[File:Exterieur OVERZICHT ACHTERGEVEL - Vught - 20296408 - RCE.jpg|thumb|150x150px|Regina coeli]]
==== Slovar ====
* [[prižnica]] : ograjen prostor v cerkvi, namenjen govorniku, to je navadno duhovnik,
* zlecniti se : stresti se, zdrzniti se,
* slamnjača : s slamo napolnjena blazina za ležanje,
* [[ječar]] : nekdo, ki pazi na zapornike in jih oskrbuje,
* mladika : majhno drevesce, ki je pravkar začelo rasti
* šmarnice : cerkvena pobožnost v mesecu maju v čast Mariji.

==== Razlaga besed ====
* [[Garibaldi]] : (1807-1882), [[italijanska revolucija|italijanski revolucionar]] in borec za svobodo,
* [[Gianicolo]] : (izg. džanikolo) - grič v [[Rim|Rimu]], na katerem stoji spomenik Garibaldiju (glej zgoraj).

== Viri ==
* Mojca Honzak, Vida M. Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih, Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole, [[Ljubljana]] [[1999]],
* Ivan Cesar, Poetika pripovedne proze cirila kosmača, Ljubljana [[1981]],
* [[Ciril Kosmač]] ([[monografija]]), Tisti pomladni dan je bil lep, Ljubljana [[2010]].

== Zunanje povezave ==
* http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&amp;i=225
* [[http://en.wikipedia.org/wiki/Regina_Coeli_(prison)]]
* http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=769 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140102080319/http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=769 |date=2014-01-02 }}&lt;br&gt;

== Glej tudi ==
* [[Ciril Kosmač]]
* [[V gaju življenja]]
* [[Rim]]
== Opombe in sklici ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>0k43bkf1q0f0cuaegum4jhhdkuk8tpg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672658</id>
      <parentid>6672657</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:09:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27526-68|~2026-27526-68]] ([[User talk:~2026-27526-68|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]]</comment>
      <origin>6179923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4094" sha1="7cuag7pyles9ufull7vqq04i3p0inxb" xml:space="preserve">'''Gosenica''' je novela slovenskega avtorja Cirila Kosmača, ki spada v obdobje [[socialni realizem|socialnega realizma]], čas med 2. svetovno vojno. Pesnik jo je napisal v spominu na življenje v ječi, tako da opisuje jetniško življenje. Izšla je v zbirki [[V gaju življenja]]&lt;ref&gt;Ciril Kosmač, V gaju življenja, Ljubljana 1898&lt;/ref&gt; in je edina novela v tej zbirki, ki se dogaja v tujini.
== Obnova ==
{{wikificiraj}}
Zgodba se dogaja leta 1930 v rimski ječi [[Regina Coeli]]&lt;ref&gt;Regina Coeli: je najbolj znan zapor v Rimu&lt;/ref&gt;. Pripovedovalec [[Ciril Kosmač]] je tam zaprt kot politični kaznjenec. Natančno opisuje jetniško celico in delček narave, ki jo vidi skozi zamreženo okno celice. Naravo predstavljata kostanjeva mladika in gosenica na njej. Med njima se je vnel boj: gosenica je liste na drevesu. Pripovedovalec je na strani mladih, zelenih listov in poskuša uničiti gosenico. Ker neprestano sloni ob oknu, opazuje gosenico in njen boj z listi ter se z njo tudi pogovarja, s tem krši kaznilniški red. Obsodijo ga na šest dni temnice. Ko pride nazaj, se nekega dne razbesni vihar. Ciril upa, da bo silovit veter odpihnil gosenico z mladike. Po dolgem bojevanju z vetrom gosenica le pade in mladika je rešena.  

Čez nekaj časa so ujetnika odpustili iz ječe. V zgodbi opisuje, da je po tem dogodku še natančneje opazoval naravo in jo spoštoval (npr. da se je ustavil ob vsakem grmu in si ga natančno ogledal). 

== O noveli ==
V noveli Gosenica se pojavlja kar nekaj motivov, ki imajo funkcijo simbola - npr. gosenica, ki žre liste, zelena mladika na drevesu, bel konj na zelenem travniku in zadnji list na mladiki. Simbol je znamenje, podoba, stvar, ki kaže na nek višji smisel; poleg svojega osnovnega pomena, ki ga takoj prepoznamo, ima tudi še drugačen, višji pomen. Tako bel konj na zelenem travniku ni samo bel konj na zelenem travniku, ampak je tudi podoba svobode.

Gosenica, kostanjevi listi in nevihta/ vihar so simboli za Italijo (okupatorka), Slovenijo in vojno.

S to novelo je želel prikazati, da se bo Slovenija osvobodila Italije s pomočjo vojne.

{{normativna kontrola}}
== Slog pisanja[[Kategorija:Dela Cirila Kosmača]] ==
[[File:Ciril Kosmač.jpg|thumb|190x190px|Ciril Kosmač]]
V noveli Gosenica, avtorja [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]] se pojavlja premi govor in dialog, zasledimo pa tudi tuji jezik ter narečje.

== Jezikovna analiza ==
* medmeti : pssst, aha,...
* okrasni pridevki : zelena (mladika), strupene (živali), ...
* ponavljanje : osem mesecev, devetnajst,
* primera ali komparacija

== Slovar in razlaga besed ==
[[File:Exterieur OVERZICHT ACHTERGEVEL - Vught - 20296408 - RCE.jpg|thumb|150x150px|Regina coeli]]
==== Slovar ====
* [[prižnica]] : ograjen prostor v cerkvi, namenjen govorniku, to je navadno duhovnik,
* zlecniti se : stresti se, zdrzniti se,
* slamnjača : s slamo napolnjena blazina za ležanje,
* [[ječar]] : nekdo, ki pazi na zapornike in jih oskrbuje,
* mladika : majhno drevesce, ki je pravkar začelo rasti
* šmarnice : cerkvena pobožnost v mesecu maju v čast Mariji.

==== Razlaga besed ====
* [[Garibaldi]] : (1807-1882), [[italijanska revolucija|italijanski revolucionar]] in borec za svobodo,
* [[Gianicolo]] : (izg. džanikolo) - grič v [[Rim|Rimu]], na katerem stoji spomenik Garibaldiju (glej zgoraj).

== Viri ==
* Mojca Honzak, Vida M. Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih, Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole, [[Ljubljana]] [[1999]],
* Ivan Cesar, Poetika pripovedne proze cirila kosmača, Ljubljana [[1981]],
* [[Ciril Kosmač]] ([[monografija]]), Tisti pomladni dan je bil lep, Ljubljana [[2010]].

== Zunanje povezave ==
* http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&amp;i=225
* [[http://en.wikipedia.org/wiki/Regina_Coeli_(prison)]]
* http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=769 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140102080319/http://www.mladinska.com/skupina_mk/novice/novica?aid=769 |date=2014-01-02 }}&lt;br&gt;

== Glej tudi ==
* [[Ciril Kosmač]]
* [[V gaju življenja]]
* [[Rim]]
== Opombe in sklici ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>7cuag7pyles9ufull7vqq04i3p0inxb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bazen Kranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>370572</id>
    <revision>
      <id>6672663</id>
      <parentid>6610272</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1042" sha1="n1k7o22ulv0wduyu5lhkly7r6274np5" xml:space="preserve">{{KOI}}
{{brezvirov}}

'''Bazen Kranj''' je klubski prostor, ki se nahaja na Savskem otoku v mestu [[Kranj]]. Sam prostor je poznan kot stari oz. bivši 25-metrski kranjski bazen, ki je bil zgrajen leta [[1963]],  v njem pa je bilo možno plavati do začetka 90. let 20. stoletja. V prvem desetletju 21. stoletja je prostor predstavljal skvot (ang. squat) za [[Alternativno kulturno društvo Izbruh]]. Bazen je bil zatem nekaj let zapuščen, nato pa prenovljen in prostor od septembra 2012 zopet redno obratuje; v njem se odvijajo koncerti, elektronske zabave, stand up komedija, improvizacijska komedija, filmski večeri, gledališke predstave, prenosi športnih dogodkov ipd&lt;ref&gt;http://www.bazen-kranj.si{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Bazen Kranj&lt;/ref&gt;.

==Glej tudi==
* [[Komedija]]
* [[Seznam društev Zveze kulturnih društev Kranj]]

==Viri==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.bazen-kranj.si Bazen Kranj]

[[Kategorija:Bazeni|Kranj]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kranju]]</text>
      <sha1>n1k7o22ulv0wduyu5lhkly7r6274np5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Kišinjev</title>
    <ns>1</ns>
    <id>372619</id>
    <revision>
      <id>6672634</id>
      <parentid>6169470</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:03:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <origin>6672634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="649" sha1="b3a2kne9e9bgz6vkihgferz0mras5mm" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}}

== Kišinjev, Kišinjov ==
V članku je mesto poimenovano Kišinjev, nekateri viri (tudi GURS: Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf) navajajo '''Kišinjov'''. Kaj je prav, ne vem. :) Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:56, 23. april 2014 (CEST)

: Slovar slovenskih eksonimov in ePravopis pravita ''Kišinjev''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 30. december 2023 (CET)</text>
      <sha1>b3a2kne9e9bgz6vkihgferz0mras5mm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kavalir z rožo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>379455</id>
    <revision>
      <id>6672974</id>
      <parentid>4757190</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6672974</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8572" sha1="kngu96xus698cjd0pd2485pfwl2e86x" xml:space="preserve">{{italic title}}
'''''Kavalir z rožo''''' ({{langx|de|Der Rosenkavalier}} op. 59) je komična [[opera]] v treh dejanjih [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]. [[Libreto]] je spisal [[Hugo von Hofmannsthal]]. [[Krstna predstava]] je bila 26. januarja 1911 v [[Dresden|Dresdnu]]. Čeprav se operno dogajanje godi v času [[rokoko]]ja, je [[skladatelj]] vzel za podlago [[ples]]nega gibanja [[Valček (glasbena oblika)|dunajski valček]] (razvil se je šele dobrih 100 let kasneje); taki [[Ritem|ritmi]] se ponavljajo skozi vso [[Partitura|partituro]]. V delu je sicer še več takšnih drobnih časovnih in slogov­nih nesoglasij, kar pa ne vpliva na učinkovitost. Opera je bila pri občinstvu lepo sprejeta in tako je postala del železnega repertoarja. Na odru [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]] je bilo delo uprizorjeno v prevodu [[Niko Štritof|Nika Štritofa]] v sezoni 1935/1936. 

==Osebe==
*''Maršalka, kneginja Werdenbergova'' - [[sopran]]
*''Baron Ochs von Lerchenau, njen bratranec'' - [[bas]]
*''Oktavijan, grof Rofrano, imenovan Quinquin, mlad plemič'' - [[mezzosopran]]
*''gospod pl. Faninal, bogat plemenitaš'' - [[Bariton (glas)|bariton]]
*''Zofija, njegova hčerka'' - sopran 
*''mladenka Mariana, družica'' - sopran
*''Valzacchi, spletkar'' - tenor
*''Anina, njegova spremljevalka'' - [[alt]]
*''Policijski komisar'' - bas
*''Dvorni oskrbnik maršalke'' - tenor 
*''Notar'' - bas
*''Krčmar'' - tenor
*''italijanski pevec'' - tenor
*''Modistka''
*''Trgovec z živalmi''
*''Dvorni oskrbnik Faninala'' - tenor
*''Tri plemenite sirote'' - sopran, mezzosopran in alt
*''Zamorček, lakaji, hajduki, služinčad, straža, gostje, muzikantje, otroci in razne sumljive prikazni''. 

==Vsebina==
Godi se na [[Dunaj]]u, v prvih letih vladavine [[Marija Terezija|Marije Terezije]].

===Prvo dejanje===
Maršalkina [[spalnica]]. 

Po [[Ljubezen|ljubezenski]] noči z Oktavijanom se v maršalki vrstijo različna čustva, ker se boji, da bi se maršal pre­zgodaj vrnil z [[lov]]a. Majhen zamorček prinese zajtrk. Iz predsobe se začuje hrup in maršalka domneva, da se je mož vrnil. Oktavijan se mora skriti. Prišel pa ni general, temveč bratranec Ochs, ki od služinčadi zahteva prost vstop. Medtem se je Oktavijan preoblekel v sobarico; v trenutku, ko hoče oditi, nasilno vstopi Ochs in zagleda sobarico, ki mu že na prvi pogled ugaja. Ochs zaupa maršalki svojo zaroko s hčerko bogatega plemenitaša Faninala, ki pa ni najboljšega zdravja. Oktavijan hoče odnesti [[zajtrk]], toda Ochs naroči, naj prinese tudi njemu hrane in tako prisili sobarico, da ostane in posluša njegova naročila. Ochs pripoveduje maršalki, da bi potreboval za poroko starešino, ki bi po starem plemiškem običaju predal nevesti srebrno rožo, in jo vprašuje za nasvet; tudi notarja potrebuje, ki da bi mu sestavil poročno [[Pogodba|pogodbo]]. Maršalka mu obljubi vse, vendar Ochs noče oditi in zadržuje tudi Oktavijana, ki bi ga rad pridobil za sobarico svoji nevesti. Maršalka predlaga Oktavijana za kavalirja z rožo in pokaže Ochsu njegovo medaljonsko sliko; Ochs je sporazumen s tem. Oktavijan pokliče prosilce, ki čakajo v predsobi in se tako izmakne Ochsu. Prosilci, trgovci, lasuljarji, glasbeniki in pevci, učenjak in notar vstopijo in predložijo svoje želje. Ochs ukaže notarju, naj sestavi ženitno pogodbo, medtem poje [[pevec]] svojo [[Arija|arijo]], ki jo pa nenadoma prekine, ko Ochs zakriči na notarja, ker mu dela sitnosti pri določanju dote. Maršalka odslovi ljudi. Valzacchi in Anina se Ochsu po­nujata za v vohunsko službo, Ochs pa sprašuje po lepi soba­rici. Slednjič odslovi maršalka tudi Ochsa, ki ji pred odhodom izroči srebrno rožo za kavalirja. Sedaj, ko je sama, se maršal­ka čuti postarano in s tiho otožnostjo se poslovi od sreče in mladosti. Tudi Oktavijan, ki se je vrnil oblečen v jahača, je navkljub izraženi ljubezni ne more potolažiti. Odslovi ga, a kmalu se kesa, ker ga ni poljubila. Ker je odšel, po­šlje za njim svojega zamorčka s srebrno rožo in se ponovno prepusti otožnosti.

===Drugo dejanje===
[[Dvorana]] v Faninalovi [[Palača|palači]].

Faninal se poslovi od hčerke Zofije in gre po [[ženin]]a. V hiši in na cesti vla­da veliko vznemirjenje zaradi velike časti, ki jo bo s poroko deležna družina, ki je bila še nedavno navadna meščanska družina. Zofija prosi [[Bog]]a za ponižnost, ko pa vstopi z velikim spremstvom grof Oktavijan in ji izroči rožo, vzplamtita v njej ponos in sreča. V navzočnosti Duenne se razvije med Zofijo in Oktavijanom pogovor in oba začutita nežno naklonjenost drug za drugega. Ko pa vstopi Ochs, je Zofija ogorčena nad njegovim vedenjem. Ochs se predstavi Oktavijanu in izrazi domnevo, da je maršalkina sobarica zaradi velike podobnosti najbrž Oktavijanova nezakonska sestra. Nato se nerodno nežen obrne k Zofiji, ki pa se mu odmika, kar starega Ochsa še bolj razdraži. Skuša jo razvneti s plesom, ven­dar zaman. Ko pa ostaneta Zofija in Oktavijan sama, skrita Valzacchi in Anina iz ozadja prisluškujeta in vidita [[poljub]]. Takoj obvestita Ochsa, ki pa tega dogodka ne vzame preveč resno. Ochs hoče nasilno odpeljati Zofijo v sosednjo sobo, da bi podpisala poročno pogodbo, tedaj pa potegne Oktavijan svoj meč in v boju rani svojega nasprotnika. V hiši vlada razburjenje. Faninal besni — Oktavijan odide in tolaži Zofijo, da bo še slišala o njem. Anina prinese ranjencu pisemce, ki mu ga je pisala mar­šalkina sobarica, da je prosta in da čaka odgovora. Ochs je ves iz sebe in se napoti pisat odgovor.

===Tretje dejanje===
Posebna soba v nekem gostišču.

Na odru se od­igra nema slika z [[Glasba|glasbo]], ki kaže priprave za nameravano komedijo po Oktavijanovi zamisli, da bi ujel in razkrinkal starega Ochsa. Valzacchi in Anina sta sedaj v Oktavijanovi službi; zapustila sta Ochsa, ker jima ni hotel več plačevati. Oktavijan je preoblečen v deklico in opazuje priprave za to komedijo, prireditelje in pomagače dobro plačuje. Valzacchi privede nekaj gospodov, jim odmeri prostore in preizkuša razne skrivnost­ne izhode ter hitro prihajanje in odhajanje. Z natakarjem prižgeta sveče. V tem vstopi Ochs z namišljeno maršalkino služkinjo pod roko. Hitro ugasne nekaj sveč in odpusti godbo, ker se boji prevelikega računa. Tudi natakarje odslovi, Valzacchiju pa obljubi napitnino, če mu bo pomagal mešetariti za ne prevelik račun. Oktavijan, preoblečen v maršalkino sobarico, igra vlogo koketne gospodične. Ochs se usede za mizo. Podobnost sobarice s kavalirjem z rožo spravi starega ljubimca nekoliko iz ravnovesja. Kmalu postane Ochs nežen in prične dvoriti lepi gospodični, tedaj pa se začno prikazovati v steni in kotu sobe razne postave in prikazni, kakor bi bila soba začarana. V Valzacchijevem spremstvu nastopi Anina v žalni obleki, gre proti Ochsu in trdi, da je njegova soproga, kmalu nato planejo proti njemu štirje otroci in imenujejo za očeta. Gostilničar, ki je opazoval ves prizor, svari starega Ochsa pred [[mnogoženstvo|mnogoženstvom]]. Ves iz sebe in silno ogorčen pokliče Ochs [[Policija|policijo]]. Ko­misar pride in začne Ochsa zasliševati. Ker ne ve, kako bi se izmotal iz neprijetnega položaja, izjavi komisarju, da je »sobarica« njegova zaro­čenka in Faninalova hčerka.
Pri vratih stoje gostje, godbeniki in slu­žinčad. Faninal nastopi; poklical ga je Valzacchi s pretvezo, da ga želi videti Ochs. Faninal seveda noče priznati te hčerke za svojo. Hitro pokličejo še Zofijo; ta vpričo vseh ponovno odkloni Ochsa. Faninal se razjezi in postane tako togoten, da ga morajo od­vesti v sosedno sobo; Zofija in ostali mu sledijo. Komisar dalje za­slišuje Ochsa, na Oktavijanov migljaj pa preneha in izgine v pregradek, od koder prifrči obleka sobarice. Končno pride tudi maršalka, ki reši Ochsa iz neprijetnega položaja s tem, da mu razjasni vso zadevo kot farso in komedijo. Ochsa odslovi in mu sočasno sporoči željo Zofijinega očeta, naj se nikdar več ne približa njegovi hiši. Ko Ochs ugleda še preoblečeno Anino in Oktavijana v moški obleki, se mu odpro oči in pobegne. Oktavijan stoji v veliki zadregi med Zofijo in maršalko. Slednja se mirno in brez besed odpove svoji prepovedani sreči in neopazno izgine. Zofija in Oktavijan končno ostaneta sama. Maršalka se vrne še enkrat in odvede Faninala v svojem vozu domov; Zofija in Oktavijan odideta za njima. Vstopi mali zamorček, ki pride kot poslednji še enkrat v sobo in pobere robček, ki ga je izgubila Zofija.


[[Kategorija:Opere]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kngu96xus698cjd0pd2485pfwl2e86x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Douglas A-26 Invader</title>
    <ns>0</ns>
    <id>401953</id>
    <revision>
      <id>6672887</id>
      <parentid>6571111</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:51:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8803" sha1="m1akktvclu366d9nzjskqsu8mst8ha2" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
 |name= A-26 (B-26) Invader
 |image= 386bg-a26c.jpg
 |caption= Douglas A-26B-15-DL 
}}{{Infobox Aircraft Type 
 |type=Srednji [[bombnik]]
 |manufacturer= [[Douglas Aircraft Company]]
 |designer =
 |first flight= 10. julij 1942
 |introduced=
 |retired=1980 [[Kolumbijske letalske sile]] &lt;ref&gt;[http://napoleon130.tripod.com/id249.html &quot;Colombian Air Force.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170706230732/http://napoleon130.tripod.com/id249.html |date=2017-07-06 }} ''napoleon130.tripod.com.'' Retrieved: 19 December 2010.&lt;/ref&gt;
 |status=
 |primary user= [[USAAF]]
 |more users=[[USAF]] &lt;br/&gt;[[Ameriška mornarica]] &lt;br/&gt;[[Francoske letalske sile]]
 |produced=
 |number built= 2452
 |unit cost=[[$]]242 595 (v takratnih dolarji)&lt;ref name=&quot;knaack&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Knaack, Marcelle Size |year=1978 |title=Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945-1973. |url=https://archive.org/details/encyclopediaofus0000knaa |publisher=Washington, DC: Office of Air Force History |isbn=0-912799-59-5 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;
 |developed from = 
 |variants with their own articles = [[On Mark Marksman|On Mark Executive, Marketeer, and Marksman]]
}}
|}
[[Slika:A-26 Okinawa 1945 James P. Gallagher 2.jpg|sličica|A-26 z osmimi strojnicami v nosu]]
[[Slika:Invader_MONIE_%26_Crew.jpg|sličica|A-26 v Koreji]]
[[Slika:B-26C_3BW_bombing_Korea_1953.jpeg||sličica|B-26 odmetava bombe v Koreji]]
'''Douglas A-26 Invader''' (med leti je 1948-1965 je imel oznako: '''B-26''') je bil dvomotorni srednji [[bombnik]] in [[jurišnik]] ameriškega proizvajalca [[Douglas Aircraft Company]]. Zgradili so okrog 2500 letal, večinoma se je uporabljal v 2. svetovni vojni, se je pa uporabljal tudi v nekaterih konfliktih [[Hladna vojna|Hladne vojne]]. 

&quot;B-26&quot; oznako je imel tudi precej podobni bombnik [[Martin B-26 Marauder]], ki je prvič poletel 18 mesecev prej. 

A-26 je bil za svoj čas hitri bombnik z velikim bojnim tovorom. 

==Specifikacije  (A-26B-15-DL Invader)==
[[File:A-26B Invader.jpg|thumb|right|A-26B (''44-34602'')]]
[[File:A-26machinegunload.jpg|thumb|right|Nalaganje nabojev na A-26B]]
{{aircraft specifications
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop
|ref=McDonnell Douglas Aircraft Since 1920; &quot;Francillon 1979&quot;
|crew=3
|length main=50 ft 0 in
|length alt=15,24 m
|span main=70 ft 0 in
|span alt=21,34 m
|height main=18 ft 3 in
|height alt=5,64 m
|area main=540 ft²
|area alt=50 m²
|empty weight main=22850 lb
|empty weight alt=10365 kg
|loaded weight main=27600 lb
|loaded weight alt=12519 kg
|max takeoff weight main=35000 lb
|max takeoff weight alt=15900 kg
|engine (prop)=[[Pratt &amp; Whitney R-2800]]-27 &quot;Double Wasp&quot;
|type of prop=[[radialni motor]]ja
|number of props=2
|power main=2000 KM
|power alt=1500 kW
|max speed main=355 mph
|max speed alt=308 vozlov, 570 km/h
|range main=1400 milj
|range alt=1200 nmi, 2300 km
|ceiling main=22000 ft
|ceiling alt=6700 m
|climb rate main=1250 ft/min
|climb rate alt=6,4 m/s
|loading main=51 lb/ft²
|loading alt=250 kg/m²
|power/mass main=0,145 KM/lb
|power/mass alt=108 W/kg

|guns=&lt;br/&gt;
** 6 ali 8 [[12,7×99 NATO|0.50 in]] (12.7 mm) [[M2 Browning]] strojnic
|bombs=Skupno do {{convert|6000|lb|kg|abbr=on}} bomb - {{convert|4000|lb|kg|abbr=on}} v notranjosti in {{convert|2000|lb|kg|abbr=on}} na podkrilnih nosilcih
|rockets=Do 10x 5-inch (12.7 cm) [[HVAR]] raket
}}

==Glej tudi==
* [[Douglas A-20 Havoc]]
* [[Bristol Brigand]]
* [[Junkers Ju 188]]
* [[Tupoljev Tu-2]]
* [[Seznam bombnikov druge svetovne vojne]]
* [[Seznam bombnikov]]

==Sklici==
{{sklici|group=N}}
{{sklici|2}}

== Bibliografija ==
* {{navedi knjigo |author1=Dorr, Robert F.|author2=Chris Bishop |year=1996 |title=Vietnam Air War Debrief |location=London|publisher=Aerospace Publishing |isbn=1-874023-78-6 |cobiss= |pages=}}
* Dorr, Robert F. and Warren Thompson. ''Korean Air War.'' St. Paul, Minnesota: MBI, 2003. ISBN 978-0-7603-1511-8.
* Francillon, René. &quot;The Douglas Invader Story&quot;. ''[[Air Enthusiast]]'', Number Seven, July–September 1978, pp.&amp;nbsp;215–234. Bromley, Kent, UK: Pilot Press Ltd., 1978.
* {{navedi knjigo |author=Francillon, René |year=1979 |title=McDonnell Douglas Aircraft Since 1920: Volume I. |publisher=London: Putnam |isbn=9780870214288 |cobiss= |pages=}}
* Futrell, Robert F. ''The United States Air Force in Korea, 1950–53.'' Washington, D.C.: Air Force History Office, 1997, First edition 1961. ISBN 978-0-16-048879-5.
* Gallemi, Francis. ''A-26B/C Invader (Warbird Profile 1)''. Vaudreuil, Quebec, Canada: Aries Publications, 1994. ISBN 1-84176-080-3.
* Grinsell, Bob. &quot;Invader.&quot; ''Wings'' Vol. 4, No. 3, June 1974.
* Hagedorn, Dan. ''Central American and Caribbean Air Forces''. Staplefield, West Sussex, UK: Air Britain (Historians Ltd.), 1993. ISBN 0-85130-210-6.
* Hagedorn, Dan and Leif Hellström. ''Foreign Invaders, the Douglas invader in Foreign Military and US Clandestine Service''. Earl Shilton, Leicester, UK: Midland Publishing, 1994. ISBN 1-85780-013-3.
* Horne, John E. &quot;Douglas B-26s In Korea&quot;. ''[[Air Enthusiast]]'', Number 24, April—July 1984. Bromley, Kent UK: Pilot Press. pp.&amp;nbsp;50–59.
* Johnsen, Frederick A. ''Douglas A-26 Invader''. North Branch, Minnesota: Specialty Press, 1999. ISBN 1-58007-016-7.
* Mesko, Jim. ''A-26 Invader in Action'' (Aircraft Number 37). Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1980. ISBN 0-89747-093-1.
**''A-26 Invader in Action'' (Aircraft Number 134). Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1993. ISBN 0-89747-296-9.
**''VNAF, South Vietnamese Air Force 1945-1975''. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 1987. ISBN 0-89747-193-8.
* Mikesh, Robert C. &quot;Flying the Invader: Pilot Notes for the Douglas A-26&quot;. ''Air Enthusiast'', Number Seven. July–September 1978. Bromley, Kent, UK: Pilot Press Ltd., 1978, pp.&amp;nbsp;234–236.
* O'Leary, Michael. &quot;Database:Douglas Invader&quot;. ''Aeroplane'', May 2002, Vol. 30, No.5, pp.&amp;nbsp;37–58. London: IPC.
*Roeder, Jim. ''A-26 Invader Units of World War 2: Osprey Combat Aircraft 82''. Botley, UK: Osprey Publishing, 2010. ISBN 978-1-84603-431-2
* Smith, Mark E. ''USAF Reconnaissance in South East Asia (1961–66)''. San Francisco: Headquarters, Pacific Air Force, Department of the Air Force, 1966.
* Thompson, Scott. ''Douglas A-26 and B-26 Invader''. Ramsbury, Marlborough, Wiltshire, UK: Crowood Press Ltd., 2002. ISBN 1-86126-503-4.
* Thompson, Warren. ''B-26 Invader Units over Korea''. Botley, UK: Osprey Publishing, 2000. ISBN 1-84176-080-3.
* ''Volume I Operation Shed Light Study Report''. Washington, D.C.: Headquarters, DCS Research and Development, Headquarters, United States Air Force, 1966.
* {{navedi knjigo |author=Wheeler, Barry C. |year=1992 |title=The Hamlyn Guide to Military Aircraft Markings. |publisher=London: Chancellor Press |isbn=1-85152-582-3 |cobiss= |pages=}}
* Winchester, Jim. &quot;Douglas A-26 Invader.&quot; ''Aircraft of World War II''. London: Grange Books, 2004. ISBN 1-84013-639-1.

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Douglas A-26 Invader}}
*[http://www.a26ladyliberty.com/ A-26 Lady Liberty - Confederate Air Force] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161002104857/http://a26ladyliberty.com/ |date=2016-10-02 }}
*[http://www.hill.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5657 Hill Aerospace Museum: ''Douglas A-26 &quot;Invader&quot; Information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110604015754/http://www.hill.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5657 |date=2011-06-04 }}
*[http://www2.hurlburt.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=3422 Hurlburt AFB: ''Fact Sheets: A-26 Counter-Invader''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070416150352/http://www2.hurlburt.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=3422 |date=2007-04-16 }}
*[http://napoleon130.tripod.com/ Martin J Simpson's A-26 history website]
*[http://www.contrails.us/sh_a-26/index.htm SH A-26 Sponsor Group - Commemorative Air Force] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090929003726/http://www.contrails.us/sh_a-26/index.htm |date=2009-09-29 }}
*[http://www.a-26legacy.org/ The A-26 Legacy Foundation: ''Operation Final Flight'']
*[http://books.google.com/books?id=PiEDAAAAMBAJ&amp;lpg=PA6&amp;dq=popular%20science%20july%201945&amp;pg=PA100#v=onepage&amp;q&amp;f=true/ ''Popular Science'', July 1945, &quot;Plane of Many Faces&quot;]
*[http://www.warbirdregistry.org/a26registry/a26registry.html Douglas A-26 Invader Registry]
*[http://i-ota.net/A-26SpiritNC/ Spherical panoramas of the interior of the 'Spirit of North Carolina']

{{Douglas aircraft}}
{{Bombniki}}

[[Kategorija:Letala Douglas]]
[[Kategorija:Propelerska letala]]
[[Kategorija:Ameriški bombniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Bombniki vietnamske vojne]]
[[Kategorija:Bombniki hladne vojne]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m1akktvclu366d9nzjskqsu8mst8ha2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ed Gein</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404924</id>
    <revision>
      <id>6672926</id>
      <parentid>6610567</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6728" sha1="9x9b2qfdr5d8c375cp2bo85vbuumv53" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{lektura}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Edward Theodore Gein''' (Avgust 27, 1906 - Julij 26, 1984)&lt;ref name=&quot;birthrecord&quot;&gt;Vital Records, Pre-1907 Wisconsin. &quot;[http://www.wisconsinhistory.org/Content.aspx?dsNav=Ny:True,Ro:0,N:4294963828-4294963815&amp;dsNavOnly=Ntk:All||3|%2c&amp;dsRecordDetails=R:BR2625292&amp;dsDimensionSearch=D:edward+gien,Dxm:All,Dxp:3&amp;dsCompoundDimensionSearch=D:edward+gien,Dxm:All,Dxp:3 Birth Index Record: Gien, Edward] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304061605/http://www.wisconsinhistory.org/Content.aspx?dsNav=Ny:True,Ro:0,N:4294963828-4294963815&amp;dsNavOnly=Ntk:All%7C%7C3%7C,&amp;dsRecordDetails=R:BR2625292&amp;dsDimensionSearch=D:edward+gien,Dxm:All,Dxp:3&amp;dsCompoundDimensionSearch=D:edward+gien,Dxm:All,Dxp:3 |date=2016-03-04 }}&quot;.&lt;/ref&gt; je bil ameriški [[morilec]], ki je deloval v okolici svojega doma, v [[Plainfield|Plainfieldu]], [[Wisconsin]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Ubil naj bi dva človeka, vendar sumijo, da je bila številka večja. Znan je tudi po tem, da je izkopaval trupla iz lokalnih pokopališč, ki jih je razrezal in razkosal. 

==Otroštvo==
Edward Theodore Gein je bil rojen v [[La Crose County]], v zvezni državi Wisconsin. Mati, Augusta Alvina Wilhelmine Gein, je imela bolj kot ne očetovsko vlogo v hiši, saj je bila izjemno stroga. Oče, George Philip Gein je bil pijanec&lt;ref name=&quot;Schechter2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Harold Schechter|title=Deviant|year=2010|publisher=Simon &amp; Schuster|isbn=978-1-4391-0697-6|page=50}}&lt;/ref&gt;. Imel je starejšega brata Henryja. Živeli so na samotni kmetiji, tako da niso imeli stikov z drugimi prebivalci mesta. Mati je otrokoma dovolila zapustiti kmetijo le ko sta šla v šolo. Mati je bila zagrizena [[Luteranstvo|Luterantka]], izjemno dominantna, prepričana, da so vse ženske (z njeno izjemo) prostitutke in hudiči. Vsak večer je Edu in njegovemu bratu Henryju brala [[Sveto pismo|Biblijo]]. Ed je obiskoval šolo do svojega 14 leta, vendar ko so kasneje testirali njegov IQ, naj bi bil povprečen. Po končanem 7. razredu je delal na kmetiji in ni imel stikov z zunanjim svetom&lt;ref name=&quot;beginning&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.trutv.com/library/crime/serial_killers/notorious/gein/begin_2.html |title=The Beginning |accessdate=2008-11-23 |last=Bell |first=Rachael |author2=Marilyn Bardsley |publisher=[[Crime Library]]}}&lt;/ref&gt;. 

==Smrti v družini==
Oče je umrl 1. aprila, 1940, star 66 let. Razlog je bil zastoj srca, do katerega je prišlo zaradi alkoholizma. Brata Gein sta tako po mestu pomagala pri opravilih, da sta zaslužila za preživetje. Veljala sta za poštena vaščana. Ed je pomagal tudi pri varstvu otrok, saj je pri tem užival.  

Nekega poletnega dne je njihovo posest zajel požar. Ed in Henry sta se borila, da bi požar pogasila, po izjavah Eda je požar ušel nadzoru in tako je tudi izgubil Henryja. Šel je po policijo. Kljub temu, da je trdil, da ne ve, kje je brat, jih je pripeljal točno do Henryjevega trupla. Širile so se govorice, da je Henry imel po glavi modrice, za katere niso našli pojasnila. Policija je sprejela, da je šlo za nesrečo, saj niso opravili obdukcije, prav tako niso sprožili obsežnejše preiskave. Nekateri so sumili, da naj bi ga ubil brat Ed&lt;ref name=&quot;henry&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bell |first=Rachael |author2=Marilyn Bardsley |url=http://www.trutv.com/library/crime/serial_killers/notorious/gein/2b.html |title=Henry |accessdate=2008-11-23 |publisher=[[Crime Library]]}}&lt;/ref&gt;. 

Tako sta ostala sama z materjo, vendar je tudi njo kmalu prizadela kap in jo paralizirala. Ed je skrbno skrbel za mati, vendar jo je kmalu zatem ponovno zadela [[Srčna kap|kap]] in je umrla. Ed je tako pri svojih 39 letih ostal sam.

==Začetek preiskave==
Vse se je začelo 16. novembra, 1957, ko je izginila 57 letna Bernice Worden. Bila je lastnica trgovine v mestu, vendar tistega novembrskega dne trgovine ni odprla. V trgovini so našli mlako krvi in tako se je začelo raziskovanje, kdo stoji za njenim izginotjem. Njen sin je sumil vaškega čudaka, ki je bil redna stranka v njeni trgovini. To je bil Ed Gein. Policija je odšla na njegovo kmetijo, na obrobju mesta. V lopi zraven hiše, je policija našla pogrešano Bernice Worden. Visela je obešena za noge, z glavo navzdol. Truplo je bilo obglavljeno, iz njega je bilo pobrano vso drobovje, prav tako je bilo slečeno iz kože. Eda Geina so priprli, med tem pa so nadaljevali s hišno preiskavo.

===Hišna preiskava===
Hiša je bila izjemno umazana, zanemarjena, a najbolj strašno je bilo, kaj je policija našla v hiši. Primer: posode iz lobanj, nosove, človeške kosti, maske narejene iz človeškega obraza (obešene na zidu), stoli, oblazinjeni s človeško kožo, itd. Vse najdbe so bile strašljive, vendar je bila najbolj grozna najdba človeške glave, v vrečki. Bila je ženska, ki je izginila tri leta prej, lastnica bara, Mary Hogan. 

==Psihološko ozadje==
Psihiater, ki je govoril z Edom v priporu, je odkril, da ga je materina smrt izjemno prizadela in tudi pustila nek pečat na njem, saj je bila edina oseba, s katero je komuniciral. Po njeni smrti ni vedel niti, kaj naj počne. Ker ga je mati učila, da so vsi ostali ljudje izjemno zlobni, še posebej ženske, je družbo iskal drugače kot ostali. Ponoči je hodil na pokopališča. Začel je spremljati, kdaj so pogrebi in kaj kmalu zatem je ponoči odkopaval trupla. Trupla je nato prinašal v hišo. Je pa še vedno vprašanje, ali je imel s temi trupli tudi spolne odnose in ali je bil prisoten tudi kanibalizem. Ed je dejal, da s trupli ni imel spolnih odnosov, saj naj bi preveč smrdela. 

==Sojenje==
21. novembra 1957 je bil Ed na sojenju za umor prve stopnje. Ker je bil spoznan za neprištevnega, so ga poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima shizofrenijo&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=XgaTQ7eJOFMC&amp;pg=PA96&amp;dq=%22Ed+gein%22+%22Schizophrenia%22&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=cMpaUp_MJZaq4AOu64CgBA&amp;ved=0CFgQ6AEwAw#v=onepage&amp;q=%22Ed%20gein%22%20%22Schizophrenia%22&amp;f=false |title=Cannibal Killers - Moira Martingale - Google Books |publisher=Books.google.com |accessdate=2013-11-30}}&lt;/ref&gt;. Leta 1968 so zdravniki sklenili, da Ed lahko prestane kazen. Ponovno sojenje se je začelo 14. novembra, 1968. Trajalo je en teden. Spoznan je bil za krivega umora prve stopnje, a  ponovno spoznan za neprištevnega in poslan v psihiatrično bolnišnico, kjer je tudi umrl. 

==Smrt==
26. julija, 1984 je Gein umrl za pljučnim rakom. Pokopan je na pokopališču v Plainfieldu. Njegov grob je bil tarča večkratnega vandalizma.

==Viri==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ameriški serijski morilci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]]
[[Kategorija:Puščavniki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9x9b2qfdr5d8c375cp2bo85vbuumv53</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Upwinxp</title>
    <ns>3</ns>
    <id>405904</id>
    <revision>
      <id>6672689</id>
      <parentid>6672474</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Eurohunter</username>
        <id>66357</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovenščina */ +</comment>
      <origin>6672689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66632" sha1="o2sntwbunf6f46er2ibayu3gx3855kf" xml:space="preserve">== Imena železniških prog ==

Pri imenih je tisti &quot;d.m.&quot; lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika&quot;? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m.&quot; ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:58, 24. marec 2018 (CET)

:Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv &quot;Ljubljana–Metlika–državna meja&quot;.
:Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST)

:Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu &quot;LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST)

Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje &quot;državna meja&quot; v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:15, 25. marec 2018 (CEST)

:'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:32, 25. marec 2018 (CEST)

Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST)

: Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:27, 25. marec 2018 (CEST)

::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:35, 25. marec 2018 (CEST)

: Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:50, 25. marec 2018 (CEST)

Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST)

: Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno &quot;ne prime&quot;, kar tu napiši – bomo pogledali. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:41, 27. marec 2018 (CEST)

: [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala &quot;teči&quot; v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:50, 29. marec 2018 (CEST)

Torej tudi &quot;d. m.–Metlika–Ljubljana&quot; in &quot;d. m.–Imeno–Stranje&quot;? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''&quot;V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška).&quot;'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST)

: Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:05, 31. marec 2018 (CEST)

== Vikanje in tikanje ==

Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr.
https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&amp;diff=next&amp;oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje).
Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST)

: Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&amp;diff=next&amp;oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - &quot;Seznam tvojih prispevkov&quot; - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo &quot;javni&quot; vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST)

Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:11, 27. avgust 2018 (CEST)

==Kandidatura za administratorja?==
Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:55, 5. marec 2019 (CET)

: {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET)
::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:09, 6. marec 2019 (CET)

Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 16. marec 2019 (CET)

== Micotakis ali Mitsotakis ==

Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez &quot;y&quot;, pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino;  Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s &quot;ts&quot; namesto &quot;c&quot;- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}}

== Hrvaška Wikipedija ==

Pozdravljen.
Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: &quot;Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?&quot; se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET)

:Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET)

::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET)

==Prekategorijazija H2==
Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET)
:Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET)

To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET)

== Zahvala ==
Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano.
[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET)
:Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET)

== Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto ==

Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&amp;type=revision&amp;diff=5312879&amp;oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST)
:Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge &quot;Uradna spletna stran&quot; popravi v &quot;Uradno spletno mesto&quot; v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST)
:: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST)
:::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno &quot;Uradna spletna stran&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST)
{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST)

== Wikimedia commons ==

Pozdravljen,
imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST)
:Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi &quot;Naslovnica glasbenega albuma ali singla&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST)

Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST)

== Impresarij ==

Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST)

:Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST)

== PP ==

Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni &quot;pp&quot; (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST)
:Hoj, &quot;pp&quot; pomeni &quot;popravek&quot;. Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST)

== Waltz's Slovenian roots through his mother ==

Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage 
I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to  [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}}
:Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST)


== Bruno Urh ==

Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije!

Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven.

Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt.

Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd.

Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije.

Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam.

Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti.

Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic.

Lep pozdrav,
nešifrirani Bruno Urh

V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA
[[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET)

== Zakaj si razveljavil? ==

Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?
Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem.

:Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade &quot;vplivneže&quot;. Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:42, 28. januar 2021 (CET)

:Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem?
::&lt;s&gt;Meni obe vržeta 404&lt;/s&gt;. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:07, 28. januar 2021 (CET)

::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}}

::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:28, 28. januar 2021 (CET)

== IP blokada ==

Pozdravljen!

V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 9. april 2021 (CEST)

:PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:42, 9. april 2021 (CEST)

::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran.
::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST)

== Odblokiranje ==

Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:44, 13. november 2021 (CET)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Evrokovanci ==

Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:45, 11. februar 2022 (CET)
:Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET)

== zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? ==

zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST)
:Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST)
::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:06, 5. april 2022 (CEST)

== Filter opus/opis ==

Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST)
:Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa &quot;popravki&quot; ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST)
::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:45, 9. junij 2022 (CEST)
:::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST)
::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST)
:::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST)

==Zaključitev predlogov za prestavitev==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:40, 24. februar 2023 (CET)

:Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:20, 24. februar 2023 (CET)

::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET)

:Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:24, 24. februar 2023 (CET)

==Portal Slovenija==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:20, 4. april 2023 (CEST)
:Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST)

== Registration proces za Tbilisi ==

V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb  Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. 

* Prijavljaš se za &quot;Wikipedians of Slovenia User Group&quot;, 
* link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija
* Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum &quot;Thursday, September 14, 2023&quot; in za nazaj kasnejši datum &quot;Monday, September 18, 2023&quot;. Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo.
* vize ne potrebujeva (glede na  GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico)

Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST)

== Egejsko morje ==

Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka...   [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST)
: Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST)

== Gruzijske teme ==

Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:27, 21. september 2023 (CEST)
:Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST)

== Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) ==

Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&amp;diff=prev&amp;oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&amp;diff=prev&amp;oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET)

: Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET)

== Aneksija Krima ==
: ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET)

== Question on Slovenian ==

Živjo!

I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here?

Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST)

:Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST)
:: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST)

::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST)

== Vandalizem ==

Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST)

: Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Mail ==

Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST)

== Revert ==

Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST)

== Demonimi ==

Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so).
Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST)

: Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST)

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

==Praznična čestitka==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:09, 23. december 2024 (CET)
|}


: {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET)
::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:48, 23. december 2024 (CET)

== Thank you for being a medical contributors! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; |'''The 2024 Cure Award''' 
|-
| style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! 

Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs.

Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating].
|}

Thanks again :-)  -- [[mdwiki:User:Doc_James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&amp;oldid=28172893 --&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

==CEE==
Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}}
: Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST)
:: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}}

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Posodobitev števila prebivalcev ==

Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:44, 2. avgust 2025 (CEST)

: Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST)

Odlično, hvala. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:19, 2. avgust 2025 (CEST)

Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:02, 3. avgust 2025 (CEST)

: Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST)
:: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST)

Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:11, 12. avgust 2025 (CEST)

: Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST)

A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:36, 12. avgust 2025 (CEST)

==Rocol-Melara in Trg Oberdan==
Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST)

== Update request ==

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? 

After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. 

Here is the official statement from Buckingham Palace: 

https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace 

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-30848-59|&amp;#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET)

:BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 1. november 2025 (CET)

:: {{ping|&amp;#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET)
:::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:48, 1. november 2025 (CET)

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles.

Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid.

https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39123-02|&amp;#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET)

: {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET)
::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39133-56|&amp;#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:30, 19. december 2025 (CET)
: Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:19, 24. december 2025 (CET)
|}

:{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET)

== Školjke ==

Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:54, 1. februar 2026 (CET)

: Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET)

Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne &quot;Trikotničarke&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:04, 2. februar 2026 (CET)

: Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Zapis nekdanjih imen ==

Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)

:: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST)
:::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST)

== Šentjungert ==

''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)''

== Slovenščina ==

Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST)

: {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST)
:: &quot;studijski album Basshunterja&quot;, &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; and &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; has to be correct in Slovenian. I need Bosnian &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; in Slovenian and &quot;promotional single by Basshunter&quot;, &quot;music video by Basshunter&quot; and &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>o2sntwbunf6f46er2ibayu3gx3855kf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672786</id>
      <parentid>6672689</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:18:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slovenščina */ odgovor</comment>
      <origin>6672786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67803" sha1="5kq3pshwd7ycteelgygg4zynd9txjah" xml:space="preserve">== Imena železniških prog ==

Pri imenih je tisti &quot;d.m.&quot; lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika&quot;? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m.&quot; ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:58, 24. marec 2018 (CET)

:Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv &quot;Ljubljana–Metlika–državna meja&quot;.
:Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST)

:Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu &quot;LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST)

Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje &quot;državna meja&quot; v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:15, 25. marec 2018 (CEST)

:'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:32, 25. marec 2018 (CEST)

Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST)

: Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:27, 25. marec 2018 (CEST)

::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:35, 25. marec 2018 (CEST)

: Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:50, 25. marec 2018 (CEST)

Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST)

: Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno &quot;ne prime&quot;, kar tu napiši – bomo pogledali. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:41, 27. marec 2018 (CEST)

: [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala &quot;teči&quot; v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:50, 29. marec 2018 (CEST)

Torej tudi &quot;d. m.–Metlika–Ljubljana&quot; in &quot;d. m.–Imeno–Stranje&quot;? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''&quot;V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška).&quot;'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST)

: Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:05, 31. marec 2018 (CEST)

== Vikanje in tikanje ==

Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr.
https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&amp;diff=next&amp;oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje).
Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST)

: Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&amp;diff=next&amp;oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - &quot;Seznam tvojih prispevkov&quot; - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo &quot;javni&quot; vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST)

Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:11, 27. avgust 2018 (CEST)

==Kandidatura za administratorja?==
Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:55, 5. marec 2019 (CET)

: {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET)
::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:09, 6. marec 2019 (CET)

Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 16. marec 2019 (CET)

== Micotakis ali Mitsotakis ==

Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez &quot;y&quot;, pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino;  Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s &quot;ts&quot; namesto &quot;c&quot;- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}}

== Hrvaška Wikipedija ==

Pozdravljen.
Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: &quot;Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?&quot; se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET)

:Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET)

::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET)

==Prekategorijazija H2==
Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET)
:Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET)

To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET)

== Zahvala ==
Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano.
[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET)
:Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET)

== Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto ==

Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&amp;type=revision&amp;diff=5312879&amp;oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST)
:Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge &quot;Uradna spletna stran&quot; popravi v &quot;Uradno spletno mesto&quot; v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST)
:: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST)
:::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno &quot;Uradna spletna stran&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST)
{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST)

== Wikimedia commons ==

Pozdravljen,
imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST)
:Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi &quot;Naslovnica glasbenega albuma ali singla&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST)

Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST)

== Impresarij ==

Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST)

:Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST)

== PP ==

Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni &quot;pp&quot; (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST)
:Hoj, &quot;pp&quot; pomeni &quot;popravek&quot;. Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST)

== Waltz's Slovenian roots through his mother ==

Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage 
I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to  [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}}
:Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST)


== Bruno Urh ==

Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije!

Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven.

Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt.

Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd.

Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije.

Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam.

Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti.

Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic.

Lep pozdrav,
nešifrirani Bruno Urh

V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA
[[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET)

== Zakaj si razveljavil? ==

Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?
Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem.

:Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade &quot;vplivneže&quot;. Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:42, 28. januar 2021 (CET)

:Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem?
::&lt;s&gt;Meni obe vržeta 404&lt;/s&gt;. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:07, 28. januar 2021 (CET)

::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}}

::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:28, 28. januar 2021 (CET)

== IP blokada ==

Pozdravljen!

V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 9. april 2021 (CEST)

:PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:42, 9. april 2021 (CEST)

::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran.
::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST)

== Odblokiranje ==

Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:44, 13. november 2021 (CET)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Evrokovanci ==

Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:45, 11. februar 2022 (CET)
:Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET)

== zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? ==

zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST)
:Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST)
::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:06, 5. april 2022 (CEST)

== Filter opus/opis ==

Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST)
:Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa &quot;popravki&quot; ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST)
::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:45, 9. junij 2022 (CEST)
:::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST)
::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST)
:::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST)

==Zaključitev predlogov za prestavitev==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:40, 24. februar 2023 (CET)

:Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:20, 24. februar 2023 (CET)

::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET)

:Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:24, 24. februar 2023 (CET)

==Portal Slovenija==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:20, 4. april 2023 (CEST)
:Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST)

== Registration proces za Tbilisi ==

V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb  Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. 

* Prijavljaš se za &quot;Wikipedians of Slovenia User Group&quot;, 
* link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija
* Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum &quot;Thursday, September 14, 2023&quot; in za nazaj kasnejši datum &quot;Monday, September 18, 2023&quot;. Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo.
* vize ne potrebujeva (glede na  GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico)

Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST)

== Egejsko morje ==

Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka...   [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST)
: Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST)

== Gruzijske teme ==

Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:27, 21. september 2023 (CEST)
:Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST)

== Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) ==

Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&amp;diff=prev&amp;oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&amp;diff=prev&amp;oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET)

: Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET)

== Aneksija Krima ==
: ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET)

== Question on Slovenian ==

Živjo!

I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here?

Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST)

:Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST)
:: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST)

::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST)

== Vandalizem ==

Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST)

: Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Mail ==

Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST)

== Revert ==

Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST)

== Demonimi ==

Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so).
Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST)

: Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST)

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

==Praznična čestitka==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:09, 23. december 2024 (CET)
|}


: {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET)
::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:48, 23. december 2024 (CET)

== Thank you for being a medical contributors! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; |'''The 2024 Cure Award''' 
|-
| style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! 

Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs.

Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating].
|}

Thanks again :-)  -- [[mdwiki:User:Doc_James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&amp;oldid=28172893 --&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

==CEE==
Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}}
: Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST)
:: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}}

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Posodobitev števila prebivalcev ==

Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:44, 2. avgust 2025 (CEST)

: Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST)

Odlično, hvala. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:19, 2. avgust 2025 (CEST)

Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:02, 3. avgust 2025 (CEST)

: Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST)
:: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST)

Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:11, 12. avgust 2025 (CEST)

: Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST)

A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:36, 12. avgust 2025 (CEST)

==Rocol-Melara in Trg Oberdan==
Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST)

== Update request ==

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? 

After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. 

Here is the official statement from Buckingham Palace: 

https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace 

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-30848-59|&amp;#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET)

:BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 1. november 2025 (CET)

:: {{ping|&amp;#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET)
:::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:48, 1. november 2025 (CET)

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles.

Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid.

https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39123-02|&amp;#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET)

: {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET)
::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39133-56|&amp;#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:30, 19. december 2025 (CET)
: Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:19, 24. december 2025 (CET)
|}

:{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET)

== Školjke ==

Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:54, 1. februar 2026 (CET)

: Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET)

Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne &quot;Trikotničarke&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:04, 2. februar 2026 (CET)

: Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Zapis nekdanjih imen ==

Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)

:: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST)
:::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST)

== Šentjungert ==

''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)''

== Slovenščina ==

Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST)

: {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST)
:: &quot;studijski album Basshunterja&quot;, &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; and &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; has to be correct in Slovenian. I need Bosnian &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; in Slovenian and &quot;promotional single by Basshunter&quot;, &quot;music video by Basshunter&quot; and &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST)

::: &quot;studijski album Basshunterja&quot; and &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; are okay.
::: I suggest to change &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; to &quot;singel Käärijäja in Basshunterja&quot; – while it might sound weird, Finnish nouns ending with -ä should be treated differently than Slovene nouns ending with -a (also [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4661412/jyvaskyla Jyväskylä – genitive Jyväskyläja]).
::: Considering the above, &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; would be translated as &quot;pesem Käärijäja in Basshunterja&quot;.
::: &quot;promocijski singel Basshunterja&quot; – &quot;promocijski singel Basshunterja&quot;.
::: &quot;music video by Basshunter&quot; – &quot;glasbeni video Basshunterja&quot;, or &quot;videospot Basshunterja&quot;.
::: &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;: a difficult one to give a simple yet exact translation as we haven't got a term for 'lyric video'. Consider putting it as &quot;pesem Basshunterja in Alien Cuta&quot; (song) or &quot;video Basshunterja in Alien Cuta&quot; (video). Anyway, a single lyric video is probably not notable enough for a Wikidata property of its own. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:17, 7. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>5kq3pshwd7ycteelgygg4zynd9txjah</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Best of - vol. 2 (album, Faraoni)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>408319</id>
    <revision>
      <id>6672688</id>
      <parentid>6252630</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:58:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3996" sha1="gkpvimhlqvl4ni5ks32k502ip6a4wly" xml:space="preserve">{{Album infobox |
| Name = Best of - vol. 2
| Type = [[Kompilacijski album]]
| Artist = [[Faraoni]]
| Cover = Faraoni-best-of-vol-2.png
| Released = [[2014]]
| Recorded = 
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 68:39
| Label = Nika
| Compiler = 
| Reviews =
| Last album = ''[[Skupaj]]'' &lt;br /&gt; (2007)
| This album = '''''Best of - vol. 2''''' &lt;br /&gt; (2014)
| Next album = 
}}

'''''Best of - vol. 2''''' je drugi [[kompilacijski album]] skupine [[Faraoni]]. Album vsebuje skladbe s prejšnjih albumov: [[Stari časi]], [[Kar tako]], [[Skupaj]] in [[Solinar (album)|Solinar]]. Album je izšel leta [[2014]] pri založbi [[Nika Records]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Novice/Faroni_Best_of/ |title=Faraoni Best of |date=23. oktober 2014 |accessdate=26. december 2015 |work=nika.si }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Seznam skladb ==
{{Track listing
| extra_column = Z albuma
| title1 = Peškador
| writer1 = [[Ferdinand Maraž|F. Maraž]]/[[Nelfi Depangher|N. Depangher]]/[[Patrik Greblo|P. Greblo]]
| length1 = 3:27
| extra1 = ''[[Solinar (album)|Solinar]]''
| title2 = Neimenovana
| writer2 = [[Tamara Kaluža|T. Kaluža]]/[[Damjana Kenda Hussu|D. Kenda Hussu]]/[[Milan Lončina|M. Lončina]]
| length2 = 4:12
| extra2 = ''[[Skupaj]]''
| title3 = Pašla bi guljat
| writer3 = [[Enzo Hrovatin|E. Hrovatin]]/[[Drago Mislej|D. Mislej]]/[[Karlo Jaksetić|K. Jaksetić]], M. Lončina
| length3 = 3:17
| extra3 = ''Skupaj''
| title4 = Ti znaš
| writer4 = F. Maraž/D. Kenda Hussu/F. Maraž
| length4 = 3:51
| extra4 = ''[[Kar tako]]''
| title5 = Imej me vedno s seboj
| writer5 = E. Hrovatin/E. Hrovatin/P. Greblo
| length5 = 3:00
| extra5 = ''Solinar''
| title6 = Slavospev
| writer6 = F. Maraž/D. Kenda Hussu/F. Maraž
| length6 = 3:17
| extra6 = ''Kar tako''
| title7 = Kot bel metulj
| writer7 = F. Maraž/D. Kenda Hussu/[[Sašo Fajon|S. Fajon]]
| length7 = 3:25
| extra7 = ''Solinar''
| title8 = Solinar
| writer8 = E. Hrovatin/[[Silva Bajc|S. Bajc]]/P. Greblo
| length8 = 3:31
| extra8 = ''Solinar''
| title9 = Drugačen
| writer9 = E. Hrovatin/[[Miša Čermak|M. Čermak]]/E. Hrovatin
| length9 = 4:15
| extra9 = ''Kar tako''
| title10 = Pasje življenje
| writer10 = E. Hrovatin/N. Depangher/E. Hrovatin
| length10 = 4:20
| extra10 = ''Kar tako''
| title11 = Pijem kar tako
| writer11 = E. Hrovatin/D. Mislej/E. Hrovatin
| length11 = 3:43
| extra11 = ''Kar tako''
| title12 = Le koliko stane tvoj nasmeh
| writer12 = E. Hrovatin/[[Aleksander Pohlen|A. Pohlen]]/[[Martin Štibernik|M. Štibernik]]
| length12 = 2:55
| extra12 = ''Skupaj''
| title13 = Gremo naprej
| writer13 = K. Jaksetić/N. Depangher/K. Jaksetić
| length13 = 3:18
| extra13 = ''Skupaj''
| title14 = Božični zvon
| writer14 = F. Maraž/F. Maraž, M. Čermak/F. Maraž
| length14 = 3:12
| extra14 = ''[[Stari časi]]''
| title15 = To je življenje brez neba
| writer15 = E. Hrovatin/[[Tomo Jurak|T. Jurak]]/E. Hrovatin
| length15 = 3:26
| extra15 = ''Solinar''
| title16 = Robin Hood
| writer16 = E. Hrovatin/D. Mislej, N. Depangher/E. Hrovatin
| length16 = 4:20
| extra16 = ''Kar tako''
| title17 = Sončnica
| writer17 = T. Kaluža/D. Kenda Hussu/M. Lončina
| length17 = 3:24
| extra17 = ''Skupaj''
| title18 = Skupaj
| writer18 = E. Hrovatin/N. Depangher/E. Hrovatin, M. Lončina
| length18 = 3:09
| extra18 = ''Skupaj''
| title19 = Alibi
| writer19 = E. Hrovatin/D. Mislej/E. Hrovatin, [[Janez Križaj (glasbeni producent)|J. Križaj]]
| length19 = 4:37
| extra19 = ''Solinar''
}}

==Zasedba==
*[[Nelfi Depangher]] – bobni, vokal
*[[Piero Pocceco|Piero Pocecco]] – bas kitara, vokal
*[[Enzo Hrovatin]] – kitara, vokal
*[[Ferdinand Maraž]] – klaviature
*[[Slavko Ivančić]]  – vokal
*[[Karlo Jaksetić]] –  klaviature

==Sklici==
{{sklici}}

{{italic title}}
{{album-stub}}

[[Kategorija:Albumi leta 2014]]
[[Kategorija:Albumi skupine Faraoni]]
[[Kategorija:Kompilacijski albumi]]
[[Kategorija:Albumi založbe Nika Records]]</text>
      <sha1>gkpvimhlqvl4ni5ks32k502ip6a4wly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>6672869</id>
      <parentid>6669306</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:37:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>6672869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="180613" sha1="d8g06y7r5ee3eqjgwle95otq35qe8ef" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;/&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;/&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All – Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away − R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè – Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti – Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry – Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY – you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|-
| 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''&lt;br&gt;YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''&lt;br&gt;Aitch, Ed Sheeran – My G&lt;br&gt;Lauv – Stranger
|-
| 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem&lt;br&gt;'''Joker Out – Katrina'''&lt;br&gt;Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes&lt;br&gt;Dove Cameron – Breakfast&lt;br&gt;'''Elton John &amp; Britney Spears – Hold Me Closer'''
|-
| 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen&lt;br&gt;SBO ft. Anja Rupel – Salem&lt;br&gt;'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''&lt;br&gt;Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween&lt;br&gt;Youngblud – Tissues
|-
| 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Nočna zver'''&lt;br&gt;Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''&lt;br&gt;Suede – She Still Leads Me
|-
| 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo&lt;br&gt;'''Đoko – Blok 22'''&lt;br&gt;Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down&lt;br&gt;'''Miksu / Macloud &amp; makko – Nachts wach'''&lt;br&gt;Rina Sawayama – Hold the Girl
|-
| 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Vse bo še dobro&lt;br&gt;freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy&lt;br&gt;Joy Oladokun – Purple Haze&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Eddie'''
|-
| 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno&lt;br&gt;'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''&lt;br&gt;Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''&lt;br&gt;The Smashing Pumpkins – Beguiled&lt;br&gt;The 1975 – I'm in Love with You
|-
| 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''&lt;br&gt;Kingreen – Spet&lt;br&gt;Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Body Paint'''&lt;br&gt;Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me
|-
| 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši&lt;br&gt;Samantha Maya − Yin &amp; Yang&lt;br&gt;'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging&lt;br&gt;Fedez ft. Salmo − Viola&lt;br&gt;'''Queen − Face It Alone'''
|-
| 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj&lt;br&gt;'''Drill − Po dežju'''&lt;br&gt;Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Nightshift'''&lt;br&gt;Annalisa − Bellissima
|-
| 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz&lt;br&gt;Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up&lt;br&gt;Kendrick Lamar ft. Blxst &amp; Amanda Reifer – Die Hard&lt;br&gt;'''Adele – I Drink Wine'''
|-
| 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project&lt;br&gt;Neisha – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant&lt;br&gt;Pink – Never Gonna Not Dance Again&lt;br&gt;'''Gorillaz – Baby Queen'''
|-
| 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''&lt;br&gt;Evol Ai – Rutina&lt;br&gt;Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit&lt;br&gt;'''Wet Leg – Chaise Longue'''&lt;br&gt;Phoenix – After Midnight
|-
| 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!&lt;br&gt;MEF &amp; Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi&lt;br&gt;'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat &amp; Bootsy − After Last Night&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Kaiser Chiefs − How 2 Dance
|-
| 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Nisva za skupi&lt;br&gt;'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – So Much Wine&lt;br&gt;Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile
|-
| 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši&lt;br&gt;'''Hauptman − Če bi vedel'''&lt;br&gt;Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless&lt;br&gt;Jovanotti − Se lo senti lo sai&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time'''
|-
| 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče&lt;br&gt;'''Jure Lesar − Center'''&lt;br&gt;freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me&lt;br&gt;Elodie − Ok. Respira&lt;br&gt;'''Dove Cameron − Girl Like Me'''
|-
| 51. || 23. 12. || Before Time – Omni&lt;br&gt;Fed Horses – Dež je za novo leto&lt;br&gt;'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''&lt;br&gt;Måneskin – La fine&lt;br&gt;The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength)
|-
| 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''&lt;br&gt;Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Anti-Hero&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes
|}

===2023===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 06. 01. || Joker Out – Novi val&lt;br&gt;'''Funk Fact – Takes Time'''&lt;br&gt;Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean&lt;br&gt;'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''&lt;br&gt;The 1975 – About You
|-
| 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''&lt;br&gt;Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter&lt;br&gt;'''U2 – Pride (In the Name of Love) &lt;small&gt;[Songs of Surrender]&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Sugababes – Today
|-
| 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka&lt;br&gt;Zmelkoow – Sonja se sanka&lt;br&gt;'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Lavender Haze&lt;br&gt;Elle King – Tulsa
|-
| 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''&lt;br&gt;Veronika Nikolovska – Easy&lt;br&gt;KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''&lt;br&gt;Sans Soucis – All Over This Party&lt;br&gt;Ed Sheeran – F64
|-
| 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''&lt;br&gt;Tokac &amp; Emanuela – Ne odhajaj&lt;br&gt;The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running&lt;br&gt;'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''&lt;br&gt;Black Honey – Heavy
|-
| 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Care sam&lt;br&gt;Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Weightless&lt;br&gt;Rosalía – LLYLM
|-
| 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja&lt;br&gt;Mate Bro – Lo fi jutro&lt;br&gt;'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Due vite&lt;br&gt;Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin'
|-
| 24. 02. || Vazz – Hrbtenica&lt;br&gt;'''KOKOSY – Lukatova mami'''&lt;br&gt;Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''&lt;br&gt;Lazza – Cenere&lt;br&gt;Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix)
|-
| 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno&lt;br&gt;'''2B – Do 5. dimenzije'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd &amp; Ariana Grande – Die for You (Remix)&lt;br&gt;'''Linkin Park – Lost'''&lt;br&gt;Alfa – Le cose in comune
|-
| 10. 03. || Fed Horses – MLAD&lt;br&gt;'''Nipke – Tvoja revolucija'''&lt;br&gt;Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes&lt;br&gt;Niall Horan – Heaven
|-
| 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''&lt;br&gt;Mi2 – Le zaspi&lt;br&gt;Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''&lt;br&gt;The National – New Order T-Shirt&lt;br&gt;CHVRCHES – Over
|-
| 24. 03. || Anja Pavlin &amp; Robert Likar − Meni&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''&lt;br&gt;Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl&lt;br&gt;Miley Cyrus − River&lt;br&gt;'''Larkin Poe − Bad Spell'''
|-
| 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''&lt;br&gt;The Margins − Krasni nori svet&lt;br&gt;Dare Kaurič &amp; Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''&lt;br&gt;Peter Fox − Vergessen wie&lt;br&gt;Christine and the Queens − To Be Honest
|-
| 07. 04. || '''&lt;small&gt;Thomas March &amp; Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč&lt;br&gt;Domen Don Holc – Lucy &amp; Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye&lt;br&gt;'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''&lt;br&gt;Paolo Nutini – Shine a Light
|-
| 14. 04. || Hauptman − Lejla&lt;br&gt;Andraž Hribar − Daleč stran&lt;br&gt;'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''&lt;br&gt;Drake − Search &amp; Rescue
|-
| 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''&lt;br&gt;freekind. − Bright Light&lt;br&gt;Tschimy − Perje || Daisy Jones &amp; The Six − Let Me Down Easy&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''&lt;br&gt;ROSALÍA &amp; Rauw Alejandro − BESO
|-
| 28. 04. || '''larao − no rules'''&lt;br&gt;Mate Bro − Preblizu pleševa&lt;br&gt;Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC&lt;br&gt;Post Malone − Chemical&lt;br&gt;'''Tash Sultana − James Dean'''
|-
| 05. 05. || Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Pavlov − V ustih bleda&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott&lt;br&gt;'''Foo Fighters − Rescued'''&lt;br&gt;Ed Sheeran − Boat
|-
| 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''&lt;br&gt;Leila Aleksandra – Rajske ptice&lt;br&gt;Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite&lt;br&gt;Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to&lt;br&gt;'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You'''
|-
| 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me&lt;br&gt;Tretji kanu – Naj me odnesejo&lt;br&gt;'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Little Things&lt;br&gt;Chet Faker – Something Like This
|-
| 26. 05. || Ezra – Lik!&lt;br&gt;Dora Tomori – Mosquito Bite&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''&lt;br&gt;Depeche Mode – Wagging Tongue
|-
| 02. 06. || EET − Moja igra&lt;br&gt;'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''&lt;br&gt;Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca&lt;br&gt;'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''&lt;br&gt;Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies
|-
| 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''&lt;br&gt;Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije&lt;br&gt;Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma&lt;br&gt;'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''&lt;br&gt;Dua Lipa − Dance the Night
|-
| 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe&lt;br&gt;I.C.E. – A še verjamemo&lt;br&gt;'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion&lt;br&gt;Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine&lt;br&gt;'''Sam Smith, Madonna – VULGAR'''
|-
| 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''&lt;br&gt;Plateau − Najdem te še kdaj&lt;br&gt;Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet − Farewell for Now&lt;br&gt;Bastille ft. Ella Eyre − No Angels
|-
| 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)&lt;br&gt;freekind. – Found Love&lt;br&gt;'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight&lt;br&gt;Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Show Me How'''
|-
| 07. 07. || '''Stalker − Volare'''&lt;br&gt;Andraž Hribar − Prvi ples&lt;br&gt;RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire&lt;br&gt;Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness'''
|-
| 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''&lt;br&gt;Koala Voice – The Bigger the City&lt;br&gt;Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do&lt;br&gt;'''Gabriels – Glory'''&lt;br&gt;Luke Combs – Fast Car
|-
| 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou&lt;br&gt;MRFY − Najlepše bitje&lt;br&gt;'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''&lt;br&gt;Crystal Fighters − Manifest&lt;br&gt;Post Malone − Overdrive
|-
| 28. 07. || Bad Lori – happysad&lt;br&gt;'''Ember – Cukr'''&lt;br&gt;Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''&lt;br&gt;Elle Coves – Summer&lt;br&gt;Jacob Collier – WELLLL
|-
| 04. 08. || UM − Pot&lt;br&gt;GossipRadio − Won't Be Fine&lt;br&gt;'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight&lt;br&gt;'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''&lt;br&gt;Blur − Barbaric
|-
| 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''&lt;br&gt;ZHA – Midva&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – The Falling Sky&lt;br&gt;Jorja Smith – GO GO GO
|-
| 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''&lt;br&gt;Blu.sine – Spet&lt;br&gt;EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''&lt;br&gt;Post Malone – Mourning&lt;br&gt;The Linda Lindas – Resolution/Revolution
|-
| 25. 08. || Đoko – Puli&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''&lt;br&gt;Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Baterije&lt;br&gt;Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done
|-
| 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''&lt;br&gt;Torul – We Don't Care&lt;br&gt;Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town&lt;br&gt;'''The Kolors – Italodisco'''&lt;br&gt;Guns N' Roses – Perhaps
|-
| 08. 09. || No Offence! − Male zmage&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''&lt;br&gt;Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young&lt;br&gt;'''The Rolling Stones − Angry'''&lt;br&gt;Holly Humberstone − Antichrist
|-
| 15. 09. || RANR − Dolgo ne&lt;br&gt;'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''&lt;br&gt;Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up&lt;br&gt;'''Duran Duran − Danse Macabre'''&lt;br&gt;Kylie Minogue − Tension
|-
| 22. 09. || N3 − Sédè&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky − Anima&lt;br&gt;'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''&lt;br&gt;boygenius − $20&lt;br&gt;The Struts − Rockstar
|-
| 29. 09. || Siddharta – Prepovedana&lt;br&gt;'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''&lt;br&gt;Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''&lt;br&gt;Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo&lt;br&gt;Róisín Murphy – CooCool
|-
| 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)&lt;br&gt;'''LPS – Insomnia'''&lt;br&gt;Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''&lt;br&gt;Troye Sivan – Got Me Started&lt;br&gt;Bruce Springsteen &amp; Patti Scialfa – Addicted to Romance
|-
| 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''&lt;br&gt;Joker Out – Sunny Side of London&lt;br&gt;zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Rick Astley – Never Gonna Stop
|-
| 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''&lt;br&gt;King Foo – Once &amp; Forever&lt;br&gt;GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Alergija&lt;br&gt;Black Pumas – More Than a Love Song
|-
| 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat&lt;br&gt;Koala Voice – Late for the Party&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – get him back!&lt;br&gt;'''The Libertines – Run Run Run'''
|-
| 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Tenis&lt;br&gt;Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer&lt;br&gt;'''Taylor Swift – &quot;Slut!&quot; (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lenny Kravitz – TK421
|-
| 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''&lt;br&gt;Leonart – Imam vse&lt;br&gt;Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go&lt;br&gt;'''The Beatles – Now and Then'''&lt;br&gt;Q – Changes
|-
| 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''&lt;br&gt;Bilbi – Dolge luči&lt;br&gt;Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Houdini&lt;br&gt;Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember
|-
| 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda&lt;br&gt;Liamere – Settle Down&lt;br&gt;'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''&lt;br&gt;Måneskin – VALENTINE'''&lt;br&gt;MGMT – Mother Nature
|-
| 01. 12. || Lumberjack − Bela laž&lt;br&gt;'''Romachild − Matador'''&lt;br&gt;Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again&lt;br&gt;'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''&lt;br&gt;Paloma Faith − Bad Woman
|-
| 08. 12. || MAYA – Vse kar maš&lt;br&gt;'''Fed Horses – 0.. s teboj'''&lt;br&gt;I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me&lt;br&gt;Fizz – Close One&lt;br&gt;'''Frank Carter &amp; The Rattlesnakes – Brambles'''
|-
| 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola&lt;br&gt;Masaž – Kardio&lt;br&gt;'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''&lt;br&gt;Sidecars – Hasta que cierro los ojos&lt;br&gt;Charli XCX &amp; Sam Smith – In the City
|-
| 22. 12. || Mate Bro – Tista&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Somewhere&lt;br&gt;'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day&lt;br&gt;'''Noah Kahan – Stick Season'''&lt;br&gt;Jimmy Fallon &amp; Meghan Trainor – Wrap Me Up
|-
| 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''&lt;br&gt;Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''&lt;br&gt;Marco Mengoni − Due vite&lt;br&gt;The National ft. Taylor Swift − The Alcott
|}

===2024===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 05. 01. || EET – Med odmevi&lt;br&gt;Siddharta – 1Minuta&lt;br&gt;'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse&lt;br&gt;'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;CCOSMO – Tauchen
|-
| 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Belo sonce&lt;br&gt;MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather&lt;br&gt;'''The Killers – Spirit'''&lt;br&gt;Ilsey – No California
|-
| 19. 01. || ZHA – Sam zdej&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ideje boga'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''&lt;br&gt;Liam Gallagher &amp; John Squire – Just Another Rainbow&lt;br&gt;Troye Sivan – One of Your Girls
|-
| 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano&lt;br&gt;Generator – Sentish&lt;br&gt;'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution&lt;br&gt;'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''&lt;br&gt;Ariana Grande – yes, and?
|-
| 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je&lt;br&gt;freekind. – Made It&lt;br&gt;'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''&lt;br&gt;IDLES – Gift Horse&lt;br&gt;Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel
|-
| 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''&lt;br&gt;Masharik – Otroci cvetja&lt;br&gt;Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish&lt;br&gt;'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What?
|-
| 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''&lt;br&gt;Eightbomb – Gone in 60 seconds&lt;br&gt;Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te&lt;br&gt;The Last Dinner Party – The Feminine Urge&lt;br&gt;'''Mahmood – Tuta Gold'''
|-
| 23. 02. || '''Plateau – Reka'''&lt;br&gt;Samo Sam – Super fant&lt;br&gt;Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Training Season'''&lt;br&gt;Beyoncé – Texas Hold 'Em
|-
| 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''&lt;br&gt;Joker Out – Everybody's Waiting&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang&lt;br&gt;Kaiser Chiefs – Beautiful Girl&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dark Matter'''
|-
| 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''&lt;br&gt;Vazz – Ljubljana podtalno&lt;br&gt;Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning&lt;br&gt;SZA – Saturn&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – Overcompensate'''
|-
| 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki&lt;br&gt;Kikcs – Okostnjaki&lt;br&gt;'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control&lt;br&gt;'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Wild God'''&lt;br&gt;Ye, Ty Dolla $ign – Carnival
|-
| 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi&lt;br&gt;Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels&lt;br&gt;'''Mew – Posatenebre'''&lt;br&gt;Zayn – What I Am
|-
| 29. 03. || Koala Voice – Vest&lt;br&gt;Romachild – Vzem si ga&lt;br&gt;'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''&lt;br&gt;Hozier – Too Sweet&lt;br&gt;Lizzy McAlpine – I Guess
|-
| 05. 04. || EMBER – Katarza&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Včasih'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce &amp; Miley Cyrus – II Most Wanted'''&lt;br&gt;Geolier &amp; Ultimo – L'ultima poesia&lt;br&gt;Moby &amp; Lady Blackbird – Dark Days
|-
| 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce&lt;br&gt;Žile – Rečem kar mislm&lt;br&gt;'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven&lt;br&gt;Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That&lt;br&gt;'''Benson Boone – Cry'''
|-
| 19. 04. || Vesna – Čisto počasi&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Vlak'''&lt;br&gt;Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Illusion'''&lt;br&gt;The Black Keys – On the Game
|-
| 26. 04. || Plateau – Mali princ&lt;br&gt;KiNG FOO – Something to Remember&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone&lt;br&gt;'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''&lt;br&gt;Teddy Swims – The Door
|-
| 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Labirint&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay&lt;br&gt;bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Wreckage'''
|-
| 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Spušča se sonce&lt;br&gt;Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner&lt;br&gt;'''Dua Lipa – These Walls'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Espresso
|-
| 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?&lt;br&gt;Masharik – Skupaj&lt;br&gt;'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''&lt;br&gt;Carbonne – Imagine&lt;br&gt;Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help
|-
| 24. 05. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''&lt;br&gt;Kokosy – Srce&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''&lt;br&gt;La Rappresentante di Lista – Paradiso&lt;br&gt;Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk
|-
| 31. 05. || Masayah – Cigaret&lt;br&gt;'''Cona40 – SmPlanet'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving&lt;br&gt;'''The Kolors – Karma'''&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In?
|-
| 07. 06. || Buržuazija – Hint&lt;br&gt;Boštjan Dermol – Sonce&lt;br&gt;'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''&lt;br&gt;Foster the People – Lost in Space
|-
| 14. 06. || Ichisan – Vertigo&lt;br&gt;Gušti – Nehati ne nehati&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''&lt;br&gt;Meduza, OneRepublic, Leony – Fire&lt;br&gt;Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie
|-
| 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''&lt;br&gt;Gramatik ft. Eric Krasno &amp; Nigel Hall – Queen&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer&lt;br&gt;'''The Offspring – Make It All Right'''&lt;br&gt;Tananai, Annalisa – Storie brevi
|-
| 28. 06. || Vazz – 24&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''&lt;br&gt;2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''&lt;br&gt;Fontaines D.C. – Favourite
|-
| 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'&lt;br&gt;Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream&lt;br&gt;'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''&lt;br&gt;Travis – Bus
|-
| 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''&lt;br&gt;Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je&lt;br&gt;Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''&lt;br&gt;Bnkr44 – Estate 80&lt;br&gt;Kasabian – Darkest Lullaby
|-
| 19. 07. || Hauptman – Jutro&lt;br&gt;Tinkara Kovač &amp; Tokac – Love song 2024&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia&lt;br&gt;Baba Yaga – Piroman&lt;br&gt;'''Zach Bryan – 28'''
|-
| 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober&lt;br&gt;'''Maja Keuc – Zmaji'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo &amp; Lana Del Rey – Tough&lt;br&gt;'''Deep Purple – Lazy Sod'''&lt;br&gt;Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me
|-
| 02. 08. || The Margins – Mali planeti&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Release Me&lt;br&gt;'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''&lt;br&gt;James Bay ft. The Lumineers &amp; Noah Kahan – Up All Night
|-
| 09. 08. || Žan Videc – Neznano&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''&lt;br&gt;Anika Horvat &amp; Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''&lt;br&gt;Khalid – Heatstroke&lt;br&gt;Shaboozey – A Bar Song (Tipsy)
|-
| 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''&lt;br&gt;Zgrešeni primeri – Vse bi dal&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling&lt;br&gt;Maggie Rogers – The Kill&lt;br&gt;'''The Killers – Bright Lights'''
|-
| 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?&lt;br&gt;'''Tina Marinšek – Umazane posode'''&lt;br&gt;KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''&lt;br&gt;Snow Patrol – All&lt;br&gt;Chappell Roan – Good Luck, Babe!
|-
| 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''&lt;br&gt;Regen – Hollywood Love&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier&lt;br&gt;'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''&lt;br&gt;Benson Boone – Pretty Slowly
|-
| 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''&lt;br&gt;Bowrain – Hit the Bottom&lt;br&gt;MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''&lt;br&gt;Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now&lt;br&gt;Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes
|-
| 13. 09. || Vazz – Navaden dan&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec&lt;br&gt;'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Taste&lt;br&gt;'''Linkin Park – The Emptiness Machine'''
|-
| 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''&lt;br&gt;Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti&lt;br&gt;Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''&lt;br&gt;Jungle – Let's Go Back&lt;br&gt;Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Song of the Lake
|-
| 27. 09. || Romachild – Dvigni glas&lt;br&gt;'''Masharik – Na dnu morja'''&lt;br&gt;Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''&lt;br&gt;Diodato – Molto amore&lt;br&gt;Leon Bridges – Laredo
|-
| 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''&lt;br&gt;Drevored – Gibam se&lt;br&gt;Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''&lt;br&gt;Larkin Poe – If God Is a Woman&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Audacious
|-
| 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi&lt;br&gt;'''Siddharta – Mir'''&lt;br&gt;Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori&lt;br&gt;'''U2 – Country Mile'''
|-
| 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Utrip&lt;br&gt;'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head&lt;br&gt;Cesare Cremonini – Ora che non ho più te&lt;br&gt;'''Teddy Swims – Bad Dreams'''
|-
| 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika&lt;br&gt;Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé &amp; Bruno Mars – Apt.&lt;br&gt;'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''&lt;br&gt;Bon Iver – S P E Y S I D E
|-
| 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''&lt;br&gt;Blu.sine – Biti sonce&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower&lt;br&gt;Tananai – Ragni&lt;br&gt;'''The Cure – A Fragile Thing'''
|-
| 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10&lt;br&gt;'''Plateau – Žalostno dekle'''&lt;br&gt;2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song&lt;br&gt;Shawn Mendes – Heart of Gold&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – That's So True'''
|-
| 15. 11. || Emkej – Marleybor&lt;br&gt;zalagasper – Med in mleko&lt;br&gt;'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Honey'''&lt;br&gt;Lady Blackbird – Like a Woman
|-
| 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''&lt;br&gt;Joker Out – Stephanie&lt;br&gt;Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;'''Linkin Park – Two Faced'''&lt;br&gt;Inhaler – Your House
|-
| 29. 11. || Delta Riff – Duhovi&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej&lt;br&gt;'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences&lt;br&gt;'''The Amazons – Pitch Black'''&lt;br&gt;LiK – Krevet
|-
| 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''&lt;br&gt;Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)&lt;br&gt;Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''&lt;br&gt;Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie&lt;br&gt;Maggie Rogers – In the Living Room
|-
| 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''&lt;br&gt;Čao Portorož – Slovenec&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl&lt;br&gt;'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – Not Like Us
|-
| 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''&lt;br&gt;Liamere – Prospects&lt;br&gt;King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love&lt;br&gt;Elodie, Tiziano Ferro – Feeling&lt;br&gt;'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come'''
|-
| 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani&lt;br&gt;'''Lara Baruca – Padava'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''&lt;br&gt;RAYE – Oscar Winning Tears&lt;br&gt;James Bay – Hope
|}

===2025===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih&lt;br&gt;Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''&lt;br&gt;Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;ROSÉ &amp; Bruno Mars – APT.
|-
| 10. 01. || Dacho – Bulevar&lt;br&gt;'''Niet &amp; Vijolice – V bližini ljudi'''&lt;br&gt;2Brothers &amp; The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar &amp; SZA – Luther&lt;br&gt;'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Night or Day
|-
| 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več&lt;br&gt;'''Krshkopoljac – Hej, hej'''&lt;br&gt;Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River&lt;br&gt;'''Lola Young – Messy'''&lt;br&gt;SZA – BMF
|-
| 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''&lt;br&gt;Dora Tomori – Far from Apathetic&lt;br&gt;Telegram – Tvoje barve || '''Mumford &amp; Sons – Rushmere'''&lt;br&gt;Chappell Roan – Pink Pony Club&lt;br&gt;Damiano David – Born with a Broken Heart
|-
| 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)&lt;br&gt;Laibach – I Want to Know What Love Is&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers&lt;br&gt;Abraham Alexander &amp; Adrian Quesada – Like a Bird&lt;br&gt;'''The Cure – All I Ever Am'''
|-
| 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz&lt;br&gt;Generator – Jasno je nebo&lt;br&gt;'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect&lt;br&gt;'''Jovanotti – Fuorionda'''&lt;br&gt;Sam Fender – Arm's Length
|-
| 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Touché&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts&lt;br&gt;'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''&lt;br&gt;Inhaler – A Question of You
|-
| 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''&lt;br&gt;3:rma ft. Merrick Winter – Serenades&lt;br&gt;Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''&lt;br&gt;The Black Keys – The Night Before&lt;br&gt;Lisa ft. Doja Cat &amp; Raye – Born Again
|-
| 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''&lt;br&gt;July Jones – New Religion&lt;br&gt;Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''&lt;br&gt;Zartmann – Tau mich auf&lt;br&gt;Marracash – Gli sbandati hanno perso
|-
| 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja&lt;br&gt;Borna Turner – Same besede&lt;br&gt;'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón &amp; Zoe Saldaña – El Mal&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Olly – Balorda nostalgia
|-
| 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''&lt;br&gt;Emkej ft. Oto Pestner – Hladn&lt;br&gt;Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety&lt;br&gt;'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''&lt;br&gt;Lizzo – Love in Real Life
|-
| 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''&lt;br&gt;Ranr – I Swear&lt;br&gt;Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie &amp; Dua Lipa – Handlebars'''&lt;br&gt;Bishop Briggs – Woman Is King&lt;br&gt;Haim – Relationships
|-
| 28. 03. || Tabu – O teh stvareh&lt;br&gt;'''Cona40 – Ona'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;Coma_Cose – Posti vuoti&lt;br&gt;'''Bryan Adams – Make Up Your Mind'''
|-
| 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno&lt;br&gt;'''Masharik – Tujec'''&lt;br&gt;Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Caroline'''&lt;br&gt;Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me
|-
| 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu&lt;br&gt;'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''&lt;br&gt;Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''&lt;br&gt;Sam Fender – Something Heavy&lt;br&gt;Elton John &amp; Brandi Carlile – Little Richard's Bible
|-
| 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''&lt;br&gt;Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen&lt;br&gt;Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam&lt;br&gt;The Marías – Back to Me&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Rain in the River'''
|-
| 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani&lt;br&gt;Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On&lt;br&gt;'''Green Day – Smash It Like Belushi'''&lt;br&gt;Bon Iver – There's a Rhythmn
|-
| 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''&lt;br&gt;Stalker – Sonce&lt;br&gt;Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island&lt;br&gt;'''Lorde – What Was That'''&lt;br&gt;Garbage – There's No Future in Optimism
|-
| 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''&lt;br&gt;Ranr – Sončne oči&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote&lt;br&gt;Myles Smith – My First Heartbreak
|-
| 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''&lt;br&gt;Before Time – Zate&lt;br&gt;Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake&lt;br&gt;'''Skunk Anansie – Animal'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Old Phone
|-
| 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz&lt;br&gt;Neisha – Nama besede so čist odveč&lt;br&gt;'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''&lt;br&gt;Laufey – Tough Luck&lt;br&gt;Cmat – Running/Planning
|-
| 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala&lt;br&gt;Superhuman Goats – Jadram&lt;br&gt;'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''&lt;br&gt;Nina Chuba – Unsicher&lt;br&gt;Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket
|-
| 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''&lt;br&gt;Peter Lovšin – Marš za mir&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover&lt;br&gt;'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''&lt;br&gt;Lorde – Man of the Year
|-
| 13. 06. || '''Generator – Kej si'''&lt;br&gt;Christine – SSA&lt;br&gt;&lt;small&gt;YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)&lt;/small&gt;|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''&lt;br&gt;Levante – Maimai&lt;br&gt;Teddy Swims – God Went Crazy
|-
| 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Oprosti'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – Sapphire'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|-
| 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''&lt;br&gt;Klemen – Is Anybody Out There?&lt;br&gt;Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''&lt;br&gt;Lykke Li – Into My Arms&lt;br&gt;Leon Bridges – Hold On
|-
| 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš &amp; Laren Polič Zdravič – Mozaik&lt;br&gt;Drill – Gladiator&lt;br&gt;'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In&lt;br&gt;Blanco – Maledetta rabbia&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – A Little Love'''
|-
| 11. 07. || Tinkara Kovač &amp; Uroš Cingesar – Ni ga več časa&lt;br&gt;Zha – Če bila bi ti&lt;br&gt;'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me&lt;br&gt;Frah Quintale – Lampo&lt;br&gt;'''Benson Boone – Mr. Electric Blue'''
|-
| 18. 07. || '''Kokosy – Js &amp; Irena'''&lt;br&gt;The Margins – Preludij&lt;br&gt;Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling&lt;br&gt;'''Jovanotti – Occhi a cuore'''&lt;br&gt;Twenty One Pilots – The Contract
|-
| 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''&lt;br&gt;Hauptman ft. Alja – Close my eyes&lt;br&gt;Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts&lt;br&gt;'''Lorde – Shapeshifter'''&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Survive
|-
| 01. 08. || Regen – Jaz in ti&lt;br&gt;'''Jon Vitezič – Padava'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''&lt;br&gt;Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be&lt;br&gt;sombr – Undressed
|-
| 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''&lt;br&gt;Masayah – Comme ci comme ça&lt;br&gt;Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''&lt;br&gt;Renee Rapp – Mad&lt;br&gt;Hayley Williams – Glum
|-
| 15. 08. || '''LPS – Perry'''&lt;br&gt;Šesti – Zmeden&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Spies'''&lt;br&gt;Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue
|-
| 22. 08. || Siddharta – Na nebu&lt;br&gt;Here and Everywhere – Seeker of the Source&lt;br&gt;'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be&lt;br&gt;Dani Fernández – Me has invitado a bailar&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – A Little More'''
|-
| 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''&lt;br&gt;Martina et al. – Impostor&lt;br&gt;Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''&lt;br&gt;Cmat – Euro-Country&lt;br&gt;Royel Otis – Say Something
|-
| 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Kamen, trn in brin&lt;br&gt;Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''&lt;br&gt;Deftones – Infinite Source
|-
| 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''&lt;br&gt;Mi2 – Padajo&lt;br&gt;HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''&lt;br&gt;Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco&lt;br&gt;Balu Brigada – Politix
|-
| 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral&lt;br&gt;No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''&lt;br&gt;Tame Impala – Loser&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Tears
|-
| 26. 09. || Moikka – Na robu misli&lt;br&gt;Peter Lovšin – Ni mi dost&lt;br&gt;'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls&lt;br&gt;'''Olly, Juli – Questa domenica'''&lt;br&gt;Cardi B ft. Kehlani – Safe
|-
| 03. 10. || Zha – Sonce sije&lt;br&gt;'''Đoko – Vse ok'''&lt;br&gt;Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''&lt;br&gt;Lola Tuduri – Personaje secundario
|-
| 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata&lt;br&gt;'''Mrfy – Venera'''&lt;br&gt;Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia&lt;br&gt;'''Flavio – Ando despistado'''&lt;br&gt;Olivia Dean – Man I Need
|-
| 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''&lt;br&gt;Giorgia – Golpe&lt;br&gt;David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone
|-
| 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?&lt;br&gt;Veronika Strnad – Maske&lt;br&gt;'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender &amp; Elton John – Talk to You'''&lt;br&gt;Chrissie Hynde &amp; K.D. Lang – Me &amp; Mrs Jones&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Almost
|-
| 31. 10. || Pia Nina – Okamenim&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Vse imam'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''&lt;br&gt;Bon Iver, Haim – Tie You Down&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons, Hozier – Rubber Band Man
|-
| 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''&lt;br&gt;Pavel Panon – Pleše v sanjah&lt;br&gt;Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked&lt;br&gt;Bresh – Dai che fai&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Asking for a Friend'''
|-
| 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Sempre Sergio&lt;br&gt;Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''&lt;br&gt;Zoë Më – Clair de Lune&lt;br&gt;Lily Allen – Sleepwalking
|-
| 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''&lt;br&gt;Hauptman – Tree on the Hill&lt;br&gt;Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Showbiz&lt;br&gt;Gorillaz ft. Idles – The God of Lying
|-
| 28. 11. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''&lt;br&gt;Šesti – Dlan&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love&lt;br&gt;Robyn – Dopamine&lt;br&gt;'''Raye – Where Is My Husband'''
|-
| 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''&lt;br&gt;Niowt – Pentimento&lt;br&gt;Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire&lt;br&gt;'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''&lt;br&gt;Jazzu – Baltos pelėdos
|-
| 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora&lt;br&gt;Emkej – Tečn&lt;br&gt;'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage&lt;br&gt;Rosalía – La Perla&lt;br&gt;'''Guns N' Roses – Nothin''''
|-
| 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''&lt;br&gt;Dan D – Kje si ti?&lt;br&gt;Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party&lt;br&gt;Tommaso Paradiso – Forse&lt;br&gt;'''Bryan Adams &amp; Friends – California Christmas'''
|-
| 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|}

===2026===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''&lt;br&gt;Taddei – Tisti moment&lt;br&gt;Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite&lt;br&gt;'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Such a Funny Way
|-
| 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež&lt;br&gt;'''Before Time – Mali problemi'''&lt;br&gt;Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim &amp; The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Friends – So solo che la vita&lt;br&gt;Three Days Grace – Kill Me Fast
|-
| 16. 01. || '''EMBER – London'''&lt;br&gt;Dora Tomori – None of It&lt;br&gt;Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''&lt;br&gt;Wet Leg – pokemon&lt;br&gt;Robyn – Talk to Me
|-
| 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko&lt;br&gt;'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''&lt;br&gt;Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''&lt;br&gt;Lia Kali &amp; Kany Garcia – Huir&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – The Banjo Song
|-
| 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''&lt;br&gt;Kokosy – Meteorit&lt;br&gt;Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''&lt;br&gt;Arlo Parks – 2Sided&lt;br&gt;Stephen Sanchez – Sweet Love
|-
| 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''&lt;br&gt;Generator – Ni&lt;br&gt;Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''&lt;br&gt;Bad Bunny – DtMF&lt;br&gt;Noah Kahan – The Great Divide
|-
| 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''&lt;br&gt;Sanpark – Vem, da mam prav&lt;br&gt;Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling&lt;br&gt;'''Laura Pausini &amp; Achille Lauro – 16 Marzo'''&lt;br&gt;Gorillaz &lt;small&gt;ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar&lt;/small&gt; – Orange County
|-
| 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Iz ust do ust&lt;br&gt;Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''&lt;br&gt;REMI – Kradljivci&lt;br&gt;sombr – Homewrecker
|-
| 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm&lt;br&gt;No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''&lt;br&gt;Charlie XCX - Always Everywhere&lt;br&gt;Geolier &amp; Pino Daniele – Tutto è possibile
|-
| 06. 03. || Koala Voice – Admiral&lt;br&gt;Zoran Predin Bend – Obe roki na volan&lt;br&gt;'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''&lt;br&gt;Ditonellapiaga – Che fastidio!&lt;br&gt;Bruno Mars – Risk It All
|-
| 13. 03. || MRFY – Usi tako&lt;br&gt;'''Before Time – Vse kar smo'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls&lt;br&gt;RAYE – Nightingale Lane.&lt;br&gt;'''Robbie Williams – All My Life'''
|-
| 20. 03. || Zina – Večna uganka&lt;br&gt;Recycleman – Desno levo&lt;br&gt;'''Kavč &amp; Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell&lt;br&gt;'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''&lt;br&gt;Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You
|-
| 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?&lt;br&gt;Gušti – Saudade (Moje in tvoje)&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe &amp; Andrew Watt – I Played the Fool&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''&lt;br&gt;Jack Harlow – Trade Places
|-
| 03. 04. || Martina et al. – Tebi&lt;br&gt;EET – Prazen&lt;br&gt;'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Elizabeth Taylor
|-
| 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''&lt;br&gt;Masayah – Design&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You&lt;br&gt;Raye – I Know You're Hurting&lt;br&gt;'''U2 – In a Life'''
|-
| 17. 04. || Neisha – Najdi me&lt;br&gt;'''Ðoko – Zauvijek'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''&lt;br&gt;Tiziano Ferro, Georgia – Superstar&lt;br&gt;Teddy Swims – Mr. Know It All
|-
| 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; H2O Collective – Zvezda&lt;br&gt;Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''&lt;br&gt;The Kolors – Rolling Stones&lt;br&gt;Ella Langley – Choosin' Texas
|-
| 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack &amp; Tom Waits – Boots on the Ground'''&lt;br&gt;Madonna – I Feel So Free&lt;br&gt;Prince – With This Tear
|-
| 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim&lt;br&gt;larao – Trouble&lt;br&gt;Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome&lt;br&gt;Bella Kay – Promise?&lt;br&gt;Foo Fighters – Window
|}

===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|24 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan
|-
| rowspan=3 style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra, Visoko
|-
| [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir
|-
| [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }}
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>d8g06y7r5ee3eqjgwle95otq35qe8ef</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Autogram (album)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420552</id>
    <revision>
      <id>6672609</id>
      <parentid>6627234</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:48:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32314" sha1="glk7970i0499zftxaed2iflywpqgdwy" xml:space="preserve">{{Infobox Album &lt;!-- See Wikipedia:WikiProject_Albums --&gt;
|Name        = Autogram
|Type        = Studio
|Longtype    =
|Artist      = [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović Ceca]]
|Cover       = album autogram naslovnica.jpg
|Released    = 25. junij 2016
|Recorded    = maj-junij 2016
|Genre       = Pop, Folk
|Length      = {{Trajanje|m=38|s=31}}
|Label       = CecaMusic
|Producer    = Damir Handanović
|Reviews     =
|Last album  = [[Ne zanosim se ja (singel)|Ne zanosim se ja]] &lt;br&gt;(2014)
|This album  = Autogram &lt;br&gt;(2016)
|Next album  = [[Lažov notorni (singel)|Lažov notorni]] &lt;br&gt;(2017)
}}
{{Ocene albuma
|rev1 = ''MNSWeebly''
|rev1score = {{Rating|7.5|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mnsblog.weebly.com/blog/recenzija-ceca-autogram |title=MNSBlog.com |accessdate=21. september 2022}}&lt;/ref&gt;
|rev2 = ''Tegla''
|rev2score = {{Rating|8|10}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tegla.rs/nesto-kao-recenzija-ceca-autogram/ |title=Tegla.rs |accessdate=21. september 2022 |archive-date=2017-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170501015613/http://www.tegla.rs/nesto-kao-recenzija-ceca-autogram/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}
'''Autogram''' je šestnajsti studijski album srbske pevke narodno-zabavne glasbe, [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece, ki je bil objavljen 25. junija leta 2016. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:602443-Ceca-snima-album-Nista-bez-Marine/ |title=novosti.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Besedila enajstih pesmi so tudi tokrat govorile predvsem o ljubezni.  &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/stizu-hitovi-ceca-otkriva-detalje-o-novom-albumu/6j32wfd/ |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Album je posnet v produkciji Damirja Handanovića, objavila pa ga je založbena hiša ''CecaMusic''.

Album je izšel v treh različicah: na dveh različnih [[CD]]-jih, in sicer v standardnem pakiranju in v kartonasti obliki, ki vsebuje tudi mini poster ter v digitalni različici. 

Prva koncertna promocija albuma se je zgodila na četrti evropski turneji [[Autogram (turneja)|Autogram]], ki se je začela 7. julija leta 2016.

== Delo v studiu ==

Ceca je skupaj s sodelavci začela ustvarjati material za album '''Autogram''' januarja leta 2016 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-pocele-pripreme-za-novi-cecin-album-video/ |title=Svet.rs |accessdate=20. junij 2016 |archive-date=2016-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818020304/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-saznaje-pocele-pripreme-za-novi-cecin-album-video |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, studijsko snemanje pa se je začelo aprila istega leta. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/direktno-iz-studija-ceca-pocela-da-snima-novi-album/sqdzgbw/ |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Pevka je takrat za srbske medije razkrila, da je tudi na tem albumu sodelovala z Marino Tucaković in skladateljem Damirjem Handanovićem. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/folk-zvezda-snima-album-ceca-najteze-je-promeniti-se/fe1twj5/ |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Maja 2016 je bilo razkrito, da se bo na albumu znašla tudi skupna pesem s frontmanom glasbene zasedbe ''Tropico'', Aleksandrom Cvetkovićem. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/domaci/hit-u-najavi-tropico-band-snima-duet-sa-cecom-video// |title=Pink.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Ceca je 23. maja razkrila, da je njena hčerka Anastasija Ražnatović na albumu pela spremljevalne vokale. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html%3A606935-Anastasija-pevala-pratece-vokale-Ceci/ |title=Novosti.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt;

Na albumu se med sodelavci, prvič po letu 1995, ni pojavil skladatelj Aleksandar Milić. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; 

Dela na albumu so se zaključila 11. junija. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/i-zvanicno-ceca-zavrsila-snimanje-novog-albuma/ |title=Svet.rs |accessdate=20. junij 2016 |archive-date=2016-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818033257/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/i-zvanicno-ceca-zavrsila-snimanje-novog-albuma |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Seznam skladb ==

{{Track listing
| title1          = Autogram
| note1           = 
| lyrics1         = Marina Tucaković, Milan Radulović
| music1          = Damir Handanović
| length1         = 3:12
| title2          = Dobrotvorne svrhe
| note2           = 
| lyrics2         = Marina Tucaković
| music2          = Bojan Vasić
| length2         = 3:30
| title3          = Didule
| note3           = 
| lyrics3         = Marina Tucaković
| music3          = Damir Handanović
| length3         = 3:21
| title4          = Trepni
| note4           = 
| lyrics4         = Marina Tucaković
| music4          = Bojan Vasić
| length4         = 4:05
| title5          = Metar odavde (duet Aleksandar Tropico)
| note5           = 
| lyrics5         = Marina Tucaković, Aleksandar Tomić
| music5          = Bojan Vasić
| length5         = 3:31
| title6          = Anđeo drugog reda
| note6           = 
| lyrics6         = Marina Tucaković, Ljiljana Jorgovanović
| music6          = Damir Handanović
| length6         = 3:09
| title7          = Luda za sebe
| note7           = 
| lyrics7         = Marina Tucaković
| music7          = Kiki Lesendrić
| length7         = 3:01
| title8          = Cigani
| note8           = 
| lyrics8         = Marina Tucaković, Ljiljana Jorgovanović
| music8          = Damir Handanović
| length8         = 3:25
| title9          = Netačan odgovor
| note9           = 
| lyrics9         = Marina Tucaković
| music9          = Damir Handanović
| length9         = 3:25
| title10          = Jadna ti je moja moć
| note10           = 
| lyrics10         = Marina Tucaković
| music10          = Damir Handanović
| length10         = 3:08
| title11          = Nevinost
| note11           = 
| lyrics11         = Biljana Spasić
| music11          = Milan Dimitrijević, Husein Alijević Husa
| length11         = 4:19
| total_length    = {{Trajanje|m=38|s=31}}
}}

== Promocija zgoščenke ==
[[Slika:Cecaplakatturnejaautogram.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Ceca je album promovirala na evropski turneji Autogram.]]

=== Radijska promocija ===
Radijska promocija albuma '''Autogram''' se je zgodila 24. junija leta 2016, en dan pred uradno izdajo albuma.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=hhttp://www.svetplus.com/vesti/59693/premijera-ceca---autogram-poslusajte-prvu-pesmu-sa-novog-albuma-video/ |title=Svetplus.com |accessdate=24. julij 2016}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Datum
! Radio
! Pesem
|-
| 24. 6. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Pink radio &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=hhttp://www.estrada-news.com/sutra-premijera-cecine-pesme-autogram-evo-kada-i-gde// |title=Estrada-news.com |accessdate=24. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram''
|-
| 24. 6. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| S3 Radio &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ceca-official.com/2016/06/sutra-premijerno-poslusajte-pesmu.html/ |title=Ceca-official.com |accessdate=24. julij 2016 |archive-date=2016-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161102061852/http://www.ceca-official.com/2016/06/sutra-premijerno-poslusajte-pesmu.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Cigani''
|-
{{col-end}}

=== Televizijska promocija ===

Televizijska promocija albuma '''Autogram''' se je začela 28. junija leta 2016, z nastopom na beograjski televiziji Pink. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/otkrivamo-ceca-u-finalu-pinkovih-zvezda-peva-nove-pesme// |title=Pink.rs |accessdate=20. junij 2016}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Datum
! Oddaja
! Televizija 
! Pesem
|-
| 28. 6. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Pinkove zvezde &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/iz-minuta-u-minut-pogledajte-premijeru-spota-nove-clanice-zirija-pinkovih-zvezda-fotovideo/ |title=Pink.rs |accessdate=28. junij 2016}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Televizija Pink
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram'', ''Cigani'', ''Trepni''
|-
| 2. 7. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Ami G Show &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P7rJBLniUH4&amp;feature=share/ |title=Youtube.com |accessdate=2. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Televizija Pink
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Nevinost'', ''Jadna ti je moja moć'', ''Dobrotvorne svrhe'', ''Didule''
|-
| 13. 7. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Ekskluziv specijal &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prva.rs/show-biz/vesti/99576/exkluziv-specijal---intervju-sa-cecom-nisam-se-zavetovala-na-celibat.html/ |title=Prva.rs |accessdate=12. julij 2016 |archive-date=2016-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161018094140/http://www.prva.rs/show-biz/vesti/99576/exkluziv-specijal---intervju-sa-cecom-nisam-se-zavetovala-na-celibat.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Prva TV
|rowspan=&quot;1&quot;| Intervju, predstavitev albuma
|-
| 31. 12. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Novogodišnji program &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/kurir-tv-nisu-ni-trepnuli-ovako-to-izgleda-kad-se-ceca-skroz-opusti-clanak-2521397/ |title=Kurir.rs |accessdate=2. november 2016}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Palma TV
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram'', ''Dobrotvorne svrhe'', ''Trepni''
|-
| 31. 12. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Magazin in &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-8Okf6qSoyU/ |title=Youtube.com |accessdate=1. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Pink TV
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram'', ''Didule''
|-
| 31. 12. 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| Novogodišnji program &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/videos/ |title=Youtube.com |accessdate=1. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| Pink TV
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram'', ''Metar odavde'', ''Jadna ti je moja moć'', ''Cigani'',''Trepni'', ''Nevinost''
|-
| 14. 10. 2017
|rowspan=&quot;1&quot;| Žikina šarenica &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/user/CecaVIPPER/videos/ |title=Youtube.com |accessdate=17. oktober 2017}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=&quot;1&quot;| RTS 1 
|rowspan=&quot;1&quot;| ''Autogram'', ''Trepni''
|-
{{col-end}}

=== Snemanje videospotov ===
*Beograjska revija ''Svet'' je 29. junija leta 2016 razkrila, da bo Ceca prvi videospot posnela za pesem ''Metar odavde''. Ceca je informacijo potrdila. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/54655/ne-moze-da-se-odluci-evo-po-cijoj-zelji-ceca-snima-prvi-spot-video/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=2. julij 2016 |archive-date=2016-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160630192433/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/54655/ne-moze-da-se-odluci-evo-po-cijoj-zelji-ceca-snima-prvi-spot-video |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Do realizacije projekta vendarle ni prišlo.

*Januarja 2017 je pevka posnela videospot za pesem ''Nevinost''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-na-minusu-snimila-spot/93368/ |title=Alo.rs |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt; Promocija videospota se je zgodila na tiskovni konferenci v Beogradu, v ponedeljek, 30. januarja 2017. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-kao-ledena-kraljica-foto/93436/ |title=Alo.rs |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt;  Prva televizijska promocija videospota se je zgodila istega dne ob 13.30 uri na ''Pink TV''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:647495-Ceca-snezna-kraljica-VIDEO/ |title=Novosti.rs |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt; Ob 14. uri istega dne je bil videospot objavljen na pevkini ''YouTube'' strani. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/13362/ovo-se-cekalo-premijera-cecinog-novog-spota-na-tv-pink-video/ |title=Pink.rs |accessdate=27. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/ceca-otkrila-kakve-je-probleme-imala-na-snimanju-spota/9hhm0ym/ |title=Blic.rs |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt; Videospot je v nekaj urah zabeležil več kot 500 tisoč ogledov, &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pa1xPMSexFc&amp;t=209s/ |title=Youtube.com |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt; v enem dnevu pa kar milijon ogledov. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pa1xPMSexFc&amp;t=209s/ |title=Youtube.com |accessdate=31. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/aktuelno/zbogom-i-prijatno-ovo-je-novi-rekord-cece-raznatovic/tjsmey1/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=1. februar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/kod-cece-ne-vaze-pravila/ltc5wnh/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=8. februar 2017}}&lt;/ref&gt;

*Januarja 2017 je pevka razkrila načrte o snemanju drugega videospota, tokrat za pesem ''Anđeo drugog reda''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/aktuelno/trideset-sati-snimanja-evo-sta-ceca-otkriva-o-novom-spotu/g4m7xgz/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=30. januar 2017}}&lt;/ref&gt; V začetku marca je bil videospot posnet na črnogorski obali, natančneje na otoku [[Mamula]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/ekskluzivno-milioner-ceci-dao-ostrvo-clanak-2747769/ |title=Kurir.rs |accessdate=24. marec 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/njenim-koleginicama-nije-ali-njoj-je-poslo-za-rukom-milioner-ceci-dao-ostrvo/ |title=Svet.rs |accessdate=24. marec 2017 |archive-date=2017-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170325171422/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/njenim-koleginicama-nije-ali-njoj-je-poslo-za-rukom-milioner-ceci-dao-ostrvo |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Promocija videospota se je zgodila na tiskovni konferenci v Beogradu, v torek, 23. maja 2017. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/premijera-ceca-sa-zgodnim-manekenom-blistala-na-predstavljanju-novog-spota/lqndq1h/ |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2017}}&lt;/ref&gt; Prva televizijska promocija videospota se je zgodila istega dne ob 15. uri na ''Pink TV''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/27236/ovo-se-ne-propusta-sutra-u-15-casova-na-pinku-pogledajte-novi-cecin-spot/ |title=Pink.rs |accessdate=23. maj 2017}}&lt;/ref&gt; Ob 15. uri istega dne je bil videospot objavljen na pevkini ''YouTube'' strani. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=toDcnG-YfeI/ |title=YouTube.com |accessdate=30. maj 2017}}&lt;/ref&gt; Videospot je v nekaj urah zabeležil več kot 500 tisoč ogledov, v enem dnevu pa kar milijon ogledov. 

*Marca 2017 je pevka razkrila, da bo videospot za pesem ''Trepni'' posnet v Bolgariji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zNNULvf_HPo/ |title=YouTube.com |accessdate=20. marec 2017}}&lt;/ref&gt; Do snemanja na koncu ni prišlo, saj je pevka posnela spot za pesem  [[Lažov notorni (singel)|Lažov notorni]].

=== Koncertna promocija === 

Prva koncertna promocija albuma se je zgodila na četrti evropski turneji [[Autogram (turneja)|Autogram]], ki se je začela 7. julija leta 2016. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/veliki-povratak-na-sabor-trubaca-ceca-nastupa-u-guci/ |title=Svet.rs |accessdate=20. junij 2016 |archive-date=2016-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009082856/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/veliki-povratak-na-sabor-trubaca-ceca-nastupa-u-guci |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pevka je na koncertih predstavljala devet novih skladb: ''Autogram'', ''Dobrotvorne svrhe'', ''Didule'', ''Anđeo drugog reda'', ''Jadna ti je moja moć'', ''Cigani'', ''Nevinost'', ''Metar odavde'' in ''Trepni''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55151/turneja-autogram-ceca-sprema-spektakl-za-grke-anketa/|title=Pulsonline.rs|accessdate=19. julij 2016|archive-date=2016-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920165655/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55151/turneja-autogram-ceca-sprema-spektakl-za-grke-anketa|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6_BPn8kRxpo |title=Youtube.com|accessdate=2. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=p0BUDBjAqWU |title=Youtube.com|accessdate=23. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Yqm1VBR2FZI&amp;feature=youtu.be |title=Youtube.com|accessdate=15. november 2016}}&lt;/ref&gt;

== Uspeh na glasbenih lestvicah ==

=== Billboard World Albums ===
Album ''Autogram'' se je 16. julija leta 2016 povzpel na 12. mesto najbolj prodajanih albumov na lestvici Billboard World Albums. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.billboard.com/artist/ceca/ |title=Billboard.com |accessdate=3. avgust 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Uspeh na portalu YouTube ===
Album '''Autogram''' je dosegel rekorden uspeh na portalu [[YouTube]]. Naslovna pesem ''Autogram'' je v manj kot enem dnevu presegla milijon ogledov, kar predstavlja rekord poslušanosti nekega glasbenika z območja Jugovzhodne Evrope. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/cecin-autogram-za-23-sata-ima-milion-pregleda-video/57679/ |title=Alo.rs |accessdate=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Pesem je zasedla prvo mesto najbolj poslušanih ''YouTube'' uspešnic v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji, na Hrvaškem pa se je znašla na četrtem mestu. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/54593/ceca-dominira-u-regionu-broj-1-u-srbiji-crnoj-gori-bih-i-sloveniji-a-u-hrvatskoj-ispred-domacih-muzicara/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=26. junij 2016 |archive-date=2016-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160628160722/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/54593/ceca-dominira-u-regionu-broj-1-u-srbiji-crnoj-gori-bih-i-sloveniji-a-u-hrvatskoj-ispred-domacih-muzicara |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
Rekord je postavil tudi celoten album, ki je v manj kot enem dnevu zabeležil skoraj 7 milijonov ogledov. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/za-manje-od-24-sata-cecin-autogram-zabelezio-prvi-milion-na-jutjubu/rwv6md8/ |title=Blic.rs |accessdate=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Tako imenovani ''YouTubov'' števec ogledov na novih Cecinih pesmi je bil čez dan zaradi velike poslušanosti večkrat &quot;zmrznjen&quot;. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-blokirala-ceo-internet/57663/ |title=Alo.rs |accessdate=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Album je v enem tednu zabeležil 31-milijonsko poslušanost.  &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ceca-official.com/2016/07/31-milion-pregleda-za-album-autogram_1.html/ |title=Ceca-official.com |accessdate=2. julij 2016 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
Album je v desetih dneh zabeležil 50-milijonsko poslušanost.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/rusi-sve-rekorde-ceca-ima-pola-milijarde-pregleda-na-jutjubu/0tqq7q8/ |title=Blic.rs |accessdate=6. julij 2016}}&lt;/ref&gt; Pesem ''Autogram'' je v dveh tednih zabeležila 10-milijonsko poslušanost.  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.srbijadanas.com/clanak/kao-svetske-zvezde-novi-rekord-cecin-hit-za-2-nedelje-ima-10-miliona-pregleda-video-11-07/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=12. julij 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Glasbene lestvice ===

{| class=&quot;wikitable plainrowheaders sortable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:25em;&quot;|Lestvice (2016)
!scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:5em;&quot;| Mesto
|-
!scope=&quot;row&quot;| Balkanmedia Shop (bestsellers) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.balkanmedia.com/sh/homepage.html |title=Balkanmedia Shop (bestsellers) |accessdate=9. julij 2016 |archive-date=2017-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170809213242/http://www.balkanmedia.com/sh/homepage.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Nevinost (lestvica RS TOP 10) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mnsblog.weebly.com/blog/rs-top-10-ceca-drugu-nedelju-ostaje-na-1-sa-singlom-nevinost |title=Lestvica RS top 10 |accessdate=17. avgust 2020}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio Net (lestvica vročih 20 južnih in domačih) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://radionet.si/lestvice/ogled/vrocih-20-juznih-in-domacih |title=Lestvica vročih 20 južnih in domačih |accessdate=24. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio S3 (lestvica 20 uspešnic) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.radios3.rs/top_lists/10/Radio+S3+Top+Hit+-+20+Hitova+Koje+Volim+Ja |title=20 hitova koje volim ja |accessdate=24. julij 2016 |archive-date=2017-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170809213911/http://www.radios3.rs/top_lists/10/Radio+S3+Top+Hit+-+20+Hitova+Koje+Volim+Ja |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio Morava (lestvica Top 10 lista) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.radiomorava.rs/top-10-lista/ |title=Top 10 lista |accessdate=22. oktober 2016 |archive-date=2017-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170723160945/http://www.radiomorava.rs/top-10-lista/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio Cool (lestvica Top 5) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.coolradio.rs/ |title=Top 5 |accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio BN (BiH) (lestvica Top Star 20) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.radiobn.net/TOPSTAR/ |title=Top Star 20 |accessdate=22. oktober 2016 |archive-date=2021-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308004731/http://www.radiobn.net/TOPSTAR/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Radio Borovo (Hrvaška) (lestvica Top lista septembra) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://radio-borovo.hr/top_lista/ |title=Top lista septembra |accessdate=1. november 2016}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
!scope=&quot;row&quot;| Nacionalna lestvica (Bolgarija) (10-те поп-фолк хита на лято ‘2016) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.10te.bg/zabavlenie/10-te-pop-folk-hita-na-grebena-na-valnata-prez-lyato-2016/#/ |title=10-те поп-фолк хита на лято ‘2016 |accessdate=1. januar 2017 |archive-date=2016-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160819140701/http://www.10te.bg/zabavlenie/10-te-pop-folk-hita-na-grebena-na-valnata-prez-lyato-2016/#/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|5
|-
{{col-end}}

=== Pesem Trepni ===

{| class=&quot;wikitable plainrowheaders sortable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:15em;&quot;|Letne zaključne lestvice
!scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:5em;&quot;| Mesto
|-
!scope=&quot;row&quot;| Bolgarija (2016) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.euro200.net/YEAR-END-CHARTS/Bulgarian-Top-2016.htm |title=Bulgarian top 2016 |accessdate=27. junij 2024}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|84
|-
!scope=&quot;row&quot;| Bolgarija (2017) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.euro200.net/YEAR-END-CHARTS/Bulgarian-Top-2017.htm |title=Bulgarian top 2017 |accessdate=1. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|93
|-
{{col-end}}

==Kritike==
Srbski glasbeni portal ''MNSWeebly'' je albumu podal oceno ''7,5'' od možnih ''10''. Zapisali so, da album ne prinaša ničesar novega, ko gre za Cecino glasbeno kariero, saj je projekt v precejšnji meri enoličen. Pohvalili so ustvarjalnost avtorjev, ko gre za pesmi ''Trepni'' in ''Jadna ti je moja moć'', kot najslabšo pesem v celotni Cecini karieri pa navajajo duet ''Metar odavde''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mnsblog.weebly.com/blog/recenzija-ceca-autogram |title=MNSBlog |accessdate=17. avgust 2020}}&lt;/ref&gt;

Glasbeni portal ''Tegla'' navaja, da je ''Avtogram'' najslabši Cecin album v karieri, predvsem zaradi odsotnosti dosedanjega producenta Aleksandra Milića Milija. Izpostavili so ''Trepni'' kot edino pesem, ki postavlja nove meje, ko gre za Cecin [[opus]]. Kritizirali so besedila nekaterih pesmi, na trenutke ''cenene'' glasbene melodije in tudi Cecin vokal. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tegla.rs/nesto-kao-recenzija-ceca-autogram/ |title=Tegla.rs |accessdate=17. avgust 2020 |archive-date=2017-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170501015613/http://www.tegla.rs/nesto-kao-recenzija-ceca-autogram/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina objave zgoščenke==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot;
! Država
! Datum
! Založba
! Oblika
|-
| [[Srbija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| CecaMusic
|rowspan=&quot;1&quot;| standardna in kartonasta različica
|-
|Po svetu 
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| CecaMusic
|rowspan=&quot;1&quot;| digitalna različica
|-
|[[Bolgarija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 18. julij 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| CecaMusic
|rowspan=&quot;1&quot;| kartonasta različica &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lifestyle.bg/music/tsetsa-otnovo-s-kontsert-v-arena-armeets.html |title=Цеца отново с концерт в &quot;Арена Армеец&quot; |accessdate=19. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Naklada in prodaja zgoščenke ==
Začetna naklada albuma ''Autogram'' šteje 150.000 izvodov, od tega 50.000 izvodov standardne različice albuma in 100.000 izvodov kartonaste različice albuma. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vbs.rs/cobiss/ |title=Vbs.rs/cobiss |accessdate=21. junij 2016 |archive-date=2014-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329135916/http://www.vbs.rs/cobiss/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== iTunes lestvice ===
Album '''Autogram''' je prvi Cecin album, ki se je po uradni objavi znašel na mednarodnih ''iTunes'' lestvicah. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.itunescharts.net//artists/music/ceca/ |title=Itunescharts.net |accessdate=26. junij 2016 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809084952/http://www.itunescharts.net//artists/music/ceca/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-osvaja-svetske-top-liste-foto/57974/ |title=Alo.rs |accessdate=27. junij 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.srbijadanas.com/clanak/neverovatan-uspeh-cecin-autogram-na-svetskim-top-listama-dosao-do-samog-vrha-foto-28-06-2016/ |title=Srbijadanas.com |accessdate=20. julij 2016}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! Država 
! Datum
! Najvišja uvrstitev
|-
| [[Slovenija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 28. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 13 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://music.okihika.com/SI/album/0/ |title=Music.okihika.com/si |accessdate=28. junij 2016 |archive-date=2016-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160804223837/https://music.okihika.com/SI/album/0/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Avstralija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 56 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.itunescharts.net/aus/artists/music/ceca/albums/autogram/ |title=Itunescharts.net |accessdate=26. junij 2016 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809144324/http://www.itunescharts.net/aus/artists/music/ceca/albums/autogram/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Nemčija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 19 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.itunescharts.net/ger/artists/music/ceca/albums/autogram/ |title=Itunescharts.net |accessdate=26. junij 2016 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809151441/http://www.itunescharts.net/ger/artists/music/ceca/albums/autogram/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Francija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 80 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.itunescharts.net/fra/artists/music/ceca/albums/autogram/ |title=Itunescharts.net |accessdate=26. junij 2016 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809131507/http://www.itunescharts.net/fra/artists/music/ceca/albums/autogram/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Švica]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 3 &lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://kworb.net/aww/ |title=Kworb.net |accessdate=26. junij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Avstrija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 7 &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| [[Kanada]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 105 &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| [[Švedska]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 8 &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| [[Italija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 122 &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| [[Luksemburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 25. junij, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 13 &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| [[Bolgarija]]
|rowspan=&quot;1&quot;| 22. oktober, 2016
|rowspan=&quot;1&quot;| 1 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.shazam.com/charts/top-100/bulgaria/ |title=Shazam.com |accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://en.randomize.be/iTunes-Top-100/17012017BG/ |title=Randomize.be |accessdate=22. november 2017 |archive-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201182350/https://en.randomize.be/iTunes-Top-100/17012017BG |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Vpliv albuma == 
Del pesmi ''Trepni'' se je septembra leta 2016 znašel v bolgarskem animiranem filmu. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/56998/pogledajte-kako-su-bugari-osmislili-crtani-film-sa-cecom/ |title=Pulsonline.rs |accessdate=21. september 2016 |archive-date=2016-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160924153506/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/56998/pogledajte-kako-su-bugari-osmislili-crtani-film-sa-cecom |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/video-bugari-planiraju-da-kidnapuju-cecu-srpska-pevacica-zavrsila-u-crtanom-filmu-clanak-2454559/ |title=Kurir.rs |accessdate=21. september 2016}}&lt;/ref&gt;  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/zavrsila-u-crtanom-filmu-bugari-planiraju-da-kidnapuju-cecu/xf162wn/ |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2016}}&lt;/ref&gt;

Pesem ''Trepni'' je bila leta 2017 uvrščena na uradno lestvico predvajanih uspešnic na srbskem ''Exit'' festivalu, ki sicer velja za dogodek [[Elektronska glasba|elektronske]], dance, [[hip-hop]] in rock glasbe. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WkdH9IbRMBQ/ |title=Youtube.com |accessdate=14. julij 2017}}&lt;/ref&gt;

Pesem ''Anđeo drugog reda'' je uporabljena kot glasbena podlaga v nemškem filmu ''Tigermilch'' iz leta 2017. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XReY8iFHZHQ/ |title=Youtube.com |accessdate=17. december 2018}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade == 
Bralci srbskega časopisa ''Vesti'' so pesem ''Metar odavde'' izbrali za največjo narodno-zabavno uspešnico leta 2016, Ceco pa za najbolj uspešno pevko leta 2016. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/620405/Cecin-bum-sa-Autogramom/ |title=Vesti-online.com |accessdate=17. december 2016 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Beograjska televizija ''Pink'' je januarja leta 2017 vročila Ceci nagrado za največjo uspešnico leta 2016, za pesem ''Trepni''. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/9653/ceci-uruena-nagrada-za-hit-godine-na-najbolji-mogui-nain-sam-ula-u-2017-godinu-foto/ |title=Pink.rs |accessdate=2. januar 2017}}&lt;/ref&gt;

Videospot za pesem &quot;Nevinost&quot; je bil decembra leta 2018 nominiran za najboljši glasbeni spot na MAC nagradah. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://musicawardsceremony.com/index.php/ |title=Musicawardsceremony.com |accessdate=29. december 2018 |archive-date=2020-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201108193954/https://www.musicawardsceremony.com/index.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Ostale informacije == 

* Snemano v studiu ''Miraco music'' v Beogradu
* Miks: Mirko Gavrić, Damir Handanović
* Spremljevalni vokali: Ceca, Anastasija Ražnatović, Dragana Rakčević, Mirko Gavrić in Damir Handanović
* Programiranje: Damir Handanović


* Električni [[klavir]]: Damir Handanović
* [[Klavir]]: Srećko Mitrović, Dušan Alagić
* Brass sekcija: Miloš Nikolić
* [[Bas (razločitev)|Bas]]: Miroslav Tovirac, Marko Nikolić
* [[Violina|Violine]]: Sunaj
* [[Klarinet|Klarinet]]: Predrag Jovanović
* [[Boben|Bobni]]: Damir Handanović, Vlada Migrić, Vladan Popović Pop
* Solo [[trobenta]]: Predrag Jovanović
* [[Kitara#Akusti.C4.8Dna_kitara|Akustične kitare]]: Goran Božović, Paja Vučković
* [[Električna kitara|Električne kitare]]: Petar Trumbetaš, Vlada Negovanović, Kiki Lesendrić
* Tarabuke: Damir Handanović
* [[Harmonika|Harmonike]]: Srećko Mitrović, Damir Handanović, Enes Mavrić
* [[Fagot]]: Marko Kojadinović, Goran Marković
* [[Klaviature]]: Damir Handanović, Srećko Mitrović, Bojan Vasić, Vladimir Preradović
* Buzuki: Petar Trumbetaš
* [[Produkcija]] zvoka: Mirko Gavrić 


* Fotografije: Miloš Nadaždin
* Modna podoba: Stegan Orlić
* Pričeska: Svetlana Bubanja Bucka
* Ličila: Dušan Lazić
* Oblikovanje: Stanislav Zakić


*Proizvodnja, marketing in distributer: City records

==Sklici==

{{sklici|3}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi leta 2016]]
[[Kategorija:Albumi Cece]]
{{Svetlana Ražnatović}}</text>
      <sha1>glk7970i0499zftxaed2iflywpqgdwy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Autogram (turneja)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420751</id>
    <revision>
      <id>6672614</id>
      <parentid>6617739</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:06:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 4 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68855" sha1="o8j982lpsz0y3dyv3msfn1g77nbjcys" xml:space="preserve">[[Slika:Cecaplakatturnejaautogram.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Plakat za koncert v Sofiji.]]
Evropska turneja '''Autogram''' je bila petletna koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. 
Turneja se je začela 7. julija leta [[2016]] z velikim koncertom v srbskem mestu Končarevo, zaključila pa septembra [[2020]] z VIP koncertom v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:611889-Ceca-prvi-put-u-Plovdivu/ |title=Novosti.rs|accessdate=25. junij 2016}}&lt;/ref&gt; Ceca je na turneji promovirala glasbeni album z naslovom [[Autogram (album)|Autogram]], ki je bil objavljen 25. junija leta 2016.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55048/folk-diva-krece-na-turneju-evo-ko-ce-prvi-cuti-pesme-sa-albuma-autogram/|title=Pulsonline.rs|accessdate=15. julij 2016|archive-date=2016-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920042750/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55048/folk-diva-krece-na-turneju-evo-ko-ce-prvi-cuti-pesme-sa-albuma-autogram|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na koncertih je predstavljala devet novih skladb: ''Autogram'', ''Dobrotvorne svrhe'', ''Didule'', ''Anđeo drugog reda'', ''Jadna ti je moja moć'', ''Cigani'', ''Nevinost'', ''Metar odavde'' in ''Trepni''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55151/turneja-autogram-ceca-sprema-spektakl-za-grke-anketa/|title=Pulsonline.rs|accessdate=19. julij 2016|archive-date=2016-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920165655/http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/55151/turneja-autogram-ceca-sprema-spektakl-za-grke-anketa|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6_BPn8kRxpo |title=Youtube.com|accessdate=2. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=p0BUDBjAqWU |title=Youtube.com|accessdate=23. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Yqm1VBR2FZI&amp;feature=youtu.be |title=Youtube.com|accessdate=15. november 2016}}&lt;/ref&gt; 

Ceca je morala odpovedati nekaj koncertov zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/music-week-na-kopaoniku-otkazan-usled-zabrane-javnihskupova/sjv37hg |title=Blic.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;

Ceca je v okviru turneje obiskala 16 evropskih držav (17 z delno priznano [[Kosovo]]), v katerih je imela skupno 89 koncertov.

Maja [[2021]] se je Ceca podala na novo  [[The_best_of_Ceca_(turneja)|koncertno turnejo]]. 

==Seznam koncertov==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:100px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:200px;&quot;| Štev. obiskovalcev
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|7.7.2016
|[[Končarevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Nogometni stadion
|15.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/ceca-u-jagodini-folk-diva-podigla-15000-ljudi-na-noge/sxb467g/ |title=Blic.rs|accessdate=8. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|16.7.2016
|[[Plovdiv]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Odprto prizorišče Club Hybrid
|3.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/bugari-ocarani-folk-divom-volim-te-ceca-foto/61167/ |title=Alo.rs|accessdate=16. julij 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/zaplakala-ceca-napravila-spektakl-u-bugarskoj-fotovideo/ |title=Pink.rs|accessdate=16. julij 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/volim-te-ceca-folk-diva-napravila-spektakl-u-bugarskoj/h10fnyx/ |title=Blic.rs|accessdate=16. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|24.7.2016
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/kurir-tv-digla-na-noge-celu-cg-pogledajte-kakvu-je-ceca-napravila-histeriju-u-budvi-clanak-2367863/ |title=Kurir.rs|accessdate=25. julij 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/nastup-za-pamcenje-ceca-raspametila-budvu/fz03mx2/ |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.7.2016
|[[Turnovo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Stadion Kukuš
|15.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/spektakl-za-pamcenje-ceca-nastupila-pred-krcatim-stadionom-u-makedoniji-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=29. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|10.8.2016
|[[Dragačevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion [[Guča]]
|15.000 &lt;ref name=&quot;Alo.rs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-zapalila-gucu-foto/65293/ |title=Alo.rs|accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Pink.rs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/guca-gori-ceca-napravila-haos-a-oni-su-dosli-na-njen-koncert-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Blic.rs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/zurka-za-pamcenje-ceca-podigla-gucu-na-noge/zr3g2gq/ |title=Blic.rs|accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|14.8.2016
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref name=&quot;Svetplus.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.svetplus.com/vesti/60984/anastasija-prekinula-koncert-cece-raznatovic-video/ |title=Svetplus.com|accessdate=15. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Svet.rs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/samo-ona-moze-da-prekine-cecin-koncert-anastasija-zamolila-mamu-da-joj-otpeva-pesmu/|title=Svet.rs|accessdate=15. avgust 2016}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/iznenadila-je-usred-koncerta-anastasija-zamolila-cecu-da-joj-otpeva-ovu-pesmu-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=15. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.8.2016
|[[Makedonska Kamenica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Mestni trg
|15.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/ukazali-joj-cast-cecu-docekao-gradonacelnik-a-grad-blokiran-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=28. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/video-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-docekao-je-gradonacelnik-a-15000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-clanak-2418453/ |title=Kurir.rs|accessdate=29. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|3.9.2016
|[[Veliko Trnovo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Open air 
| 4.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/nakon-spektakularnog-koncerta-bugari-ceci-priredili-iznenadenje-video/|title=Svet.rs|accessdate=4. september 2016}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/video-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-prvo-su-je-docekali-kao-kraljicu-a-onda-je-usledio-haos-clanak-2427745/ |title=Kurir.rs|accessdate=4. september 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/obozavana-u-bugarskoj-evo-kako-su-cecu-ispratili-sa-koncerta-u-trnovu/gmse608/ |title=Blic.rs|accessdate=4. september 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.10.2016
|[[London]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|Troxy Event Venue
|4.100 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/video-ceca-nacionale-okupila-celu-jugu-mahala-srpskom-zastavom-usred-londona-a-ogrnula-se-clanak-2504349/ |title=Kurir.rs|accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2419673-guzva-vristanje-ludnica-ceca-razvila-srpsku-zastavu-i-napravila-haos-u-londonu-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/podigla-london-na-noge-ovako-je-ceca-odusevila-publiku-video/y4s00ky/ |title=Blic.rs|accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt; 
|-
|22.10.2016
|[[Bellinzona]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Espo Centro
|2.200 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/lom-u-svajcarskoj-ceca-sisla-sa-bine-a-onda-se-desilo-ovo/vktsj4z/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=23. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/607897/Lom-u-Svajcarskoj-Ceca-sisla-sa-bine-a-onda-se-desilo-ovo/|title=Vesti-online.com|accessdate=23. oktober 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|-
|29.10.2016
|[[Stuttgart]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Werfthalle Göppingen
|2.500+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/nastavak-turneje-ceca-pevala-pred-2500-ljudi-u-stutgartu/t672lgb/ |title=Blic.rs|accessdate=30. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/ceca-u-seksi-crnom-kombinezonu-pevala-pred-2-500-ljudi-u-stutgartu-fotovideo/|title=Svet.rs|accessdate=30. oktober 2016}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|12.11.2016
|[[Novi Sad]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Dvorana SPENS
|10.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/gori-novi-sad-ceca-podigla-10000-ljudi-na-noge-u-spensu/2w5yz64 |title=Blic.rs|accessdate=12. november 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2456232-spektakl-u-krcatom-spensu-ceca-u-nevidjenom-stajlingu-izasla-pred-novosadsku-publiku-i-zapevala-maskaradu-foto |title=Telegraf.rs|accessdate=12. november 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/posle-3-godine-pred-novosadskom-publikom-ceca-nikad-izazovnija-zapalila-spens-clanak-2538603 |title=Kurir.rs|accessdate=12. november 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|17.11.2016
|[[Banja Luka]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Restoran Stara Ada*
|300* &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.banjaluka.com/drustvo/2016/11/20/ceca-u-banjaluci-pjevala-na-vip-zabavi-ulaz-bio-100-evra/ |title=Banjaluka.com|accessdate=4. december 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.atvbl.com/privatna-zabava-u-banjaluci-ceca-pjevala-samo-za-odabrane/ |title=ATVbl.com|accessdate=4. december 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/politicari-i-ministri-dali-silnu-lovu-evo-detalja-sa-cecinog-nastupa-organizovanog-za-mocnike-2016-11-19/ |title=Srbijadanas.com|accessdate=4. december 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|19.11.2016
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Dvorana Pyramide
|4.200 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/kurir-tv-ceca-napravila-lom-u-becu-na-kraju-koncerta-dozivela-sok-i-iznenadenje-clanak-2550629 |title=Kurir.rs|accessdate=20. november 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-lepsa-nego-ikada-zapalila-bec-video/82420|title=Alo.rs|accessdate=20. november 2016|archive-date=2016-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161121041918/http://www.alo.rs/ceca-lepsa-nego-ikada-zapalila-bec-video/82420|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/kraljica-u-belom-ceca-u-potpuno-novom-fazonu-pokorila-austriju/vqybqwh |title=Blic.rs|accessdate=20. november 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|26.11.2016
|[[Nieuwkuijk]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nizozemska]]
|Events De Ster
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://orangestar-agency.com/2016/11/27/holandija-diva-balkana-docekana-vatrometom/|title=Orangestar-agency.com|accessdate=28. november 2016|archive-date=2016-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161201012021/http://orangestar-agency.com/2016/11/27/holandija-diva-balkana-docekana-vatrometom/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/sa-publikom-uglas-ovako-je-bilo-na-cecinom-koncertu-u-roterdamu-video/6w2c8kw/ |title=Blic.rs|accessdate=29. november 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-napravila-haos-u-holandiji-video/83828/ |title=Alo.rs|accessdate=29. november 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|3.12.2016
|[[Leverkusen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Ostermann Arena
|3.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-sa-cecom-leverkuzen-gori-fotovideo/|title=Svet.rs|accessdate=4. december 2016|archive-date=2016-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20161207095344/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-sa-cecom-leverkuzen-gori-fotovideo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/618106/Fanovi-pohrlili-da-vide-Cecu/|title=Vesti-online.com|accessdate=6. december 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|9.12.2016
|[[Varna, Bolgarija|Varna]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|DKC Arena
|5.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-zapalila-bugarsku-foto/85721/ |title=Alo.rs|accessdate=9. december 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/ceca-napunila-arenu-u-varni-u-bugarskoj/99ypr8t/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=9. december 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/6657/koncert-za-pamenje-ceca-privatnim-avionom-stigla-u-bugarsku-i-napravila-spektakl-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=9. december 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|17.12.2016
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Stadthalle Dietikon
|4.500+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/to-moze-samo-ceca-kad-folk-diva-zavlada-cirihom-to-izgleda-ovako/dr1jny4/ |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/carolija-u-cirihu-ovako-se-ceca-u-zoru-opusta-na-hotelskom-balkonu-video/|title=Svet.rs|accessdate=18. december 2016}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/video-to-ne-moze-niko-sem-nje-pogledajte-kakav-je-haos-napravila-ceca-u-cirihu-clanak-2595045/ |title=Kurir.rs|accessdate=18. december 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|4.2.2017
|[[Helsingborg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Sundspärlan
|3.000
|-
|11.2.2017
|[[Frankfurt]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Halle45 
|3.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/svetplus/ceco-mi-te-volimo-orilo-se-majncom/|title=Svet.rs|accessdate=23. februar 2017|archive-date=2017-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170224052925/http://www.svet.rs/svetplus/ceco-mi-te-volimo-orilo-se-majncom/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|25.2.2017
|[[München]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Kesselhaus
|4.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/ceca-nastupila-u-minhenu-seksi-haljina-publiku-ostavila-bez-daha-fotovideo/|title=Svet.rs|accessdate=26. februar 2017|archive-date=2017-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20170227184226/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/ceca-nastupila-u-minhenu-seksi-haljina-publiku-ostavila-bez-daha-fotovideo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/aktuelno/ekskluzivne-fotografije-sa-nastupa-ceca-nikad-izazovnija-napravila-haos-u-minhenu/01qnwzf/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=26. februar 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-raspametila-fanove-u-minhenu-video/97287/ |title=Alo.rs|accessdate=26. februar 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|4.3.2017
|[[Düsseldorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Ambis Club
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/foto-ceca-zapalila-dizeldorf-slusalo-je-2000-ljudi-vise-od-500-je-ostalo-napolju-clanak-2715287/ |title=Kurir.rs|accessdate=5. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svetplus.com/vesti/66366/ceca-raznatovic-napravila-kolaps-u-dizeldorfu-fotovideo#prettyPhoto/ |title=Svetplus.com|accessdate=6. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|10.3.2017
|[[Kopenhagen]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Danska]]*
|Ballerup Gokart Center*
|600* &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/foto-uprkos-pretnjama-reporteri-kurira-ispratili-cecu-na-put-u-kopenhagen-clanak-2724971/ |title=Kurir.rs|accessdate=11. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/ceca-otputovala-u-kopenhagen/|title=Svet.rs|accessdate=11. marec 2017|archive-date=2017-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170311224542/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/ceca-otputovala-u-kopenhagen|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/18615/ceca-u-danskoj-napravila-lom-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=11. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/ludilo-u-danskoj-za-cecu-zlatna-ruza-od-5000-evra-clanak-2726657/ |title=Kurir.rs|accessdate=12. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|16.3.2017
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Armeec Arena
|12.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/spektakl-u-bugarskoj-ceca-napunila-najvecu-arenu-u-sofiji-video/lm00chc/ |title=Blic.rs|accessdate=16. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Telegraf.rs&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2673575-ludnica-u-sofiji-ceca-napravila-sou-u-krcatoj-armec-areni-a-onda-je-ogrnula-bugarsku-zastavu-zapevala-i-bacila-publiku-u-trans-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=17. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lifestyle.bg/music/tsetsa-pee-trepni-s-balgarskiya-flag-snimki-video.html/ |title=Lifestyle.bg|accessdate=17. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dnes.bg/index/2017/03/17/nad-12-000-dushi-trepnaha-s-ceca-dovechera-otnovo.335150/ |title=Dnes.bg|accessdate=17. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|17.3.2017
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Armeec Arena
|15.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/showbiz/19339/trazila-im-da-upale-upaljace-ceca-na-koncertu-za-pamcenje-iznenadila-i-beograane-foto-video/ |title=Pink.rs|accessdate=17. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-napunila-i-drugu-arenu-u-bugarskoj/99871/ |title=Alo.rs|accessdate=18. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/oborila-rekord-ceca-napunila-i-drugu-arenu-u-bugarskoj/h7w7ybd/ |title=Blic.rs|accessdate=18. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.marica.bg/%D0%B0%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B0-%D0%B0%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%B5%D1%86-%D0%B2-%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B7-%D1%81%D0%BB%D0%B5%D0%B4-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-news713865.html/|title=Marica.bg|accessdate=18. marec 2017|archive-date=2017-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170321021615/http://www.marica.bg/%D0%B0%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B0-%D0%B0%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%B5%D1%86-%D0%B2-%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B7-%D1%81%D0%BB%D0%B5%D0%B4-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-news713865.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|18.3.2017
|[[Kopaonik]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|MK Mountain Resort
|2.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-napravila-haos-na-kopaoniku-video/|title=Svet.rs|accessdate=19. marec 2017|archive-date=2017-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320175029/http://www.svet.rs/nas-svet/estrada/scandal-na-licu-mesta-ceca-napravila-haos-na-kopaoniku-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2676734-gori-kopaonik-ceca-zapevala-u-brutalno-seksi-izdanju-anastasija-u-centru-paznje-zbog-crvene-haljinice-video-foto/ |title=Telegraf.rs|accessdate=19. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/uzivo-kurir-tv-ceca-zapalila-kopaonik-folk-diva-napravila-spektakl-evo-ko-je-dosao-da-je-podrzi-clanak-2738741/ |title=Kurir.rs|accessdate=19. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/haos-na-festivalu-ceca-podigla-kopaonik-na-noge/1cf3fe0/ |title=Blic.rs|accessdate=19. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|25.3.2017
|[[Skopje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Arena Boris Trajkovski
|12.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://vesti.mk/read/article/4340276/skopje-se-trese-ceca-vo-skopje/|title=Vesti.mk|accessdate=26. marec 2017}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://telegraf.mk/zabava/estrada/ns-newsarticle-publikata-na-noze-ceca-stavi-makedonsko-zname-vrz-sebe-foto.nspx/|title=Telegraf.mk|accessdate=26. marec 2017|archive-date=2017-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170513040233/http://telegraf.mk/zabava/estrada/ns-newsarticle-publikata-na-noze-ceca-stavi-makedonsko-zname-vrz-sebe-foto.nspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2690005-gorelo-skoplje-ceca-pokazala-novu-frizuru-a-onda-je-u-preuskim-koznim-pantalonama-raspametila-sve-foto/ |title=Telegraf.rs|accessdate=26. marec 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-pokorila-skoplje-video/100873/ |title=Alo.rs|accessdate=26. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|8.4.2017
|[[Wels]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Feeling - Club &amp; Disco
|1.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2714667-bez-sminke-ekonomskom-klasom-ceca-otputovala-na-koncert-u-austriju-foto/ |title=Telegraf.rs|accessdate=10. april 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|29.4.2017
|[[Užice]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Športna dvorana Veliki Park
|3.200 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/domaci/24615/ovo-moze-samo-ceca-folk-diva-priredila-spektakl-u-uzicu-foto |title=Pink.rs|accessdate=29. april 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://scandal.rs/vesti/ovako-je-ceca-zapalila-uzice-foto/ |title=Scandal.rs|accessdate=30. april 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uziceoglasnatabla.com/ceca-odusevila-uzicane-foto-video/|title=Uziceoglasnatabla.com|accessdate=30. april 2017|archive-date=2017-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170508192405/http://www.uziceoglasnatabla.com/ceca-odusevila-uzicane-foto-video/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.5.2017
|[[Ljubljana]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Gospodarsko razstavišče]]
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:666315-Na-Cecu-dosao-i-ceo-Zagreb/ |title=Novosti.rs|accessdate=21. maj 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/haos-u-ljubljani-ceca-raznatovic-na-koncertu-ostala-bez-mindusa-i-cipela/8h52092/ |title=Blic.rs|accessdate=21. maj 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-odusevila-10000-fanova-u-sloveniji-pojavila-se-u-cipkanoj-bluzi-a-onda-je/fh5rpny/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=21. maj 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|24.6.2017
|[[Subotica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|4.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:672167-Folk-diva-odrzala-koncert-u-Subotici-Ceca-uzburkala-ravnicu/ |title=Novosti.rs|accessdate=23. junij 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.subotica.com/vesti/ceca-svojim-koncertom-odusevila-publiku-u-subotici-id29155.html/ |title=Subotica.com|accessdate=24. junij 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/i-da-nisijesi-i-u-crnom-ti-si-seksi-pogledajte-kako-je-ceca-odusevila-odevnom/d3l60q8/ |title=Blic.rs|accessdate=24. junij 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|1.7.2017
|[[Luzern]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|D'LUX - The Club
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/2860433-kratka-haljina-i-bujni-dekolte-ceca-raspametila-sve-seksi-izgledom-a-onda-pustila-glas-i-pokidala-svoje-hitove-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=3. julij 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|23.7.2017
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tracara.com/spektakl-u-budvi-ceca-nastupila-u-top-hillu/ |title=Tracara.com|accessdate=24. julij 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/vesti/estrada/ceca-nastupila-u-budvi-ovu-svoju-pesmu-otpevala-prvi-put-video/|title=Svet.rs|accessdate=24. julij 2017|archive-date=2017-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725233252/http://www.svet.rs/vesti/estrada/ceca-nastupila-u-budvi-ovu-svoju-pesmu-otpevala-prvi-put-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/mnogi-su-se-pitali-ko-je-ta-osoba-ima-81-godinu-ugrozenog-je-zdravlja-ali-je-uvek-tu/tnbem8d/ |title=Blic.rs|accessdate=24. julij 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|13.8.2017
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dve-gracije-juznjacke-krvi-ceca-konacno-otkrila-zasto-je-htela-da-bas-milica-pavlovic/mbc1yxw/ |title=Blic.rs|accessdate=14. avgust 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/2895353/video-foto-ceca-puca-od-seksepila-oduvala-sve-u-haljini-sa-nikad-vecim-dekolteom/ |title=Kurir.rs|accessdate=14. avgust 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/vesti/jos-jedan-rekord-cecin-spektakl-u-budvi-pogledajte-fotke/|title=Svet.rs|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2017-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815061936/http://www.svet.rs/vesti/jos-jedan-rekord-cecin-spektakl-u-budvi-pogledajte-fotke|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kolektiv.me/97327/ceca-ponovo-napravila-nezabravnu-zurku-na-top-hillu/|title=Kolektiv.me|accessdate=14. avgust 2017|archive-date=2017-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815061827/http://kolektiv.me/97327/ceca-ponovo-napravila-nezabravnu-zurku-na-top-hillu/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|- 
|26.8.2017
|[[Portorož]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Teniški stadion 
|3.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://scandal.rs/vesti/ceca-odusevila-portoroz-video/ |title=Scandal.rs|accessdate=27. avgust 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/showbiz/37744/fanovi-u-transu-pogledajte-kako-je-bilo-na-spektakularnom-koncertu-cece-raznatovic-u-sloveniji-video/ |title=Pink.rs|accessdate=27. avgust 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2890935-cecin-sou-u-sloveniji-folk-zvezda-u-seksi-halini-napravila-zurku-a-onda-je-uzela-srpsku-zastavu-i-otpevala-svoj-veliki-hit-foto-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=27. avgust 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|6.10.2017
|[[Kumanovo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Športna dvorana Kumanovo
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kumanovskimuabeti.mk/spektakl-za-pametenje-ceca-gi-otpea-svoite-megahitovi-so-kumanovci-fotovideo/ |title=Kumanovskimuabeti.mk|accessdate=7. oktober 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2901996-kao-seksi-cirlidersica-ceca-obukla-kratku-haljinu-a-kada-je-pustila-glas-svi-su-pali-u-trans-foto-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=8. oktober 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|14.10.2017
|[[Payerne]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Halle de Fetes
|4.000
|- 
|30.10.2017
|[[Slovenske Konjice]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Open air koncert
|3.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://novice.si/page/ceca-zatresla-slovenske-konjice/ |title=Novice.si|accessdate=1. november 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sprosti.se/clanki/ceca-o%C4%8Darala-po-konjicah/|title=Sprosti.se|accessdate=1. november 2017|archive-date=2017-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20171104162836/http://www.sprosti.se/clanki/ceca-o%C4%8Darala-po-konjicah|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/tv/45206/ovo-moze-samo-ceca-odusevice-vas-kadrovi-sa-spektakularnog-koncerta-folk-zvezde-u-sloveniji-video/ |title=Pink.rs|accessdate=3. november 2017}}&lt;/ref&gt;
|- 
|11.11.2017
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pyramide
|5.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://scandal.rs/vesti/uzivo-iz-beca-koncert-godine-ultra-seksi-ceca-pred-5000-ljudi-video/ |title=Scandal.rs|accessdate=12. november 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/puca-korset-u-cecine-bujne-grudi-gledala-je-cela-dvorana-a-onda-je-ona-skocila-i-mi/mdez2xj/ |title=Blic.rs|accessdate=12. november 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:695590-Ponosna-majka-na-sina-Veljka/ |title=Novosti.rs|accessdate=13. november 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|18.11.2017
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Stadthalle Dietikon 
|4.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://scandal.rs/vesti/ceca-kao-milion-dolara-cirih-u-transu-pogledajte-kako-izgleda-video// |title=Scandal.rs|accessdate=19. november 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|25.12.2017
|[[Göteborg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Lindholmen Event
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vesti/ceca-se-ovakva-pojavila-u-geteborgu-prozvali-je-kraljicom-svedske-a-onda-je-usledila/580wtlg/ |title=Blic.rs|accessdate=29. december 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|31.12.2017
|[[Banja Luka]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Drama Arena
|2.100 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/2968645/video-ceca-prekrivena-kristalima-kada-je-izasla-pred-publiku-u-novogodisnjoj-noci-svi-su-popadali/ |title=Kurir.rs|accessdate=1. januar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2924040-ceca-u-najludjoj-noci-zagrmela-u-beloj-haljini-a-kad-je-zapevala-zaorila-se-banja-luka-foto-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=1. januar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|22.2.2018
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Arena Armeec
|10.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dnes.bg/balkanska/2018/02/23/bylgariia-si-voli-ceca-cvetelina-ianeva-se-zavyrna.368826,image3#photo/ |title=Dnes.bg|accessdate=23. februar 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/3000575/video-ceca-digla-na-noge-celu-sofiju-raspametila-bugare-dugom-zelenom-haljinom-a-tek-kad-je-zapevala-pesmu-za-arkana/ |title=Kurir.rs|accessdate=23. februar 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.3.2018
|[[Lazarevac]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vesti/ovako-nesto-nikada-nije-uradila-ceca-na-minus-osam-pevala-dok-veje-sneg-za-10000/rby9q6y/ |title=Blic.rs|accessdate=2. marec 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2939442-ni-sneg-ni-minus-nisu-pokvarili-sjajno-raspolozenje-ceca-sva-u-crnom-napravila-zimsku-bajku-u-lazarevcu-foto/ |title=Telegraf.rs|accessdate=2. marec 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|24.3.2018
|[[Luzern]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Viscose Club
|1.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/showbiz/63908/ekipa-koja-stoji-iza-nje-je-velika-ceca-otkrila-ovo-o-svojim-najblizim-saradnicima-video/ |title=Pink.rs|accessdate=26. marec 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svetplus.com/vesti/48773/ceca-raznatovic-sumira-utiske-nakon-nastupa-u-svajcarskoj-(video)/ |title=Svetplus.com|accessdate=26. marec 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.4.2018
|[[München]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|TonHalle
|4.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3039945/video-cerka-majku-ponosno-u-stopu-prati-ceca-zapalila-minhen-zapevala-i-sa-anastasijom/ |title=Kurir.rs|accessdate=2. maj 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2954751-ceca-zagrmela-u-seksi-haljini-a-onda-joj-se-anastasija-pridruzila-na-sceni-cim-su-zajedno-zapevale-nastao-je-haos-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=2. maj 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svet.rs/vesti/ceca-i-anastasija-prvi-put-zajedno-pevale-pred-publikom-video/|title=Svet.rs|accessdate=2. maj 2018|archive-date=2018-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502210351/http://www.svet.rs/vesti/ceca-i-anastasija-prvi-put-zajedno-pevale-pred-publikom-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|9.6.2018
|[[Frankfurt]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Commerzbank Arena
|6.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://orangestar-agency.com/2018/06/10/aca-lukas-i-ceca-sinoc-kao-na-domacoj-sceni-odrzali-velicanstven-koncert-u-frankfurtu//|title=Orangestar-agency.com|accessdate=11. junij 2018|archive-date=2018-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823033203/http://orangestar-agency.com/2018/06/10/aca-lukas-i-ceca-sinoc-kao-na-domacoj-sceni-odrzali-velicanstven-koncert-u-frankfurtu/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3066979/lukas-i-ceca-pevali-u-praznoj-areni-umesto-50000-u-frankfurtu-jedva-5000-fanova-foto/ |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.7.2018
|[[Bajina Bašta]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Ploščad Rača
|30.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3089215/oborila-rekord-ceca-napravila-usce-u-bajinoj-basti-30000-ljudi-pevalo-uglas-najvece-hitove/ |title=Kurir.rs|accessdate=21. julij 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dubok-dekolte-nova-frizura-i-go-stomak-ceca-u-pripijenoj-haljini-a-ona-se-izula/f137bqs/ |title=Blic.rs|accessdate=21. julij 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|22.7.2018
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3090193/izgledala-je-ko-milion-dolara-ceca-zatresla-budvu-u-u-nikad-kracoj-haljini-sa-seksi-dekolteom-ali-cizme-koje-je-obula-pozelece-sve-devojkevideo/ |title=Kurir.rs|accessdate=23. julij 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/ceca-nastupala-u-budvi-i-zablistala-u-punom-sjaju-a-ovo-nije-uradila-ni-na-jednom/cmc3tr1/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=23. julij 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:740013-Ceca-oborila-rekord-u-poseti/ |title=Novosti.rs|accessdate=24. julij 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|27.7.2018
|[[Kallithea]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Grčija]]
|Coral Summer Club
|1.200 
|-
|28.7.2018
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Stadion Biljanini izvori
|10.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24info.mk/%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BC%D0%B5%D0%B3%D0%B0-%D1%95%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5//|title=24info.mk|accessdate=29. julij 2018|archive-date=2018-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180729111239/https://24info.mk/%d0%b2%d0%b8%d0%b4%d0%b5%d0%be%d1%84%d0%be%d1%82%d0%be-%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b0-%d1%95%d0%b2%d0%b5%d0%b7%d0%b4%d0%b0%d1%82%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vecer.press/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D0%B0%D0%B4%D0%BD%D0%B0%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D1%80%D1%86%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D0%BB-%D0%BA/|title=Vecer.press|accessdate=29. julij 2018|archive-date=2018-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730135806/https://vecer.press/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d1%98%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d0%bf%d0%b0%d0%b4%d0%bd%d0%b0%d0%b0-%d0%ba%d0%be%d0%bc%d0%b0%d1%80%d1%86%d0%b8-%d0%bd%d0%b0-%d1%81%d1%86%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d0%bb-%d0%ba/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mkvesti.mk/koncerten-spektakl-vo-ohrid-ceca-polni-stadion-kako-od-shega/ |title=Mkvesti.mk|accessdate=31. julij 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.8.2018
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://starmagazin.rs/vesti/to-moze-samo-ona-ceca-oduvala-crnu-goru-postavila-novi-rekord-foto//|title=Starmagazin.rs|accessdate=14. avgust 2018|archive-date=2018-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180901113220/https://starmagazin.rs/vesti/to-moze-samo-ona-ceca-oduvala-crnu-goru-postavila-novi-rekord-foto/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.9.2018
|[[Düsseldorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Club Ambis
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3113755/ceca-obukla-plavo-odelo-i-prosetala-bombasticne-grudi-zavrtece-vam-se-u-glavi-od-poteza-koji-je-napravila-na-kraju-snimka-video/ |title=Kurir.rs|accessdate=2. september 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/2988154-nikad-veci-dekolte-kada-je-seksi-ceca-krocila-na-scenu-niko-nije-mogao-skrene-pogled-sa-nje-video/ |title=Telegraf.rs|accessdate=2. september 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|9.9.2018
|[[Kavadarci]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Makedonija]]
|Mestni trg
|60.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/oborila-sve-rekorde-ceca-zapevala-pred-60000-ljudi-a-na-bini-se-pojavila-u-izazovnom/bl0yn4l/ |title=Blic.rs|accessdate=10. september 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|29.9.2018
|[[Stockholm]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|SolnaHallen
|3.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/spektakularan-koncert-ceca-u-vatrenoj-kombinaciji-a-o-zanosnom-dekolteu-svi-pricaju/tp04jh1 |title=Blic.rs|accessdate=29. september 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|13.10.2018
|[[Ludwigshafen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Escape club
|1.200 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/seksepilna-do-bola-ceca-figurom-odusevila-sve-a-usledila-je-i-promena/696z5p4 |title=Blic.rs|accessdate=15. oktober 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.10.2018
|[[Pariz]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Francija]]
|Club Haussmann
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3141095/fanovi-u-parizu-odlepili-za-cecom-masa-ljudi-cekala-ispred-a-folk-zvezda-napravila-je-atmosferu-za-pamcenje-kurir-tv |title=Kurir.rs|accessdate=21. oktober 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3001094-krcato-u-parizu-zbog-cece-fanovi-blokirali-ulicu-saobracaj-stao-zbog-ogromnog-reda-ispred-kluba-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=21. oktober 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3140847/fanovi-blokirali-ulicu-zbog-cece-sjatio-se-ceo-pariz-saobracaj-stoji-kurir-tv |title=Kurir.rs|accessdate=21. oktober 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|3.11.2018
|[[Helsingborg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Sundspärlan
|3.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vesti-online.com/Scena/Estrada/716175/Evo-sta-Ceca-radi-pred-nastup-VIDEO|title=Vesti-online.com|accessdate=4. november 2018}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|10.11.2018
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pyramide
|5.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:759948-CECA-I-DjANI-OBORILI-REKORD-U-BECU-1200-obozavalaca-ostalo-da-ceka-ispred-dvorane-VIDEO |title=Novosti.rs|accessdate=11. november 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3006759-totalna-transformacija-ceca-skroz-promenila-imidz-a-zbog-providne-kosulje-niko-nije-skidao-pogled-sa-njenih-grudi-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=11. november 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3153287/ovakvu-cecu-nikad-niste-videli-u-providnoj-bluzi-pokazala-sve-fanovi-u-transu-video |title=Kurir.rs|accessdate=11. november 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|24.11.2018
|[[Ruma]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sremska.tv/2018/11/ceca-pevala-za-rumljane/|title=Sremska.tv|accessdate=25. november 2018|archive-date=2018-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20181125163045/http://sremska.tv/2018/11/ceca-pevala-za-rumljane/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.24online.info/ceca-oborila-rekorde-spektaklom-u-rumi//|title=24online.info|accessdate=27. november 2018}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|1.12.2018
|[[Jahorina]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Open air
|15.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ekskluziva.ba/ceca-raznatovic-nastupila-na-jahorini-videofoto/308891/|title=Ekskluziva.ba|accessdate=2. december 2018|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202202649/https://ekskluziva.ba/ceca-raznatovic-nastupila-na-jahorini-videofoto/308891/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pink.rs/doma%C4%87i/102908/ceca-napravila-pometnju-na-jahorini-najveca-balanska-zvezda-priredila-koncert-za-pamcenje-pa-se-oglasila-foto/ |title=Pink.rs|accessdate=2. december 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.svet.rs/vesti/foto-video-ceca-odrzala-uspesan-koncert-na-jahorini-nakon-svega-spomenula-jugoslaviju/|title=Svet.rs|accessdate=2. december 2018}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|8.12.2018
|[[Kosovska Mitrovica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Kosova]]
|Ploče Open air 
|1.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3014125-vijore-se-srpske-trobojke-svi-pevaju-uglas-sa-cecom-a-ovim-recima-se-pevacica-obratila-hiljadama-ljudi-koji-su-dosli-na-koncert-foto-video |title=Telegraf.rs|accessdate=8. december 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-se-pojavila-na-bini-a-onda-se-ovim-recima-obratila-publici-na-kosovu-i-metohiji/r8v9p43 |title=Pulsonline.rs|accessdate=8. december 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|title=Alo.rs|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209032241/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/ceca-je-ovom-pesmom-pocela-koncert-i-obradovala-narod-stotine-srba-peva-uglas/200569/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|15.12.2018
|[[Ljubljana]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Arena Stožice]]
|12.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/skinula-ogrtac-na-sceni-ceca-oborila-rekord-u-ljubljani-a-zbog-njenog-izgleda-publika/keq67nh |title=Blic.rs|accessdate=16. december 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|31.12.2018
|[[Bor]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Trg Oslobođenja
|25.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.zamedia.rs/stranice/vesti-drustvo/8377/borani-uz-cecu-raznatovic-i-vatromet-docekali-2019-godinu-video|title=Zamedia.rs|accessdate=1. januar 2019|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203225734/http://zamedia.rs/stranice/vesti-drustvo/8377/borani-uz-cecu-raznatovic-i-vatromet-docekali-2019-godinu-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-zapalila-bor-25000-ljudi-uslo-u-novu-godinu-uz-hitove-folk-dive/2tgzvzj |title=Pulsonline.rs|accessdate=1. januar 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/okupila-25000-ljudi-za-docek-ceca-u-boru-dovela-atmosferu-do-usijanja/82d4b7g |title=Blic.rs|accessdate=1. januar 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.1.2019
|[[Petrovac na Moru]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Hotel Palas
|1.100 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mnemagazin.me/2019/01/02/hotel-palas-glamurozno-i-spektakularno-za-docek-nove-godine-foto/?fbclid=IwAR06TzjRzmqF_P_fYCqGlSuSKHo8Q7p3gbuhG9QGNhaY55EYYpEBZqshj9I |title=Mnemagazin.me|accessdate=2. januar 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|23.3.2019
|[[Hercegnovi]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Open Air koncert
|24.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/oborila-jos-jedan-rekord-ceca-se-u-herceg-novom-pojavila-nikada-seksepilnija-svi-su/7ex5xy4 |title=Pulsonline.rs|accessdate=26. marec 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:784910-50-PRAZNIK-MIMOZE-Ceca-zatvorila-cvetni-festival |title=Novosti.rs|accessdate=26. marec 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/oborila-rekord-ceca-odusevila-sve-na-koncertu-u-herceg-novom-a-publici-se-ne-vidi/8wmgeck |title=Blic.rs|accessdate=26. marec 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|19.7.2019
|[[Prilep]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Open Air koncert
|50.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news24.vip/%d0%b3%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d0%bf%d1%80%d0%b8%d0%bb%d0%b5%d0%bf-%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%b8-%d0%be%d0%b3%d1%80%d0%be%d0%bc%d0%b5%d0%bd-%d0%b1/|title=News24.vip|accessdate=20. julij 2019}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news24.vip/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D1%82%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%BA%D0%B0%D1%88%D0%B5-%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BB%D0%B0%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D0%B0%D0%B6%D1%9A%D0%B0%D1%82%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9C-%D1%86%D0%B5/|title=News24.vip|accessdate=20. julij 2019|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720130333/https://news24.vip/%d1%84%d0%be%d1%82%d0%be-%d1%82%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%ba%d0%b0%d1%88%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b0-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d1%9a%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9c-%d1%86%d0%b5/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://javno.mk/publikata-padna-vo-trans-tsetsa-na-pivo-fest-se-pojavi-vo-seksi-izdanie-istaknuvajki-gi-gradite-tsrniot-gradnik-foto// |title=Javno.mk|accessdate=20. julij 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/publikata-padna-vo-trans-ceca-na-pivo-fest-se-pojavi-vo-seksi-izdanie-istaknuvajkji-gi-gradite-i-crniot-gradnik-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=20. julij 2019|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720154631/https://kurir.mk/scena/poznati/publikata-padna-vo-trans-ceca-na-pivo-fest-se-pojavi-vo-seksi-izdanie-istaknuvajkji-gi-gradite-i-crniot-gradnik-foto/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.7.2019
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3289639/ceca-na-aerodromu-napravila-pravu-pometnju-svi-se-okrtali-za-njom-kad-se-pojavila-u-minicu-a-kad-je-izasla-na-binu-u-budvi-nastao-haos-video/ |title=Kurir.rs|accessdate=22. julij 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kao-boginja-ceca-napravila-spektakl-u-budvi-zbog-stajlinga-niko-nije-skidao-pogled-s/f4m6rvn/ |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.7.2019
|[[Kladovo]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]*
|Hotel Đerdap*
|150*
|-
|3.8.2019
|[[Priboj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Vertigo Club (Open air)
|2.500  &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.glaszapadnesrbije.rs/vest656870.html|title=Glaszapadnesrbije.rs|accessdate=4. avgust 2019|archive-date=2019-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190804201825/http://www.glaszapadnesrbije.rs/vest656870.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.svet.rs/vesti/deki-stankovic-slavio-na-cecinom-nastupu-rodendan-sina-ovakvu-zurku-jos-niste-videli-video|title=Svet.rs|accessdate=4. avgust 2019|archive-date=2019-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190804201824/https://www.svet.rs/vesti/deki-stankovic-slavio-na-cecinom-nastupu-rodendan-sina-ovakvu-zurku-jos-niste-videli-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-jaca-od-kise-pevacica-napravila-ludilo-na-koncertu-a-tek-da-joj-vidite-frizuru-i/97575y3 |title=Blic.rs|accessdate=4. avgust 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|18.8.2019
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3305446/kao-boginja-u-kristalima-ceca-grmela-u-budvi-a-od-njenog-stajlinga-zastaje-dah-kurir-tv |title=Kurir.rs|accessdate=19. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-crna-gora/tz6mle1 |title=Blic.rs|accessdate=19. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3093497-ceca-bosa-nastupila-u-budvi-a-tek-da-vidite-ko-je-bio-na-bini-odmah-iza-njenih-ledja-video |title=Telegraf.rs|accessdate=19. avgust 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|23.8.2019
|[[Banja Luka]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Agape Open air
|1.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/u-belom-od-glave-do-pete-ceca-zablistala-na-sceni-uzak-kombinezon-istakao-obline/fwxp5c4 |title=Blic.rs|accessdate=24. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3308855/ceca-u-belom-izdominirala-u-banjaluci-uvukla-se-u-preuski-kombinezon-ali-niko-nije-ocekivao-da-ce-grudi-tako-isturiti-video |title=Kurir.rs|accessdate=24. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vip/estrada/ceca-zapalila-banjaluku/248368/vest|title=Alo.rs|accessdate=24. avgust 2019|archive-date=2019-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190824155614/https://www.alo.rs/vip/estrada/ceca-zapalila-banjaluku/248368/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|25.8.2019
|[[Novi Bečej]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Open Air koncert
|100.000+ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3309717/muzicki-cunami-na-tiskom-keju-pogledajte-kao-je-zasvetelo-100000-svetiljki-na-cecinom-koncertu-video |title=Kurir.rs|accessdate=26. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kako-ceca-dobro-izgleda-pojavila-se-na-koncertu-u-odelu-i-razgolitila-rame-video/m6hv75h |title=Blic.rs|accessdate=26. avgust 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3095786-noc-za-pamcenje-ceca-raznatovic-nastupila-pred-100000-ljudi-u-novom-beceju-video-foto?utm_source=najnovije_vesti_desni_timeline&amp;utm_medium=linkovi&amp;utm_campaign=desni_timeline_najnovije&amp;utm_content=1 |title=Telegraf.rs|accessdate=26. avgust 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|5.9.2019
|[[Plovdiv]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Secrets Club
|1.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zvezdno.bg/19671/%D0%92%D0%BE%D0%BB%D0%B8%D0%BC-%D1%81%D0%B8-%D1%8F-%D0%A6%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%91%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D0%BD%D1%8F%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%B1%D0%B0%D0%BB%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%85%D0%BE%D1%82%D0%B5%D0%BD-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82-%D0%B2-%D0%BA%D0%BB%D1%83%D0%B1-Secrets|title=Zvezdno.bg|accessdate=7. september 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|7.9.2019
|[[Bansko]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Stadion Sveti Petar 
|30.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svetplus.com/vesti/54386/svetlana-ceca-raznatovic-oborila-rekord-u-bugarskoj-(video) |title=Svetplus.com|accessdate=8. september 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-se-jos-nije-desilo-ceca-oborila-rekord-u-bugarskoj-osecaj-je-neverovatan-video/hqfdnwb |title=Blic.rs|accessdate=8. september 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.9.2019
|[[Vršac]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Open air koncert
|35.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://scandal.rs/vesti/spektakl-ceca-nastupila-pred-35-000-ljudi-u-vrscu/ |title=Scandal.rs|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/158524/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-pamcenje-vrscu-okupila-vise-ljudi |title=Republika.rs|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/uprkos-prehladi-ceca-odusevila-vrsac-folk-diva-fanovima-porucila-srecna-sam-sto-vas/8p6vpvs |title=Blic.rs|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.9.2019
|[[Štip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Open air koncert
|50.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-koncert-makedonija/1dnp3xm |title=Blic.rs|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.atvbl.com/magazin/scena/ceca-napravila-lom-u-makedoniji-22-9-2019 |title=atvbl.com|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/oko-50-000-ljudi-gledalo-samo-u-nju-ceca-napravila-lom-u-makedoniji-video/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=22. september 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|5.10.2019
|[[Gradec]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Infinity club
|1.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vip/estrada/zavirite-u-luksuzan-apartman-cece-raznatovic-evo-u-kakvom-raskosu-uziva-foto/256754/vest|title=Alo.rs|accessdate=6. oktober 2019|archive-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191006102815/https://www.alo.rs/vip/estrada/zavirite-u-luksuzan-apartman-cece-raznatovic-evo-u-kakvom-raskosu-uziva-foto/256754/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AqpVizQ9OXg |title=YouTube.com|accessdate=16. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.10.2019
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Stadthalle Dietikon
|4.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vip/estrada/fotka-iz-hotelske-sobe-ovaj-muskarac-je-odseo-u-cirihu-sa-cecom-raznatovic-foto/258203/vest|title=Alo.rs|accessdate=14. oktober 2019|archive-date=2019-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191014144109/https://www.alo.rs/vip/estrada/fotka-iz-hotelske-sobe-ovaj-muskarac-je-odseo-u-cirihu-sa-cecom-raznatovic-foto/258203/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.prva.rs/show-biz/vesti/319480/aca-lukas-neces-ovaj-snimak-upotrebiti-ma-nemoj|title=Prva.rs|accessdate=16. oktober 2019|archive-date=2019-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191016172825/https://www.prva.rs/show-biz/vesti/319480/aca-lukas-neces-ovaj-snimak-upotrebiti-ma-nemoj|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|21.10.2019
|[[Atene]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Grčija]]*
|{{n/a}}
|200* &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3344073/ceca-se-pojavila-na-rodjendanu-i-zapalila-masu-vranjesu-na-30-rodjendanu-peva-najveca-balkanska-zvezda-a-ovaj-hit-svi-znate-video |title=Kurir.rs|accessdate=22. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3344261/ognjen-vranjes-oduvao-svecice-uz-cecu-njegova-ogromna-torta-cak-je-i-svetlela-a-nju-sve-vreme-nije-pustao-iz-zagrljaja-kurir-tv |title=Kurir.rs|accessdate=22. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3114433-slic-do-besvesti-seksi-stikle-gola-ledja-ovako-se-ceca-skockala-za-vranjesev-rodjendan |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ognjen-vranjes-rodjendan-ceca-raznatovic-torta/f4hgjvy |title=Blic.rs|accessdate=24. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.11.2019
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Megami Club
|1.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CnCStex2Yf8 |title=YouTube.com|accessdate=11. november 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|16.11.2019
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Hala Pyramide
|4.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.svet.rs/svetplus/ekskluzivno-svet-plus-vam-donosi-pogledajte-kako-je-bilo-na-sinocnom-koncertu-cece-raznatovic-u-becu-foto-video/|title=Svet.rs|accessdate=18. november 2019|archive-date=2019-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20191205213050/http://www.svet.rs/svetplus/ekskluzivno-svet-plus-vam-donosi-pogledajte-kako-je-bilo-na-sinocnom-koncertu-cece-raznatovic-u-becu-foto-video/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|7.12.2019
|[[Ljubljana]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Gospodarsko razstavišče]]
|5.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.rs/showbiz/zvezde/478383/ceca-jednim-detaljem-raspalila-mastu-muskarcima-potpuno-gola-ispod-sakoa |title=Espreso.rs|accessdate=8. december 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-nikad-provokativnija-pevacica-se-pojavila-samo-u-sakou-u-kojem-je-blistala/23sdrcn |title=Blic.rs|accessdate=8. december 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|13.12.2019
|[[Varna, Bolgarija|Varna]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|DKC Arena
|3.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istorija-se-ponavlja-ceca-raznatovic-presrecna-zbog-novog-uspeha/nlyns72 |title=Blic.rs|accessdate=16. december 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|31.12.2019
|[[Beograd]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Hotel Majdan*
|250* &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istorija-se-ponavlja-ceca-raznatovic-presrecna-zbog-novog-uspeha/https://www.kurir.rs/stars/3385831/ceca-napravila-zurku-za-pamcenje-necete-verovati-koji-fudbaler-slusa-hitove-iz-prvih-redova-kurir-tv |title=Kurir.rs|accessdate=1. januar 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.1.2020
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Mestni trg
|20.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/176686/izdominirala-u-crnoj-gori-ceca-raznatovic-napravila-spektakl-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-budvi-postavila-novi-rekord-foto |title=Pink.rs|accessdate=2. januar 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://volimpodgoricu.me/2020/01/02/jos-jedna-spektakularna-noc-ceca-u-budvi-okupila-region/ |title=Volimpodgoricu.me|accessdate=2. januar 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|7.3.2020
|[[Essen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Club Teatro
|2.500 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.svet.rs/vesti/ceca-priredila-koncert-za-pamcenje-damama-cestitala-8-mart-specijalnom-cestitkom|title=Svet.rs|accessdate=10. marec 2020|archive-date=2020-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200309152332/https://www.svet.rs/vesti/ceca-priredila-koncert-za-pamcenje-damama-cestitala-8-mart-specijalnom-cestitkom|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/vip/estrada/proslo-je-cetvrt-veka-bogdanina-trudnoca-vraca-svetlanu-raznatovic-u-proslost-video/294519/vest|title=Alo.rs|accessdate=10. marec 2020|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821201124/https://www.alo.rs/vip/estrada/proslo-je-cetvrt-veka-bogdanina-trudnoca-vraca-svetlanu-raznatovic-u-proslost-video/294519/vest|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|5.9.2020
|[[Luzern]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Club Viscose
|1.000 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-nastup-prvi/czb85lg |title=Blic.rs|accessdate=6. september 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup/kd0qjvn |title=Blic.rs|accessdate=6. september 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3526481/ceca-napravila-noc-za-pamcenje-atmosferu-podigla-do-usijanja-a-jedan-detalj-na-njoj-je-svima-zapao-za-oko-video |title=Kurir.rs|accessdate=6. september 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.9.2020
|[[Rim]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Italija]]*
|{{n/a}}
|150* &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/236722/glavna-zvezda-romske-svadbe-u-rimu-ceca-se-javila-s-nevidjenog-veselja-sve-gori-video?utm_source=Midas&amp;utm_medium=Widget&amp;utm_campaign=Content%2bexchange |title=Pink.rs|accessdate=29. september 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1379431/Ceca-na-romskoj-svadbi-VIDEO-Svetlana-Ceca-Raznatovic-honorar-na-romskoj-svadbi-Ceca-u-Rimu.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. september 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
&lt;small&gt;*Opomba: VIP koncert&lt;/small&gt;

==Repertoar==
[[Slika:album autogram naslovnica.jpg|alt=ceca|thumb|243x243px|Ceca na turneji promovira album Autogram.]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Štev. !! Pesem !! Album
|-
| 1. || Poziv || [[Poziv]]
|-
| 2. || Autogram || [[Autogram (album)]]
|-
| 3. || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]]
|-
| 4. || Beograd || [[Fatalna ljubav]]
|-
| 5. || Neodoljiv-neumoljiv || [[Emotivna luda]]
|-
| 6. || Pet minuta || [[Poziv]]
|-
| 7. || Nagovori || [[Maskarada]]
|-
| 8. || Didule || [[Autogram (album)]]
|-
| 9. || Brat || [[Poziv]]
|-
| 10. || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]]
|-
| 11. || Nevinost || [[Autogram (album)]]
|-
| 12. || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]]
|-
| 13. || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]]
|-
| 14. || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]]
|-
| 15. || Žuto pile || [[Idealno loša]]
|-
| 16. || Sve što imam i nemam || [[Ljubav živi]]
|-
| 17. || Maskarada || [[Maskarada]]
|-
| 18. || Turbulentno || [[Poziv]]
|-
| 19. || Trepni || [[Autogram (album)]]
|-
| 20. || Da raskinem sa njom || [[Poziv]]
|-
| 21. || Ime i prezime || [[Poziv]]
|-
| 22. || Lepotan || [[Ludo srce]]
|-
| 23. || Kukavica || [[Kukavica (album)]]
|}

''*&lt;small&gt;Repertoar s koncerta v Guči (10.08.2016)&lt;/small&gt;'' &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZBaRWxKQPUk |title=Youtube.com|accessdate=8. september 2016}}&lt;/ref&gt;

==Dobrodelnost==

Del izkupička od prodaje vstopnic za koncert v Makedonski Kamenici (28.8.2016) bo namenjen ogroženim v poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele Skopje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.svetplus.com/vesti/61202/veliko-srce-cece-raznatovic---deo-prihoda-od-koncerta-u-makedoniji-prosledjuje-postradalima-u-skoplju |title=Svetplus.com|accessdate=24. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://puls24.mk/magazin/scena/ceca-ke-donira-del-od-prihodot-od-pretstojniot-koncert-za-zitelite-od-poplavenite-podracja-na-skopje|title=Puls24.mk|accessdate=29. avgust 2016|archive-date=2016-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20161002120253/http://puls24.mk/magazin/scena/ceca-ke-donira-del-od-prihodot-od-pretstojniot-koncert-za-zitelite-od-poplavenite-podracja-na-skopje|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Del svojega zaslužka od novoletnega koncerta v Banja Luki (31.12.2017) je Ceca vplačala Kliničnemu centru v Banja Luki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/ceca-uplatila-5-000-evra-za-lecenje-dece/139255|title=Alo.rs|accessdate=4. januar 2017|archive-date=2018-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180105071605/http://www.alo.rs/ceca-uplatila-5-000-evra-za-lecenje-dece/139255|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Dogodki na turneji==

* Koncert v srbskem mestu Končarevo (7.7.2016) je bil organiziran v okviru športne manifestacije ''Kik boks turnir''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:614213-Revijalni-mec-Srbije-i-SAD-u-senci-muzike-Ceca-jaca-od-boksera/ |title=Novosti.rs|accessdate=12. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
* Obiskovalci koncerta v Plovdivu (16.7.2016) so s čustvenimi transparenti ganili pevko do solz.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:615614-Bugari-rasplakali-Cecu-na-koncertu/ |title=Novosti.rs|accessdate=23. julij 2016}}&lt;/ref&gt;
* Koncert v mestu Dragačevo (10.8.2016) je bil organiziran v okviru festivala trobentačev ''Guča''.&lt;ref name=&quot;Alo.rs&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Pink.rs&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Blic.rs&quot;/&gt;
* Pevka je zaradi velika zanimanja občinstva v Budvi nastopila dvakrat.&lt;ref name=&quot;Svetplus.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Svet.rs&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;
* Pevkin koncert v Makedonski Kamenici je povzročil prometni kolaps. Pred pričetkom koncerta so bile okrog mesta 20-kilometrske kolone vozil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kurir.mk/scena/poznati/tsetsa-napravi-haos-vo-makedonska-kamenitsa-fanovite-napravija-20-km-kolona-pred-gradot-video/|title=Kurir.mk|accessdate=29. avgust 2016|archive-date=2016-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160901145911/http://kurir.mk/scena/poznati/tsetsa-napravi-haos-vo-makedonska-kamenitsa-fanovite-napravija-20-km-kolona-pred-gradot-video|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://sitel.com.mk/ceca-napravi-haos-vo-makedonska-kamenica-fanovite-napravija-20-km-kolona-pred-gradot/ |title=Sitel.com.mk|accessdate=29. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://republika.mk/646367/|title=Republika.mk|accessdate=29. avgust 2016|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830173138/http://republika.mk/646367|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Pevka je v okviru turneje '''Autogram''' prvič v karieri zapela v Veliki Britaniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/cecini-hitovi-se-orili-londonom-video/77601/ |title=Alo.rs|accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/pink-rs-na-cecinom-koncertu-u-londonu-ovako-je-ona-napravila-haos-u-velikoj-britaniji-fotovideo/ |title=Pink.rs|accessdate=22. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;
*Vstopnice za koncert v Novem Sadu (12.11.2016) so bile razprodane 10 dni pred dogodkom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/nista-neobicno-za-nju-karte-za-cecin-koncert-u-novom-sadu-rasprodate/ |title=Pink.rs|accessdate=11. november 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/ceca-rasprodala-koncert-u-novom-sadu/qe96hkn/ |title=Blic.rs|accessdate=11. november 2016}}&lt;/ref&gt;
* Koncert v Novem Sadu (12.11.2016) so spremljali tudi novinarji francoske državne televizije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.alo.rs/dupke-pun-spens-peva-sa-cecom/81170?galleryId=879&amp;imageId=72411/|title=Alo.rs|accessdate=13. november 2016|archive-date=2016-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161113175537/http://www.alo.rs/dupke-pun-spens-peva-sa-cecom/81170?galleryId=879&amp;imageId=72411/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/ceca-iznenadila-stajlingom-na-koncertu-u-prepunom-spensu-foto/0znv34l/ |title=Pulsonline.rs|accessdate=13. november 2016}}&lt;/ref&gt;
* ''Amadeus bend'' je bil poseben gost večera na koncertu v Zürichu. (17.12.2016)
* Ceca je edina glasbenica, ki je ''Armeec Areno'' v bolgarski Sofiji razprodala dvakrat zapored.&lt;ref name=&quot;Telegraf.rs&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cross.bg/kontzerta-sesa-mart-1532121.html#.WIHPbvl97Dd/ |title=Cross.bg|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Scena/Estrada/640382/VIDEO-Ceca-zapalila-Sofiju-koncert-za-istoriju/|title=Vesti-online.com|accessdate=17. marec 2017}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:655572-Ceca-drzi-rekord-u-Sofiji/ |title=Novosti.rs|accessdate=18. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
* Zagrebški ''Jutarnji list'' je poročal, da je bilo na Cecinem ljubljanskem koncertu (20.5.2017) več sto hrvaških oboževalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jutarnji.hr/spektakli/domace-zvijezde/hrvati-na-koncertu-folk-dive-svi-mi-tajno-slusamo-cecu/6105723/ |title=Jutarnji.hr|accessdate=7. junij 2017}}&lt;/ref&gt;
* Pevka je na koncertu v Budvi (23.7.2017), prvič v karieri, v živo zapela uspešnico ''Ličiš na moga oca''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/2885267/video-svi-pricaju-o-njenom-nastupu-ceca-zapalila-budvu-a-ovu-svoju-pesmu-je-prvi-put-otpevala-uzivo/ |title=Kurir.rs|accessdate=25. julij 2017}}&lt;/ref&gt;
* Milica Pavlović je bila posebna gostja na Cecinem koncertu v Budvi. (13.8.2017) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/zabava/vesti/dve-gracije-juznjacke-krvi-ceca-konacno-otkrila-zasto-je-htela-da-bas-milica-pavlovic/mbc1yxw/ |title=Blic.rs|accessdate=19. september 2017}}&lt;/ref&gt;
* Pevec Saša Matić je bil poseben gost na Cecinem koncertu v Vösendorfu. (11.11.2017) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.srbijadanas.com/vip/vip/posebno-vece-za-cecu-ponosna-na-svog-sina-zapevala-njegovu-pesmu-pa-je-ovo-reklavideo-2017-11-12/ |title=Srbijadanas.com|accessdate=13. november 2017}}&lt;/ref&gt;
* Pevec Đani je bil poseben gost na Cecinem koncertu v Zürichu. (18.11.2017)
* V okvirju promocije novoletnega koncerta v Banja Luki je bila ustanovljena posebna spletna stran &quot;Ceca 2018&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ceca2018docek.com/|title=Ceca2018docek.com|accessdate=19. november 2017|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113122903/http://ceca2018docek.com/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Pevec Aca Lukas je bil poseben gost na Cecinih koncertih v Frankfurtu, Münchnu in Ljubljani.

==Televizijski prenosi koncertov==

Tudi v okviru turneje Autogram je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:100px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:250px;&quot;| Lokacija koncerta	
! style=&quot;width:250px;&quot;| Televizijska postaja 
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|10.8.2016
|[[Dragačevo]], [[Srbija]]
|Pink, Pink M, Pink plus in Pink BIH &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pink.rs/showbiz/ovo-je-cecu-zadesilo-na-putu-za-gucu-a-onda-je-usledio-spektakl-fotovideo/ |title=Pink.rs|accessdate=11. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|10.8.2016
|[[Dragačevo]], [[Srbija]]
|Alternativna TV (BiH) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.estrada-news.com/ceca-veceras-pravi-spektakl-u-guci-evo-na-kojim-kanalima-mozete-pratiti-prenos-koncerta/|title=Estrada-news.com|accessdate=11. avgust 2016}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|24.11.2018
|[[Ruma]], [[Srbija]]
|Sremska televizija &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=PqTazwlr8kE/ |title=Youtube.com|accessdate=26. november 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.12.2018
|[[Jahorina]], [[Bosna in Hercegovina]]
|Radio-televizija Republike srbske
|-
|8.12.2018
|[[Kosovska Mitrovica]], [[Kosova]]
|KiM TV &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=R0rUZ3YUjGE/ |title=Youtube.com|accessdate=14. december 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==Odpovedani in prestavljeni koncerti==

* Koncert v Kalithei (22.7.2016)
Koncert, ki bi se moral zgoditi 22. julija v klubu ''Summer Coral'', so sprva prestavili na 5. avgust, nato ga pa dokončno odpovedali. Cecin organizator je dejal, da so koncert premestili na prihodnje leto, časnik Kurir pa je poročal, da so koncert odpovedali zaradi slabe prodaje vstopnic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/stars/ceca-pukla-u-grckoj-prodala-samo-40-karata-clanak-2391229/ |title=Kurir.rs|accessdate=2. september 2016}}&lt;/ref&gt; Koncert je bil izpeljan 27. julija 2018.

* Koncert v Trebinju (30.7.2016)
Koncert, ki bi se moral zgoditi na stadionu ''Police'' v bosanskem mestu Trebinje je bil odpovedan, ker lokalni organizator ni izpolnil vseh pogodbenih obveznosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://mondo.rs/a926479/Zabava/Muzika/Ceca-u-Trebinju-otkazan-koncert.html/ |title=Mondo.rs|accessdate=2. september 2016}}&lt;/ref&gt;

* Koncert v Nišu (10.6.2017)
Koncert v Nišu je bil odpovedan zaradi tehničnih zapletov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/2859489/nista-od-feste-u-nisu-ceca-otkazala-koncert-zakazan-za-10-jun/ |title=Kurir.rs|accessdate=5. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

* Koncert v Kragujevcu (17.8.2018)
Koncert, ki bi se moral zgoditi na prizorišču Wood landa so odpovedali le 20 ur pred nastopom. Pevka je dejala, da koncert sploh ni bil dogovorjen. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.infokg.rs/skver/koncert-je-definitivno-otkazan-oglasila-se-ceca.html/ |title=Infokg.rs|accessdate=14. december 2018}}&lt;/ref&gt;

* Koncert v Mehiki (4.1.2019)
Koncert v Mehiki je bil odpovedan zaradi tehničnih zapletov.

* Koncert na Kopaoniku (14.3.2020)
Ceca je morala svoj zadnji koncert v okviru turneje ''Autogram'' odpovedati zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/music-week-na-kopaoniku-otkazan-usled-zabrane-javnihskupova/sjv37hg |title=Blic.rs|accessdate=10. april 2020}}&lt;/ref&gt;

==Ostale informacije==

*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''

==Sklici==

{{sklici|3}}

{{Svetlana Ražnatović}}

[[Kategorija:2016 v glasbi]]
[[Kategorija:2017 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Cece]]</text>
      <sha1>o8j982lpsz0y3dyv3msfn1g77nbjcys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Canillo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426034</id>
    <revision>
      <id>6672800</id>
      <parentid>6506049</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:45:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5326" sha1="6p2y92hn1e8obwrd7o9xktsg5usr4qw" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name = Canillo
|image_skyline = Sant Joan de Caselles4.jpg
|image_caption = Cerkev Sant Joan de Caselles iz 12. stoletja
|image_shield = Escut de Canillo.svg
|shield_size = 80px
|image_map = 
|mapsize = 100px
|pushpin_map = Andora
|pushpin_image = Canillo in Andorra.svg
|pushpin_label_position = 
|pushpin_map_caption = Lokacija naselja Canillo znotraj Andore
|pushpin_mapsize = 
|map_caption = Položaj župnije Canillo znotraj Andore
|coordinates_display  = inline,title
|coordinates_region  = AD
|subdivision_type  = [[Država]]
|subdivision_type1 = [[Župnija]]
|subdivision_type2 = Vasi
|subdivision_name  = [[Andora]]
|subdivision_name1 = Canillo
|subdivision_name2 = Bordes d'Envalira, El Forn, El Tarter, El Vilar, Els Plans], Incles, L'Armiana, L'Aldosa, Meritxell, Molleres, Prats, Ransol, Sant Pere, Soldeu
|leader_title = [[Župan]]
|leader_name = Enric Casadevall Medrano
|area_magnitude = 
|area_total_km2 = 121
|area_land_km2 = 
|area_water_km2 = 
|population_as_of = 2015
|population_note = 
|population_total = 4124&lt;ref name=&quot;stat&quot;&gt;{{navedi splet
| url = http://www.estadistica.ad/serveiestudis/web/banc_dades4.asp?lang=2&amp;codi_tema=2&amp;codi_divisio=9&amp;codi_subtemes=8
| publisher = Departamento de Estadística de Andorra
| title = Población por parroquia
| accessdate = 2016-05-22
| archive-date = 2016-06-25
| archive-url = https://web.archive.org/web/20160625014554/http://www.estadistica.ad/serveiestudis/web/banc_dades4.asp?lang=2&amp;codi_tema=2&amp;codi_divisio=9&amp;codi_subtemes=8
| url-status = dead
}}&lt;/ref&gt;
|population_metro = 
|population_density_km2 = 42,12
|population_demonym = 
|timezone = UTC +1 (CET), pozimi +2 (CEST)
|utc_offset = 
|timezone_DST = 
|utc_offset_DST = 
|latd=42 |latm=34 |lats=00 |latNS=N
|longd=1 |longm=36 |longs=00 |longEW=E
|coor_pinpoint = Naselje Canillo 
|elevation_m = 1526
|elevation_max_m = 
|elevation_min_m = 
|postal_code = AD100
|website = [http://www.comuncanillo.ad/ Uradna spletna stran]
|footnotes = 
}}
'''Canillo''' je [[Župnija|župnija]], dejansko [[Občina|občina]] na severovzhodu [[Andora|Andore]]. Canillo je tudi ime glavnega in največjega [[Mesto|mesta]] župnije. V mestu je tudi [[Žičnica|gondolska žičnica]], ki je speljana do največjega andorskega [[Smučišče|smučarskega centra]] Grandvalira. [[Reka]] [[Valira]], največja andorska reka deli [[Naselje|naselje]] Canillo na pol.

== Zemljepisni položaj ==

Župnija Canillo obsega 121 km² in je največja v Andori.  Razprostira se v [[Visokogorje|visokogorju]], na višini od 1.400 m do 2.913 m [[Nadmorska višina|nad morjem]]. 

[[Vreme]] je hladno, suho in sneg pokriva planinske vrhove in gore v [[Zima|zimskih]] [[Mesec|mesecih]], kar naredi to župnijo [[Turizem|turistično]] zanimivo,  v kateri lahko uživate sonce, [[Sneg|sneg]] in [[Gora|gore]].

V župnijo so vključena naselja ([[Vas|vasi]]):

* Canillo
* Soldeu
* Bordes d'Envalira
* L'Armiana
* L'Aldosa
* El Forn
* Incles
* Prats
* Meritxel y Molleres
* San Pere
* Ransol
* El Plans
* El Tarter

== Demografija ==

Število prebivalcev v župniji se spreminja

* Leta [[2005]] so našteli 4.225 prebivalcev
* Leta [[2011]] so našteli 4.826 prebivalcev
* Leta 2015 so našteli 4.124 prebivalcev

Samo mesto Canillo je leta 2015 štelo 1.997 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;stat&quot;/&gt;

Večina prebivalcev župnije so [[Katalonci]] , je pa v župniji veliko tujih [[Etnična skupina|etničnih skupin]]. Tako so leta [[2013]] v župniji zabeležili naslednje večje etnične skupine
* [[Španci]] 1.201 prebivalec
* [[Portugalci]] 542 prebivalcev
* [[Francozi]] 433 prebivalcev
* [[Britanci]] 147 prebivalcev
* [[Argentinci]] 110 prebivalcev

Uradni jezik v župniji je tako, kot v Kneževini Andori [[Katalonščina|katalonščina]].

== Gospodarstvo ==

Najpomembnejša dejavnost v župniji je turizem. Je pa še vedno prisotna tudi [[Kmetijstvo|kmetijska]] dejavnost.

== Znamenitosti ==

V Canillu je [[Svetišče|svetišče]] Marije Meritxell, zavetnice Kneževine Andora.

[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] v Canillu ima enega od najvišjih [[Zvonik|zvonikov]] z [[Ura (naprava)|uro]] v Andori. V tej cerkvi hranijo številne zgodovinske dokumente. V bližini naselja Canillo je tudi cerkev Sant Joan de Caselles, romanska stavba s konca [[11. stoletje|11. stoletja]], katere zvonik je zgrajen v lombardijskem slogu.

Od sodobnejših stavb je v Canillu Ledena palača z 8.000 m² uporabne površine in z olimpijskim [[drsališče]]m.

Grandvalira, največje andorsko smučišče leži v župniji Canillo in zagotavlja smuko celotno sezono.

== Folklora ==

Legenda El buner d'Ordino govori, da so obiskovalci iz župnije [[Ordino]] na poti na festival v Canillu odganjali strah pred [[Volk|volkovi]] z igranjem na svoje [[Glasbilo|inštrumente]].&lt;ref name=&quot;RomànOliva2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Àlvar Valls Oliva - Roser Carol Romàn|author2=Àlvar Valls i Oliva|author3=Roser Carol i Romàn|title=Llegendes d'Andorra|url=https://books.google.com/books?id=grNP6uNi7OcC&amp;pg=PA95|date=15 November 2010|publisher=L'Abadia de Montserrat|isbn=978-84-9883-340-9|pages=95–}}&lt;/ref&gt;

== Znameniti župljani ==

* Xavier Capdevila Romero (andorski [[alpsko smučanje|alpski smučar]]) se je rodil v župniji Canillo.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Andora]]
[[Kategorija:Naselja v Andori]]</text>
      <sha1>6p2y92hn1e8obwrd7o9xktsg5usr4qw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Banksov otok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426878</id>
    <revision>
      <id>6672648</id>
      <parentid>6545262</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5539" sha1="1g05hm86tzm4z21xmp7pvd3co0tmt81" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki
| name = Banksov otok
| image name = Canada2.A2002165.1940.250m.jpg
| image caption = Satelitska slika Banksovega (zgoraj levo) in Viktorijinega otoka (desno)
| image size =
| map_image    = Banks Island, Canada.svg
| native name =
| native name link =
| nickname =
| location = [[Beaufortovo morje]]
| coordinates = {{coord|73|00|N|121|30|W|display=inline,title|region:CA-NT_type:isle_scale:5000000|name=Banks Island}}
| archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]]
| total islands =
| major islands =
| area_km2 = 70028
| rank = 24.
| length_km = 380
| width_km = 290
| highest mount = Durham Heights
| elevation_m = 730
| country = {{zastava|Kanada}}
| country admin divisions title = Teritorij
| country admin divisions = [[Severozahodni teritoriji]]
| country admin divisions title 1 =
| country admin divisions 1 =
| country admin divisions title 2 =
| country admin divisions 2 =
| country largest city = [[Sachs Harbour]]
| country largest city population =
| population = 136
| population as of = 2010
| density_km2 = 0,0016
| ethnic groups =
| additional info =
}}

'''Banksov otok''' je eden večjih [[otok]]ov [[Kanadsko arktično otočje|Kanadskega arktičnega otočja]] in s površino 70.028 km² 24. [[seznam otokov po površini|največji otok na svetu]], ki leži v [[Beaufortovo morje|Beaufortovem morju]] na skrajnem zahodu otočja. Ozemlje upravno spada pod [[Kanada|kanadske]] [[Severozahodni teritoriji|Severozahodne teritorije]]. Od celine ga ločuje [[Amundsenov zaliv]] na jugu, na vzhodu pa [[preliv waleškega princa]] od [[Viktorijin otok|Viktorijinega otoka]]. Proti severu sta najbližja [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] in [[Otok princa Patricka]]. 

Površje je sestavljeno iz [[planota|planot]] na severu/severovzhodu in jugu, med katerima je osrednje nižavje.&lt;ref name=&quot;CPE&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.arctic.uoguelph.ca/cpe/environments/maps/detailed/islands/banks.htm |title=Banks Island |editor=Hebert, P.D.N. |work=Canada's Polar Environments |year=2002 |publisher=CyberNatural Software, University of Guelph |accessdate=7.12.2016 |archive-date=2016-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161108184743/http://www.arctic.uoguelph.ca/cpe/environments/maps/detailed/islands/banks.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tega prepredajo reke Big, Bernard in Thomsen, ki tvorijo široke [[dolina|doline]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/banks-island/ |title=Banks Island |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=7.12.2016 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701144106/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/banks-island/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Slednja je najsevernejša reka na svetu, ki je plovna s [[kanu]]jem, kar lokalne oblasti izkoriščajo v [[turizem|turistične]] namene. Thomsen je osrednja atrakcija narodnega parka Aulavik, ki obsega 12.000 km² arktičnega nižavja na severnem delu in prispeva tudi k varstvu populacij [[karibu]]jev ter [[moškatno govedo|moškatnega goveda]]. Moškatno govedo dosega na tem območju največjo populacijsko gostoto v vsem svojem območju razširjenosti.&lt;ref name=&quot;parkcan&quot;&gt;{{navedi splet|title=Aulavik National Park of Canada |website=Parks Canada |url=http://www.pc.gc.ca/pn-np/nt/aulavik/index_E.asp |date=2015-05-07 |access-date=2015-05-22 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080124185613/http://www.pc.gc.ca:80/pn-np/nt/aulavik/index_E.asp |archivedate=2008-01-24 |df= }}&lt;/ref&gt; Od [[habitat]]nih tipov prevladujejo [[tundra]] in vlažni travniki z [[ostričevke|ostričevkami]], [[drevo|drevje]] pa zaradi preostrega podnebja ne uspeva.&lt;ref&gt;{{navedi dokument| url=http://www.enr.gov.nt.ca/sites/default/files/file_reports/138_file.pdf |title=Vegetation mapping of Banks Island with particular reference to Aulavik national park |authors=Larter, N.C.; Raillard, M.; Epp, H.; Nagy, J.A. |year=2009 |issue=File Report No. 138 |publisher=Severozahodni teritoriji |accessdate=7.12.2016}}&lt;/ref&gt;
[[slika:NWT's most northely community.JPG|thumb|left|Sachs Harbour, edino naselje na otoku, z okoliško ravnino]]
Prvi Evropejec, ki je ugledal otok, je bil avgusta 1820 poročnik Frederick Beechey, član odprave [[William Parry|Williama Parryja]]. Poimenoval ga je po Sir [[Joseph Banks|Josephu Banksu]], takratnemu predsedniku [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Pobliže ga je kasneje raziskal [[Robert McClure]], že pred tem pa so ga redno obiskovali [[Inuiti|inuitski]] lovci z Viktorijinega otoka. McClurova odprava je takrat obtičala v ledu, zato so morali zapustiti ladjo in se peš odpraviti prek ledu do celine. Njihovo ladjo, HMS ''Investigator'', so leta 2010 odkrili v plitvini ob obali. Edino naselje, [[Sachs Harbour]] ob južni obali, je bilo ustanovljeno v 1950. letih.&lt;ref name=&quot;CPE&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; To je imelo 112 prebivalcev ob popisu leta 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&amp;Geo1=CSD&amp;Code1=6101041&amp;Geo2=PR&amp;Code2=61&amp;Data=Count&amp;SearchText=Sachs%20Harbour&amp;SearchType=Begins&amp;SearchPR=01&amp;B1=All&amp;GeoLevel=PR&amp;GeoCode=6101041&amp;TABID=1 |title=Sachs Harbour |work=Census Profile |publisher=Statistics Canada |year=2011 |accessdate=7.12.2016}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Banks Island}}

{{ca-geo-stub}}
[[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]]
[[Kategorija:Geografija Severozahodnih teritorijev]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1g05hm86tzm4z21xmp7pvd3co0tmt81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beležnik tipkanja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429004</id>
    <revision>
      <id>6672678</id>
      <parentid>6639571</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7476" sha1="99qvykvddso5gflm7unckcgssflav46" xml:space="preserve">[[Slika:Keylogger.jpg|sličica|340x340_pik|Slika kaže, kako naložen beležnik tipkanja beleži uporabnikove zaupne informacije. 
Vir: &lt;nowiki&gt;http://www.infosectoday.com/Articles/Keylogger.jpg&lt;/nowiki&gt;
]]
'''Beležnik tipkanja''' (angleško keylogger) je vohunska programska ali [[Strojna oprema računalnika|strojna oprema]], ki nadzira in beleži število ali vsebino udarcev po tipkovnici, ki jih uporabnik naredi na datotečnem strežniku&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://securingtomorrow.mcafee.com/consumer/family-safety/what-is-a-keylogger/|title=What is a Keylogger? {{!}} McAfee Blogs|date=2013-07-23|newspaper=McAfee Blogs|accessdate=2017-01-26|language=en-US|archive-date=2018-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180729071316/https://securingtomorrow.mcafee.com/consumer/family-safety/what-is-a-keylogger/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 

V večini primerov se aplikacija na [[računalnik]] prikrade v obliki raznih virusov posredovanih prek e-mailov, sporočil, lahko tudi z obiski raznih spletnih strani, če so le-te okužene&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://securelist.com/analysis/publications/36138/keyloggers-how-they-work-and-how-to-detect-them-part-1/|title=Keyloggers: How they work and how to detect them (Part 1) - Securelist|accessdate=2017-01-26|website=securelist.com}}&lt;/ref&gt;,  z namenom zbiranja uporabnikovih podatkov (npr. številk kreditnih kartic, uporabniških imen, [[Geslo (računalništvo)|gesel]] in ostalih zasebnih [[Datoteka|datotek]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://usa.kaspersky.com/internet-security-center/definitions/keylogger#.WIcHFlyXfIU|title=What is a Keylogger? {{!}} Definition {{!}} Kaspersky Lab US|accessdate=2017-01-26|website=usa.kaspersky.com|language=en}}&lt;/ref&gt;. Dostop ima do vseh trenutnih informacij, natipkanih s tipkovnico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.webopedia.com/TERM/K/keylogger.html|title=What is Keylogger? Webopedia Definition|accessdate=2017-01-26|website=www.webopedia.com|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, uporabnik pa za spremljanje/vohunjenje ne ve, podatki pa so lahko nato poslani določeni osebi. Oprema je lahko na računalnik nameščena tudi namerno, s strani zaščitniških staršev, delodajalcev, ki hočejo nadzorovati [[delo]] svojih zaposlenih ali pa fizičnih uporabnikov&lt;ref&gt;EN [https://www.keylogger.org/keylogger.html#h_8 Use of legal software products for computer monitoring] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180421030737/https://www.keylogger.org/keylogger.html#h_8 |date=2018-04-21 }}, keylogger.org&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. 

== Delovanje beležnikov tipkanja ==
Beležniki delujejo skriti v ozadju in si zapisujejo vsak narejen pritisk na tipkovnico. [[Programska oprema]] skenira vse datoteke in podatke, in zabeleži tiste, ki bi nosilcu beležnika lahko koristili (npr.: najde vse [[Številka|številke]], ki po obliki izgledajo kot številke kreditnih kartic in jih naloži na drug server, s katerim upravlja napadalec/storilec).

Vohunska programska oprema je lahko povezana tudi z zaslonom, s čimer lahko napadalec točno vidi, kaj je bilo natipkano med obiskom strani spletne banke. S tem zoži obseg pridobljenih [[Informacija|informacij]] in dobi točno tiste, ki so mu koristne. Beležnik tipkanja prepozna prve besede, napisane ob prijavi v spletno stran in tako dostopa do uporabniškega imena in gesla.

&lt;nowiki&gt;''Napadalec''&lt;/nowiki&gt; lahko prav tako preveri vso spletno zgodovino in vohuni za aktivnostmi uporabnika določenega računalnika&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.howtogeek.com/180615/keyloggers-explained-what-you-need-to-know/|title=Keyloggers Explained: What You Need to Know|accessdate=2017-01-26}}&lt;/ref&gt;. 

== Zgodovina ==
Beležniki tipkanja so v obtoku že dolgo in so dobro poznana varnostna grožnja. Njihova zgodovina ni točno znana, najprej pa naj bi jih uporabljala vlada. Ugotovljeno je bilo, da se je prvi kibernetski napad začel z raznimi aktivnostmi beleženja. V Moskvi in St. Petersburgu so vohuni beležnike tipkanja namestili v ameriško ambasado leta 1970, v namen zbiranja [[Informacija|informacij]] za škodoželjne namene. Novembra 1983 je Perry Kivolowitz napisal beležnik tipkanja in ga objavil v Usenet News&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.qccglobal.com/news/|title=News - QCC Global|accessdate=2017-01-26|website=QCC Global|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;.
[[Slika:Usb-logger.jpg|sličica|299x299_pik|Strojni beležnik tipkanja priklopljen na računalnik. Vir&lt;sup&gt;:&lt;/sup&gt; &lt;nowiki&gt;http://www.kingston.ac.uk/it-security/includes/img/static/usb-logger.jpg&lt;/nowiki&gt;]]

== Strojni beležniki tipkanja ==
Poleg beležnikov tipkanja, ki na računalnik zaidejo v obliki programske opreme, pa le-te poznamo tudi kot strojno opremo, torej v obliki raznih [[Naprava|naprav]]. Vsak [[namizni računalnik]] ima tipkovnico povezano z USB kablom. Če bi nekdo izklopil USB kabel tipkovnice, in nato priklopil posebno USB napravo med USB vrati in veznim USB elementom tipkovnice, bi ta naprava lahko služila kot beležnik tipkanja. Nameščena na sredini, lahko prestreže vse signale, ki jih tipkovnica odda, jih zabeleži, potem pa pošlje naprej v računalnik, tako da navidez vse deluje popolnoma normalno. Varnostna programska oprema pa  takšnega beležnika v obliki priklopljene naprave ne zazna&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;. 

== Kako prepoznati beležnik tipkanja na računalniku? ==
Njihovo prepoznavanje je zelo zapleteno, saj se aplikacija na računalniku zažene še pred ostalimi programi. Nekateri znaki, da je na računalniku mogoče nameščen beležnik tipkanja so sledeči: počasnejše iskanje strani na internetu, [[Računalniška miška|miška]] ali natipkane črke potrebujejo več časa za prikaz na zaslonu ali pa javljanje raznih napak pri nalaganju grafičnih in spletnih strani&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;. 

== Kako se zaščititi pred beležniki tipkanja? ==
Priporočeno je, da se izogibamo raznim sumljivim spletnim stranem, prenašanjem neznanih datotek, odpiranja priponk v elektronski pošti, katera je prišla iz neznanega naslova oziroma katere pošiljatelj nam je neznan. Prav tako je najbolj priporočljivo uporabljati enkratna gesla, certifikate, žetone oziroma kjer le lahko, izberemo opcijo preverjanja gesla v dveh korakih.

Obstajajo tudi varnostni programi, ki si samodejno zapomnijo naše [[uporabniško ime]] in geslo, hkrati pa preprečijo delovanje beležnikov tipkanja, ker se izognemo vpisovanju informacij na spletno stran.

Večina beležnikov je sprogramiranih na tradicionalno qwerty postavitev tipkovnice. Če nastavitve spremenimo na katero drugo postavitev tipkovnice, pri pretvorbi zabeležene aktivnosti ne bodo imele smisla.

Za zaščito pomaga tudi uporaba virtualne tipkovnice, s čimer postanejo naši kliki težje izsledljivi. Ta metoda sicer ni preveč zanesljiva, napadalec oz. zlonamerna strojna oprema lahko še vedno dostopa do podatkov na računalniku&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

== Prednosti (namerno) nameščenih beležnikov tipkanja ==
Veliko novejših beležnikov tipkanja je obravnavanih kot zakonita oprema in se prodaja na prostem trgu. Ponudniki zagovarjajo, da ponujajo veliko legitimnih prednosti: starševski nadzor, nadzor tretjih oseb, ki uporabljajo vaš računalnik, [[varnost]] podjetij, varnost organov kazenskega pregona, itd&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

== Glej tudi ==
[[Informacijska varnost]]

[[Informacijski sistem]]

[[Računalniško omrežje]]

== Viri ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>99qvykvddso5gflm7unckcgssflav46</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dendera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443098</id>
    <revision>
      <id>6672837</id>
      <parentid>6032593</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T03:55:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8969" sha1="08xal35t2kavdtp2wefn4hux6p6g6lp" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                   =Dendera
|other_name             =
|native_name            = &lt;big&gt;دندرة&lt;/big&gt;‎
|nickname               =
|settlement_type        =
|motto                  =
&lt;!-- images and maps  -----------&gt;
|image_skyline          = Dendera Temple.jpg
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Pogled na tempeljski kompleks
|image_flag             =
|flag_size              =
|image_seal             =
|seal_size              =
|image_shield           =
|shield_size            =
|image_map              =
|mapsize                =
|map_caption            =
|pushpin_map            = Egypt&lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;
|pushpin_label_position =bottom
|pushpin_mapsize        =300
|pushpin_map_caption    = Položaj Dendere v Egiptu
&lt;!-- Location ------------------&gt;
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{EGY}}
|subdivision_type1      = Guvernat
|subdivision_name1      = Qena
|subdivision_type2      =
|subdivision_name2      =
|subdivision_type3      =
|subdivision_name3      =
|&lt;!-- Politics -----------------&gt;
|government_footnotes   =
|government_type        =
|leader_title           =
|leader_name            =
|leader_title1          =  &lt;!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --&gt;
|leader_name1           =
|established_title      =  &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date       =
&lt;!-- Area    ---------------------&gt;
|area_magnitude         =
|unit_pref                =Imperial &lt;!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--&gt;
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = &lt;!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--&gt;
|area_land_km2            = &lt;!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--&gt;
&lt;!-- Population   -----------------------&gt;
|population_as_of               =
|population_footnotes           =
|population_note                =
|population_total               =
|population_density_km2         =
|population_density_sq_mi       =
|population_metro               =
|population_density_metro_km2   =
|population_density_metro_sq_mi =
|population_blank1_title        =Ethnicities
|population_blank1              =
|population_density_blank1_km2 =
|population_density_blank1_sq_mi =
&lt;!-- General information  ---------------&gt;
|timezone               =[[Egypt Standard Time|EST]]
|utc_offset             = +2
|timezone_DST           =
|utc_offset_DST         =
|latd=26|latm=10|lats=|latNS=N
|longd=32|longm=39|longs=|longEW=E
|elevation_footnotes    =  &lt;!--for references: use &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; tags--&gt;
|elevation_m            =
|elevation_ft           =
&lt;!-- Area/postal codes &amp; others --------&gt;
|postal_code_type       =  &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
|postal_code            =
|area_code              =
|blank_name             =
|blank_info             =
|blank1_name            =
|blank1_info            =
|website                =
|footnotes              =
}}

'''Dendera''' ([[Arabščina|arabsko]] دندرة‎ Dandarah ali  Denderah, [[Graščina|grško]] Tentiris&lt;ref&gt;[http://bibliographies.brillonline.com/browse/linguistic-bibliography ''Linguistic Bibliography'']. blonline.nl.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Félix Teynard:
[https://metmuseum.org/art/collection/search/261822   ''Dendérah (Tentyris), Temple d'Athôr - Face Postérieure - Cléopatre et Cæsarion'']{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, The Metropolitan Museum of Art. metmuseum.org.&lt;/ref&gt; ali Tentira, [[Koptščina|koptsko]] Tentore), antični '''Iunet''',&lt;ref&gt;Philae-Data: 
[https://web.archive.org/web/20080517064227/http://ancientworlds.net/aw/Places/Place/594810 ''Iunet (Dendera)''], ancientworlds.net. Arhivirano iz izvirnika 17. maja 2008.&lt;/ref&gt; je majhno mesto v [[Egipt]]u na zahodnem bregu [[Nil]]a približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od [[Luksor]]ja.

{{Infopolje Hieroglifi
|title =  Dendera
|name = &lt;hiero&gt;N16:N35-D21:D21-X1:O49&lt;/hiero&gt;
|name transcription =  
|name explanation =  
|name2 = &lt;hiero&gt;N16:N35-F31:W7-X1:O49&lt;/hiero&gt; 
|name2 transcription =  Tantarer / Taentem &lt;br /&gt; ''T3 n trr'' / ''T3 n tm'' &lt;br /&gt; ''Dendera'' 
|name2 explanation =  
|name3 = &lt;hiero&gt;O28-W24:X1&lt;/hiero&gt;, &lt;hiero&gt;O28-n:X1-O49&lt;/hiero&gt; 
|name3 in cartouche = yes
|name3 cartouche symbol = &lt;hiero&gt;G43&lt;/hiero&gt;
|name3 determinative = &lt;hiero&gt;wr-O24&lt;/hiero&gt;
|name3 transcription =  Iunet &lt;br /&gt; ''Jwnt'' &lt;br /&gt; ''Dendera''
|name3 explanation =  
|name4 = &lt;hiero&gt;Aa1-G43-I9-G43&lt;/hiero&gt;
|name4 in Serekh = yes
|name4 Serekh symbol = &lt;hiero&gt;G43&lt;/hiero&gt;
|name4 determinative = &lt;hiero&gt;wr-O24&lt;/hiero&gt;
|name4 transcription =  
|name4 explanation =  
|remarks = Opombe
|image1 =  
|image1 width = 
|image2 =
|image2 width =  
|image3 =
|image3 description = test
}}

==Zgodovina==
Dendera je izolirano mesto na robu puščave, oddaljeno približno 2,5 km od sodobne Dendere. Znana je predvsem po večinoma grško-rimskem tempeljskem kompleksu, ki se je v Starem Egiptu imenoval Iunet ali Tantere.  Sodobno arabsko mesto je zgrajeno na starodavnem mestu Ta-ynt-netert, kar pomeni ''»Ona od božanskega stebra«''. V grškem obdobju Egipta se je mesto imenovalo Tentira.  Kot upravno središče 6. noma [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]] se je imenovala tudi Nikentori ali Nitentori, kar pomeni ''vrbov les'' ali ''vrbova zemlja''. Nekateri znanstveniki so prepričani, da ime izhaja iz boginje neba in plodnosti [[Hator]], povezane z grško [[Afrodita|Afrodito]], ki je bila najbolj čaščena boginja v mestu.  Uradno božanstvo mesta je bil [[krokodil]]. Krokodila so kot sveto žival častili tudi v drugih egipčanskih mestih, zlasti v [[Nakada|Ombosu]].

===Cerkvena zgodovina===
Po rimski zasedbi Egipta je Tentiris postal del [[Rimska provinca|poznorimske province]] ''Thebais Secunda'' (''Druga tebanska provinca'') in [[Škofija|škofija]]. O zgodovini [[Krščanstvo|krščanstva]] v tej regiji je malo znanega. Znani sta samo imeni dveh škofov:

* [[Sveti Pahomij|Pahomija Velikega]] z začetka 4. stoletja n. št.
* Serapiona (ali Apriona), Pahomijevega sodobnika 

Mesto je svoje sedanje arabsko ime Dendera dobilo v poznem [[Osmansko cesarstvo|osmanskem]] obdobju.

==Tempeljski kompleks==
Denderski tempeljski kompleks s templjem boginje [[Hator]] je eden od najbolj ohranjenih ali celo najbolj ohranjen kompleks v [[Gornji Egipt|Gornjem Egiptu]]. Celoten kompleks meri 40.000 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in je obzidan z zidaki iz blata.  Najstarejše ohranjene zgradbe so iz obdobja [[Ptolemajska dinastija|Ptolemajske dinastije]]. Kompleks je v rimskem obdobju dopolnil rimski cesar [[Tiberij]], vendar na temeljih starejših zgradb iz v obdobju faraona  [[Kufu]]ja (Keopsa) iz [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte egipčanske dinastije]] (okoli 2613-okoli 2494 pr. n. št.).  Tempelj je zgradil faraon [[Pepi I.]] (2332–2283 pr. n. št.).&lt;ref&gt;[https://books.google.fr/books?id=KWMEtj8j19EC&amp;pg=PA47&amp;lpg=PA47&amp;dq=denderah+p%C3%A9pi+1er&amp;source=bl&amp;ots=62zeD50IZ3&amp;sig=j56Id82W3v4PHflNLq57w534jzw&amp;hl=fr&amp;sa=X&amp;ei=NJxpUKfcKJOJhQf4_IHQDw&amp;ved=0CEUQ6AEwCDgK#v=onepage&amp;q=denderah%20p%C3%A9pi%201er&amp;f=false]&lt;/ref&gt;

Tempelj je nekoč slovel po [[Denderski zodiak|Denderskem zodiaku]], ki je zdaj razstavljen v pariškem [[Louvre]]u. V kompleksu so tudi manjše faraonske in rimske kapele (''mammisi''), ruševine koptske cerkve in majhna kapela iz rimskega ali ptolemajskega obdobja, posvečena boginji [[Izida|Izidi]]. Ob templju je sodobno središče za obiskovalce, bazar in majhna kavarna.

==Podnebje==
Dendera ima po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji podnebij]] vroče puščavsko podnebje BWh) s stalnim stabilnim visokim zračnim tlakom in zato skozi celo leto veliko sonca. Povprečna letna temperatura je 22,8°C. V povprečju je najbolj hladen mesec januar s povprečno temperaturo 12.8°C, najbolj vroč pa junij s povprečno temperaturo 30.6°C.&lt;ref&gt;''Dandara, Egypt Köpen Climate Classification (Weatherbase)''. Weatherbase. Dandara, Egypt Köpen Climate Classification (Weatherbase). Weatherbase.&lt;/ref&gt;

==Galerija==
&lt;gallery mode=packed heights=150px style=&quot;text-align:left&quot;&gt;
Slika:DenderaHathorTempleComplexQenaEgypt622-2007feb10PhotoByCsorfolyDaniel.JPG
Slika:Aegypt1987036 hg.jpg
Slika:Dendera Bes 01a.JPG
Slika:Aegypt1987-078 hg.jpg
Slika:Dendera Hathorkopf 01.JPG
Slika:Dendera Tempelkomplex 07.JPG
Slika:Dendera Mammisi Nektanebos I. 02.JPG
Slika:Dendera Römische Säulen 02.JPG
Slika:SFEC-DENDERA-2010-112.JPG
Slika:Dendera Tempelkomplex 02.JPG
Slika:Egypt.Dendera.Hathor.01.jpg
Slika:Denderah Outside.JPG
Slika:Dendera Tempelkomplex 06.JPG
Slika:Flickr - Gaspa - Dendara, tempio di Hator (11).jpg
Slika:Dendera Topo Map.jpg
Slika:Dendera Hathor-Heiligtum 01.JPG
Slika:Дендера.jpg  
&lt;/gallery&gt;

==sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Egiptu]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Egiptu]]</text>
      <sha1>08xal35t2kavdtp2wefn4hux6p6g6lp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eksplozija v Halifaxu (1917)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443180</id>
    <revision>
      <id>6672944</id>
      <parentid>6664161</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:38:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66983" sha1="q2ehuij66l53ppvkx5i8n82f6ivuiw0" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste
|title=Eksplozija v Halifaxu
|image=Halifax Explosion blast cloud restored.jpg
|caption=Pogled na [[pirokumulus]]ni oblak približno pol minute po eksploziji
|alt=Tall cloud of smoke rising over the water
|location=[[Halifax, Nova Škotska|Halifax]], [[Nova Škotska]], [[Kanada]]
|target=
|date=6. december 1917
|time=9.04:35
|timezone=[[Atlantski standardni čas|AST]]
|fatalities=2.000 (ocena), od tega 1.950 potrjenih
|injuries=9.000 (ocena)
}}

'''Eksplozija v Halifaxu''' ({{jezik-en|The Halifax Explosion}}) je bila [[katastrofa]]lna pomorska nesreča, ki se je zgodila 6. decembra 1917 zjutraj v pristanišču [[Kanada|kanadskega]] mesta [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]]. V [[Morska ožina|ožini]] Narrows, ki povezuje zgornje pristanišče z zalivom Bedford Basin, sta se zaletela norveški parnik [[SS Imo|SS ''Imo'']] in francoska tovorna ladja [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']], ki je prevažala [[eksploziv|visokoeksploziven]] material. Ob tem je na ''Mont-Blancu'' izbruhnil [[požar]], ki je vžgal tovor, to pa je povzročilo orjaško [[eksplozija|eksplozijo]], ki je opustošila celoten mestni predel Richmond. Vse do iznajdbe [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]] je bila to najmočnejša umetna eksplozija v zgodovini,&lt;ref name=TimeDisaster&gt;{{navedi knjigo |title= Time: Disasters that Shook the World |url= https://archive.org/details/disastersthatsho0000unse |publisher= Time Home Entertainment |year=2012 |page=[https://archive.org/details/disastersthatsho0000unse/page/56 56] |isbn=1-60320-247-1}}&lt;/ref&gt; v kateri se je sprostilo za približno 2,9 kilotone TNT (12.000 [[Džul|GJ]]) energije.{{sfn|Ruffman|Howell|1994|p=276}}

Zaradi neposrednega udara in padajočih razbitin ter posredno požarov in rušenja stavb je umrlo približno 2.000 ljudi, še 9.000 naj bi bilo ranjenih.&lt;ref name=cbc&gt;{{navedi novice |url= http://www.cbc.ca/halifaxexplosion/he2_ruins/he2_ruins_explosion.html |title= Halifax Explosion 1917 |publisher= CBC |date=19. september 2003 |accessdate= 25. februar 2011}}&lt;/ref&gt; Eksplozija je zbrisala skoraj vse zgradbe v krogu 800 metrov, vključno s celotno sosesko Richmond v neposredni bližini.{{sfn|Armstrong|2002|p=42}} Udarni val je lomil drevesa, krivil železne [[tračnica|tračnice]], rušil zgradbe, nasedal ladje in razmetal ostanke SS ''Mont-Blanc'' več kilometrov daleč. V celotnem Halifaxu ni ostalo célo skoraj nobeno okno, veliko škode pa je bilo tudi v mestu [[Dartmouth, Nova Škotska|Dartmouth]] na drugi strani pristanišča. [[Cunami]], ki je nastal zaradi premika ogromne količine vode, je poleg tega uničil tradicionalno naselje staroselcev ljudstva Mi'kmaq, ki so živeli na bližnjem območju Tufts Cove.

Akcijo pomoči prizadetim so zagnali praktično takoj in kmalu so bile napolnjene vse bolnišnice v bližnji okolici. Še isti dan so pričeli prihajati reševalni vlaki iz ostalih delov [[Nova Škotska|Nove Škotske]] ter [[Novi Brunswick|Novega Brunswicka]], vlake iz bolj oddaljenih delov države in severovzhoda [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] pa je ustavil snežni vihar. Kmalu po katastrofi so začeli graditi začasna prebivališča za številne, ki so v njej ostali brez domov. Sodna preiskava je pokazala na krivdo posadke ''Mont-Blanca'', kasneje pa so, po pritožbi, ugotovili tudi odgovornost posadke druge ladje, vendar za nesrečo na koncu ni bil kaznovan nihče. Na eksplozijo zdaj spominja več spomenikov v tem delu pristanišča in drugod po mestu.

== Ozadje ==
[[File:Halifax, Nova Scotia, looking north from a grain elevator towards Acadia Sugar Refinery, ca. 1900.jpg|thumb|left|Panoramski posnetek z dvigala za žito proti rafineriji sladkorja Acadia na severu, ok. 1900]]
Dartmouth stoji na vzhodni obali pristanišča Halifax, sam Halifax pa na zahodni. Obe mesti sta v času vojn cveteli, saj je bilo pristanišče ena najpomembnejših postojank britanske [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve vojne mornarice]], center vojne trgovine in dom [[pirat]]ov, ki so napadali sovražnike [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in [[britansko-ameriška vojna|britansko-ameriško vojno]].

Izgradnja [[Medkolonialna železnica|Medkolonialne železnice]] in njenega globokega vodnega terminala leta 1880 je povečala možnosti za čezmorsko trgovino in pospešila razvoj pristaniškega območja,{{sfn|Flemming|2004|p=11}} toda Halifax je začel kljub temu v 1890. letih gospodarsko nazadovati, ko so lokalnim tovarnarjem pričele konkurirati tovarne v osrednji Kanadi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Fingard |first1=Judith |last2=Guildford |first2=Janet |last3=Sutherland |first3=David |title=Halifax: The First 250 Years|url=https://archive.org/details/halifaxfirst250y0000fing |year=1999|publisher=Formac Publishing|page=[https://archive.org/details/halifaxfirst250y0000fing/page/98 98]}}&lt;/ref&gt; Britanska garnizija je v letih 1905/06 zapustila mesto,{{sfn|Bird|1995|p=36}}{{sfn|Armstrong|2002|pp=10–11}} zato je kanadska vlada prevzela oporišče (zdaj [[CFB Halifax]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|isbn=978-1-55488-907-5|last1=Johnston |first1=William |last2=Rawling |first2=William |last3=Gimblett |first3=Richard|title=The Seabound Coast|url=https://archive.org/details/seaboundcoast0000unse|publisher=Dundurn Press|year=2011|page=[https://archive.org/details/seaboundcoast0000unse/page/96 96]}}&lt;/ref&gt; Ob ustanovitvi [[Kraljeva kanadska vojna mornarica|Kraljeve kanadske vojne mornarice]] leta 1910 je bilo tu nastanjeno njeno poveljništvo.{{sfn|Armstrong|2002|pp=9–11}}

Tik pred izbruhom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je kanadska vlada zagnala obsežen in drag projekt razvoja pristaniških in obalnih zmogljivosti.{{sfn|Flemming|2004|p=13}} Začetek vojne je znova postavil Halifax v središče dogajanja. Ker novoustanovljena kanadska mornarica ni imela še praktično nobene ladje, je britanska mornarica znova prevzela Halifax kot glavno severnoameriško oporišče, iz katerega je nadzorovala severnoatlantske trgovske poti.{{sfn|Bird|1995|pp=37–38}} Kanadska mornarica je znova prevzela upravljanje oporišča leta 1915 in do leta 1917 je v njem nastala flota patruljnih ladij, [[ladijski vlačilec|vlačilcev]] in [[minolovec|minolovcev]].{{sfn|Armstrong|2002|pp=10, 14}}

Hkrati je prebivalstvo mesta naraslo na 60.000 do 65.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://thechronicleherald.ca/metro/1172270-halifax-explosion-memorial-service-draws-large-crowd |title= Halifax Explosion memorial service draws large crowd |last=Mellor |first=Clare |work= Journal News |date=6 December 2013}}&lt;/ref&gt; Pristanišče je poleg [[Sydney, Nova Škotska|Sydneyja]] na otoku [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]] služilo kot ena glavnih odhodnih točk za konvoje, ki so dovažali osebje in opremo na evropsko bojišče.&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Sydney, Nova Scotia and the U-Boat War, 1918 |author1=Tennyson, Brian |author2= Sarty, Roger |journal= Canadian Military History |volume=7 |issue=1 |year=1998 |pages= 29–41}}&lt;/ref&gt; Hkrati so [[bolniška ladja|bolniške ladje]] v mesto dovažale ranjence, zato je bila tu zgrajena nova vojaška bolnišnica.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|pp=12–13}}

Grožnja nemških [[podmornica|podmornic]] je prisilila [[zavezniki prve svetovne vojne|zaveznike]] k vzpostavitvi sistema [[konvoj]]ev, da bi zmanjšali tveganje pri čezoceanskem prevozu zalog in vojakov.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=12}} [[Trgovska ladja|Trgovske ladje]] so se zbirale v zalivu [[Bedford Basin]] na severozahodni strani pristanišča, ki je bilo zaščiteno z dvema linijama protipodmorniških mrež in zastraženo s patruljnimi ladjami kanadske mornarice.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=13}}

Konvoji so odhajali pod zaščito britanskih [[križarka|križark]] in [[rušilec|rušilcev]],{{sfn|Mac Donald|2005|pp=9–10}} velika garnizija pa je varovala samo mesto z utrdbami, [[Baterija (vojaštvo)|topniškimi baterijami]] in protipodmorniškimi mrežami. To je vodilo k hitri vojaški, industrijski in stanovanjski širitvi mesta{{sfn|Armstrong|2002|pp=10–11}} ter devetkratnem povečanju količine materala, ki je prehajal skozi pristanišče.{{sfn|Mac Donald|2005|p=8}} Tudi vse nevtralne ladje na poti v severnoameriška pristanišča so se morale zglasiti v Halifaxu za inšpekcijo.&lt;ref name=&quot;scan&quot;&gt;{{cite journal|last=Scanlon|first=Joseph|date=oktober 2000|title=Sources of threat and sources of assistance: the maritime aspects of the 1917 Halifax Explosion|url=http://www.cnrs-scrn.org/northern_mariner/vol10/tnm_10_4_39-50.pdf|journal=The Northern Mariner|volume=X|issue=4|pages=39–50}}&lt;/ref&gt;

== Nesreča ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
|+ Tovor ladje SS ''Mont-Blanc''&lt;ref name=&quot;nasa&quot;/&gt;
|-
! Snov
! Količina
|-
|[[pikrinska kislina]] (2,4,6-trinitrofenol)
|2.366,5 tone
|-
|[[trinitrotoluen]]
|500 ton
|-
|[[benzol]]
|246 ton
|-
|[[nitroceluloza]]
|62,1 tone
|-
|90- in 95-mm strelivo
|300 kosov
|}
Norveška ladja SS ''Imo'' pod poveljstvom Haakona Froma je priplula iz [[Nizozemska|Nizozemske]] na poti v [[New York]], kjer naj bi naložila humanitarno pomoč za [[Belgija|Belgijo]].{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} V Halifax je prispela 3. decembra za neodvisno inšpekcijo in čakala dva dni v Bedford Basinu na dopolnitev zalog goriva.&lt;ref name=&quot;nasa&quot;&gt;{{cite journal|url = http://nsc.nasa.gov/SFCS/SystemFailureCaseStudyFile/Download/296|title = Kiloton killer|journal = System Failure Case Study|publisher = NASA|date = januar 2013|volume = 7|issue = 1|last = Lilley|first = Steve |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202023911/https://nsc.nasa.gov/SFCS/SystemFailureCaseStudyFile/Download/296 |archivedate=2016-12-02}}&lt;/ref&gt; Dovoljenje za izplutje je dobila že 5. decembra, vendar je bil odhod preložen na naslednje jutro, saj je [[premog]] prispel šele pozno popoldan tisti dan in preden so ga delavci naložili, so bile protipodmorniške mreže že dvignjene za čez noč.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}}{{sfn|Flemming|2004|p=18}}

Francoska tovorna ladja SS ''Mont-Blanc'' je prispela iz New Yorka pozno zvečer 5. decembra, njen poveljnik je bil Aimé Le Medec.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} Bila je do vrha naložena z eksplozivnima [[trinitrotoluen]]om in [[pikrinska kislina|pikrinsko kislino]], zelo vnetljivim gorivom [[benzol]]om ter [[nitroceluloza|strelnim bombažem]] (nitrocelulozo).{{sfn|Flemming|2004|p=16}} Ladja naj bi se pridružila počasnemu konvoju, ki se je v Bedford Basinu pripravljal na pot proti Evropi, a je bila prepozna za prečkanje protipodmorniških mrež.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} Ladjam z nevarnim tovorom je bilo pred vojno sicer prepovedano vpluti v pristanišče, a so to prepoved zaradi grožnje nemških podmornic med vojno preklicali.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=19–20}} Prav tako zaradi podmornic posadka ni razobesila rdeče zastave, ki bi sicer označevala eksploziven tovor.&lt;ref name=&quot;nasa&quot;/&gt;

Plovba v Bedford Basin in iz njega je zahtevala prehod skozi ožino, imenovano Narrows. Po pravilih naj bi ladje plule ob desni strani ožine, torej naj bi se ladje, ki plujejo v nasprotnih smereh, srečevale z levimi boki.{{sfn|Armstrong|2002|p=34}} Na območju pristanišča je bila njihova hitrost omejena na {{convert |5|kn|lk=in}}.{{sfn|Armstrong|2002|pp=32–33}}

=== Trčenje in požar ===
[[File:McNabs Island.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid današnjega območja Halifaxa in Dartmoutha. Zaliv Bedford Basin je zgoraj levo, ožina med Halifaxom in Dartmouthom vodi proti Atlantskemu oceanu spodaj desno. Eksplozija se je zgodila ob južni obali ožine, na sredini poti med zdajšnjima mostovoma A. Murrayja MacKayja (rdeče) in Angusa L. Macdonalda (oranžno).]]
Stražarska ladja HMCS ''Acadia'' je 6. decembra približno ob 7.30 zjutraj signalizirala ''Imo'' dovoljenje za izplutje,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://marinecurator.blogspot.ca/2013/12/halifax-harbour-remembers-halifax.html |last= Conlin |first=Dan |title= The Harbour Remembers the Halifax Explosion |publisher= Maritime Museum of the Atlantic |date= 6 December 2013}}&lt;/ref&gt; s pilotom Williamom Hayesom na krovu. V ožino je vstopila s precej višjo hitrostjo kot dovoljeno, da bi nadoknadila zamujeni čas.&lt;ref name=nasa/&gt; Na poti je srečala ameriški parnik SS ''Clara'', ki ga je pilot vodil po napačni (zahodni) strani pristanišča,{{sfn|Flemming|2004|p=23}} zato sta se pilota s signaliziranjem dogovorila, da bosta ladji srečali z desno stranjo.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=30–31}} Kmalu po tistem je bila primorana kreniti še bližje obali Dartmoutha, ko je srečala vlačilca ''Stella Maris'', ki je plul proti Bedford Basinu skoraj po sredini ožine. Njegov kapitan je opazil ''Imo'', ki se je bližala s preveliko hitrostjo in ukazal svoji posadki, naj pluje bliže zahodni obali, da bi se izognili nesreči.{{sfn|Flemming|2004|p=24}}{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=17}}{{sfn|Mac Donald|2005|p=33}}

Izkušeni pilot Francis Mackey je prišel na krov ''Mont-Blanca'' 5. decembra zvečer. Zaradi tveganosti je zaprosil za posebno varovanje, vendar ladji ni bila dodeljena nobena spremljevalna ladja ali kakšna druga zaščita.&lt;ref name=nasa/&gt; Premaknila se je 6. decembra ob 7.30 zjutraj in bila druga ladja, ki je vstopila v pristanišče po spustitvi protipodmorniških mrež.{{sfn|Kitz|1989|p=15}} Po desni strani ožine je odplula  proti Bedford Basinu.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=15–19, 27}}{{sfn|Flemming|2004|pp=17, 22}}{{sfn|Armstrong|2002|p=32}} Mackey je bil ves čas pozoren na [[trajekt]]e in druge manjše ladje, ki so prečkale ožino.{{sfn|Mac Donald|2005|p=32}} Ladjo ''Imo'' je opazil {{convert|0,75|mi}} stran in postal zaskrbljen, saj je njena smer križala desno stran njegove ladje. Spustil je en kratek pisk signalne piščali, da bi sporočil drugi ladji, da ima prednost, vendar je dobil v odgovor dva kratka piska z ''Imo'', ki sta sporočala, da bližajoča se ladja ne namerava spremeniti svoje smeri.{{sfn|Kitz|1989|p=15}}{{sfn|Flemming|2004|p=24}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.halifaxexplosion.org/collision3.html |last1=Ruffman |first1=Alan |last2=Findley |first2=Wendy |year=2007 |title=The Collision |work=The Halifax Explosion |accessdate=2017-12-09 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924024640/http://www.halifaxexplosion.org/collision3.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kapitan ''Mont-Blanca'' je ukazal ustavitev motorjev in obrat rahlo proti desni. Spet je enkrat zapiskal s signalno piščalko, a je znova dobil dva piska v odgovor.{{sfn|Mac Donald|2005|p=38}}

[[File:Halifax explosion - Imo.jpg|thumb|left|Nasedla ladja SS ''Imo'' ob obali Dartmoutha po eksploziji]]
Mornarji na okoliških ladjah so slišali izmenjavo signalov in se zbrali v okolici, da bi opazovali skorajšnje trčenje.{{sfn|Mac Donald|2005|p=39}} Obe ladji sta imeli v tem času že ugasnjene motorje, a ju je [[vztrajnost]] počasi pripeljala točno skupaj. Mackey si ni upal nasesti ''Mont-Blanca'' na obalo, saj bi lahko sunek povzročil eksplozijo. Namesto tega je ukazal zavoj ostro v levo in prečkal premec norveške ladje v zadnjem poskusu izogiba trčenju. Ladji sta bili skoraj vzporedno, ko je ''Imo'' nenadoma trikrat zapiskala, kar pomeni preklop motorjev v vzvratno. Stranski potisk desnosučnega [[Ladijski vijak|propelerja]] ladje ''Imo'' je povzročil, da je njen krov nagnilo v levo proti ''Mont-Blancu'' in ker je bila ladja prazna, se je njen premec toliko nagnil, da je zaril v ''Mont-Blancov'' tovorni prostor št. 1.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=40–41}}&lt;ref name=nasa/&gt;

Trčenje se je zgodilo ob 8.45 po lokalnem času.{{sfn|Flemming|2004|p=25}} Na ''Mont-Blancu'' ni povzročilo večje škode, toda sunek je prevrnil več sodov na palubi, ki so se odprli in razlili benzol, ta pa je hitro stekel v tovorne prostore. Prazna ''Imo'' se je zaradi vzvratnega delovanja propelerja hitro ločila, kar je povzročilo iskrenje v notranjosti ''Mont-Blancovega'' trupa zaradi drgnjenja kovinskih delov, iskre pa so vnele benzolove hlape. Ogenj se je razplamtel na nivoju vodne gladine in se hitro razširil ob strani, kjer je benzol tekel iz zmečkanih sodov na ''Mont-Blancovih'' palubah. Hitro je ušel izpod nadzora. V gostem črnem dimu in ob tveganju eksplozije je kapitan ukazal posadki, naj zapusti ladjo.{{sfn|Kitz|1989|p=19}}{{sfn|Flemming|2004|p=25}} Medtem se je na obali zbirala vedno večja množica meščanov, ki so stali na ulici ali pri oknih in opazovali spektakularen požar.{{sfn|Kitz|1989|pp=22–23}} Razburjeni člani posadke so kričali iz rešilnih čolnov, da bo njihova ladja eksplodirala, vendar se jih v vsej zmešnjavi in hrupu ni slišalo.{{sfn|Mac Donald|2005|p=49}} Medtem ko so prispeli do obale Dartmoutha je zapuščeno ladjo odneslo na drugo stran, kjer je nasedla pri pomolu št. 6 blizu začetka ulice Richmond v Halifaxu.{{sfn|Flemming|2004|pp=25–26}}

Vlačilec ''Stella Maris'' je v času trčenja vlekel dve manjši barki,{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=17}} a se je kapitan Horatio H. Brannen hitro odzval na požar, dal zasidrati barki in pohitel proti pomolu 6, kjer je posadka pričela škropiti gorečo ladjo z gasilno cevjo.{{sfn|Mac Donald|2005|p=46}} Kmalu so ugotovili, da je ogenj premočan za njihovo cev, zato so se umaknili. Približal se jim je kitolovski čoln z ladje [[HMS Highflyer (1898)|HMS ''Highflyer'']] in kasneje še čoln z ladje [[HMS Niobe (1897)|HMCS ''Niobe'']]. Brannen in Albert Mattison z ''Niobe'' sta se dogovorila, da bosta napeljala vrv do krme ''Mont-Blanca'' in jo potegnila stran od pomola, da bi preprečila požar na pomolu. Petinčna ladijska vrv se jim je zdela prešibka, zato so ukazali prinesti desetinčno, v tistem trenutku pa je ''Mont-Blanc'' silovito eksplodiral.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=50–51}}

===Eksplozija===
[[File:Halifax Explosion - harbour view - restored.jpg|thumb|upright=1.1|alt=Destroyed buildings, with harbour in background|Opustošenje v Halifaxu dva dni po eksploziji, pogled proti Dartmouthu. Ob sosednji obali je vidna nasedla ladja ''Imo''.]]
Ob 9.04 je požar na krovu ''Mont-Blanca'' vnel visokoeksplozivni tovor.{{sfn|Mac Donald|2005|p=58}} Ladjo je v celoti razneslo, močan udarni val pa se je nato širil navzven s hitrostjo več kot 1000 [[meter na sekundo|metrov na sekundo]]. V središču eksplozije je temperatura dosegla 5000&amp;nbsp;°C, tlak pa na tisoče atmosfer.{{sfn|Ruffman|Howell|1994|p=277}}&lt;ref name=nasa/&gt; Na Halifax in Dartmouth so deževali razbeljeni kosi železja.{{sfn|Mac Donald|2005|p=62}} 90-mm top s premca (brez cevi, ki jo je povsem stalilo) je padel na tla blizu jezera [[Albro]], približno 5,6&amp;nbsp;km stran od kraja eksplozije, pol tone težka palica [[sidro|sidra]] pa 3,2 kilometra južno pri kraju [[Armdale, Nova Škotska|Armdale]].{{sfn|Kitz|1989|p=25}}

Oblak belega dima se je dvignil več kot 3600 m visoko.&lt;ref&gt;Največjo višino eksplozije, 3600 metrov, je s [[sekstant]]om izmeril kapitan W. M. A. Campbell na kanadski trgovski ladji ''Acadian'', ki je bila v času eksplozije 28 km od vhoda v pristanišče. {{harvnb|Ruffman|Howell|1994|p=323}}&lt;/ref&gt; Udarni val, ki je potoval 23-krat [[hitrost zvoka|hitreje od zvoka]], so čutili vse do [[Cape Breton (otok)|otoka Cape Breton]] (207&amp;nbsp;km) in [[Otok princa Edvarda|Otoka princa Edvarda]] (180&amp;nbsp;km).&lt;ref name=nasa/&gt;{{sfn|Mac Donald|2005|p=63}} Eksplozija je v hipu uničila vse na območju, velikem 160 [[hektar|ha]].{{sfn|Kitz|1989|p=25}} Hkrati je iztisnila vso vodo izpod ladje, tako da je bilo kratek čas izpostavljeno dno pristanišča. Voda, ki je stekla nazaj, je ustvarila [[cunami]],{{sfn|Mac Donald|2005|p=66}} ki se je dvignil 18 metrov nad oznako plime v Halifaxu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Krehl|first1=Peter|title=History of shock waves, explosions and impact a chronological and biographical reference|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-30421-0|page=459}}&lt;/ref&gt; ''Imo'' je odnesel na obalo pri Dartmouthu.{{sfn|Kitz|1989|p=26}} Ubil je vse razen enega člana posadke obeh čolnov in 21 od 26 na vlačilcu ''Stella Maris'', ki ga je, močno poškodovanega, prav tako naplavilo pri Dartmouthu. Poleg štirih drugih je preživel prvi častnik, kapitanov sin Walter Brannen, ki ga je sunek vrgel v podpalubje.{{sfn|Armstrong|2002|pp=42–43}} Preživeli pa so vsi člani posadke ''Mont-Blanca'', razen enega.{{sfn|Flemming|2004|p=47}}

Več kot 1600 ljudi je umrlo takoj in več kot 9000 je bilo ranjenih, od tega jih je več kot 300 poškodbam podleglo kasneje.&lt;ref name=nasa/&gt; Porušene ali močno poškodovane so bile vse zgradbe v krogu 2,6&amp;nbsp;km od mesta eksplozije, skupno preko 12.000 zgradb.{{sfn|Mac Donald|2005|p=66}} Drobci okenskih stekel, ki jih je razbil udarni val, so oslepili na stotine ljudi, ki so opazovali požar z oken svojih stanovanj.{{sfn|Gilmour|2001|p=119}} Sila je prevrnila tudi številne peči in petrolejke, zaradi česar so po vsem Halifaxu izbruhnili številni požari,{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=21}} predvsem v predelu North End, kjer se je razbesnel ognjeni vihar prek več ulic in ujel stanovalce v njihovih hišah. Gasilec Billy Wells, ki ga je eksplozija vrgla po tleh in mu strgala vso obleko s telesa, je opisal opustošenje tako: »Prizor je bil strašen, ljudje so mrtvi viseli skozi okna. Nekaterim so manjkale glave, druge pa je vrglo na telegrafske žice.« Wells je bil edini preživeli od osemčlanske ekipe gasilnega avtomobila ''Patricia''.{{sfn|Mac Donald|2005|p=71}}

Od velikih zidanih tovarn okrog pomola 6, kot je bila rafinerija sladkorja Acadia, so ostali le brezoblični kupi ruševin, ki so pod seboj pokopali večino delavcev.{{sfn|Armstrong|2002|p=42}} Močan požar, zaradi katerega se je sesulo betonsko ogrodje, je uničil obrat za predelavo bombaža 1,5&amp;nbsp;km stran.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=43}} Močno je bilo poškodovano tudi poslopje Kraljevega pomorskega kolidža, pri čemer je bilo huje ranjenih več kadetov in inštruktorjev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Chaplin |first=Charmion |url=http://www.forces.gc.ca/site/commun/ml-fe/article-eng.asp?id=2862 |title=The Royal Naval College of Canada Closes |work=The Maple Leaf |volume=9 |number=23 |date=14 June 2006 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120401182805/http://www.forces.gc.ca/site/commun/ml-fe/article-eng.asp?id=2862 |archivedate=1.4.2012 }}&lt;/ref&gt; Podrli sta se železniška delavnica in postaja v Richmondu, pri čemer je umrlo 55 delavcev, uničenih ali poškodovanih pa je bilo več kot 500 vagonov. Poleg tega je bila močno poškodovana postaja North Street, ena najprometnejših železniških postaj v vsej Kanadi.&lt;ref name=smith&gt;{{cite journal|last=Smith |first=Douglas|title=The Railways and Canada's Greatest Disaster: The Halifax Explosion, December 6, 1917|journal=Canadian Rail|issue=431|date=november–december 1992|pages=202&amp;ndash;212}}&lt;/ref&gt;

[[File:Panoramic view of damage to Halifax waterfront after Halifax Explosion, 1917.jpg|thumb|750px|center|Pogled z obale prek opustošene soseske Richmond proti ruševinam rafinerije sladkorja na zahodu, nekaj dni po eksploziji. Skrajno desno so ostanki pomola 6, kjer se je eksplozija zgodila.]]

Smrtnih žrtev bi bilo verjetno še precej več, če se ne bi žrtvoval odpravnik vlakov Medkolonialne železnice Vince Coleman. Ta je v času nesreče upravljal s prometom v delavnicah, približno 230 metrov od pomola 6. Ko sta s sodelavcem Williamom Lovettom izvedela, da ''Mont-Blanc'' z nevarnim tovorom na krovu gori, sta pričela bežati. Coleman pa se je spomnil, da bi moral nekaj minut kasneje prispeti potniški vlak iz [[Saint John, Novi Brunswick|Saint Johna]] (Novi Brunswick), zato se je sam vrnil na delovno mesto in začel oddajati nujna telegrafska sporočila, da bi ustavil vlak. Ohranilo se je več različic sporočil, med njimi tisto, ki je zapisano v arhivih Atlantskega pomorskega muzeja: »Ustavite vlak. Goreča ladja s strelivom se bliža pomolu 6 in bo eksplodirala. Najbrž bo to moje zadnje sporočilo. Adijo, fantje.« Po zaslugi teh sporočil so se ustavili vsi vlaki, ki so se približevali Halifaxu. Slišali so jih na postajah vzdolž vse Medkolonialne železnice, kar je omogočilo takojšen odziv nadzornikov prometa.&lt;ref name=conlin&gt;{{navedi splet|url=https://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/halifax-explosion/vincent-coleman-and-halifax-explosion|last=Conlin|first=Dan|title=Vincent Coleman and the Halifax Explosion|publisher=Maritime Museum of the Atlantic|accessdate=25.4.2015|archive-date=2013-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20131016132140/http://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/halifax-explosion/vincent-coleman-and-halifax-explosion|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Mac Donald|2005|pp=1–3}} Potniški vlak št. 10 na nočni liniji iz Saint Johna naj bi upošteval opozorilo in se ustavil na varni razdalji pri [[Rockingham, Nova Škotska|Rockinghamu]], kar je rešilo približno 300 potnikov. Coleman je ob eksploziji umrl na svojem mestu.&lt;ref name=conlin/&gt; V 1990. letih so ga počastili s spominsko oddajo na kanadski televiziji in ga leta 2004 kot heroja vpisali v Hram slavnih kanadske železnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.railfame.ca/sec_ind/heroes/en_2004_ColemanV.asp|publisher=Canadian Railway Hall of Fame|title=Vince Coleman (2004)|accessdate=9.12.2017|archive-date=2015-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150615064825/http://www.railfame.ca/sec_ind/heroes/en_2004_ColemanV.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Reševalna akcija ==
Reševalno akcijo so zagnali že naključno preživeli stanovalci in delavci, ki so pričeli izkopavati poškodovane izpod ruševin. Pridružili so se jim posamezni policisti, gasilci in vojaki ter vsakdo z delujočim vozilom; uporabili so vse vrste vozičkov, avtomobilov in tovornjakov za nalaganje poškodovanih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://thechronicleherald.ca/metro/1256017-weekend-focus-helping-hands-for-victims-of-halifax-explosion|work=The Chronicle Herald|title=Helping hands for victims of Halifax Explosion|last=Shiers|first=Kelly|date=6.12.2014|accessdate=2017-12-09|archive-date=2017-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20171206195203/http://thechronicleherald.ca/metro/1256017-weekend-focus-helping-hands-for-victims-of-halifax-explosion|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://marinecurator.blogspot.ca/2013/12/pennies-from-hell.html |last=Conlin |first=Dan|title=Pennies from Hell: A Milkman's pennies from the Halifax Explosion|publisher=Maritime Museum of the Atlantic|date=5.12.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://exhibits.hsl.virginia.edu/halifax/volunteers/|publisher=University of Virginia|title=Volunteers|work=From one moment to the next: the Halifax Explosion|year=2007|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150102084125/http://exhibits.hsl.virginia.edu/halifax/volunteers/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Flemming|2004|pp=53–55}} Mestne bolnišnice je kmalu preplavilo ogromno število poškodovancev,{{sfn|Kitz|1989|p=53}} samo nova vojaška bolnišnica Camp Hill jih je 6. decembra sprejela 1.400.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=73}}

Že pred eksplozijo so gasilci hiteli k ladji ''Mont-Blanc'', da bi pogasili požar.{{sfn|Glasner|2011|p=30}} Po njej so gasilske ekipe hitele na pomoč z vseh delov Halifaxa, do konca dneva pa so z reševalnimi vlaki prišli tudi gasilci iz tako oddaljenih krajev, kot sta [[Amherst, Nova Škotska|Amherst]] (200&amp;nbsp;km) in [[Moncton, Novi Brunswick|Moncton]] (260&amp;nbsp;km).&lt;ref name=conlin/&gt;&lt;ref name=hpff/&gt; Na kraj nesreče so prvi prispeli gasilci iz postaje West Street Station 2 s ''Patricio'', prvim motornim gasilskim vozilom v Kanadi. V zadnjih sekundah pred eksplozijo so odvijali gasilne cevi, da bi nadzorovali ogenj, ki se je razširil do nabrežja. Tisti dan je na delu umrlo devet članov mestnega gasilstva.&lt;ref name=hpff&gt;{{navedi splet|url=http://www.hpff.ca/memorials/halifax-explosion/|title=Memorials – The Halifax Explosion|publisher=Halifax Professional Fire Fighters Association|accessdate=29.4.2015|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722180453/http://www.hpff.ca/memorials/halifax-explosion/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://halifaxmag.com/cover/the-last-alarm/|work=Halifax Magazine|title=The last alarm|last=Landry |first=Janice|date=28.11.2012}}&lt;/ref&gt;

Križarke Kraljeve vojne mornarice, ki so bile ta čas zasidrane v pristanišču, so poslale nekaj zgodnjih organiziranih reševalnih ekip. S HMS ''Highflyer'' in [[Pomožna križarka|pomožnih križark]] HMS ''Changuinola'', HMS ''Knight Templar'' ter [[HMS Calgarian|HMS ''Calgarian'']] so bili poslani čolni z reševalci in zdravniki, te ladje so kmalu pričele sprejemati tudi ranjence.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=21}} Tudi patruljna ladja [[Obalna straža Združenih držav Amerike|ameriške obalne straže]] [[USRC Morrill (1889)|USRC ''Morrill'']] je poslala reševalno ekipo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Larzelere|first1=Alex|title=The Coast Guard in World War I: an Untold Story|url=https://archive.org/details/coastguardinworl0000larz|date=2003|publisher=Naval Institute Press|isbn=978-1-55750-476-0|pages=[https://archive.org/details/coastguardinworl0000larz/page/74 74], 79–80}}&lt;/ref&gt; Eksplozijo so zaznali tudi na odprtem morju, z ameriške križarke [[USS Tacoma (CL-20)|USS ''Tacoma'']] in pomožne križarke [[SS Kronprinz Wilhelm|USS ''Von Steuben'']] (nekdanje SS ''Kronprinz Wilhelm''), ki sta bili na poti v ZDA. ''Tacomo'' je udarni val tako stresel, da se je njena posadka pripravila na boj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.crhnet.ca/sites/default/files/library/HazNet_Special_Edition_2014-01-15.pdf|work=HazNet|date=Winter 2014|title=Blasts from the past|page=9|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704174154/http://www.crhnet.ca/sites/default/files/library/HazNet_Special_Edition_2014-01-15.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ko so z nje opazili dimni steber, je spremenila smer in ob 2. uri popoldan prispela pomagati. ''Von Steuben'' je priplul pol ure kasneje.{{sfn|Mac Donald|2005|p=70}} Ameriški parnik ''Old Colony'', ki je bil zasidran v Halifaxu za popravila, je utrpel le malo škode, zato so ga na hitro predelali v bolnišnično ladjo in poslali nanj zdravniško in pomožno osebje z britanskih in ameriških vojnih ladij v pristanišču.{{sfn|Armstrong|2002|pp=28–29, 68}}

Zbegani preživeli so se sprva zbali, da je eksplozijo povzročila [[bomba]] z nemškega letala.{{sfn|Mac Donald|2005|p=70}} Posadke topovskih baterij so takoj zasedle svoje položaje, za primer, da bi bilo mesto napadeno, a so vse prevzele reševalne naloge manj kot uro kasneje, ko se je razvedel vzrok eksplozije. Poklicali so vse vojake iz pristaniških utrdb in vojašnic, ki so začeli reševati preživele in jih prevažati v mestne bolnišnice, vključno z obema vojaškima bolnišnicama.{{sfn|Armstrong|2002|pp=57–58}}

K vsesplošnemu kaosu je prispeval strah pred možno drugo eksplozijo. Ob skladišču streliva bližnje vojašnice Wellington je osebje pogasilo požar, ob čemer se je sprostil oblak pare. Viden je bil več ulic stran in hitro sprožil govorice, da je še ena eksplozija neizbežna.{{sfn|Armstrong|2002|pp=58–59}} Uniformirani policisti so evakuirali okolico.{{sfn|Mac Donald|2005|p=100}} Govorice so se razširile po mestu, zato so številne družine zapustile svoje domove in nastala zmeda je ovirala reševanje še dve uri, dokler se niso govorice okoli poldneva polegle.&lt;ref name=&quot;AtCityHall&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbc.ca/halifaxexplosion/he3_shock/he3_shock_city_hall.html |title=The Halifax Explosion – At city hall |publisher=CBC |accessdate=20.1.2012}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Flemming|2004|p=58}} Številni reševalci so ukaz za evakuacijo ignorirali in tudi pomorske reševalne ekipe so nemoteno nadaljevale svoje delo v pristanišču.{{sfn|Flemming|2004|p=58}}{{sfn|Armstrong|2002|p=60}}

Tudi preživeli delavci na železnici, blizu središča katastrofe, so reševali ljudi iz pristanišča in izpod ruševin. Nočni vlak iz Saint Johna se je ravno bližal mestu, ko ga je dosegel udarni val, a le lažje poškodoval. Zato je nadaljeval svojo pot proti Richmondu, do kraja, kjer so ruševine zaprle progo. Potniki so uporabili zasilno orodje z vlaka, da so izkopavali ljudi izpod ruševin, in rjuhe iz spalnih vagonov za povezovanje ran. Vlak so naložili z ranjenci in ga poslali ob 13:30 proti kraju [[Truro, Nova Škotska|Truro]] ob spremljavi zdravnika.&lt;ref name=conlin/&gt;{{sfn|MacMechan|Metson|1978|pp=42–43}}

Nekateri vplivnejši meščani na čelu z guvernerjem Nove Škotske [[MacCallum Grant|MacCallumom Grantom]] so okoli poldneva oblikovali komite za pomoč Halifaxu. Komite je organiziral medicinsko pomoč za Halifax in Dartmouth, preskrbel prevoz, hrano in zatočišča, ter kril zdravstvene in pogrebne stroške žrtev.&lt;ref name=&quot;AtCityHall&quot; /&gt;{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=31}} Organizacija je obstajala vse do leta 1976, sprva je skrbela za pomoč in obnovo, nato pa izplačevala rente preživelim.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=32}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/halifax-relief-commission/|work=The Canadian Encyclopedia|title=Halifax Relief Commission|last=Kernaghan|first=Lois|date=16.12.2013|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704070616/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/halifax-relief-commission/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Reševalni vlaki so bili poslani z vse vzhodne obale Kanade, pa tudi iz severovzhoda Združenih držav Amerike. Prvi je odrinil iz Trura ob 10. uri zjutraj, naložen z zdravniškim osebjem in opremo, v Halifax je prispel opoldne in se vrnil v Truro z ranjenci pred tretjo uro popoldan. Naprej od Rockinghama na zahodnem robu Bedford Basina je bila proga neprehodna, zato so reševalci morali priti peš skozi opustošene mestne predele do kraja, kjer je vojska začela čistiti ulice.{{sfn|Kitz|1989|pp=64–65}} Do noči je v Halifax prispelo ducat vlakov iz Trura, [[Kentville, Nova Škotska|Kentvillea]], Amhersta, [[Stellarton, Nova Škotska|Stellartona]], [[Pictou]]ja in [[Sydney, Nova Škotska|Sydneyja]] v Novi Škotski ter [[Sackville, Novi Brunswick|Sackvillea]], [[Moncton]]a in Saint Johna v Novem Brunswicku.{{sfn|MacMechan|Metson|1978|p=42}}&lt;ref name=smith/&gt;

Naslednji dan je reševalno akcijo oviral snežni vihar, ki je nad Halifax odvrgel skoraj pol metra težkega snega. Snežni zameti so ustavili reševalne vlake in znova podrli telegrafske linije, ki so bile na hitro popravljene po eksploziji. Mesto je bilo odrezano od sveta in reševalci so morali ustaviti iskanje preživelih, po drugi strani pa je vihar pomagal pogasiti požare, ki so še vedno divjali po več delih Halifaxa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://news.google.com/newspapers?id=vgpkAAAAIBAJ&amp;sjid=v3oNAAAAIBAJ&amp;pg=1667%2C4270484 |title=Injured dying in snowbound relief trains |work=Calgary Daily Herald |date=8.12.1917 |page=1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.oumedicine.com/docs/ad-psychiatry-workfiles/allthedrt_fall_2008.pdf?sfvrsn=2|pages=9–12|journal=The Newsletter of the Child &amp; Family Disaster Research Training &amp; Education Initiative|title=Disasters in history: the Halifax Explosion of 1917|volume=4|issue=3|date=jesen 2008|access-date=2017-12-09|archive-date=2015-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150929182906/http://www.oumedicine.com/docs/ad-psychiatry-workfiles/allthedrt_fall_2008.pdf?sfvrsn=2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Posledice ==
[[File:Halifax Explosion Aftermath LOC 2 - restored.jpg|thumb|250px|Mestna razstaviščna zgradba. Zadnje truplo umrlega v eksploziji so našli tu leta 1919.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=62}}]]
[[File:Halifax Explosion Aftermath LOC 1 - retouched.jpg|thumb|250px|Posledice eksplozije: samostan sv. Jožefa na križišču ulic Göttingen in Kaye]]
[[File:Maritime Conservatory June 2015.jpg|thumb|Šola Chebucto Road, ki so jo uporabili kot mrtvašnico]]
Natančno število žrtev katastrofe ni znano. Knjiga spomina na eksplozijo v Halifaxu, uradna zbirka, ki so jo leta 2002 sestavili arhivisti, beleži 1.950 umrlih.&lt;ref name=pans&gt;{{navedi splet|url=https://novascotia.ca/archives/remembrance/ |title=Halifax Explosion Remembrance Book |publisher=Public Archives of Nova Scotia |date=26.11.2009}}&lt;/ref&gt; Kar 1.600 ljudi je umrlo takoj zaradi udarnega vala, cunamija in rušenja zgradb. Zadnje truplo, oskrbnika razstavišča, so našli šele poleti 1919.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=62}} Poleg tega je bilo ranjenih 9.000 ljudi.&lt;ref name=scan/&gt; Eksplozija in kasnejši požari so uničili 1.630 domov in jih poškodovali še 12.000. Okrog 6.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, še 25.000 pa brez zadostne zaščite pred zimo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/halifax-explosion/halifax-explosion-infosheet|title=Halifax Explosion infosheet|publisher=Maritime Museum of the Atlantic|last=Kitz|first=Janet|date=19.2.2009|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150510182810/http://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/halifax-explosion/halifax-explosion-infosheet|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=canen&gt;{{navedi splet |last=Kernaghan |first=Lois |last2=Foot |first2=Richard |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/halifax-explosion/ |title=Halifax Explosion |work=The Canadian Encyclopedia |date=4.3.2015 |accessdate=2017-12-09 |archive-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150209211203/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/halifax-explosion/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Industrija je bila praktično v celoti uničena. Mnogo delavcev je umrlo, močno pa je bila poškodovana tudi [[ladjedelnica]].&lt;ref name=dev&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbc.ca/halifaxexplosion/he3_shock/he3_shock_destruction.html|publisher=CBC|title=The destruction|work=City in Shock|accessdate=30.4.2015}}&lt;/ref&gt;

V mestni hiši so še isto jutro ustanovili mrtvaški komite pod predsedstvom Aldermana R. B. Coldwella. Šolo Chebucto Road (zdaj Mornariška akademija scenskih umetnosti) so določili za osrednjo mrtvašnico.{{sfn|Flemming|2004|p=67}} Kraljeva kanadska inženirska četa je popravila in predelala klet stavbe in uredila pisarne mrliškega oglednika v učilnicah. Kmalu so pričeli prihajati vozički in tovornjaki, naloženi s trupli.{{sfn|Kitz|1989|p=60}} Mrliški oglednik Arthur S. Barnstead je prevzel Coldwellov položaj in uvedel sistem za natančno številčenje in opisovanje trupel;{{sfn|Kitz|1989|p=73}} šlo je za različico sistema njegovega očeta, Johna Henryja Barnsteada, za identifikacijo žrtev [[Potop ladje RMS Titanic|nesreče ''Titanica'']] leta 1912.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/titanics-halifax-connection/titanic-information|title=Titanic Infosheet|publisher=Maritime Museum of the Atlantic|accessdate=30.4.2015|archive-date=2015-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150510161728/http://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/titanics-halifax-connection/titanic-information|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Številni so utrpeli trajne poškodbe, denimo od drobcev stekla, ki se je razbilo med eksplozijo. Na tisoče ljudi je opazovalo goreči ''Mont-Blanc'', mnogi od njih za okni, zaradi česar so bili neposredno izpostavljeni letečim drobcem. Statistika katastrofe poroča o približno 5900 očesnih poškodbah, od tega je 41 ljudi trajno izgubilo vid.{{sfn|Mac Donald|2005|p=234}}

Po oceni je materialna škoda znašala 35 milijonov [[Kanadski dolar|kanadskih dolarjev]], kar bi danes, upoštevajoč [[inflacija|inflacijo]], znašalo več kot pol milijarde.&lt;ref name=&quot;canen&quot; /&gt; 30 milijonov dolarjev denarne pomoči so zbrali od različnih virov,{{sfn|Armstrong|2002|p=213}} od tega 18 milijonov od zvezne vlade, več kot štiri milijone od britanske vlade in 750.000 od ameriške zvezne države [[Massachusetts]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.halifax.ca/recreation/arts-culture-heritage/halifax-explosion/halifax-explosion-history|publisher=Tourism Halifax|title=Halifax Explosion|accessdate=30.4.2015}}&lt;/ref&gt;

=== Dartmouth ===
Dartmouth je bil redkeje naseljen in na drugi strani zaliva od mesta eksplozije, a je bilo tam kljub temu veliko škode. Na tej strani naj bi po oceni umrlo 100 ljudi. Porušenih ali poškodovanih je bilo precej zgradb, med njimi pivovarna Oland in tovarna Starr Manufacturing Company.&lt;ref name=dev/&gt; Edina bolnišnica v mestu, [[Nova Scotia Hospital]], je sprejela številne ranjence.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=109}}

=== Naselbina ljudstva Mi'kmaq ===
V zalivčkih Bedford Basina na dartmouthski strani je stalo več manjših naselbin ljudstva [[Mi'kmaq]]. Ena od njih je bila Tufts Cove (znana tudi kot Turtle Grove), ki je že od 18. stoletja stala točno nasproti pomola 9 v Halifaxu. Naselbina je bila predmet spora, saj so beli veleposestniki želeli odstraniti prebivalce. Kanadsko ministrstvo za staroselce si je v predhodnih letih aktivno prizadevalo, da bi izrinilo lastnike zemlje, a jim to do eksplozije še ni uspelo.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=87}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite journal|last1=Remes|first1=Jacob|title=Mi'kmaq in the Halifax Explosion of 1917: Leadership, Transience, and the Struggle for Land Rights|journal=Ethnohistory|date=2014|volume=61|issue=3|pages=445–466|doi=10.1215/00141801-2681732}}&lt;/ref&gt; Tudi na tej strani pristanišča so ljudje opazovali požar na ''Mont-Blancu''.&lt;ref name=dev/&gt; Udarni val in kasnejši cunami sta raztreščila vse zgradbe v naselbini Tufts Cove.&lt;ref name=canen/&gt; Natančno število smrtnih žrtev med pripadniki ljudstva Mi'kmaq ni znano; zabeleženih je devet odkritih trupel. Spominska knjiga beleži 16 članov skupnosti, a med njimi niso bili vsi staroselci. Po katastrofi naselje ni bilo obnovljeno.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=88}}&lt;ref name=pans/&gt; Preživele so nastanili v segregirani stavbi v slabih pogojih. Sčasoma so se razkropili po Novi Škotski.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Africville ===
Na južni obali Bedford Basina je stala tudi [[črnci|črnska]] skupnost [[Africville]], ki jo je dvignjen teren proti jugu sicer zaščitil pred neposrednim udarom, a je eksplozija kljub temu močno poškodovala slabo zgrajene domove.&lt;ref name=dev/&gt;&lt;ref name=tat/&gt; Družine so zabeležile smrt petih prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://novascotia.ca/archives/virtual/remembrance/Results.asp?Search=Africville&amp;fieldSelect=keyword |title=Halifax Explosion Book of Remembrance |publisher=Public Archives of Nova Scotia |date=2.12.2010 |accessdate=25.2.2011}}&lt;/ref&gt; Skupnost je prejela le malo denarne pomoči in ni bila obnovljena hkrati z mestom.&lt;ref name=tat&gt;{{navedi splet|url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/africville/|work=The Canadian Encyclopedia|title=Africville|last=Tattrie|first=Jon|date=27.1.2014|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20150317011906/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/africville/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=heb&gt;{{cite journal|title=Building the old new order: Halifax in the wake of the great explosion|last=Hebert |first=Michelle|journal=New Maritimes|volume=14|issue=4|date=marec–april 1996|pages=4–15}}&lt;/ref&gt;

== Preiskava ==
Številni prebivalci Halifaxa so bili sprva prepričani, da je eksplozijo povzročil nemški napad.{{sfn|Glasner|2011|p=123}} Časopis ''Halifax Herald'' je še nekaj časa podžigal to prepričanje, denimo s trditvijo, da so se Nemci norčevali iz žrtev.{{sfn|MacMechan|Metson|1978|p=143}} John Johansen, norveški krmar ladje ''Imo'', je bil v bolniški oskrbi zaradi resnih ran, ki jih je utrpel med eksplozijo, ko so ga prijavili vojaški policiji zaradi sumljivega vedenja. Ko so pri njem našli pismo, domnevno napisano v nemščini, so ga aretirali zaradi suma, da je nemški vohun.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://pqasb.pqarchiver.com/courant/doc/556533267.html?FMT=ABS&amp;FMTS=ABS:AI&amp;type=historic&amp;date=Dec%2014,%201917&amp;author=&amp;pub=Hartford%20Courant&amp;edition=&amp;startpage=&amp;desc=HELMSMAN%20OF%20SHIP%20THAT%20HIT%20MONT%20BLANC,%20HELD%20AS%20SPY|title=Helmsman of ship that hit Mont Blanc held as spy|date=14.12.1917|work=Hartford Courant|page=1|accessdate=2017-12-09|archive-date=2015-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626103422/https://pqasb.pqarchiver.com/courant/doc/556533267.html?FMT=ABS&amp;FMTS=ABS:AI&amp;type=historic&amp;date=Dec%2014,%201917&amp;author=&amp;pub=Hartford%20Courant&amp;edition=&amp;startpage=&amp;desc=HELMSMAN%20OF%20SHIP%20THAT%20HIT%20MONT%20BLANC,%20HELD%20AS%20SPY|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje se je izkazalo, da je bilo pismo v norveščini.{{sfn|MacMechan|Metson|1978|p=143}} Takoj po eksploziji so večino preživelih nemške narodnosti zbrali in poslali v ječo.{{sfn|Armstrong|2002|p=113}}&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Elements still scourge desolated city of Halifax, 1050 bodies at morgues; all Germans being arrested|date=10.12.1917|work=The Gazette]|page=1|volume=CXLVL|issue=295}}&lt;/ref&gt; Ljudje so se pomirili, ko so izvedeli za resnični vzrok eksplozije, toda govorice o nemški vpletenosti niso povsem potihnile.&lt;ref&gt;{{cite journal|journal=Journal of the Royal Nova Scotia Historical Society|title=The Halifax Explosion and the spread of rumour through print media, 1917 to the present|last1=Graham |first1=Gayle |last2=MacDonald |first2=Bertrum |year=2014|volume=17|page=92}}&lt;/ref&gt;

Ustanovljena je bila sodna preiskovalna komisija pod imenom ''Wreck Commissioner's Inquiry'' za preiskavo vzrokov za nesrečo. Postopek se je pričel v sodni palači 13. decembra 1917 pod predsedstvom sodnika Arthurja Drysdalea.{{sfn|Flemming|2004|p=71}} Poročilo, ki ga je komisija objavila 4. februarja 1918, je za trčenje okrivilo kapitana ''Mont-Blanca'' Aiméja Le Médeca, pilota Francisa Mackeyja in poveljnika F. Evana Wyatta, ki je bil odgovoren za pristanišče, zapornice in protipodmorniške mreže.{{sfn|Flemming|2004|p=71}} Drysdale je sledil mnenju poverjenika za razbitine L. A. Demersa, da je ''Mont-Blanc'' nosil celotno odgovornost, da se izogne trčenju za vsako ceno, upoštevajoč ladjin tovor.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Johnston |first1=William |last2=Rawling |first2=William |last3=Gimblett |first3=Richard |last4=MacFarlane |first4=John|title=The seabound coast|date=2010|publisher=Dundurn Press|isbn=978-1-55488-908-2|pages=525–526}}&lt;/ref&gt; Na njegovo stališče je verjetno vplivalo vsesplošno protifrancosko razpoloženje, pa tudi agresivna argumentacija Charlesa Burchella, ki je zastopal lastnike ladje ''Imo''.{{sfn|Armstrong|2002|pp=113–114, 122}} Kraljevi zastopnik W. A. Henry je izjavil, da je to močno presenetilo vse, ki so pričakovali, da bodo poveljnika ladje ''Imo'' okrivili za plovbo po napačni strani ožine.{{sfn|Armstrong|2002|p=187}} Vse tri, ki jih je obremenilo poročilo, je sodnik Richard A. McLeod na predhodni obravnavi obtožil nenaklepnega uboja in malomarnosti ter jih napotil na sojenje. Sodnik vrhovnega sodišča Nove Škotske [[Benjamin Russell (politik)|Benjamin Russell]] je ugotovil, da za te obtožbe ni dokazov. Mackey je bil izpuščen po odredbi ''[[habeas corpus]]'' in obtožnica proti njemu je bila zavržena. Tudi obtožbe proti Le Médecu so padle. Pred poroto se je znašel le Wyatt, ki pa je bil 17. aprila 1918 oproščen. Sodni proces je trajal manj kot en dan.{{sfn|Mac Donald|2005|p=270}}{{sfn|Armstrong|2002|pp=196–201}}

Drysdale je vodil tudi postopke v prvi pravdi, s katero so lastniki obeh ladij drug od drugega zahtevali povračilo škode. 27. aprila 1918 je razsodil, da je v celoti kriva posadka ''Mont-Blanca''.{{sfn|Flemming|2004|p=71}} Po pritožbah na kanadsko vrhovno sodišče in vrhovno prizivno sodišče [[Commonwealth]]a v Londonu (''Judicial Committee of the Privy Council'') je bilo odločeno, da si ''Mont-Blanc'' in ''Imo'' enakovredno delita krivdo za napake v navigaciji, ki so povzročile trčenje.{{sfn|Flemming|2004|p=71}}{{sfn|Armstrong|2002|p=187}}&lt;ref&gt;{{Cite journal|journal=Journal of the Royal Nova Scotia Historical Society|last=Kitz |first=Janet|title=The Inquiry into the Halifax Explosion of December 6, 1917: the legal aspects|volume=5|year=2002|page=64}}&lt;/ref&gt; Na koncu ni bil nihče niti obsojen za zločin, niti iztožen za kakršnokoli dejanje, ki je vodilo do nesreče.&lt;ref name=canen /&gt;

== Obnova ==
[[File:No 3905 Page 25, gare du Nord.jpg|thumb|left|Delavci čistijo ruševine na postaji North Street]]
Kmalu po eksploziji so pričeli čistiti razbitine, popravljati zgradbe in graditi začasna prebivališča za ljudi, ki so v nesreči ostali brez strehe nad glavo. Do konca januarja 1918 je bilo brez stanovanj še 5000 ljudi.{{sfn|Flemming|2004|p=73}} Komisija za obnovo pod vodstvom polkovnika Roberta Lowa je zgradila 832 novih stanovanj, ki jih je nato opremil dobrodelni sklad Massachusetts-Halifax.{{sfn|Flemming|2004|p=74}}

Okrnjen železniški promet je bil vzpostavljen 7. decembra z začasnega terminala v predelu South End, dva dni kasneje pa je stekel normalni promet, ko so očistili tračnice in znova odprli železniško postajo North Street. Vladna služba za železnice je ustanovila posebno enoto za čiščenje in popravilo železniških delavnic, pa tudi obnovo tovornih pomolov in ladjedelnice. Večina pomolov je pričela ponovno obratovati do konca decembra in januarja so bila popravila že končana.&lt;ref name=smith/&gt; Soseska Richmond v predelu North End je utrpela levji delež škode.&lt;ref name=dev/&gt; Leta 1917 je bil Richmond delavska soseska z le nekaj tlakovanimi cestami. Komite za pomoč Halifaxu je zastavil obnovo kot priložnost za modernizacijo tega dela mesta. Za izdelavo novega urbanističnega načrta so najeli angleškega urbanista [[Thomas Adams (arhitekt)|Thomasa Adamsa]] in arhitekturni biro Ross and Macdonald iz Montreala. Adams je, pod vplivom viktorijanskega gibanja vrtnih mest, ustvaril nizko, večnamensko urbano sosesko z majhno gostoto poselitve in veliko zelenih površin.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=53}}&lt;ref name=heb/&gt; Arhitekti so zasnovali 326 velikih hiš ob tlakovanem bulvarju, zasajenem z drevesi.{{sfn|Flemming|2004|pp=80–81}} V načrtu je bila gradnja z novim, ognjeodpornim materialom v obliki zidakov znamke Hydrostone iz stisnjenega [[cement]]a.{{sfn|Flemming|2004|p=81}}&lt;ref name=heb/&gt; Marca 1919 so se vselili prvi stanovalci.{{sfn|Flemming|2004|p=81}} Končano sosesko, ki je dobila ime Hydrostone, so sestavljali domovi, lokali in parki, kar je na novo definiralo skupnost v North Endu. Hydrostone zdaj velja za enega prestižnejših predelov Halifaxa.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=56}} Po drugi strani je podobno reven predel Africville ostal brez pomoči.&lt;ref name=heb/&gt;

Vse zgradbe v mestni ladjedelnici so morali vsaj delno obnoviti, same doke prav tako. Poškodovana je bila tudi HMCS ''Niobe'', medtem ko so se minolovci in patruljne ladje Kraljeve kanadske vojne mornarice izognili škodi.{{sfn|Armstrong|2002|p=98}} Takratni ministrski predsednik [[Robert Borden]] je zagotovil, da bo vlada aktivno sodelovala pri obnovi pristanišča, saj je bilo velikega pomena za imperij.{{sfn|Armstrong|2002|p=99}} Kapitan ladje USS ''Tacoma'' je predvideval, da bo pristanišče zaprto več mesecev,{{Sfn|Armstrong|2002|p=105}} a je že 11. decembra iz njega odplul nov konvoj, ladjedelnica pa je bila delno operativna še pred božičem tistega leta.{{sfn|Armstrong|2002|pp=108–110}}

== Zapuščina ==
[[File:Halifax Memorial Bell Tower.jpg|thumb|Spominski zvonik v Halifaxu]]
Eksplozija v Halifaxu je še zdaj ena največjih umetnih nejedrskih eksplozij v zgodovini. Lokalni zgodovinar Jay White je primerjal 130 velikih eksplozij in leta 1994 zaključil, da je ta v Halifaxu še vedno na prvem mestu, če upoštevamo število žrtev, silo, krog uničenja, količino eksploziva in gmotno škodo.{{sfn|Ruffman|Howell|1994|p=266}} Še dolga leta je bila standard, s katerim so primerjali vse velike eksplozije. Revija ''[[Time]]'' je denimo v članku o [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskem bombardiranju Hirošime]] poročala, da je bila uničevalna moč bombe [[Deček (bomba)|Deček]] sedemkrat večja od eksplozije v Halifaxu.&lt;ref name=TimeDisaster/&gt;

Veliko ljudi je utrpelo očesne poškodbe. Največja množična oslepitev v zgodovini Kanade v kombinaciji z večjim številom ranjencev, ki so se vračali z evropskih bojišč, je spodbudila nastanek Kanadskega nacionalnega inštituta za slepe v Torontu, pa tudi Halifax je postal mednarodno pomembno središče zdravstvene obravnave ljudi z okvarami vida.&lt;ref name=jogc&gt;{{navedi revijo |last=Allen |first=Victoria |title=Barometer rising |journal=JOGC |volume=33 |issue=7 |date=julij 2011 |pages=693–694}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.cbc.ca/news/canada/nova-scotia/halifax-explosion-canadian-national-institute-for-the-blind-imo-mont-blanc-1.3878921 |title=How the largest mass-blinding in Canadian history birthed CNIB |last=Tattrie |first=Jon |date=4.12.2016 |publisher=CBC Canada |accessdate=10.12.2017}}&lt;/ref&gt; Bostonski kirurg [[William E. Ladd|William Ladd]], ki je prišel pomagat, je opazil odsotnost koordinirane [[pediatrija|pediatrične]] oskrbe. Po zaslugi izkušenj iz reševalne akcije je postal pionir pediatrične kirurgije v Severni Ameriki.&lt;ref name=jogc/&gt;&lt;ref name=&quot;Goldbloom&quot;&gt;{{cite journal|last=Goldbloom|first=Richard B.|date=May 1986|title=Halifax and the Precipitate Birth of Pediatric Surgery|journal=Pediatrics|volume=77|issue=5|page=764|pmid=3517802|url=http://pediatrics.aappublications.org/content/77/5/764.abstract}}&lt;/ref&gt; Katastrofa je spodbudila tudi vrsto zdravstvenih reform, na primer na področjih javne higiene in [[babištvo|babištva]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.winnipegfreepress.com/arts-and-life/life/health/hope-amid-the-rubble-how-the-disastrous-halifax-explosion-sparked-reform-450382313.html|work=Winnipeg Free Press|last=Tutton |first=Michael|date=11.10.2017|title=Hope amid the rubble}}&lt;/ref&gt;

=== Spomin ===
[[File:Mont Blanc Anchor Site 1.JPG|thumb|Spomenik na kraju, kjer je padel drog sidra z ''Mont-Blanca'']]
Izjemno travmatičen dogodek, ki ni prizanesel praktično nobeni družini ali kolektivu v Halifaxu, so ljudje sprva potlačili in več desetletij niso prirejali uradnih spominskih slovesnosti. Po slovesnosti ob prvi obletnici nesreče je bila naslednja prirejena šele za 50. obletnico leta 1967 in tudi po tistem so aktivnosti znova zamrle.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://globalnews.ca/news/3889589/how-the-halifax-explosion-was-nearly-forgotten/ |title=The silence after the blast: How the Halifax Explosion was nearly forgotten |last=Bundale |first=Brett |date=30.11.2017 |work=Global News |accessdate=13.12.2017}}&lt;/ref&gt; Leta 1964 se je pričela gradnja Spominske knjižnice Halifax Sever. V vhodni dvorani je stal prvi spomenik eksploziji, skulptura umetnika [[Jordi Bonet|Jordija Boneta]]. To skulpturo je občina leta 2004 razstavila in nekateri njeni deli so se kasneje izgubili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theglobeandmail.com/news/national/atlantic/ns-group-tries-to-bring-memorial-sculpture-back-to-life/article2124752/|title=Precious Metals: N.S. group tries to bring memorial sculpture back to life|work=Globe and Mail|date=9.8.2011|last=Moore|first=Oliver|accessdate=2017-12-10|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304085249/http://www.theglobeandmail.com/news/national/atlantic/ns-group-tries-to-bring-memorial-sculpture-back-to-life/article2124752/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.halifaxpubliclibraries.ca/hnmemorial/index.html|publisher=Halifax Public Libraries|title=Remembering the victims|year=2010}}&lt;/ref&gt; Leta 1985 je bil zgrajen spominski zvonik, ''The Halifax Explosion Memorial Bells'' v obliki betonske strukture na hribu Fort Needham, obrnjene proti epicentru eksplozije. 6. decembra vsako leto poteka na tem mestu spominska slovesnost. Manjši spomenik v glavni gasilski postaji na Lady Hammond Road obeležuje umrle gasilce.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.halifax.ca/HalifaxExplosion/Monuments.html |title=Halifax Explosion Monuments |publisher=Halifax Regional Municipality |year=2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111105021841/http://www.halifax.ca/HalifaxExplosion/Monuments.html |archivedate=5.11.2011}}&lt;/ref&gt; V različnih delih mesta so kot spomenike fiksirali dele ''Mont-Blanca'', ki so padali na to območje, denimo na Albro Lake Road v Dartmouthu, na  Regatta Point in drugod. Množični grobovi žrtev so na pokopališčih Fairview in Bayers Road. Spominska knjižnica Halifax Sever in Atlantski pomorski muzej hranita spominski knjigi z imeni vseh znanih žrtev, v slednjem je postavljena tudi stalna razstava o eksploziji.{{sfn|Flemming|2004|pp=91–92}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.halifaxpubliclibraries.ca/assets/files/resource-lists/hfx_explosion.pdf|publisher=Halifax Public Libraries|title=Explosion in Halifax Harbour, December 6, 1917|accessdate=2.5.2015|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924024646/http://www.halifaxpubliclibraries.ca/assets/files/resource-lists/hfx_explosion.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Slikar [[Harold Gilman]] je dobil naročilo za sliko, ki bi obeležila ta dogodek. Rezultat, slika ''Halifax Harbour at Sunset'', velja za eno njegovih najboljših del.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tate.org.uk/art/research-publications/camden-town-group/harold-gilman-r1105360|last=Bonett |first=Helena|work=The Camden Town Group in Context|date=May 2012|title=Harold Gilman|publisher=Tate |accessdate=10.12.2017}}&lt;/ref&gt;

[[File:2010 Boston Halifax Christmas tree on Boston Common USA 5273771973.jpg|thumb|upright|Bostonsko božično drevo (2010)]]
Mestni svet Halifaxa je leta 1918 poslal božično drevo ameriškemu mestu [[Boston]] v zahvalo za pomoč, ki sta jo takoj po nesreči priskrbela bostonski [[Rdeči križ]] in Komite za javno varnost Massachusettsa.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Beam |first=Alex |url=http://www.boston.com/news/globe/living/articles/2005/11/29/trees_roots_get_lost_in_this_flap/ |title=Tree's roots get lost in this flap|work=The Boston Globe |date=29.11.2005}}&lt;/ref&gt; Leta 1971 je združenje pridelovalcev božičnih dreves iz okrožja Lunenburg obudilo to prakso in pričelo Bostonu vsako leto pošiljati veliko drevo, v zahvalo za pomoč, pa tudi z namenom oglaševanja svoje dejavnosti. Odgovornost za darilo je kasneje prevzela zvezna vlada Nove Škotske.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Campbell |first=Mark|title=Tree Expert Picks Province's Annual Gift to Boston|journal=Nova Scotia Magazine|date=november 1993|page=12}}&lt;/ref&gt; Drevo mestne oblasti Bostona uporabijo kot uradno božično drevo, vse praznično obdobje okrašeno stoji v osrednjem parku Boston Common. Ministrstvo za naravne vire Nove Škotske ima natančne predpise za izbiro drevesa.&lt;ref name=&quot;Dedham Times&quot;&gt;{{navedi novice | last=Heald |first=Hana | title=Nova Scotia's Christmas Tree gift to Boston has a Dedham connection| work=The Dedham Times| date=15.12.2006| volume=14| issue=51| page=3}}&lt;/ref&gt;

=== Dramatizacija ===
Dogajanje v romanu ''Barometer Rising'' (1941) pisatelja [[Hugh MacLennan|Hugha MacLennana]] je postavljeno v Halifax v času eksplozije. Knjiga se ponaša z verodostojnim opisom posledic za mesto, ki jih je avtor natančno raziskal.{{sfn|Williams|2009|pp=78, 81–85}}&lt;ref name=trio/&gt; Kot motiv je eksplozijo uporabil tudi novinar [[Robert MacNeil]] v svojem romanu ''Burden of Desire'' (1992) in jo preoblikoval v metaforo za družbene in kulturne spremembe v tem času.&lt;ref name=trio&gt;{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|title=A trio on the verge of exploding|last=Macfarlane |first=David|date=7.3.1992|page=C20}}&lt;/ref&gt; Njuna uporaba [[Ljubezenski roman|ljubezenskega]] žanra za dramatizacijo eksplozije spominja na prvi poskus Franka McKelveyja Bella, ki je leta 1918 napisal novelo ''A Romance of the Halifax Disaster'', v kateri opisuje ljubezenski odnos med dekletom in ranjenim vojakom.{{sfn|Veinot|2007|p=1}} Keith Ross Leckie je  napisal scenarij za televizijsko miniserijo ''Shattered City: The Halifax Explosion'' (2003), ki pa zaradi netočnosti in izkrivljanja dejstev ni požela pohval.{{sfn|Veinot|2007|pp=19–20}} Naslov je dobila po dokumentarni knjigi avtorice [[Janet Kitz]] ''Shattered City: The Halifax Explosion and the Road to Recovery'' (1990).{{sfn|Veinot|2007|p=17}}

== Sklici in opombe ==
{{sklici|30em}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo| last=Armstrong |first=John Griffith |title=The Halifax Explosion and the Royal Canadian Navy | url=https://archive.org/details/halifaxexplosion0000arms |publisher=UBC Press |year=2002 |isbn=978-0-7748-0891-0}}
* {{navedi knjigo| last=Bird |first=Michael J. |title=The Town That Died | url=https://archive.org/details/townthatdied00bird |publisher=Nimbus Publishing |orig-year=1967|year=1995|edition=Reprint |isbn=978-0-7700-6015-2}}
* {{navedi knjigo|last=Flemming|first=David|title=Explosion in Halifax Harbour|url=https://archive.org/details/explosioninhalif0000flem|year=2004|publisher=Formac|isbn=978-0-88780-632-2}}
* {{navedi knjigo| last=Gilmour |first=Don |title=Canada: A People's History |volume=2 |publisher=McClelland &amp; Stewart Ltd. |year=2001 |isbn=978-0-7710-3340-7}}
* {{navedi knjigo|last1=Glasner|first1=Joyce|title=The Halifax Explosion: Heroes and Survivors|url=https://archive.org/details/halifaxexplosion0000joyc|date=2011|publisher=James Lorimer &amp; Company |isbn=978-1-55277-943-9}}
* {{navedi knjigo |last=Kitz |first=Janet |title=Shattered City: The Halifax Explosion and the Road to Recovery |url=https://archive.org/details/shatteredcityhal0000kitz |publisher=Nimbus Publishing |year=1989 |isbn=978-0-921054-30-6}}
* {{navedi knjigo |last=Kitz |first=Janet |last2=Payzant |first2=Joan |title=December 1917: Revisiting the Halifax Explosion |url=https://archive.org/details/december1917revi0000kitz |publisher=Nimbus Publishing|year=2006 |isbn=978-1-55109-566-0}}
* {{navedi knjigo |last=Mac Donald |first=Laura |title=Curse of the Narrows: The Halifax Explosion of 1917 |url=https://archive.org/details/curseofnarrowsth00macd |publisher=HarperCollins |year=2005 |isbn=978-0-00-200787-0}}
* {{navedi knjigo |last=MacMechan |first=Archibald |last2=Metson |first2=Graham |title=The Halifax Explosion: December 6, 1917 |url=https://archive.org/details/halifaxexplosion0000unse_n7j4 |publisher=McGraw-Hill Ryerson |year=1978 |isbn=978-0-07-082798-1}}
* {{navedi knjigo|editor1-last=Ruffman|editor1-first=Alan|editor2-last=Howell|editor2-first=Colin D. |title=Ground Zero: A Reassessment of the 1917 Explosion in Halifax Harbour|year=1994|publisher=Nimbus Publishing|isbn=978-1-55109-095-5}}
* {{navedi knjigo|title=Courting Disaster: The Enforcement of Heteronormativity in Halifax Explosion Romances, 1918–2003|last=Veinot|first= Julie Ann|publisher=Acadia University|year=2007|isbn=978-0-494-31225-4}}
* {{navedi knjigo|last1=Williams|first1=David|title=Media, Memory, and the First World War|url=https://archive.org/details/mediamemoryfirst0000will|date=2009|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-7652-0}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|33em}}
* {{navedi knjigo|last=Beed|first=Blair|title=1917 Halifax Explosion and American Response|url=https://archive.org/details/1917halifaxexplo0000beed|publisher=Dtours Visitors and Convention Service|edition=2nd|year=2002|doi=|isbn=0-9684383-1-8 }}
* {{navedi knjigo|last=Gilligan|first=Edmund|title=Death in Halifax|journal=American Mercury|volume=43|issue=170|date=February 1938|pages=175–181|url=http://www.unz.org/Pub/AmMercury-1938feb-00175?View=PDF&amp;apages=0057}}
* {{navedi knjigo|title=The Halifax Explosion: Surviving the Blast that Shook a Nation|url=https://archive.org/details/halifaxexplosion0000glas|last=Glasner |first=Joyce|publisher=Altitude Press|year=2003|isbn=978-1-55153-942-3}}
* {{navedi knjigo|title=The Survivors: The Children of the Halifax Explosion|last=Kitz |first=Janet|publisher=Nimbus Publishing|year=1992}}
* {{navedi knjigo|title=The Blue Tattoo|url=https://archive.org/details/bluetattoonovel0000laff|last=Laffoley |first=Steven|publisher=Pottersfield Press|year=2014}}
* {{navedi knjigo|title=A Halifax Christmas Carol|last=Laffoley|first=Steven|publisher=Pottersfield Press|year=2017}}
* {{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=l7X0MX2yGpwC&amp;lpg=PP1&amp;dq=Barometer%20Rising&amp;pg=PP1|title=Barometer Rising|last=MacLennan|first=Hugh|publisher=Collins Publishing|year=1941}}
* {{navedi knjigo|title=Too Many To Mourn – One Family's Tragedy in the Halifax Explosion|url=https://archive.org/details/toomanytomournon0000maha|last1=Mahar |first1=James |last2=Mahar |first2=Rowena |publisher=Nimbus Publishing|year=1998|isbn=978-1-55109-240-9}}
* {{navedi knjigo|last1=Maybee|first1=Janet|title=Aftershock: The Halifax Explosion and the Persecution of Pilot Francis Mackey|url=https://archive.org/details/aftershockhalifa0000mayb|date=2015|publisher=Nimbus|location=Halifax|ISBN=978-1-77108-344-7}}
* {{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/catastrophesocia00prinuoft/catastrophesocia00prinuoft_djvu.txt|title=Catastrophe and Social Change: Based upon a sociological study of the Halifax Disaster|last=Prince|first=Samuel|publisher=AMS Press|year=1968}}
* {{navedi knjigo|last1=Remes|first1=Jacob A.C.|title=Disaster Citizenship: Survivors, Solidarity, and Power in the Progressive Era|url=https://archive.org/details/disastercitizens0000reme|date=2016|publisher=University of Illinois Press|location=Urbana|isbn=978-0-252-08137-8}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Halifax Explosion}}
* [https://web.archive.org/web/20150626135453/https://www.historica-dominion.ca/content/heritage-minutes/halifax-explosion Historica Minutes: Halifax Explosion]
* [http://www.cbc.ca/halifaxexplosion/ CBC Halifax Explosion Web Site]: obširna interaktivna spletna stran o eksploziji
* [http://maritimemuseum.novascotia.ca/what-see-do/halifax-explosion Halifax Exaplosion] na spletišču Atlantskega pomorskega muzeja
* [https://novascotia.ca/archives/virtual/remembrance/ The Nova Scotia Archives Halifax Explosion Book of Remembrance], zbirka podatkov o žrtvah s 1950 imeni
* [https://novascotia.ca/archives/virtual/explosion/ A Vision of Regeneration], zbirka gradiva v Arhivu Nove Škotske
* [http://www3.nfb.ca/objectifdocumentaire/index.php?mode=view&amp;language=english&amp;filmId=30 ''»Just One Big Mess«: The Halifax Explosion, 1917''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203004134/http://www3.nfb.ca/objectifdocumentaire/index.php?mode=view&amp;language=english&amp;filmId=30 |date=2013-12-03 }} dokumentarec televizijske hiše NFB.

{{koord|44|40|09|N|63|35|47|W|region:CA-NS_type:landmark|display=title}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Eksplozije v Kanadi|Halifax]]
[[Kategorija:Halifax, Nova Škotska]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1917]]
[[Kategorija:Pomorske nesreče]]
[[Kategorija:Zgodovina Kanade]]</text>
      <sha1>q2ehuij66l53ppvkx5i8n82f6ivuiw0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Doom (videoigra, 2016)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444339</id>
    <revision>
      <id>6672863</id>
      <parentid>6592930</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:35:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28787" sha1="cp4fdohzhc4kofp0sn522o2ia5qzad6" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Doom}}
{{Infopolje Videoigra
| title = Doom
| image = [[Slika:Doom Cover.jpg|250px]]
| developer = [[id Software]]{{efn|Različico za Nintendo Switch je pomagalo razviti podjetje Panic Button}}
| publisher = [[Bethesda Softworks]]
| series = ''[[Doom (serija)|Doom]]''
| engine = [[id Tech 6]]
| platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Nintendo Switch]]}}
| released = {{Vgrelease|WW|13. maj 2016}} [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 4]], [[Xbox One]]&lt;br/&gt;{{Vgrelease|WW|10. november 2017}} [[Nintendo Switch]]
| genre = [[prvoosebna strelska videoigra]]
| modes = enoigralski, [[Večigralska videoigra|večigralski]]
| director = {{Unbulleted list|[[Marty Stratton]]|Hugo Martin}}
| producer = Timothy Bell
| designer = Jason O'Connell
| programmer = Billy Ethan Khan
| artist = Hugo Martin
| writer = Adam Gascoine
| composer = [[Mick Gordon (skladatelj)|Mick Gordon]]
}}

'''''Doom''''' je [[prvoosebna strelska videoigra]] razvijalskega studia [[id Software]], ki jo je izdalo podjetje [[Bethesda Softworks]].  Je četrti samostojen del [[Doom (serija)|istoimenske franšize]] in prvi večji naslov od igre ''[[Doom 3]]'' iz leta 2004. Igra je izšla 13. maja 2016 za sisteme [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], 10. novembra 2017 pa je v sodelovanju z razvijalsko ekipo Panic Button izšla še predelava za konzolo [[Nintendo Switch]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rollingstone.com/glixel/news/doom-on-switch-runs-at-30fps-multiplayer-download-is-9-gb-w504975 |title='Doom on Switch' Runs at 30FPS, Multiplayer Download is 9 GB |last=Crecente |first=Brian |date=22.9.2017 |work=[[Rolling Stone]] |accessdate=18.1.2018 |archive-date=2018-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129024318/https://www.rollingstone.com/glixel/news/doom-on-switch-runs-at-30fps-multiplayer-download-is-9-gb-w504975 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Igralec kot v ostalih igrah v seriji prevzame vlogo neimenovanega vesoljskega marinca v boju proti demonskim silam iz [[pekel|pekla]], ki jim je aktivnost podjetja Union Aerospace Corporation (UAC) odprla portal v naše vesolje. Zgodba ni nadaljevanje tiste iz prejšnjega dela, ji je pa podobna v tem, da se dogaja na [[Mars]]u, kjer ima UAC ogromen raziskovalni in industrijski kompleks. Akcija je intenzivnejša, z več svobode premikanja kot v ''Doomu 3'', ki je bil po pristopu že bližje [[preživetvena grozljivka|preživetvenim grozljivkam]]. Novost so novi načini premikanja, nadgrajevanje igralčevega lika in poseben način usmrtitve nasprotnikov. Igra vsebuje tudi [[Večigralska videoigra|večigralski način]] in urejevalnik stopenj »SnapMap«; prvega so razvili v sodelovanju s studiem Certain Affinity,{{efn|Vlogo Certain Affinity pri razvoju orodja je kasneje prevzel BattleCry Studios&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Holmes|first1=Mike|title=BattleCry devs now working with id on Doom multiplayer|url=http://www.gamereactor.eu/news/443533/BattleCry+devs+now+working+with+id+on+Doom+multiplayer/|work=Gamereactor|accessdate=19.12.2016}}&lt;/ref&gt;}} slednjega pa z Escalation Studios.

Igra je bila prvič najavljena kot ''Doom 4'' leta 2008, a je bila po dolgotrajnem in prekinjenem razvojnem ciklu preimenovana preprosto v ''Doom''. Ob izidu je bila deležna odobravanja kritiške in širše javnosti, kritiki so pohvalili predvsem enoigralsko kampanjo, [[računalniška grafika|grafiko]] in igralnost, ki se približa prvim delom serije in ostalim igram tega sloga iz 1990. let. Manj odobravanja je požel večigralski način. Uspešna je bila tudi prodajno, kot druga najbolje prodajana videoigra v Severni Ameriki in Združenem kraljestvu v nekaj tednih po izidu. V tem času je bilo prodanih pol milijona izvodov samo za osebne računalnike.

== Igranje ==
[[slika:Doom 2016 gameplay.gif|thumb|left|Kratek posnetek igralnega dela: igralčev lik z motorno žago razkosa dva demona, od katerih pade večja količina streliva]]
Osnovni pristop do akcije je, da spodbuja igralca k hitremu prebijanju skozi skupine sovražnikov namesto streljanja izza kritja in taktiziranja v spopadih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vg247.com/2015/08/06/doom-cant-afford-to-let-you-hang-back/|title=''DOOM'' can’t afford to let you hang back|first=Sherif|last=Saed|publisher=VG247|date=6.8.2015|accessdate=21.10.2016}}&lt;/ref&gt; Od premaganih nasprotnikov padata življenjska energija in strelivo, tako da mu ni treba prekinjati gibanja za oskrbovanje. Poleg tega je vključena mehanika usmrčevanja, t. i. ''Glory Kills'': ko je nasprotnik že skoraj mrtev, postane omamljen, nakar ga lahko igralec s pritiskom na posebno tipko takoj usmrti, ta akcija pa ga nato še dodatno nagradi – vendar se mu mora povsem približati preden se nasprotnik znova zave.&lt;ref name=glory-kills&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/18/see-how-id-39-s-new-doom-breaks-the-modern-shooter-mold.aspx |title=See How id's New ''Doom'' Breaks The Modern Shooter Mold |first=Wade |last=Wojcik |work=Game Informer |publisher=GameStop |date=18.1.2016 |accessdate=1.7.2016 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701233737/http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/18/see-how-id-39-s-new-doom-breaks-the-modern-shooter-mold.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg standardnih načinov premikanja omogoča dvojne skoke in prijemanje za robove.&lt;ref name=gi-gruesome&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/11/video-the-gruesome-art-design-of-doom.aspx |title=The Gruesome Level Design Of ''Doom'' |first=Wade |last=Wojcik |work=Game Informer |publisher=GameStop |date=11.1.2016 |accessdate=30.6.2016 |archive-date=2023-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231231114532/http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/11/video-the-gruesome-art-design-of-doom.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Igra vsebuje obsežen arzenal orožij, ki jih igralec zbira tekom stopenj in nato preklaplja med njimi, streljajo neprekinjeno dokler ne porabi zaloge določenega tipa streliva.&lt;ref name=gr-doom-development&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamesradar.com/doom-4-review/?|title=Doom is fast, thrilling, authentic, and deeply, hilariously gory |first=David |last=Houghton |date=3.7.2015 |accessdate=3.7.2015 |work=GamesRadar |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150707074519/http://www.gamesradar.com/doom-4-review/ |archivedate=7.7.2015}}&lt;/ref&gt; Med njimi sta dve posebni, znameniti BFG 9000 iz prejšnjih delov, ki je izredno močno energijsko orožje z zelo omejenim strelivom, in [[motorna žaga]], za katero mora zbirati gorivo. Žaga v neposredni bližini takoj usmrti kateregakoli sovražnika, a za močnejše porabi več goriva. Za večino orožij lahko med igro najde modifikacije, ki dodajajo nove načine streljanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/20/the-explosive-modified-arsenal-of-doom.aspx |title=The Explosive, Modified Arsenal of ''Doom'' |first=Matt |last=Bertz |work=Game Informer |publisher=GameStop |date=20.1.2016 |accessdate=20.1.2018 |archive-date=2023-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230729063104/https://www.gameinformer.com/b/features/archive/2016/01/20/the-explosive-modified-arsenal-of-doom.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg tega lahko na bolj ali manj skritih mestih v stopnjah dobi nadgradnje za svoj oklep ter druge bonuse.&lt;ref name=pg-custom&gt;{{navedi splet |url=http://www.polygon.com/2016/5/11/11657360/doom-trailer-campaign-progression-system |title=''Doom'' developers explain the campaign's progression system |first=Samit |last=Sarkar |website=Polygon |publisher=Vox Media |date=11.4.2016 |accessdate=20.1.2018}}&lt;/ref&gt;

=== Večigralstvo ===
Za večigralstvo prek omrežne povezave ponuja ''Doom'' več igralnih načinov, vsak proti vsem in sodelovalnih.&lt;ref name=gem_e3&gt;{{navedi splet|url=http://gematsu.com/2015/06/doom-unveiled-coming-spring-2016|title=Doom unveiled, coming spring 2016 |first=Sal |last=Romano |date=14.6.2015 |accessdate=5.6.2016 |work=Gematsu}}&lt;/ref&gt; Ta način vsebuje posebne nadgradnje, ki igralca začasno spremenijo v eno od demonskih bitij,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/articles/2016-03-25-doom-details-its-four-playable-demons |title=''Doom'' details its four playable demons |first=Jeffrey |last=Matulef |work=Eurogamer |date=25.3.2016 |accessdate=21.6.2016}}&lt;/ref&gt; ob udeleževanju večigralskih spopadov pa pridobiva tudi točke izkušenj, ki jih lahko porabi za nakup nadgradenj svojega lika. Izgled tega lahko sicer močno spreminja in prilagodi svojemu okusu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamesradar.com/doom-multiplayer-progression-armor/ |title=Doom character customization mixes Call of Duty and a ton of armor |first=Sam |last=Prell |work=GamesRadar |date=15.4.2016 |accessdate=22.7.2016}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
Dogajanje se odvija v industrijsko-raziskovalnem kompleksu podjetja Union Aerospace Corporation na Marsu. Njegov direktor Samuel Hayden je dal svojo zavest prenesti v [[android|robotsko telo]], ko je izgubil boj z [[rak (bolezen)|rakom]]. Pred dogodki v igri so raziskovalci UAC našli način, kako črpati energijo iz pekla, da bi rešili [[energetska kriza|energetsko krizo]] na Zemlji. V ta namen so zgradili stolp Argent, ki črpa energijo in omogoča potovanje med našim vesoljem in peklom.&lt;ref name=vb-plot&gt;{{navedi splet|url=https://venturebeat.com/2016/05/27/the-deanbeat-doom-is-a-memorable-trip-back-into-shooting-hell/|title=''Doom'' is a memorable trip back into shooting hell|first=Dean|last=Takahashi|publisher=VentureBeat|date=27.5.2016|accessdate=4.6.2016|archive-date=2016-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602073504/http://venturebeat.com/2016/05/27/the-deanbeat-doom-is-a-memorable-trip-back-into-shooting-hell/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Hayden je vodil že več odprav v pekel, od koder so vojaki UAC pripeljali ujete demone in razne artefakte za preučevanje. Eden od njih je bil sarkofag z igralčevim likom (t. i. ''Doomguyem''), ki so ga ujeli in zaprli demoni med njegovim prejšnjim uničevalskim pohodom skozi pekel.

Eno od vodilnih znanstvenic UAC, Olivio Pearce, demonski vpliv pokvari, zato sklene pakt s silami pekla in jim odpre pot v naše vesolje, kar spremeni skoraj vse osebje marsovske baze v brezumne [[zombi]]je.&lt;ref name=vb-plot/&gt; Ko vsi drugi poskusi upiranja invaziji propadejo, Hayden izpusti igralca, ki se nato bori proti demonom v zavzeti bazi, vmes pa nekajkrat potuje tudi do pekla in nazaj. Tam najde magičen meč, »Crucible«, s katerim uniči vir energije za portal in ga tako zapre. Na koncu pride do Olivie Pierce, ki jo pekel spremeni v ogromno pajkasto pošast (»Spider Mastermind«), in jo ubije.

Ob vrnitvi Hayden zapleni meč, ki ga namerava uporabiti pri nadaljnjih raziskavah. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, je pekel kot vir energije preveč dragocen za Zemljo, da bi se mu odpovedali. Hadyen pove, da ne more ubiti igralca, da pa se ta ne bi vmešaval, ga prežarči na nek neznan kraj. Reče mu le, da se bosta nekoč spet srečala.

== Razvoj ==
Četrti del serije ''Doom'' je leta 2007 napovedal takratni vodja razvoja [[John Carmack]].&lt;ref name=&quot;carmackrage&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.gameinformer.com/News/Story/200708/N07.0803.1731.12214.htm?Page=2|title=QuakeCon 2007: John Carmack Talks ''Rage'', Id Tech 5 And More|last=Berghammer|first=Billy|date=3.8.2007|work=Game Informer|accessdate=25.1.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071029050912/http://www.gameinformer.com/News/Story/200708/N07.0803.1731.12214.htm?Page=2|archivedate=29.10.2007}}&lt;/ref&gt; Dve leti kasneje je razvijalsko ekipo prevzelo podjetje ZeniMax Media in oznanilo, da bo tega in druge naslove, ki so bili takrat v ravoju, izdala njegova podružnica Bethesda Softworks.&lt;ref name=&quot;doompublisher&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamespot.com/news/6243433.html/ |title=Bethesda publishing Rage |last=Magrino |first= Tom |date=15.12.2009 |work=GameSpot |accessdate=25.1.2018 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20091218064325/http://www.gamespot.com/news/6243433.html |archivedate =18.12.2009}}&lt;/ref&gt; Napredek je zastal in leta 2013 so prišle v javnost informacije, da so medtem začeli z delom na novo, a da večjega napredka še vedno ni – igra je bila v t. i. razvijalskem peklu.&lt;ref name=&quot;kotaku.com&quot;&gt;{{navedi splet|last=Schreier |first=Jason |url=http://kotaku.com/five-years-and-nothing-to-show-how-doom-4-got-off-trac-468097062 |title=Five Years And Nothing To Show: How Doom 4 Got Off Track |publisher=Kotaku |date=3.4.2013|accessdate=25.1.2018}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je novembra 2013 ekipo zapustil Carmack.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.engadget.com/2013/11/22/john-carmack-leaves-id-software-to-focus-on-oculus-vr/ |title=John Carmack leaves id Software to focus on Oculus VR |first=Jon |last=Fingas |date=22.11.2013 |work=Engadget |publisher=[[AOL]]}}&lt;/ref&gt;

Govoricam o ukinitvi navkljub so na sejmu leta 2014 prikazali demonstracijo igre, ki so jo preimenovali preprosto v ''Doom''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vg247.com/2014/07/18/doom-4-details-quakecon-2014-reboot/ |title=Why id Software is calling it &quot;Doom&quot; and not &quot;Doom 4&quot; |publisher=VG247 |date=18.7.2014 |accessdate=25.1.2018}}&lt;/ref&gt; Takrat je že bila sprejeta usmeritev, da bodo ustvarili predvsem dinamično, zabavno in nekoliko otročjo strelsko igro z močno poudarjenim akcijskim elementom, ki prej spominja na [[arkadna videoigra|arkadne igre]] kot na bolj realistične prvoosebne vojaške simulacije (''[[Call of Duty]]'' ipd.), ki so bile priljubljene takrat.&lt;ref name=metro-interview&gt;{{navedi splet |url=http://metro.co.uk/2015/07/02/doom-id-software-interview-they-just-love-blowing-up-barrels-5276385/ |title=''Doom'' id Software interview – ‘They just love blowing up barrels!’ |first=David |last=Jenkins |work=Metro |date=2.7.2015 |accessdate=26.1.2018}}&lt;/ref&gt; Vodja razvoja Hugo Martin je kasneje izjavil, da so navdih črpali pri [[rock]] glasbi in risani seriji ''[[He-Man in Gospodarji vesolja|He-Man]]'' ter da je zgodba namerno povsem postranskega pomena.&lt;ref name=gi-gruesome/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/articles/doom-is-totally-rock-n-roll-dev-says/1100-6433576/|title=Doom Is Totally Rock 'N Roll, Dev Says|first=Eddie|last=Makuch|work=[[GameSpot]]|date=6.1. 2016|accessdate=26.1.2018}}&lt;/ref&gt; Glavni poudarek so dali premikanju, zato ni vključena mehanika ponovnega nabijanja orožij, stopnje pa so oblikovali tako, da igralca odvračajo od skrivanja in taktiziranja.&lt;ref name=glory-kills/&gt;

== Izid in odziv ==
{{Ocene videoigre
&lt;!-- Agregatorji --&gt;
| GR = 85,83 %&lt;ref name=&quot;gr_ranking&quot;&gt;{{navedi splet |title=Fallout for PC |work=[[GameRankings]] |url=http://www.gamerankings.com/pc/805860-doom/index.html |accessdate=27.1.2018 |archive-date=2016-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160609183006/http://www.gamerankings.com/pc/805860-doom/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| MC = 85/100&lt;ref name=&quot;MC&quot;&gt;{{navedi splet| title=Fallout (pc) reviews at Metacritic.com |work=[[Metacritic]] |url=http://www.metacritic.com/game/pc/doom |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Recenzenti --&gt;
| Destruct = 9/10&lt;ref name=&quot;destructoidreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.destructoid.com/review-doom-361942.phtml |title=Doom Review – Rip and Tear |last=Furniss |first=Zack |work=Destructoid |date=17.5.2016 |accessdate=17.5.2016 |archive-date=2016-05-19 |archive-url=https://archive.today/20160519010145/http://www.destructoid.com/review-doom-361942.phtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| EGM = 8.5/10&lt;ref name=&quot;egmreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.egmnow.com/articles/reviews/doom-review/ |title=Doom Review |last=Buchholtz |first=Matt |work=Electronic Gaming Monthly |date=23.5.2016 |accessdate=24.5.2016 |archive-date=2016-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160607080056/http://www.egmnow.com/articles/reviews/doom-review/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| GI = 8.75/10&lt;ref name=&quot;gameinformerreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/games/doom/b/playstation4/archive/2016/05/17/doom-review.aspx |title=Doom Review – A Bloody Welcome Rebirth |last=Bertz |first=Matt |work=Game Informer |date=17.5.2016 |accessdate=17.5.2016 |archive-date=2016-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160520095120/http://www.gameinformer.com/games/doom/b/playstation4/archive/2016/05/17/doom-review.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| GameRev = {{Rating|4.5|5}}&lt;ref name=&quot;gamerevreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamerevolution.com/review/doom-2016 |title=Doom (2016) Review: A nostalgia filled gore-fest of a masterpiece! |last=Henriquez |first=Mike |work=Game Revolution |date=20.5.2016 |accessdate=20.5.2016}}&lt;/ref&gt;
| GSpot = 8/10&lt;ref name=&quot;gamespotreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/reviews/doom-review/1900-6416432/ |title=Doom Review: Our hero who art in hell, cursed be thy name |last=Brown |first=Peter |work=GameSpot |date=17.5.2016 |accessdate=18.5.2016}}&lt;/ref&gt;
| GRadar = {{Rating|5|5}}&lt;ref name=&quot;gamesradarreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamesradar.com/doom-review/ |title=Doom Review |last=Houghton |first=David |work=GamesRadar |date=19.5.2016 |accessdate=19.5.2016}}&lt;/ref&gt;
| GB = {{Rating|5|5}}&lt;ref name=&quot;giantbombreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.giantbomb.com/reviews/doom-review/1900-745/ |title=Doom Review |last=Shoemaker |first=Brad |work=Giant Bomb |date=21.5.2016 |accessdate=22.5.2016 |archive-date=2023-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231027180654/https://www.giantbomb.com/reviews/doom-review/1900-745/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| IGN = 7.1/10&lt;ref name=&quot;IGN review&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ign.com/articles/2016/05/16/doom-review-2?page=2?page=2 |title=Doom Review |last=Gilory |first=Joab |work=[[IGN]] |date=16.5.2016 |accessdate=16.5.2016}}&lt;/ref&gt;
| PCGUS = 88/100&lt;ref name=&quot;pcgamerreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pcgamer.com/doom-review/ |title=DOOM review |last=Davenport |first=James |work=[[PC Gamer]] |date=18.5.2016 |accessdate=18.5.2016}}&lt;/ref&gt;
| Poly = 8.5/10&lt;ref name=&quot;polygonreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.polygon.com/2016/5/18/11706108/doom-review-PC-xbox-one-PS4 |title=DOOM review |last=Gies |first=Arthur |work=Polygon |date=18.5.2016 |accessdate=19.5.2016 |archive-date=2016-05-25 |archive-url=https://archive.today/20160525224414/http://www.polygon.com/2016/5/18/11706108/doom-review-PC-xbox-one-PS4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| Joker = 87/100&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.joker.si/igre.php?articleid=12476&amp;rubrika=4 |title=Doom |journal=[[Joker (revija)|Joker]] |issue=275 |date=junij 2016 |access-date=2018-01-27 |archive-date=2018-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180128132518/http://www.joker.si/igre.php?articleid=12476&amp;rubrika=4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rev1=''[[Daily Express]]''
|rev1Score={{Rating|4|5}}&lt;ref name=dereview&gt;{{navedi splet |url=http://www.express.co.uk/entertainment/gaming/672439/DOOM-Review-Xbox-One-Bethesda-PS4 |title=''DOOM'' Review: The best single-player FPS action on Xbox One and PS4 |last=Jones |first=Gary |work=[[Daily Express]] |date=21.5.2016|accessdate=8.6.2016}}&lt;/ref&gt;
|rev2=''[[Digital Spy]]''
|rev2Score={{Rating|4|5}}&lt;ref name=&quot;DigitalSpyreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.com/gaming/review/a794296/doom-review-brtual-badass-and-so-close-to-the-doom-weve-always-wanted/|title=DOOM review: Brutal, badass and so close to the Doom reboot we always wanted |last=Andrews |first=Stuart |work=Digital Spy |date=16.5.2016 |accessdate=17.5.2016}}&lt;/ref&gt;
|rev3=''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]''
|rev3Score={{Rating|5|5}}&lt;ref name=ttreview&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/gaming/what-to-play/doom-review/ |title=''Doom'' is a fiendishly moreish, impeccably refined shooter - review |first=Sam |last=White |work=[[The Daily Telegraph]] |date=23.5.2016 |accessdate=9.6.2016}}&lt;/ref&gt;
}}

Preskusna (beta) različica, dostopna prednaročnikom igre ''[[Wolfenstein: The New Order]]'', je izšla 31. marca 2016 in bila aktivna do 3. aprila.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.gamespot.com/articles/watch-new-doom-multiplayer-trailer-closed-beta-dat/1100-6435474/ |title=Watch New Doom Multiplayer Trailer, Closed Beta Dates Announced For PS4, Xbox One, and PC |last=Te |first=Zorine |date=9.3.2016 |work=GameSpot |accessdate=26.1.2018}}&lt;/ref&gt; Sledila ji je odprta preskusna različica za osebne računalnike in konzoli Xbox One ter PlayStation 4.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.engadget.com/2016/04/06/doom-open-beta-april-15th/ |title='Doom' open beta kicks off April 15th |first=Jon |last=Fingas |work=Engadget |date=6.4.2016 |accessdate=26.1.2018}}&lt;/ref&gt; ''Doom'' je dokončno izšel 13. maja 2016 za te tri [[platforma (računalništvo)|platforme]] po vsem svetu, razen na Japonskem, kjer je bil izid zakasnjen en teden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vg247.com/2016/05/12/doom-heres-the-pc-requirements-and-launch-times-for-your-region/ |title=''Doom'': here’s the PC requirements and launch times for your region |first=Stephany |last=Nunneley |work=VG247 |date=12.5.2016 |accessdate=10.7.2016}}&lt;/ref&gt; To je bila prva igra iz serije ''Doom'', ki je lahko izšla necenzurirana na nemškem trgu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.polygon.com/2016/2/24/11105336/doom-uncut-german-release |title=''Doom'' launching uncut in Germany — a franchise first |first=Allegra |last=Frank |work=Polygon |date=24.2.2016 |accessdate=10.7.2016}}&lt;/ref&gt; Prednaročila za Xbox One so bila odprta že 23. februarja tega leta; zgodnji kupci so brezplačno prejeli prva dva dela serije in nekaj dodatkov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.polygon.com/2016/2/23/11098920/doom-pre-orders-backward-compatible-doom-free-xbox-one |title=''Doom'' pre-orders on Xbox come with original games for free |first=Allegra |last=Frank |work=Polygon |date=23.2.2016 |accessdate=11.7.2016}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po izidu je podjetje id Software prekinilo sodelovanje s Certain Affinity in se lotilo popravkov večigralskega načina, kot odziv na številne kritike.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.eurogamer.net/articles/2016-06-09-id-takes-back-control-of-doom-broken-multiplayer-on-pc |title=id takes back control of Doom's broken multiplayer on PC |date=9.6.2016 |last=Wiltshire |first=Alex |work=Eurogamer |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt; Poleg popravkov so 4. avgusta 2016 izdali prvi plačljivi dodatek, ''Unto the Evil'', ki razširja igro z novimi vsebinami za večigralski način: tremi novimi stopnjami, kontrolo nad enim novim demonom ter dodatno opremo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eurogamer.net/articles/2016-08-04-dooms-unto-the-evil-dlc-is-now-available |title=Surprise! Doom's Unto the Evil DLC is now available |first=Jeffery |last=Matulef |work=Eurogamer |date=4.8.2016 |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt; Leto dni kasneje je posodobitev igre odprla ta dodatek brezplačno za vse igralce in vnesla še nekaj sprememb v nadgrajevanje likov v večigralskem načinu ter manjše popravke.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.gamespot.com/articles/big-doom-update-unlocks-dlc-for-all-makes-welcome-/1100-6451820/ |title=Big Doom Update Unlocks DLC For All, Makes Welcome Revamp To Multiplayer Systems |last=Pereira |first=Chris |date=19.7.2017 |work=GameSpot |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt;

Sredi septembra 2017 so razvijalci napovedali še različico za konzolo [[Nintendo Switch]], ki pa zaradi omejene količine podatkov na standardni kartuši za to konzolo ne vsebuje urejevalnika stopenj, medtem ko je večigralski način na voljo kot dodatek za ločeno [[odjemanje|nalaganje]] z interneta.&lt;ref name=&quot;Switchsnapmap&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Matulef |first1=Jeffery |title=Doom on Switch won't have SnapMap level editor |url=http://www.eurogamer.net/articles/2017-09-15-doom-on-switch-wont-have-snapmap-level-editor |website=Eurogamer |date=15.9.2017 |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt; Izšla je 10. novembra tega leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Dayus |first1=Oscar |title=Doom's Nintendo Switch Release Date Revealed |url=https://www.gamespot.com/articles/dooms-nintendo-switch-release-date-revealed/1100-6454094/ |work=GameSpot |date=16.10.2017 |accessdate=1.11.2017}}&lt;/ref&gt;

=== ''Doom VFR'' ===
Na sejmu [[Electronic Entertainment Expo|E3]] leta 2017 je Bethesda oznanila predelavo v [[navidezna resničnost|navidezno resničnost]] za vizirja [[PlayStation VR]] in [[HTC Vive]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pcgamer.com/doom-vfr-is-the-series-virtual-reality-debut/ |title=Doom VFR is the series' virtual reality debut |date=11.6.2017 |accessdate=27.1.2018}}&lt;/ref&gt; V tej različici igralec prevzame vlogo zadnjega preživelega v kompleksu na Marsu, ki mu ob smrti prenesejo zavest v računalniško omrežje. Tam se mora boriti z demoni in ponovno vzpostaviti delovanje baze.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bethesda.net/en/article/4KKxfa0osU6qSGQQwWqukY/from-mars-to-hell-in-doom-vfr|title=From Mars to Hell in DOOM VFR|website=Bethesda.net}}&lt;/ref&gt; Ta različica je izšla 1. decembra 2017.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://wccftech.com/skyrim-vr-doom-vfr-fallout-4-vr-release-dates-confirmed/ |title=Skyrim VR, DOOM VFR And Fallout 4 VR Release Dates Confirmed |publisher=WCCFTech |date=24.8.2017}}&lt;/ref&gt;

=== Odziv ===
Igra je doživela pretežno pozitiven odziv kritikov in javnosti. Na agregatorjih, ki zbirajo in povprečijo ocene recenzentov, ima povprečno oceno okrog 87 od 100 na večini platform.&lt;ref name=&quot;gr_ranking&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MC&quot;/&gt; Recenzenti so posebej izpostavili enoigralsko kampanjo, medtem ko je bil večigralski način zaradi nedodelanosti deležen več kritik.

Ob izidu je postala druga najbolje prodajana igra meseca, za ''[[Uncharted 4: A Thief's End]]'', tako v ZDA&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gameinformer.com/b/news/archive/2016/06/09/uncharted-4-leads-strong-month-of-software-sales-in-may-npd.aspx |title=Uncharted 4 Leads Strong Month Of Software Sales In May NPD |first=Matt |last=Miller |work=Game Informer |date=9.6.2016 |accessdate=29.1.2018 |archive-date=2016-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160611042849/http://www.gameinformer.com/b/news/archive/2016/06/09/uncharted-4-leads-strong-month-of-software-sales-in-may-npd.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; kot v Združenem kraljestvu, kjer je prodaja v prvem tednu za dve tretjini presegla prodajo tretjega dela serije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/articles/top-10-uk-sales-uncharted-4-has-strongest-debut-in/1100-6439822/|title=Top 10 UK Sales: Uncharted 4 Has Strongest Debut in Series History |first=Tamoor |last=Hussain |work=GameSpot |date=16.5.2016 |accessdate=29.1.2018}}&lt;/ref&gt; Do konca maja 2016 je bilo prodanih več kot pol milijona izvodov samo za osebne računalnike,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.shacknews.com/article/94944/doom-sales-reach-over-500k-on-pc-alone |title=''Doom'' sales reach over 500k on PC alone |first=Daniel |last=Perez |publisher=Shacknews |date=31.5.2016 |accessdate=4.6.2016}}&lt;/ref&gt; do julija 2017 pa več kot dva milijona.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wholesgame.com/news/doom-sells-2-million-copies-on-pc/ |title=Doom sells 2 million copies on PC |date=19.7.2017 |work=WholesGame |accessdate=14.9.2017}}&lt;/ref&gt;{{efn|Podatki o prodaji so neuradni, temeljijo na številu uporabnikov servisa ''[[Steam]]'', ki imajo lastništvo zabeleženo na svojem računu.}}

Več igričarskih publikacij, med njimi ''[[GameSpot]]'', &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/articles/game-of-the-year-2016-countdown-10-6/1100-6446349/ |title=GameSpot's Game of the Year 2016 Countdown: 10 - 6 |work=GameSpot |date=December 2016 |accessdate=29.12.2016}}&lt;/ref&gt; ''GamesRadar''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamesradar.com/best-games-2016/3/ |title=GamesRadar's Game of the Year 2016 |work=GamesRadar |date=December 2016 |accessdate=2.1.2017}}&lt;/ref&gt; in ''The Escapist'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.escapistmagazine.com/articles/view/features/17359-The-Escapist-Game-of-the-Year-2016#&amp;gid=gallery_6734&amp;pid=1 |title=The Escapist's 2016 Game of the Year |work=The Escapist |date=1.1.2017 |accessdate=2.1.2017 |archive-date=2017-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170105051757/http://www.escapistmagazine.com/articles/view/features/17359-The-Escapist-Game-of-the-Year-2016#&amp;gid=gallery_6734&amp;pid=1 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je ''Doom'' uvrstilo na svoje pregledne sezname najboljših iger leta 2016.

== Opombe ==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Doom (serija)]]
[[Kategorija:Prvoosebne strelske igre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2016]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Igre za Nintendo Switch]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cp4fdohzhc4kofp0sn522o2ia5qzad6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brașov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445256</id>
    <revision>
      <id>6672766</id>
      <parentid>6297873</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:14:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21254" sha1="32n9flkafw1ix23czc0fgmlcdpv2mp4" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                = Brașov
|native_name         = 
|official_name       = 
|nickname            = 
|settlement_type     = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]]
|image_skyline       = Brasov collage.png
|imagesize           = 300px
|image_caption       = Zgoraj, z leve na desno: vodnjak na trgu Piața Sfatului, hiša sveta, panorama starega mesta, Tâmpa, ulica Republike, cerkev Biserica Neagră, cerkev svetega Nikolaja
|image_flag          = Flag of Brasov, Romania.svg
|flag_size           = 125px
|flag_link           = 
|image_blank_emblem  = StemaBrasov.svg
|blank_emblem_type   = Grb
|pushpin_map               = Romania
|mapsize             = 250px
|map_caption         = 
|coordinates_region  = RO
|subdivision_type    = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name    = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]
|subdivision_type1   = 
|subdivision_name1   = 
|subdivision_type2   = okrožje
|subdivision_name2   = Brașov
|subdivision_type3   = 
|subdivision_name3   = 
|seat_type           = 
|seat                =
|leader_title        = župan
|leader_name         = {{Wikidata|p6}}
|leader_title1       = 
|leader_name1        = 
|leader_title2       = 
|leader_name2        = 
|established_title   = 
|established_date    = 1234
|established_title1  = 
|established_date1   = 
|established_title2  = 
|established_date2   = 
|area_magnitude      = 
|area_total_km2      = 74 
|area_metro_km2           = 1368,5
|total_type          = 
|population_as_of         = 2011&lt;ref name=&quot;INSSER&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |title=Population at 20 October 2011 |date=5 July 2013 |accessdate=5 July 2013 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226001748/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |url-status=dead }}{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|population_total         = 253.200
|population_density_km2   = 853
|pop_est_as_of            = 2016
|population_est           = 290.743
|pop_est_footnotes        = &lt;ref name=&quot;INSSER2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.insse.ro/cms/ro/content/popula%C5%A3ia-rom%C3%A2niei-pe-localitati-la-1-ianuarie-2016 |title=Populația României pe localitati la 1 ianuarie 2016 |date=6 June 2016 |accessdate=3 November 2017 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro }}&lt;/ref&gt;
|population_metro         = 369.896
|population_urban         = 
|population_blank1_title  = 
|population_blank1        = 
|population_footnotes     =
|timezone            = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset          = +2
|timezone_DST        = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
|utc_offset_DST      = +3
|latd=45 |latm=40 |lats=0 |latNS=N
|longd=25 |longm=37 |longs=5 |longEW=E
|elevation_m         = 538
|elevation_footnotes = 
|postal_code_type    = Poštna številka
|postal_code         = RO 500xxx
|registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]]
|registration_plate      = BV
|website             = https://www.brasovcity.ro/
|footnotes = 
}}
'''Brașov''' ({{jezik-hu|Brassó}}, {{jezik-la|Corona}}, {{jezik-de|Kronstadt}}) je mesto v [[Romunija|Romuniji]] in upravno središče okrožja Brașov.

Po najnovejšem romunskem popisu (2011) ima mesto 253.200 prebivalcev in je po velikosti na 7. mestu. V [[metropolitansko območje| metropolitanskem območju]] živi 369.896 prebivalcev.

Brașov je v osrednjem delu države, približno 166 km severno od Bukarešte in 380 kilometrov od Črnega morja. Obkrožajo ga južni [[Karpati]] in je del regije [[Transilvanija|Transilvanije]].

Mesto je rojstni kraj romunske državne himne in znano po gostovanju mednarodnega glasbenega festivala Golden Stag.

== Etimologija ==
Mesto je bilo leta 1235 omenjeno kot Corona, latinsko pomeni 'krona'. Ime so mu dali nemški kolonisti. Po besedah D. Moldovanuja ime Brașov izvira iz imena za lokalno reko ''Bărsa''. Ime so prevzeli [[Slovani]] in ga preoblikovali v Barsa, kasneje v Barsov in nazadnje v Brasov &lt;ref&gt;Dragoș Moldovanu, Toponimie de origine romană în Transilvania și în sud-vestul Moldovei, Anuarul de lingvistică și istorie literară, XLIX-L, 2009-2010, Bucuresti, p 59&lt;/ref&gt;. Po besedah Binderja romunsko in madžarsko ime ''Brassó''  izhaja iz turške besede ''barasu'', kar pomeni 'bela voda', s slovansko pripono -ov &lt;ref&gt;Alexandru Madgearu, [http://arheologie.ulbsibiu.ro/publicatii/bibliotheca/relatii%20interetnice%20in%20transilvania/6%20madgearu/articol1.htm &quot;Români și pecenegi în sudul Transilvaniei&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090421134031/http://arheologie.ulbsibiu.ro/publicatii/bibliotheca/relatii%20interetnice%20in%20transilvania/6%20madgearu/articol1.htm |date=2009-04-21 }}, Editura Economică, 2005, ISBN 973-709-158-2&lt;/ref&gt;. Drugi jezikoslovci so izhajali iz različne etimologije, med katerimi je bil tudi staroslovanski antroponim Brasa. &lt;ref&gt;Draganu Nicolae  &quot;Români in veacurile IX—XIV pe baza toponimiei si a onomasticei” (The Romanians in the 9th - 14th Centuries According to Toponymy and Onomastics), Imprimeria Nationala, 1933, Bucuresti, p.560&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Austerlitz, Robert &quot;&quot;Brasov-Brasso'-Kronstadt-Berries and Bushes,&quot; in Xenia Slavica; Papers Presented to Gojko Ruzicic on the Occasion of his Seventy-Fifth Birthday, 2 February 1969, Rado Lencek and Boris O. Unbegaun, eds. (The Hague: Mouton, 1957), p.19&lt;/ref&gt;

Prva dokazana omemba Brașova je v listini ''Terra Saxonum de Barasu'' (Saška dežela Barasov) iz leta 1252. Nemško ime ''Kronstadt'' je vidno v mestnem grbu in srednjeveškem latinskem imenu ''Corona''. Obe imeni mesta, ''Kronstadt'' in ''Corona'', sta bili v srednjem veku uporabljeni sočasno skupaj s srednjeveško latinsko ''Brassovia''.

Od leta 1950 do 1960 se je mesto v komunističnem obdobju imenovalo ''Orașul Stalin'' (Stalinovo mesto) po sovjetskem voditelju [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinu]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.traveltoromania.com/destinations/transylvania/brasov|title=Brasov - Travel To Romania|website=www.traveltoromania.com|accessdate=2018-02-10|archive-date=2007-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010045359/http://www.traveltoromania.com/destinations/transylvania/brasov|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Mesto je v okrožju Țara Bârsei (nemško ''Burzenland'', madžarsko ''Barcaság'') na jugovzhodu Transilvanije v Romuniji. Na jugu in vzhodu je mesto obkroženo s Karpati. Najbližja večja sosednja mesta so (v smeri urnega kazalca, začenši na severu) [[Sfântu Gheorghe]], [[Ploiești]], [[Târgoviște]], [[Pitești]], [[Sibiu]] in [[Mediaș]].

Brașov ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Dfb).

== Zgodovina ==
Najstarejše sledi človeške dejavnosti in naselij v Brașovu segajo v [[neolitik|neolitsko]] dobo (približno 9500 pr. n. št.). [[Arheolog]]i, ki so delali v zadnji polovici 19. stoletja, so odkrili neprekinjene sledove človeških naselij na območjih: Valea Cetății, Pietrele lui Solomon, Șprenghi, Tâmpa, Dealul Melcilor in Noua. Prve tri lokacije kažejo sledi dačanskih citadel; na hribu Șprenghi je bila konstrukcija v rimskem slogu. Zadnji dve mesti sta imeli imeni, ki sta se uporabljali v kulturi [[bronasta doba|bronaste dobe]] – ''Schneckenberg'' (Hrib polžev) (zgodnja bronasta doba {{sfn| Coles| Harding | 1979|p=140}})) in Noua (Nova) (pozna bronasta doba {{sfn| Coles| Harding | 1979|p=410}} ).

Nemški kolonisti, imenovani transilvanski Sasi, so imeli odločilno vlogo pri razvoju Brașova. Madžarski kralji so jih povabili, da bi med letoma 1141 in 1300 pomagali razvijati mesto, graditi rudnike in obdelovati zemljo v Transilvaniji.. Naseljenci so prišli predvsem iz [[Porenje|Porenja]], [[Flandrija|Flandrije]] in regije Mozela, pa tudi iz [[Turingija|Turingije]], [[Bavarska|Bavarske]], [[Valonija|Valonije]] in celo [[Francija|Francije]].

Leta 1211 so po nalogu madžarskega kralja Andreja II. tevtonski vitezi utrjevali Burzenland (Țara Bârsei), da bi branili mejo kraljevine Madžarske. Kjer je bila vas Brașov, so tevtonski vitezi zgradili Kronstadt. &lt;ref&gt;Mediaeval studies, Volumes 17-18, Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 1955, Toronto, Canada, An annual journal of scholarship, History, ISSN 0076-5872&lt;/ref&gt; Čeprav so se križarji do leta 1225 izselili, so kolonisti, ki so jih pripeljali, skupaj z lokalnim prebivalstvom iz treh različnih naselij ustanovili mesto Brașov:
* ''Corona'', okoli Črne cerkve (''Biserica Neagră'');
* ''Martinsberg'', zahodno od hriba Cetățuia;
* ''Bartholomä'', na vzhodni strani hriba Sprenghi.
[[File:Brasov 1689.jpg|thumb|left|Slika obzidanega mesta pred požarom leta 1689]]

Nemci v Brașovu so bili v glavnem trgovci in obrtniki. Lega mesta na presečišču trgovskih poti, ki so povezovale Osmansko cesarstvo in zahodno Evropo, skupaj z davčnimi oprostitvami je saškim trgovcem omogočila pridobivanje precejšnjega bogastva in močan politični vpliv. Veliko so prispevali k arhitekturnemu videzu mesta. Postavljene so bile utrdbe, ki so jih nenehno širili in so imele več stolpov, ki so jih vzdrževali različni obrtniški cehi po srednjeveških običajih. Del utrjene konstrukcije je bil nedavno obnovljen s pomočjo Unesca, drugi projekti pa se še uresničujejo. Še vedno sta dva vhoda v mesto, ''Poarta Ecaterinei'' (ali Katarinina vrata) in ''Poarta Șchei'' (ali ''Waisenhausgässertor''). Središče mesta zaznamujeta nekdanja poslovna stavba župana (''Casa Sfatului'') in okoliški trg (''piața''), ki vključuje eno najstarejših stavb v Brașovu, to je ''Hirscher Haus''. V bližini je Črna cerkev (''Biserica Neagră''), za katero nekateri trdijo, da je največja cerkev gotskega sloga v jugovzhodni Evropi.

Romunska cerkev in šola v Șcheiu imata velik kulturni in verski pomen tudi zaradi velikodušnih donacij več kot 30 gospodarjev Moldavije in Vlaške, pa tudi [[Elizabeta Ruska|ruske carice Elizabete]]. V 17. in 19. stoletju so se Romuni v Scheiu borili za narodne, politične in kulturne pravice, pri čemer so jih podpirali Romuni iz vseh drugih pokrajin, pa tudi lokalna grška trgovska skupnost. Leta 1838 so ustanovili prvi časopis ''Gazeta Transilvaniei'' v romunskem jeziku in prve romunske visokošolske ustanove (''Școlile Centrale Greco-Ortodoxe''– grško-pravoslavne osrednje šole, danes imenovane po Andreiu Șaguni). Sveti rimski cesar in vladar Transilvanije [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški |Jožef II.]] je v zadnjih desetletjih 18. stoletja romunskim državljanom podelil državljanske pravice.

Leta 1850 je bilo v mestu 21.782 prebivalcev: 8874 (40,7 %) Nemcev, 8727 (40 %) Romunov, 2939 (13,4 %) Madžarov. Leta 1910 je bilo v mestu 41.056 prebivalcev: 10.841 (26,4 %) Nemcev, 11.786 (28,7 %) Romunov, 17.831 (43,4 %) Madžarov. &lt;ref name=&quot;varga.adatbank.transindex.ro&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://varga.adatbank.transindex.ro/?pg=3&amp;action=etnik&amp;id=5861|title=Erdély etnikai és felekezeti statisztikája|website=varga.adatbank.transindex.ro|accessdate=2018-02-10|archive-date=2007-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20071219010951/http://varga.adatbank.transindex.ro/?pg=3&amp;action=etnik&amp;id=5861|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V prvi svetovni vojni je mesto med 16. avgustom in 4. oktobrom leta 1916 zasedla romunska vojska v bitki za Transilvanijo.
[[File:Brasov 1906.JPG|thumb|left| Osrednje območje s Črno cerkvijo (Biserica Neagră) spodaj levo, zadaj trdnjava Cetățuia de pe Strajă na hribu Straja, 1906]]

Leta 1918 so po razglasitvi združitve Albe Iulie (ki so jo sprejeli poslanci Romunov iz Transilvanije) poslanci Sasov iz Transilvanije z glasovanjem podprli, da postanejo del Romunije in razglasili svojo pripadnost novi romunski državi. Medvojno obdobje je bilo čas razcveta gospodarskega in kulturnega življenja nasploh, med drugim tudi Sasov v Brașovu. Vendar pa so ob koncu druge svetovne vojne številne etnične Nemce prisilno preselili v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], mnoge pa v Zahodno Nemčijo, ko je Romunija postala komunistična država.
[[File:RoBrasovCentruCivic.jpg|thumb|258x258px|Upravno središče]]

Prva judovska skupnost v Brașovu je bila ustanovljena leta 1828, leta 1868 pa se je pridružila združenju Neolog. Pravoslavni [[Judje]] so leta 1877 ustanovili organizacijo. Neološka [[sinagoga]] z 800 sedeži je bila zgrajena med letoma 1899 in 1905. V medvojnem obdobju so imele skupnosti ločene ustanove, vendar so leta 1940 odprle skupno šolo. Sionistične organizacije so se pojavile leta 1920. Do leta 1930 je bilo 2594 Judov ali 4 %. Jeseni leta 1940 je paravojaška Železna garda nacionalizirala vse judovske institucije in zasegla večino trgovin v lasti Judov. Leta 1941 so Jude iz celotne južne Transilvanije poslali na prisilno delo v Brașov, dodatnih 200 beguncev je prišlo iz Ploieștija. Avgusta 1942 je 850 delavcev, starih od 18 do 50 let, prisilno delalo v Brașovu, drugi pa so bili poslani v Predeal in Bran. Spomladi leta 1943 je bilo 250 mladih poslanih v tabor v Surai, da bi gradili utrdbe. S kraljem Michaelom Coupom avgusta 1944 so se delavski bataljoni zmanjšali na 250 do 300, potem ko se je večini Judov uspelo osvoboditi. Leta 1945 in 1946 se je število prebivalcev povečalo na 3500. &lt;ref&gt;Shmuel Spector, Geoffrey Wigoder (eds.), ''The Encyclopedia of Jewish Life Before and During the Holocaust: A-J'', p. 182. NYU Press, 2001, ISBN 978-081-4793-76-3&lt;/ref&gt;

Tako kot mnoga druga mesta v Transilvaniji je Brașov tudi domovina madžarske manjšine.

V komunističnem obdobju se je industrijski razvoj močno pospešil. V času Nicoleaja Ceaușescuja je bila leta 1987 v mestu stavka, ki so jo organi oblasti zatrli in zaprli številne delavce.

== Gospodarstvo ==
[[File:Brasov, Piata Sfatului.jpg|thumb|Center Brașova  – trg Piața Sfatului]]
Industrijski razvoj v Brașovu se je začel v medvojnem obdobju. Ena največjih tovarn za letala (IAR Brașov) je izdelala prva romunska letala, ki so bila v Sovjetski zvezi uporabljena v drugi svetovni vojni. Po uvedbi komunistične vladavine je bila tovarna spremenjena v tovarno kmetijske opreme in bila preimenovana v Uzina Tractorul Brașov (mednarodno Universal tractor Brașov).

Industrializacija se je v obdobju komunizma pospešila s posebnim poudarkom na težki industriji, ki je pritegnila veliko delavcev iz drugih delov države. Težka industrija je še vedno bogata, vključno z ROMAN-om, ki proizvaja tovornjake MAN AG, pa tudi domače tovornjake in avtobuse. Čeprav se industrija v zadnjih letih zmanjšuje, so v Brașovu še vedno tovarne za izdelavo hidravličnih prenosov, avtomobilskih delov, krogličnih ležajev, helikopterjev (IAR v Ghimbavu), gradbenega materiala, orodja, pohištva, tekstila, čevljev. Imajo tudi veliko pivovarno.

V bližini Brașova pri Bodu stoji velik dolgovalovni radiodifuzni oddajnik.

== Demografija ==
Brașov ima skupno 253.200 prebivalcev (popis 2011). Njegova etnična sestava vključuje:
* Romune: 208.019 (91,3 %)
* Madžare: 16.172 (7,1 %)
* Nemce: 1079 (0,5 %)
* Rome: 916 (0,4 %)
* druge narodnosti: 1037 (0,7 %)

Leta 2005 je bilo ustanovljeno [[metropolitansko območje]] Brașov. S svojimi okoliškimi kraji je imelo leta 2011 369.896 prebivalcev. [1]

== Turizem ==
S svojo osrednjo lego je Brașov primeren za raziskovanje Romunije, tudi zaradi ne prevelike oddaljenosti od več turističnih ciljev (vključno z obmorskimi kraji, samostani na severu Moldavije in [[Lesene cerkve Maramureșa |lesenih cerkva Maramureșa]]). Je tudi največje mesto na gorskih območjih. Staro mestno jedro je zelo dobro ohranjeno in se najbolje vidi z vrha gore Tâmpa.

Temperature od maja do septembra so okoli 23 °C. Brașov ima razvit zimski turizem, zimske športe in druge dejavnosti. Poiana Brașov je najbolj priljubljeno romunsko smučišče in pomemben turistični center, ki ga obiskujejo številni turisti iz drugih evropskih držav.

Mesto ima tudi več restavracij z domačo in mednarodno kuhinjo. Nekatere so v centru mesta.

=== Znamenitosti ===
[[File:Muresenilor Street.jpg|thumb|V ozadju trdnjava]]

* [[Črna cerkev, Brașov|Črna cerkev]] (romunsko ''Biserica Neagră''), znamenita gotska stavba je iz leta 1477, ko je nadomestila starejšo cerkev (porušena okoli leta 1385). Ime je dobila po tem, ko je počrnela zaradi dima v požaru leta 1689.
* ''Casa Sfatului'' (nekdanji županov urad). Uprava Brașova je bila tukaj več kot 500 let.
* Cerkev svetega Nikolaja (romunsko ''Biserica Sf. Nicolae'') je iz 14. stoletja.
* Prva romunska šola, muzej s prvim romunskim tiskarskim strojem.
* Ulica Rope, najožja ulica v Romuniji.
* ''Șcheii Brașovului'', zgodovinsko bolgarska, a potem romunska soseska zunaj starega obzidanega mesta.
* Katarinina vrata (romunsko ''Poarta Ecaterinei'')so edina izvirna mestna vrata, ki so ohranjena iz srednjega veka.
* Vrata Șchei (romunsko ''Poarta Șchei''), zgrajena leta 1827.
* Pravoslavna cerkev ''Speče Bogorodice'', zgrajena leta 1896.
* ''Muzeul Prima Carte Românească'', v njem je prva knjiga, natisnjena v romunskem jeziku.
* ''Tâmpa'', majhna gora sredi mesta (900 m nadmorske višine), razgledna točka v bližini starega mestnega jedra.
* Citadela Brașov – ''Cetățuia Brașovului''.
* Bližnji [[grad Bran]], ki privablja številne ljubitelje [[Drakula|Drakule]] in pogosto (vendar nepravilno), pravijo, da je bil dom [[Vlad III. Drakula|Vlada Țepeșa]]. [19]
* ''Poiana Brașov'', smučišče.
* Trdnjava Râșnov nad bližnjim mestom Râșnov je obnovljena kmečka trdnjava.
* [[Trdnjavska cerkev Prejmer]] je v bližnji občini Prejmer.

&lt;gallery&gt;
File:Poiana brasov vf postarvaru.jpg|Poiana Brașov, smučišče
File:Castelul Bran2.jpg|Grad Bran v bližini Brașova
File:Turnul alb din Brașov; pe fundal se vede Tâmpa.jpg|Beli stolp z goro Tâmpa v ozadju
File:Biserica Neagră - Vedere din Piața Sfatului- Brasov, Romania 01.JPG|Trg Piața Sfatului in Črna cerkev
&lt;/gallery&gt;

==Pobratena mesta ==
Brașov je pobraten z mesti:
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|FIN}} [[Tampere]], Finska&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.brasovcity.ro/documente/municipiu/infratiri-parteneriate.pdf |title=Tampere - Finlanda |accessdate=2018-02-10 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229174010/http://www.brasovcity.ro/documente/municipiu/infratiri-parteneriate.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|FRA}} [[Tours]], Francija
*{{flagicon|HUN}} [[Győr]], Madžarska
*{{flagicon|ISR}} Rishon LeZion, Izrael
*{{flagicon|DEN}} Holstebro, Danska
*{{flagicon|JPN}} Musashino, Tokio, Japonska
* {{flagicon|RSA}} [[Cape Town]], Republika Južna Avrika
*{{flagicon|BEL}} [[Gent]], Belgija
||
*{{flagicon|UK}} [[Leeds]], Združeno kraljestvo
*{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija
*{{flagicon|GRE}} Trikala, Grčija
*{{flagicon|ITA}} Venaria Reale, Italija
*{{flagicon|USA}} [[Cleveland]], ZDA&lt;ref name=&quot;Cleveland sisters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Cleveland,%20Ohio|title=Sister Cities International (SCI) |publisher=Sister-cities.org |date= |accessdate=2013-04-21}}&lt;/ref&gt;
*{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nürnberg]], Nemčija
*{{ikonazastave|Irak}}  [[Erbil]], Irak
*{{flagicon|AUT}} [[Linz]], Avstrija&lt;ref&gt;[http://www.brasovpress.ro/2012/02/16/brasovul-s-a-infritit-cu-orasul-linz-austria/ News Report concerning the Twinning with Linz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150204022525/http://www.brasovpress.ro/2012/02/16/brasovul-s-a-infritit-cu-orasul-linz-austria/ |date=2015-02-04 }}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Coles, John; Harding, A.F. (1979). The Bronze Age in Europe pages 140’'. Routledge. ISBN 978-0-416-70650-5.
*&quot;O istorie a Brașovului&quot; (&quot;A history of Brașov&quot;) - Ion Dumitrașcu, Mariana Maximescu, Phoenix, Brașov, 2001
*&quot;Fortificația dacică de la Brașov - Pietrele lui Solomon&quot; (&quot;The Dacian citadel from Brașov - Pietrele lui Solomon&quot;), Fl. Costea, CumidavaXX, Brașov, 1996
*&quot;Săpăturile de salvare de pe dealul Șprenghi&quot; (&quot;The diggings for saving [the archaeological evidences] from Șprenghi Hill&quot; - the hill was a quarry) A. Alexandrescu, N. Constantinescu, București, 1959
*&quot;Die spätneolitischen Ansiedlungen mit bemalter Keramik aus oberem Laufe des Altflusses&quot;, J. Teutsch, Mitteilungen der Prehistorischen Komision, I, Wien.

== Literatura ==
*&quot;Kronstadt&quot;, Austria-Hungary, Including Dalmatia and Bosnia, Leipzig: Karl Baedeker, 1905, OCLC 344268

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Brașov}}
{{wikivoyage|Brașov}}
* [http://www.brasovcity.ro/ City Hall Official Website]
* [http://turism.brasovcity.ro/ Tourism Official Website]
* [http://www.meteo.ro/vremea/50/starea-vremii-in-Brasov.html Weather in Brașov]
* [http://kulturzentrum-kronstadt.ro/ German Cultural Center], kulturzentrum-kronstadt.ro
* [http://www.muzeulartabv.ro/home Art Museum Brașov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150513063749/http://muzeulartabv.ro/home |date=2015-05-13 }}, muzeulartabv.ro

[[Kategorija:Mesta v Romuniji]]
[[Kategorija:Brașov]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>32n9flkafw1ix23czc0fgmlcdpv2mp4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suceava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445507</id>
    <revision>
      <id>6672640</id>
      <parentid>6277193</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:26:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Geografija */ np</comment>
      <origin>6672640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23935" sha1="02m5cd7b6j0rb8nk8pzjnq2tdcc15qx" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                = Suceava 
|official_name       = 
|nickname            = 
|settlement_type     = mesto
|image_skyline       = Palatul Administrativ din Suceava12.jpg
|imagesize           = 300px
|image_caption       = Mestna hiša
|image_flag          = 
|flag_size           = 125px
|flag_link           = 
|image_blank_emblem  = ROU SV Suceava CoA.png
|blank_emblem_type   = Grb
|pushpin_map         = Romunija
|mapsize             = 250px
|map_caption         = Lega Suceave v Romuniji
|coordinates_region  = RO
|subdivision_type    = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name    = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]
|subdivision_type1   = 
|subdivision_name1   = 
|subdivision_type2   = Okrožje
|subdivision_name2   = Suceava
|subdivision_type3   = 
|subdivision_name3   = 
|seat_type           = 
|seat                =
|leader_title        = župan
|leader_name         = {{Wikidata|p6}}
|leader_title1       = 
|leader_name1        = 
|leader_title2       = 
|leader_name2        = 
|established_title   = 
|established_date    =
|established_title1  = 
|established_date1   =
|established_title2  = 
|established_date2   = 
|area_magnitude      = 
|area_total_km2      = 52,10
|area_metro_km2      = 473,29
|total_type          = 
|population_as_of         =2011&lt;ref name=&quot;INSSER&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.suceava.insse.ro/phpfiles/Comunicat%20-%20pt%20site-DATE%20PROVIZORII%20RPL%202011%202_Suceava.pdf | title = 2011 Census | date = February 2, 2012 | accessdate = March 12, 2012 | publisher = [[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] | language = ro | url-status=dead | archiveurl = https://web.archive.org/web/20130604040638/http://www.suceava.insse.ro/phpfiles/Comunicat%20-%20pt%20site-DATE%20PROVIZORII%20RPL%202011%202_Suceava.pdf | archivedate = June 4, 2013 | df =  }}&lt;/ref&gt;
|population_total         = 92.121
|population_density_km2   = 1771
|pop_est_as_of            = 2016
|population_est           = 116.404
|pop_est_footnotes        = 
|population_metro         =176.016
|population_urban         = 
|population_blank1_title  = 
|population_blank1        = 
|population_footnotes     =
|timezone            = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset          = +2
|timezone_DST        = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
|utc_offset_DST      = +3
|latd=47 |latm=39 |lats=05|latNS=N
|longd=25 |longm=15 |longs=20 |longEW=E
|elevation_m         = 470
|elevation_footnotes = 
|postal_code_type    = 
|postal_code         = 720001–720285
|area_code               = +40 (0)230 / (0)330
|registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]]
|registration_plate      = SV
| blank_name             = 
| blank_info             = 
|website             = https://www.primariasv.ro/
|footnotes = 
}}

'''Suceava''' (nemško ''Suczawa, Sotschen'', madžarsko ''Szucsáva'', ukrajinsko in rusko ''Сучава/Sutschawa'', poljsko ''Suczawa'') je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji [[Bukovina]] v severovzhodni [[Romunija|Romuniji]]. Od leta 1388 do 1565 je bila glavno mesto [[Kneževina Moldavija|kneževine Moldavije]].

Med letoma 1775 in 1918 je bilo mesto tretje največje v [[vojvodina Bukovina|vojvodini Bukovina]], ki je bila sestavni del avstrijskega cesarstva, pozneje Avstro-Ogrske, ki sta ga prekašali le mesti [[Črnovice]] (Cernăuți, Czernowitz, Černivci) in Rădăuți (Radautz) na severni strani. V tem obdobju je bila Suceava pomembno strateško trgovsko obmejno mesto v takratnem [[Staro romunsko kraljestvo|starem romunskem kraljestvu]].

Po letu 1918 je Suceava skupaj s preostalo Bukovino postala del razširjene [[Kraljevina Romunija|Kraljevine Romunije]]. Danes je to pomembno gospodarsko mestno središče romunske severovzhodne razvojne regije.

== Ime in etimologija ==
Moldavski kronist Grigore Ureche je domneval, da ime mesta izvira iz madžarske besede ''szűcsvár'', ki jo sestavljata besedi ''szűcs'' (tesen) in ''vár'' ('grad'). Dimitrie Cantemir je v svojem delu ''Descriptio Moldaviae'' enako razlagal ime mesta, vendar pa za to ni niti zgodovinskih niti ljudskih dokazov. Po drugi teoriji ima mesto ime po istoimenski reki, ki naj bi bilo ukrajinskega oz. slovanskega izvora (''Sučava'') &lt;ref name=debrecen&gt;{{navedi knjigo |last=Hoffmann |first=István |title=Helynévtörténeti tanulmányok 3. |year=2008 |publisher=University of Debrecen, Department of Hungarian Linguistics |location=Debrecen |isbn=978-963-473-115-3|page=212}}&lt;/ref&gt;.

V stari nemščini je bilo mesto znano kot ''Sedschopff'',&lt;ref&gt; Hans Schiltbergers Reisebuch nach der Nürnberger Handschrift. Litterarischer Verein in Stuttgart, Tübingen 1885, Seite 189.&lt;/ref&gt;  v sodobnih nemških virih ga je mogoče najti kot: Sotschen &lt;ref&gt;Handbuch der geographie, Hermann Adalbert Daniel, 1866&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Peter Kosta (Hrsg.): Eine russische Kosmographie aus dem 17. Jahrhundert: sprachwissenschaftliche Analyse mit Textedition und Faksimile, Otto Sagner, 1982. {{ISBN|3-87690-200-2}}&lt;/ref&gt;, Sutschawa ali Suczawa, v madžarščini kot Szucsáva, v poljščini kot Suczawa, v ukrajinščini kot Сучава, medtem ko je v jidišu שאָץ' (izgovorjeno [ʃɔts]).

== Zgodovina ==
[[File:1_Сучава.jpg|thumb|left|Suceava leta 1870, slika Franza Xaverja Knappa]]
Skoraj 200 let  (med letoma 1388 in 1565) je bila Suceava glavno mesto kneževine Moldavije in glavna rezidenca moldavskih knezov. Bila je bilo glavno mesto moldavskih dežel [[Štefan III. Moldavski|Štefana Velikega]], ki je bil ključna oseba v romunski zgodovini. Leta 1504 je umrl v Suceavi. Med vlado Alexandruja Lăpuşneanuja je bil leta 1565 sedež premaknjen v [[Iași]] in Suceava ni bila več glavno mesto. [[Mihael Hrabri]] je leta 1600 zavzel mesto med  moldavsko vojno magnatov, ko je postal vladar [[Vlaška|Vlaške]], [[Moldavija|Moldavije]] in [[Transilvanija|Transilvanije]], vendar je bil istega leta premagan.

Skupaj s preostalo Bukovino je bila Suceava pod vladavino habsburške monarhije (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1775 do 1918; meja habsburških območij je tekla jugovzhodno od mesta. Ob koncu prve svetovne vojne je postala del Velike Romunije.

V komunizmu je bila Suceava močno industrializirana. &lt;ref&gt;The Rough Guide to Romania, ISBN 978-1-84353-326-9&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Mesto pokriva dve vrsti geografskih območij, hriboviti del (najvišji hrib je Zamca) in travnate doline [[Suceava (reka)|reke Suceava]]. Edinstvena postavitev urbanega mesta vključuje dve naselji, Zamca in Șipote, ki sta znotraj mestnih meja. Burdujeni, ena od sosesk, je povezana s preostalim mestom z avenijo, zaradi česar se zdi, da je soseda ločeno satelitsko mesto.

== Demografija ==
Po popisu za leto 2011 ima Suceava 92.121 prebivalcev, kar je manj kot ob popisu 2002 (105.865). Je 23. največje mesto v Romuniji. Etnična sestava:
* Romuni: 98,3 %
* Romi: 0,7 %
* Ukrajinci: 0,3 %
* Nemci (bukovinski Nemci): 0,2 %
* Poljaki: 0,1 %
* Lipovci: 0,1 %
* drugo: 0,3 %

== Kultura ==
=== Srednjeveška utrdba ===
[[File:Cetatea de Scaun a Sucevei8.jpg|thumb|right|Tloris utrdbe]]
V mestu je več srednjeveških ostankov, ki so tesno povezani z zgodovino Kneževine Moldavije. Najpomembnejša in najbolje ohranjena je srednjeveška utrdba (''Cetatea de Scaun a Sucevei'') ali [[citadela]], srednjeveški [[grad]], ki stoji na vzhodnem robu sodobnega mesta. Grad je bil zgrajen med vladanjem [[Peter II. Moldavski|Petra II. Moldavskega]] (1375–1391), znanega tudi kot  Petru al II-lea Mușat, nato pa so ga  med vladavino Aleksandra I. (1400–1432) in Štefana Velikega (1457–1504) razširili in okrepili. Srednjeveški grad je bil del obrambnega sistema, zgrajenega v Moldaviji v poznem 14. stoletju zaradi osmanske nevarnosti. Bil je dovolj močan, da je leta 1476 zadržal napad osmanskega sultana [[Mehmed II. Osvajalec| Mehmeda II.]] (osvajalca [[Konstantinopel|Konstantinopla]]).

Suceava je bila med letoma 1388 in 1565 glavno mesto nekdanje Kneževine Moldavije. Takrat je bil grad knežja rezidenca. Alexandru Lăpuşneanu je leta 1565 prenesel prestolnico v Iași, zato je grad izgubil pomen. Citadela je začela propadati. Leta 1675 je bila v obdobju vojvode Dumitrașca Cantacuzina utrjena, nato pa je bil grad več kot dve stoletji zapuščen. Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so ga pod pokroviteljstvom avstrijskega arhitekta Karla Adolfa Romstorferja obnovili in naredili arheološke raziskave. Med letoma 1961 in 1970 so bila izvedena druga obnovitvena in utrditvena dela. Letu 2013 so začeli uresničevati večji program rekonstrukcije, da bi gradu vrnili prvotno arhitekturo in obliko.
{{wide image|Suceava_fortress_(by_Pudelek).jpg|1000px|align-cap=center|Panorama srednjeveške utrdbe (avgust, 2016)}}

Utrdba je sestavljena iz dveh koncentričnih citadel. Notranja citadela, znana kot ''fortul mușatin'', ima pravokotno obliko in teraso. Gradil jo je Petru Mușat konec 14. stoletja. V drugi polovici 15. stoletja je Štefan Veliki razširil strukturo, tako da je dodal še eno citadelo, ki ima krožno obliko in obdaja staro. Po letu 1476 so bile v zunanji citadeli dodane nove utrdbe. Celoten grad je obkrožen z velikim [[obrambni jarek|obrambnim jarkom]]. Današnja trdnjava je znamenitost Suceave in turistična zanimivost.

=== Knežji dvor ===
[[File:Curtea domneasca din Suceava1.jpg|thumb|left|Knežji dvor]]
Knežji dvor v Suceavi (''Curtea Domnească din Suceava'') je bil zgrajen in razvit v povezavi z utrdbo. V poznem 14. stoletju je vojvoda Petru Mușat zgradil knežjo hišo, leseno strukturo, ki je imela tudi klet. Po 1400 je kralj Aleksander I. obnovil leseno hišo in dodal okoliško steno iz kamna in kompleks zgradb, prav tako iz kamna. V drugi polovici 15. stoletja je knežji dvor močno prizadel požar, v katerem so lesene hiše popolnoma zgorele.

Štefan Veliki (1565–1504) je med svojim vladanjem obnovil celoten kompleks. Nova knežja hiša je bila zgrajena tokrat iz kamna, druge stavbe pa so bile razširjene. Vasile Lupu (1634–1653) je bil zadnji vladar Moldavije, ki je skrbel za knežji dvor. V njegovem času so obnovili kleti. Kompleks je bil opuščen konec 17. stoletja, postopoma pa so razstavili stavbe in zidove. Ostale so le ruševine in ostanki nekdanjih zgradb.

Razvaline nekdanjega srednjeveškega dvora so v središču mesta. V 14.–17. stoletju so v bližini zgradili več cerkev, ki stojijo še danes in privabljajo turiste.
[[File:Cetatea_Şcheia.jpg|thumb|right|Ruševine trdnjave Șcheia na hribu Șeptilici]]

=== Trdnjava Șcheia ===
Na severozahodnem robu sodobnega mesta, na vrhu hriba, je še ena srednjeveška trdnjava Șcheia (''Cetatea Șcheia'') ali zahodna trdnjava Suceave (''Cetatea de Apus a Sucevei''). V primerjavi z utrdbo od trdnjave Șcheia ni ostalo nič drugega kot nekaj ruševin. Citadela je bila zgrajena med vladanjem Petra Muşate konec 14. stoletja, vendar je bila kratkotrajna, ker je bila razstavljena že v začetku 15. stoletja med vladavino Aleksandra I. Moldavskega. Trdnjava Șcheia je bila tudi del utrdbenega sistema, zgrajenega v Moldaviji konec 14. stoletja.

=== Muzeji ===
[[File:Muzeul Judetean din Suceava12.jpg|thumb|left|Zgodovinski muzej Bukovine]]
Prvi muzej v Suceavi je bil odprt leta 1900 na pobudo nekaterih lokalnih intelektualcev. V začetku je bilo v njem le nekaj zbirk, ki so bile pridobljene po raziskavah in izkopavanjih srednjeveške utrdbe. Muzej se je sčasoma razširil in razvijal in postal pomembna kulturna ustanova, danes Bukovinski muzej (''Muzeul Bucovinei''). Ima več oddelkov in upravlja srednjeveško utrdbo, trdnjavo Șcheia in knežji dvor, lokalne muzeje (Muzejsko bukovinsko vas, zgodovinski muzej, muzej etnografije in naravoslovnih znanosti), spominske hiše Simiona Floree Mariana v Suceavi, Nicolaeja Labișa v Mălini, Eusebia Camilarja v Udești in Cipriana Porumbesca v Stupci in dve tradicionalni hiši v Solci in Bilci.
[[File:Stefan Tron.jpg|thumb|left|Obnova prestolne dvorane med vladavino Štefana Velikega]]

Najstarejši oddelek muzeja je zgodovinski muzej, ki je bil hrbtenica za oblikovanje muzeja okraja Suceava. Ta muzej predstavlja lokalno zgodovino Suceave in Moldavije v povezavi z romunsko zgodovino. Razstave zgodovinskega muzeja in pisarne Bukovinskega muzeja so v zgodovinski zgradbi v središču mesta. Stavba, ki je bila v medvojnem obdobju  prefektura okrožja Suceava, je bila zgrajena med letoma 1902 in 1903. Od leta 1968 je v njej zgodovinski muzej.  Leta 2014 se je začel uresničevati obsežen program modernizacije, obnove in širitve.

V zgodovinskem muzeju je rekonstrukcija prizora iz nekdanje utrdbe. Na prizorišču so predstavljeni nekateri pomembni ljudje iz zgodovine Moldavije, izdelani iz steklenih vlaken: Štefan Veliki (vladar Moldavije), Maria Voichița (njegova tretja žena), Bogdan III. Enooki (njegov sin in prestolonaslednik), uradniki tistega časa. Rekonstrukcija temelji na srednjeveških dokumentih, freskah in arheoloških raziskavah.
[[File:Muzeul Satului Bucovinean3.jpg|thumb|right|Bukovinski muzej na prostem]]

Muzejska bukovinska  vas (''Muzeul Satului Bucovinean'') je muzej na prostem, ki poudarja tradicionalno kulturno in arhitekturno dediščino Bukovine. Je v vzhodnem delu Suceave v bližini utrdbe. Ustanovljen je bil v sedemdesetih letih, razširili pa so ga po letu 1990. Muzej je zasnovan kot tradicionalna vas v Bukovini s hišami in različnimi objekti z etnografskih območij Rădăuți, Humor, Câmpulung Moldovenesc, Dorna in Fălticeni, kot so tudi vodni mlin in tradicionalna kovaška delavnica iz Mănăstiree v Humoruluiu, lončarska delavnica iz Marginee in ene od mnogih starih lesenih cerkva iz severa Moldavije: cerkev Marijinega vnebovzetja, romunska pravoslavna lesena cerkev, zgrajena leta 1783 v Vami, vasi v okrožju Suceava. Zvonik je tudi lesen iz leta 1787. Cerkev in zvonik sta bila premeščena leta 2001 in sta del muzeja.
[[File:Hanul Domnesc din Suceava5.jpg|thumb|right|Knežje prenočišče v Suceavi]]

Poleg muzeja na prostem  je še en muzej, ki predstavlja tradicionalno življenje v tem delu Romunije, etnografski muzej. Odprt je bil leta 1968 in vključuje stare zbirke in eksponate, ki so v srednjeveški gostilni iz središča Suceave, znane kot Knežje prenočišče v Suceavi (''Hanul Domnesc din Suceava''). Izhaja iz konca 16. stoletja in začetka 17. stoletja. Zgrajena je bila iz kamna in ima dve nadstropji in klet. Med avstrijsko vlado (1775–1918) je bila gostilna lovska koča za cesarsko družino. Od leta 1968 je v njej etnografski muzej. Je najstarejša civilna stavba v Suceavi, ki je čas ni resno prizadel in je ohranila svojo prvotno arhitekturo.
[[File:Muzeul de Stiintele Naturii din Suceava3.jpg|thumb|right|Naravoslovni muzej]]

Muzej naravoslovnih znanosti je bil ustanovljen leta 1976/77 in je najnovejši muzej v Suceavi. Prikazuje rastlinstvo in živalstvo okolice. Redki eksponati in zbirke so v stari zgradbi, ki je v osrednjem parku mesta in je bila zgrajena med letoma 1811 in 1814. V preteklosti je bila šola za dečke.

Poleg vseh teh muzejev je tudi več spominskih hiš nekaterih pisateljev in umetnikov, rojenih na tem območju. Spominska hiša Simiona Floree Mariana (''Casa memorială Simion Florea Marian'') je edina v Suceavi, druge pa so v okolici. Spominska hiša je muzej. Odprt je bil leta 1974 v domu, v katerem je živel romunski duhovnik in pisatelj Simion Florea Marian od 1884 do 1907, ko je umrl. V muzeju je zbirka z več kot 10.000 knjigami, več kot 450 zbirkami revij in časopisov, od katerih je 150 iz Bukovine, rokopisi, pisma, kulturnozgodovinski dokumenti, stare fotografije. Pred spominsko hišo je majhen park s kipom, posvečenim pisatelju.

=== Cerkve ===
==== Pravoslavne cerkve ====
Ena najpomembnejših kulturnih znamenitosti v Suceavi je [[Samostan v Suceavi|samostan svetega Janeza, novega mučenika]] z veličastno cerkevijo svetega Jurija, zgrajeno med letoma 1514 in 1522. Gradnja se je začela med vladavino moldavskega vojvode Bogdana III. Enookega za bližnjo cerkvijo Mirăuți (zdaj metropolitanska stolnica Moldavije), ki je bila uničena leta 1513. Gradnjo je dopolnil Štefan IV.  (znan tudi kot Ştefăniță). Samostanska cerkev je bila metropolitanska stolnica Moldavije do leta 1677. Na zunanji strani so freske, značilne za regijo. Je ena od osmih cerkev, ki so na Unescovem seznamu kulturne dediščine. &lt;ref&gt;[http://whc.unesco.org/en/list/598 Churches of Moldavia] at the UNESCO site&lt;/ref&gt;. Od leta 1991 je cerkev svetega Janeza stolnica nadškofije Suceava in Rădăuți. Sveti Janez, novi mučenik [13] je bil moldavski menih, ki je pridigal med turško zasedbo in je  nato umrl v kraju Cetatea Albă, današnjem Bilhorodu - Dnistrovskem v Ukrajini. Aleksander I. Moldavski je leta 1402 prinesel svoje relikvije v Suceavo.

'''Cerkev Mirăuți''', posvečena svetemu Juriju, je najstarejša verska stavba v Suceavi, ki jo je v poznem 14. stoletju ustanovil moldavski knez Petru II.  v istem obdobju z utrdbo, ko je preselil prestolnico iz Sireta v Suceavo. Mirăuți je bila metropolitanska stolnica Moldavije med letoma 1402 in 1522, ko je bila končana cerkev svetega Janeza, novega mučenika. Leta 1402 so bile v cerkev iz kraja Cetatea Albă prenesene relikvije svetega Janeza, nato pa so jih leta 1589 spet prenesli v bližnjo samostansko cerkev vojvode Petra Lama. Ime Mirăuț je povezano s tem, da je bila to cerkev kronanj v Moldaviji do leta 1522. Štefan Veliki je bil tukaj okronan leta 1457. Po razpadu cerkve je bila v začetku 17. stoletja obnovljena, nato pa v 18. stoletju opuščena.

'''Cerkev svetega Dimitrija''' je ustanovil Peter IV. Rareș, vladar Moldavije (1527–1538, 1541–1546) in sin Štefana Velikega. Zgrajena je bil leta 1534/35 z zvonikom, ki ga je 1560/61 dodal Alexandru Lăpușneanu. Zvonik je visok 40 metrov in je najvišji zvonik v Suceavi. Na zunanji strani je bila poslikana s freskami, ki so še vedno vidne na eni stranski steni. Freske so bile nedavno obnovljene. Cerkev svetega Dimitrija je v bližini ruševin nekdanjega knežjega dvora v Suceavi.

Poleg tega je v bližini teh ruševin še ena stara cerkev. '''Cerkev svetega Janeza Krstnika''' (tudi ''Coconilor'' ali ''Domnițelor''). Leta 1643 jo je ustanovil Vasile Lupu, vojvoda Moldavije, ki je vladal med letoma 1632 in 1653. Nima zunanjih fresk, zvonik, ki ima streho, povezano s streho nad cerkvijo, je nizek. Na začetku je bila cerkev kapela za knežji dvor.

'''Cerkev Jezusovega vstajenja''' (stoji v bližini svetega Janeza, novega mučenika) je iz leta 1551, ustanovila pa jo je Elena Rareș, žena vojvode Petra IV. Rareșa. Cerkev nima nobenega stolpa, arhitektura pa kaže mestni slog srednjega veka. Namesto zvonika ima posebno strukturo z zvonovi, arhitekturno obliko, ki se še posebej uporablja v ruski arhitekturi 14.–17. stoletja. Med habsburško zasedbo je bila v njej lokalna rimoskokatoliška skupnost, nato pa grška katoliška skupnost, vse do leta 1936 (Znana je tudi kot ''cerkev Vaskresenja'' ali Cerkev ''Elena Doamna''.). 

'''Cerkev svetega Nikolaja''' (Prăjescu) je še ena verska stavba v Suceavi, ki ima srednjeveški moldavski arhitekturni slog. Sedanjo cerkev je leta 1611 ponovno zgradil zakladnik Nicoară Prăjescu med vlado Constantina Movile (1607–1611), ki je bila v svoji zgodovini nekropola za lokalne bojarje.
Med mestnim središčem in sosesko Ițcani na pobočjih, ki se spuščajo v dolino reke Suceava, je bila v prvi polovici 17. stoletja (1639) ustanovljena '''cerkev Marijinega vnebovzetja''', druga stara romunska pravoslavna cerkev. Stoji tam, kjer že bil samostan Ițcani, ki je deloval do konca 18. stoletja. Danes je župnijska cerkev in ima zvonove, podobno kot cerkev Marijinega vstajenja v središču mesta.

V naselju Burdujeni, 4 km  severovzhodno od središča mesta, je Teodorjev samostan, ki ga je leta 1597 ustanovil lokalni bojar Teodor Movilă, starejši brat Ieremije Movile, vladarja Moldavije (1595–1600, 1600–1606). Ob njem je bila ustanovljena in razvita vasica Burdujeni (zdaj okrožje Suceava). Skupina zgradb vključuje cerkev Marijinega vstajenja, zvonik, bivalne prostore za nune in okoliško [[obzidje]]. Le 1 km severno od tega samostana, v starem okrožju Burdujeni, je cerkev svete Trojice, ki jo je leta 1851 ustanovil arhimandrit Filaret Scriban.

'''[[samostan Pătrăuți|Cerkev svetega Križa]]''' v vasi Pătrăuți (nekaj kilometrov severozahodno od Ițcana) je leta 1487 ustanovil Štefan Veliki in je ena od moldavskih cerkev na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
&lt;gallery mode=packed heights=150px&gt;
File:Mănăstirea Sfântul Ioan cel Nou35.jpg| Samostan v Suceviți (del Unescove dediščine)
File:Suceava sf dumitru1.jpg|Cerkev svetega Dimitrija (1535)
File:Biserica Mirauti31.jpg|Cerkev Mirșuți (pozno 14. stoletje)
File:Biserica_Sf._Nicolae_din_Suceava30.jpg|Cerkev svetega Nikolaja (1611)
&lt;/gallery&gt;

==== Nemške rimskokatoliške in evangeličanske cerkve ====
V pozni moderni dobi do sredine 20. stoletja je v Suceavi živela precejšnja nemška skupnost katoliške in protestanske vere glede na raznovrstno geografsko ozadje. Več verskih objektov je še danes mogoče najti v mestu in v soseski Ițcani.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=200px&gt;
File:Biserica Sf. Ioan Nepomuk din Suceava35.jpg|Cerkev svetega Janeza Nepomuka
File:Biserica romano-catolică din Iţcani.jpg|Cerkev svete Elizabete, Ițcani
File:Biserica Sf. Apostoli din Itcani10.jpg|Cerkev svetih apostolov, Ițcani (zdaj pravoslavna)
File:Biserica Evanghelică din Suceava.jpg|Evangeličanska cerkev
&lt;/gallery&gt;

==== Armenske pravoslavne cerkve ====
Suceava je imela pomembno armensko skupnost, kar je še danes vidno po številnih verskih stavbah. Najlepši je samostan Zamca, utrjen kompleks zgradb, ki stoji na planoti v zahodnem delu sodobnega mesta. Zgrajen je bil med letoma 1551 in 1606, njegova cerkev pa je posvečena svetemu Aksentiju. Poleg cerkve je več stavb iz kamna in obrambno obzidje, ki obdaja celoten srednjeveški kompleks.

Med samostanom Zamca in mestnim središčem sta še dve armenski pravoslavni cerkvi. Cerkev svetega Simona (znana tudi kot cerkev Rdečega stolpa zaradi svojega zvonika) je bila ustanovljena leta 1513. Zvonik je bil zgrajen leta 1551. Cerkev ima v bližini staro armensko pokopališče in kapelico, ki je bila zgrajena leta 1902 (kapela Pruncul). Cerkev svetega Križa je bila ustanovljena leta 1521 in je bila v svoji zgodovini večkrat obnovljena. Armensko župnišče je v bližini cerkve skupaj s starimi nagrobnimi kamni.

Hagigadarski samostan je še en srednjeveški kompleks, ki so ga zgradili lokalni Armenci. Ustanovljen je bil leta 1512/13 in je na jugozahodni bližini mesta v dolini.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=150px&gt;
File:Mănăstirea Zamca31.jpg|Samostan Zamca (1551–1606)
File:Biserica Sf. Cruce din Suceava.jpg|Cerkev svetega križa (1521)
File:Suceava armenische kirche.jpg|Cerkev svetega Simona, konec 19. stoletja,  lesorez, Rudolf Ruß
File:Capela Pruncul6.jpg|Kapela Pruncul, vhod
&lt;/gallery&gt;

=== Spomeniki ===
V bližini trdnjave v parku Şipote-Cetate je konjeniški kip Štefana Velikega, ki ga je zasnoval in izdelal lokalni kipar Iftimie Bârleanu leta 1977. Spomenik je visok 23 metrov in je najvišji konjeniški kip v Romuniji. V središču mesta je tudi kip, posvečen Petru Mușatu, princu Moldavije med letoma 1375 in 1391.

=== Pobratena mesta ===
Suceava je pobratena z mesti:
* {{flagicon|PRC}} Guizhou, [[Kitajska]]
* {{flagicon|ISR}} [[Haifa]], [[Izrael]]
* {{flagicon|FRA}} Laval, [[Francija]]
* {{flagicon|POL}} Sosnowiec, [[Poljska]]
* {{flagicon|UKR}} [[Črnovice]], [[Ukrajina]]
* {{flagicon|USA}} Phoenix, Arizona, [[ZDA]]

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Suceava}}
{{wikivoyage|Suceava}}
* [http://www.primariasv.ro Suceava City Hall Official Site]

[[Kategorija:Mesta v Romuniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>02m5cd7b6j0rb8nk8pzjnq2tdcc15qx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samo Rugelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>447412</id>
    <revision>
      <id>6672631</id>
      <parentid>5787609</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:52:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KatGos</username>
        <id>259427</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5716" sha1="n103660du4yq4lshlv6zg8ma8iubij9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Samo Rugelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[založnik]], literarni in filmski [[publicist]] ter [[pisatelj]] * [[27. marec]] [[1966]], [[Ljubljana]].

==Življenjepis==
Rodil se v družini psihiatra [[Janez Rugelj|Janeza Ruglja]]. Leta 1973 je začel obiskovati [[Osnovna šola Ledina|Osnovno šolo Ledina]] v Ljubljani. 1981 se je vpisal na  [[Gimnazija Bežigrad|Srednjo naravoslovno šolo]]). Med letoma 1985 in 1986 je služil vojsko v [[Beograd]]u, potem pa je študiral na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] ter leta 1992 pridobil naziv diplomiranega inženirja [[farmacija|farmacije]]. Pripravništvo je opravljal na [[Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil|Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke]]).

Leta 1994 se je zaposlil v farmacevtskem podjetju [[Lek (podjetje)|Lek]], kjer je bil dve leti zadolžen za prodajo farmacevtskih izdelkov v Aziji. Leta 1997 se je zaposlil v podjetju [[Založba UMco|UMco]] (ustanovljenem leta 1992), postal njen direktor in ga usmeril v založništvo. Od leta 2001 je tu glavni in odgovorni urednik. Založba izdaja psihološke, družbeno angažirane,  esejistične, filmske knjige in knjige za preobrazbo duha in telesa. Za časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' je začel pisati na temo popkulture, konkretno o filmu in založništvu.  

Vpisal je magisterij iz evropske filmske industrije in leta 1999 magistriral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Doktorat iz slovenskega založništva je zagovarjal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]. Leta 2000 je soustanovil revijo ''[[Premiera (revija)|Premiera]]'' in bil štirinajst let njen urednik in glavni pisec. Od leta 2001 je urednik knjižne zbirke Premiera. Pomagal je ustvariti in urejati revijo ''[[Bukla]]''. Od leta 2013 piše za portal ''[[SiOL.net]]''.

Prejel je nagrado za najzaložnika 2015. Živi v Ljubljani z urednico in založnico [[Renate Rugelj]] in ima tri otroke. V prostem času se ukvarja s [[tek]]om, [[pohodništvo]]m in [[ultramaraton]]om.

==Knjige==

*1992: Hidroksilamini kot potencialna pro-kontrastna sredstva pri slikanju z magnetno resonanco: Diplomsko delo  {{cobiss|ID=122927}}
*1999: Analiza položaja evropske filmske industrije in njene srednjeročne perspektive: Magistrsko delo {{cobiss|ID=10423014}}
*2001: Sobotne filmske zgodbe {{cobiss|ID=111640320}}
*2001: V isto reko ne moreš stopiti dvakrat: Filmska nadaljevanja prihodnosti {{cobiss|ID= 113047808}}
*2002: Evropski film: večno nihanje med umetnostjo, zabavo in poslom {{cobiss|ID= 118762240}}
*2002: Spider-man sli stropovski junaki na filmskem platnu (z Zoranom Smiljanićem) {{cobiss|ID= 117587456}} 
*2003: Daredevil: Čarobni svet posebnih filmskih učinkov (z Urošem Šetino)  {{cobiss|ID= 122883840}}
*2003: Najboljše stvari v življenju so zastonj: Čudoviti svet brezplačnih medijev (z Janom J. de Vriesom in Renate Štrucl) {{cobiss|ID= 121161984}}
*2005: Najboljše stvari v življenju bodo zmeraj zastonj: Kartice Feliks in revija Premiera v letu 2004 (z Renate Štrucl) {{cobiss|ID= 217742080}}
*2006: Stari, kje je film? Zgodba o korejskem filmskem čudežu (z Marcelom Štefančičem, jr.) {{cobiss|ID= 227489536}}
*2007: Stranpota slovenskega filma: Zapisi o kinematografiji 2000-2007 {{cobiss|ID= 231685888}}
*2009: Optimizacija družbeno-ekonomskih učinkov javnih vlaganj v slovensko založništvo: Doktorsko delo {{cobiss|ID=41759330}}
*2009: Gledalec, bralec: Zapisi o filmih in knjigah {{cobiss|ID= 244659968}}
*2010: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=4082 Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180724014100/http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=4082 |date=2018-07-24 }}  {{cobiss|ID= 252672000}} 
*2012: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=14764 Delaj, teci, živi: Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton] {{cobiss|ID= 265287936}}
*2014: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=25453 Ultrablues: Kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona] (z Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem)  {{cobiss|ID= 274936064}}
*2014: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=23111 Izgubljeni bralec: Esej o slovenskem založništvu v kriznih časih]  {{cobiss|ID= 79954689}} 
*2016: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=25990 Na dolge proge] {{cobiss|ID= 286492672}}
*2018: [http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=28330 Triglavske poti: Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije] {{cobiss|ID= 294324736}}

Izčrpen seznam Rugljevih člankov je na [[:v:Samo Rugelj - članki|Wikiverzi]].

==Viri==
*[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8WQHQ3U4/cf0d459d-bf8a-4c9a-af62-f804cd7453bf/PDFLeja Forštner s Samom Rugljem]
*Samo Rugelj: [https://dijanamatkovic.wordpress.com/2016/01/27/samo-rugelj-idealen-esejist-je-zame-tisti-ki-se-ga-lahko-tudi-proda/ »Idealen esejist je zame tisti, ki se ga lahko tudi proda!«]
*Samo Rugelj: [https://www.delo.si/druzba/panorama/samo-rugelj-oce-ni-nikoli-gledal-na-uro.html »Oče ni nikoli gledal na uro«]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rugelj, Samo}}
[[Kategorija:Slovenski založniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za farmacijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>n103660du4yq4lshlv6zg8ma8iubij9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danni Stražar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>448839</id>
    <revision>
      <id>6672834</id>
      <parentid>6034915</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:50:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1842" sha1="0b7ixb2lgnwvy9z8u9wlrato7x16gli" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Danni Stražar|birth_place=Södertälje}}
'''Danni Stražar''', [[slovenci|slovensko]]-[[švedi|švedska]] [[prevajalec|prevajalka]] in [[glasbenik|glasbenica]], * [[1972]], [[Södertälje]], [[Švedska]].

Otroštvo je živela tako v Sloveniji kot na Švedskem, kjer je bila rojena. V Mariboru je diplomirala na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=clanki&amp;limit=30&amp;article_id=2916|title=»Lisbeth Salander, kot vedno, ukrepa v svojem lastnem tempu ...«|publisher=Bukla.si|date=9. september 2015|accessdate=16. maja 2018}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; nato pa je študirala švedski jezik in književnost na [[Univerza v Lundu|Univerzi v Lundu]]. Živi v [[Stockholm]]u, kjer dela kot prevajalka iz švedščine v slovenščino, ljubiteljsko pa se ukvarja tudi z glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.stockholm.embassy.si/index.php?id=1221&amp;tx_ttnews%5Btt_news%5D=12558&amp;tx_ttnews%5BbackPid%5D=45&amp;cHash=21a4c4fd99c4e243ce72b22fa2773c73|title=Predstavitev Slovenije dne 9. maja v Stockholmu na prireditvi ob Dnevu Evrope|publisher=Veleposlaništvo RS Stockholm|date=7. maj 2012|accessdate=16. maja 2018|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924200714/http://www.stockholm.embassy.si/index.php?id=1221&amp;tx_ttnews%5Btt_news%5D=12558&amp;tx_ttnews%5BbackPid%5D=45&amp;cHash=21a4c4fd99c4e243ce72b22fa2773c73|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Reference==
{{refsez}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Stražar, Danni}}
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Stražar, Danni]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Stražar, Danni]]</text>
      <sha1>0b7ixb2lgnwvy9z8u9wlrato7x16gli</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Asterizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>448953</id>
    <revision>
      <id>6672593</id>
      <parentid>6256033</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3498" sha1="0ouxk69tzyea93e5arq0br9l2vpgiry" xml:space="preserve">[[Slika:Plough_big_dipper.svg|sličica|Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major'').]]
'''Asterizem''' je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno [[ozvezdje]] glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze. Astronomi so v preteklosti ozvezdja pogosto razdelili na manjše sestavne dele. Najbolj znana asterizma, ki ju imajo mnogi za samostojni ozvezdji, sta Mali in Veliki voz, ki sta v resnici samo dela ozvezdij [[Mali medved (ozvezdje)|Malega]] in [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikega medveda]]. Prav tako znan je asterizem Kosci v [[Orion (ozvezdje)|Orionu]], ki ga predstavljajo tri svetle zvezde v Orionovem pasu.&lt;ref&gt;Kambič, Bojan. Raziskujmo izvezdja z daljnogledom 10 x 50. CAMBIO d.o.o., Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=234086400}}&lt;/ref&gt;

Ozvezdja imajo natančno zarisane meje, asterizmi pa so lahko katerekoli izbori zvezd, ki jih enostavno prepoznamo na nebu, zaradi česar so dobro izhodišče za opazovalce začetnike. Asterizem je lahko podskupina uradnega ozvezdja ali zastarelega bivšega ozvezdja.&lt;ref name=&quot;EtyDictAstro2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dictionary.obspm.fr/index.php?formSearchTextfield=asterism&amp;formSubmit=Search&amp;showAll=1|title=An Etymological Dictionary of Astronomy and Astrophysics: asterism|date=January 2018|accessdate=2018-05-18|archive-date=2024-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240926214418/https://dictionary.obspm.fr/index.php?formSearchTextfield=asterism&amp;formSubmit=Search&amp;showAll=1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vključuje lahko celo zvezde iz več ozvezdij.

== Zgodovina ozvezdij in asterizmov ==

Pri mnogih zgodnjih civilizacijah je bilo pogosto združevanje skupin zvezd v enostavne figure iz črt; najstarejše zabeleženo takšno opazovanje izhaja iz časa [[Babilonija|Babiloncev]]. Ta proces je bil povsem dogovoren znotraj posamezne kulture, a se nekatere bolj očitne oblike pojavljajo pri več kulturah (lovec Orion in [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijon]]). Ker je lahko prav vsakdo razporedil in imenoval skupino zvezd, ni bilo razločitve med ozvezdjem in asterizmom - [[Plinij starejši]] (23–79 n. št.) omenja v svoji knjigi [[Naturalis Historia]] 72 asterizmov.

Astronom [[Hiparh]] (ok. 190 – ok. 120 pr. n. št.) je začel razvijati splošni seznam 48 ozvezdij, ki so bila standard v Evropi nadaljnjih 1800 let. Ker so za ozvezdja smatrali samo zvezde, ki so tvorile figuro, je bilo med uveljavljena ozvezdja vedno možno stisniti še nove oblike iz neuporabljenih zvezd.

Poleg tega so Evropejci ob raziskovanju sveta naleteli na nove, do tedaj neznane zvezde. Astronoma [[Johann Bayer]] (1572–1625) in [[Nicolas-Louis de Lacaille]] (1713–1762) sta zaslužna za veliko povečanje števila južnih ozvezdij. Bayer jih je ustvaril 12 (iz zvezd, ki jih [[Ptolemaj]] ni mogel videti), Lacaille pa 14, predvsem iz zvez okoli južnega nebesnega pola. Mnogi predlogi so se obdržali, nekateri pa so ostali zgodovinski asterizmi.

V 30. letih 20. stoletja je [[Mednarodna astronomska zveza|Medarodna astronomska zveza]] (IAU) z določitvami geometijskih meja, ki zaobjamejo vse zvezde znotraj njih, natančno razdelila nebo na [[Seznam ozvezdij|88 uradnih ozvezdij]]. Vsako dodatno združevanje zvezd in bivša ozvezdja lahko tako smatramo za asterizme.&lt;ref name=&quot;Allen1899a&quot; /&gt;

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ozvezdja]]
[[Kategorija:Bivša ozvezdja]]
[[Kategorija:Asterizmi]]</text>
      <sha1>0ouxk69tzyea93e5arq0br9l2vpgiry</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Coleman Hawkins</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451625</id>
    <revision>
      <id>6672827</id>
      <parentid>6505301</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T01:35:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18113" sha1="dkgnqv54nqtimw7qu6ua2v9xtekmx12" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name                = Coleman Hawkins
| image               = &lt;!-- WD --&gt;
| caption             = Coleman Hawkins okrog leta 1945
| background          = non_vocal_instrumentalist
| birth_name          = Coleman Randolph Hawkins
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| instrument          = [[tenorski saksofon]], [[basovski saksofon]], [[klarinet]]
| genre               = [[jazz]], [[swing]], [[bebop]]
| occupation          =
| years_active        = 1921–1969&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;/&gt;
| label               =
| associated_acts     = [[Ben Webster]], [[Max Roach]]
}}
'''Coleman Randolph Hawkins''' (znan tudi kot '''Hawk''' in '''Bean'''),&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/artist/coleman-hawkins-mn0000776363/biography|title=Coleman Hawkins: Artist Biography|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Američani|ameriški]] [[jazz]]ovski [[saksofonist]], * [[21. november]] [[1904]], [[St. Joseph, Missouri|St. Joseph]], [[Misuri]], † [[19. maj]] [[1969]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[ZDA]].

Hawkins je bil eden izmed prvih pomembnih jazzovskih glasbenikov na [[tenorski saksofon|tenorskem saksofonu]]. Novinar in poznavalec jazza, [[Joachim-Ernst Berendt]], je zapisal: »Nekaj tenorskih saksofonistov je bilo že pred njim, a instrument še ni bil pomembno jazzovsko glasbilo«.&lt;ref name=&quot;berendt&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Berendt, Joachim E.|title=The Jazz Book|publisher=Universal Edition|year=1976}}&lt;/ref&gt; Hawkins je močno povezan s [[swing]]om in ero [[big band]]ov, imel pa je pomembno vlogo v razvoju [[bebop]]a v 40. letih 20. stoletja.&lt;ref name=ALLMUSIC/&gt;

Kolega saksofonist [[Lester Young]], znan tudi kot »Pres«, je leta 1959 v intervjuju za ''The Jazz Review'' dejal: »Kar se mene tiče menim, da je bil Coleman Hawkins najprej &quot;Predsednik&quot;, kajne? Sam menim, da sem drugi.«&lt;ref name=&quot;berendt&quot;/&gt; [[Miles Davis]] je nekoč dejal: »Ko sem slišal Hawka, sem se naučil igrati balade.«&lt;ref name=&quot;berendt&quot;/&gt;

== Zgodnje življenje ==
Hawkins se je rodil leta 1904 v [[Saint Joseph, Misuri]]. Čeprav trdijo nekateri viri, da se je rodil leta 1901, ni nobenega dokaza, s katerim bi to lahko dokazali; namesto tega je verjetno zapis o prvem otroku Hawkinsonovih staršev, deklici, rojeni leta 1901, ki je umrla v 2. letu starosti, izvor napačnih predvidevanj.&lt;ref name=&quot;chilton&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Chilton|first=John|title=The Song of the Hawk: The Life and Recordings of Coleman Hawkins|url=https://archive.org/details/songofhawklifere0000chil|publisher=The University of Michigan Press|year=1993|isbn=0-472-10212-5|page=[https://archive.org/details/songofhawklifere0000chil/page/2 2]}}&lt;/ref&gt; Ime Coleman je dobil po maminem imenu Cordelia.

Srednjo šolo je obiskoval v [[Chicago|Chicagu]], kasneje pa v [[Topeka, Kansas|Topeki]], [[Kansas]]. Kasneje je trdil, da je, še med obiskovanjem srednje šole, dve leti študiral harmonijo in kompozicijo na kolidžu Washburn v Topeki. V svoji mladosti je igral [[klavir]] in [[violončelo|čelo]], [[saksofon]] pa je pričel igrati v 9. letu starosti. Do 14. leta starosti je igral saksofon okrog po vzhodnem Kansasu.

== Kasnejše življenje in kariera ==
=== 1921–1939 ===
Hawkinsov prvi večji nastop je bil leta 1921 z zasedbo [[Mamie Smith]]'s Jazz Hounds, katere polnopravni član je bil od aprila 1922 do 1923, ko se je naselil v [[New York]]u. V zasedbi se je med drugimi srečal z glasbeniki kot so bili [[Garvin Bushell]], [[Everett Robbins]], [[Bubber Miley]] in [[Herb Flemming]].&lt;ref&gt;Gibbs, Craig Martin (2012) [https://books.google.com/books?id=yCHJQ-Qc6zkC&amp;pg=PA404 ''Black Recording Artists, 1877-1926: An Annotated Discography'']. McFarland, pp. 111-2. At Google Books. Retrieved May 15, 2013.&lt;/ref&gt; Zatem se je Hawkins pridružil orkestru [[Fletcher Henderson|Fletcherja Hendersona]], kjer je ostal do leta 1934, občasno pa je igral tudi [[klarinet]] in [[basovski saksofon]].&lt;ref name=henderson&gt;{{navedi splet|author=Harding, Tim|title=The early influence of Louis Armstrong on Coleman Hawkins, as mediated by Fletcher Henderson|url=https://yandoo.wordpress.com/2015/06/29/the-early-influence-of-louis-armstrong-on-coleman-hawkins-as-mediated-by-fletcher-henderson/#_ftn1|publisher=Jazzline magazine|year=2015|accessdate=1. avgust 2018}}&lt;/ref&gt; Hawkinsovo igranje se je bistveno spremenilo med [[Louis Armstrong|Armstrongovem]] obdobju v Hendersonovem orkestru (1924–25).&lt;ref name=henderson/&gt; Konec 20. let je Hawkins sodeloval pri nekaterih najzgodnejših medrasnih snemanjih z zasedbo [[Mound City Blue Blowers]]. V tem času je pri Hendersonu postal zvezdniški solist s povečanim poudarkom na ploščah. Med igranjem s Hendersonovim orkestrom, je skupaj z [[Red Allen|Redom Allnom]] posnel serijo posnetkov manjših zasedb za [[American Records Corporation]] in njene založbe [[Perfect Records]], [[Melotone Records]], [[Romeo Records]] in [[Oriole Records]]. Hawkins je med letoma 1933 in 1934 prav tako posnel več solističnih posnetkov s klavirjem ali spremljevalno zasedbo, sestavljeno iz Hendersonovih glasbenikov, malce pred svojim obdobjem v [[Evropa|Evropi]]. 2. februarja 1934 je sodeloval na snemanju [[Benny Goodman|Bennyja Goodmana]] za [[Columbia Records]], kjer je kot gostujoča pevka sodelovala tudi [[Mildred Bailey (pevka)|Mildred Bailey]].

Konec leta 1934 je Hawkins sprejel povabilo za igranje z orkestrom [[Jack Hylton|Jacka Hyltona]] v [[London]]u, nato pa je kot solist koncertiral po Evropi vse do leta 1939. Leta 1937 je koncertiral in snemal z [[Django Reinhardt|Djangom Reinhardtom]] in [[Benny Carter|Bennyjem Carterjem]] v [[Pariz]]u.&lt;ref name=&quot;hl&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Lyttelton|first=Humphrey|title=The Best of Jazz|url=https://archive.org/details/bestofjazz0000lytt|publisher=Robson Books|year=1998|isbn=1-86105-187-5|pages=[https://archive.org/details/bestofjazz0000lytt/page/256 256]–287}}&lt;/ref&gt; Po vrnitvni v ZDA, je 11. oktobra 1939 posnel skladbo »Body and Soul«, ki jo je izvedel v newyorškem lokalu [[Bert Kelly|Berta Kellyja]], Kelly's Stables. Pri enem najbolj znanih posnetkov swinga, Hawkins melodije skoraj v celoti ni upošteval in je le prve štiri takte izvedel na prepoznavni način.&lt;ref name=body&gt;{{navedi splet|author=Lewis, John|title=Coleman Hawkins records Body and Soul|url=https://www.theguardian.com/music/2011/jun/17/coleman-hawkins-body-and-soul|publisher=[[The Guardian]]|date=17. junij 2011|accessdate=1. avgust 2018}}&lt;/ref&gt; Pri raziskovanju harmonske strukture skladbe,&lt;ref name=&quot;hl&quot;/&gt; mnogi menijo, da je bil to naslednji evolucijski korak v snemanju jazza, po Armstrongovi »West End Blues« leta 1928.

Zaradi Hawkinsovega obdobja turnej po Evropi med letoma 1934 in 1939, so se v ZDA uveljavili številni drugi tenorski saksofonisti, kot so [[Lester Young]], [[Ben Webster]] in [[Chu Berry]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Chilton|first1=John|title=The Song of the Hawk:The Life and Recordings of Coleman Hawkins|url=https://archive.org/details/songofhawklifere0000chil|date=1990|publisher=The University of Michigan Press|location=University of Michigan}}&lt;/ref&gt;

=== 40. in 50. leta ===
[[Slika:Coleman Hawkins (Gottlieb 03991).jpg|thumb|Coleman Hawkins septembra 1946]]
Po neuspešnem poskusu ustanovitve [[big band]]a, je bil Hawkins vodja ansambla v lokalu Kelly's Stables na [[52nd Street]], kjer so igrali še [[Thelonious Monk]], [[Oscar Pettiford]], [[Miles Davis]] in [[Max Roach]]. Hawkins je vedno opazil nove talente in stile, bil pa je vodja, po mnenju številnih, prvega [[bebop]]ovskega snemanja leta 1944, na katerem so sodelovali še [[Dizzy Gillespie]], Pettiford in Roach.&lt;ref name=JAZZDISCO&gt;{{navedi splet|author=Togashi, Nobuaki|author2=Matsubayashi, Kohji|author3=Hatta, Masayuki|title=Max Roach Discography|url=http://www.jazzdisco.org/max-roach/discography/#440216|publisher=jazzdisco.org|accessdate=1. avgust 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ALLABOUTJAZZ&gt;{{navedi splet|author=Brown, Don|title=What Are Considered the First Bebop Recordings? – Jazz Bulletin Board|url=http://forums.allaboutjazz.com/showthread.php?p=282273#post282345|publisher=[[All About Jazz]]|accessdate=1. avgust 2018|archive-date=2011-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707113056/http://forums.allaboutjazz.com/showthread.php?p=282273#post282345|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Four of the six tracks from the recording sessions of February 16 and 22, 1944 in New York were originally released by [[Apollo Records (1944)|Apollo Records]] as singles and on the album ''Coleman Hawkins and His All Stars'' (LAP 101), later reissued by [[Delmark Records|Delmark]] on ''Rainbow Mist'' (cf. Jazzdiso.org-reference), and now to find on various compilations.&lt;/ref&gt; Kasneje je koncertiral s [[Howard McGhee|Howardom McGheejem]] in snemal z [[J. J. Johnson|J. J. Johnsonom]] in [[Fats Navarro|Fatsom Navarrom]]. Sodeloval je tudi z [[Jazz at the Philharmonic]].

Po letu 1948 je Hawkins razdelil svoj čas med New York in Evropo ter ustvaril številne posnetke. Leta 1948 je posnel skladbo »Picasso« za saksofon brez spremljave.

V 50. letih je Hawkins koncertiral z bolj tradicionalnimi glasbeniki kot sta Red Allen in [[Roy Eldridge]], s katerim je leta 1957 nastopil na [[Newport Jazz Festival]]u ter posnel album ''[[Coleman Hawkins Encounters Ben Webster]]'', z zasedbo Hawkins, [[Ben Webster]] (tenorski saksofon), [[Oscar Peterson]] (klavir), [[Herb Ellis]] (kitara), [[Ray Brown]] (bas) in [[Alvin Stoller]] (bobni).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/coleman-hawkins-encounters-ben-webster-mw0000191969|title=Coleman Hawkins / Ben Webster: Coleman Hawkins Encounters Ben Webster|author=Wynn, Ron|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt;

Hawkins je vplival na številne izvajalce bebopa, v svoji kasnejši karieri pa je snemal in nastopal s tako avanturističnimi glasbeniki kot sta [[Sonny Rollins]], ki ga je navedel kot največji vpliv, in [[John Coltrane]]. Hawkins se je pojavil tudi na albumu ''[[Thelonious Monk with John Coltrane]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/thelonious-monk-with-john-coltrane-mw0000188439|title=Thelonious Monk / John Coltrane: Thelonious Monk with John Coltrane|author=Nastos, Michael G.|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Coleman Hawkins 2011.JPG|thumb|200 px|Grob Colemana Hawkinsa]]

=== 1960–1969 ===
Leta 1960 je Hawkins kot gost sodeloval pri snemanju skladbe »Driva Man«, ki je izšla na Roachevem albumu ''We Insist!''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/we-insist%21-max-roachs-freedom-now-suite-mw0000194826|title=Max Roach: We Insist! Max Roach's Freedom Now Suite|author=Nastos, Michael G.|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt; V 60. letih je Hawkins redno nastopal v lokalu Village Vanguard na [[Manhattan]]u. V tem času je Hawkins pričel redno uživati večje količine alkohola in njegove posnetki so postajali vse slabši. Vseeno je tačas snemal za založbo [[Impulse! Records]], ki je izdala tudi album ''[[Duke Ellington Meets Coleman Hawkins]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/duke-ellington-meets-coleman-hawkins-mw0000187976|title=Duke Ellington / Coleman Hawkins: Duke Ellington Meets Coleman Hawkins|author=Yanow, Scott|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt; Zadnjič je snemal leta 1967.

Zdravje mu je vse bolj pešalo, leta 1969 pa je podlegel bolezni jeter.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1121.html|title=Coleman Hawkins, Tenor Saxophonist, Is Dead|author=Wilson, John S.|work=[[The New York Times]]|date=20. maj 1969|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt; Pokopan je bil na pokopališču Woodlawn Cemetery v četrti [[Bronx]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.thewoodlawncemetery.org/jazz-legacy/|title=THE JAZZ LEGACY OF THE WOODLAWN CEMETERY|author=|work=thewoodlawncemetery.org|date=|accessdate=1. avgust 2018|language=en|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925193627/https://www.thewoodlawncemetery.org/jazz-legacy/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1990 je britanski jazzovski zgodovinar [[John Chilton]] izdal Hawkinsovo biografijo ''The Song of the Hawk''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.si/books/about/The_Song_of_the_Hawk.html?id=54EX2a-kfiUC&amp;redir_esc=y|title=The Song of the Hawk: The Life and Recordings of Coleman Hawkins|author=Chilton, John|work=University of Michigan Press|accessdate=1. avgust 2018|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
=== Kot vodja/sovodja ===
*''[[Body and Soul (Coleman Hawkins album)|Body and Soul]]'' ([[RCA Records|RCA]], 1996)
*''[[Disorder at the Border]]'' ([[Spotlite Records|Spotlite]], 1973)
*''[[The Hawk Talks]]'' ([[Decca Records|Decca]], 1955)
*''[[The Hawk Returns]]'' ([[Savoy Records|Savoy]], 1954)
*''[[Timeless Jazz]]'' (Jazztones, 1954) izšel tudi kot ''Jazz Tones'' ([[Xanadu Records|Xanadu]], 1984)
*''[[Accent on Tenor Sax]]'' (Urania, 1955)
*''[[The Hawk in Hi Fi]]'' ([[RCA Victor]], 1956) z [[Billy Byers|Billyjem Byersom]] in njegovim orkestrom
*''[[The Hawk in Paris]]'' (Vik, 1956) z [[Manny Albam|Mannyjem Albamom]] in njegovim orkestrom
*''[[The Gilded Hawk]]'' ([[Capitol Records|Capitol]], 1956-57) z [[Glen Osser|Glenom Osserjem]] in njegovim orkestrom
*''[[The Hawk Flies High]]'' ([[Riverside Records|Riverside]], 1957)
*''[[The Coleman Hawkins, Roy Eldridge, Pete Brown, Jo Jones All Stars at Newport]]'' ([[Verve Records|Verve]], 1957)
*''[[Coleman Hawkins Encounters Ben Webster]]'' (Verve, 1957) z [[Ben Webster|Benom Websterjem]]
*''[[The Genius of Coleman Hawkins]]'' (Verve, 1957)
*''[[Coleman Hawkins and Confrères]]'' (Verve, 1958) s triom [[Oscar Peterson|Oscarja Petersona]], [[Roy Eldridge|Royjem Eldridgem]] in [[Ben Webster|Benom Websterjem]]
*''[[The High and Mighty Hawk]]'' ([[Felsted Records|Felsted]], 1958)
*''[[Bean Bags (album)|Bean Bags]]'' ([[Atlantic Records|Atlantic]], 1958) z [[Milt Jackson|Miltom Jacksonom]]
*''[[Soul (Coleman Hawkins album)|Soul]]'' ([[Prestige Records|Prestige]], 1958)
*''[[Hawk Eyes (album)|Hawk Eyes]]'' (Prestige, 1959)
*''[[Coleman Hawkins with the Red Garland Trio]]'' ([[Moodsville]], 1959) – z [[Red Garland|Redom Garlandom]]
*''[[Coleman Hawkins All Stars]]'' ([[Swingsville Records|Swingsville]], 1960) – z [[Joe Thomas|Joejem Thomasom]] in [[Vic Dickenson|Vicom Disckensonom]]
*''[[At Ease with Coleman Hawkins]]'' (Moodsville, 1960)
*''[[Coleman Hawkins and His Orchestra]]'' ([[Crown Records|Crown]], 1960)
*''[[The Hawk Swings]]'' (Crown, 1960)
*''[[Night Hawk (album)|Night Hawk]]'' (Swingsville, 1960) – z [[Eddie &quot;Lockjaw&quot; Davis|Eddiejem Davisom]]
*''[[The Hawk Relaxes]]'' (Moodsville, 1961)
*''[[Duke Ellington Meets Coleman Hawkins]]'' ([[Impulse! Records|Impulse!]], 1962) – z [[Duke Ellington|Dukom Ellingtonom]]
*''[[Good Old Broadway]]'' (Moodsville 1962)
*''[[The Jazz Version of No Strings]]'' (Moodsville, 1962)
*''[[Hawkins! Eldridge! Hodges! Alive! At the Village Gate!]]'' (Verve, 1962) z [[Johnny Hodges|Johnnyjem Hodgesom]] in [[Roy Eldridge|Royjem Eldridgem]]
*''[[Hawkins! Alive! At the Village Gate]]'' (Verve, 1962)
*''[[Coleman Hawkins Plays Make Someone Happy from Do Re Mi]]'' (Moodsville, 1962)
*''[[Today and Now]]'' (Impulse!, 1962)
*''[[Desafinado (album)|Desafinado]]'' (Impulse!, 1962)
*''[[Back in Bean's Bag]]'' (Columbia, 1963) – s [[Clark Terry|Clarkom Terryjem]]
*''[[Sonny Meets Hawk!]]'' (RCA Victor, 1963) – s [[Sonny Rollins|Sonnyjem Rollinsom]]
*''[[Wrapped Tight]]'' (Impulse!, 1965)
*''[[The Hawk &amp; the Hunter]]'' (Mira, 1965)
*''[[The Greatest Jazz Concert in the World]]'' ([[Pablo Records|Pablo]], 1967)
*''[[Sirius (album, Coleman Hawkins)|Sirius]]'' (Pablo, 1975)
*''The Best of Coleman Hawkins'' ([[Original Jazz Classics]], 2004)
{{col-2}}
=== Kot studijski glasbenik ===
;[[Kenny Burrell]]
*''[[Bluesy Burrell]]'' (Moodsville, 1962)
;[[Benny Carter]]
*''[[Further Definitions]]'' (Impulse!, 1961)
;[[Buck Clayton]]
*''[[Jumpin' at the Woodside (album)|Jumpin' at the Woodside]]'' (Columbia, 1955)
*''[[All the Cats Join In]]'' (Columbia 1956)
;[[Eddie &quot;Lockjaw&quot; Davis]]
*''[[Very Saxy]]'' (Prestige, 1959)
;[[Dizzy Gillespie]]
*''[[The Complete RCA Victor Recordings]]'' ([[Bluebird Records|Bluebird]], 1995)
;[[Tiny Grimes]]
*''[[Blues Groove]]'' (Prestige, 1958)
;[[Lambert, Hendricks &amp; Ross|Lambert, Hendricks &amp; Bavan]]
*''At Newport '63'' (RCA Victor, 1963)
;[[Abbey Lincoln]]
* ''Straight Ahead'' ([[Candid Records|Candid]], 1961)
;[[Shelly Manne]]
*''2-3-4'' (Impulse!, 1962)
;[[Thelonious Monk]]
*''[[Monk's Music]]'' (1957)
*''[[Thelonious Monk with John Coltrane]]'' (Riverside, 1957)
;[[Robert Prince]]
*''Saxes Inc.'' (1959)
;[[Max Roach]]
*''[[We Insist!]]'' (Candid, 1960)
;[[Pee Wee Russell]]'''
*''Jazz Reunion'' (Candid, 1961)
;[[Ben Webster]]
*''[[Ben Webster and Associates]]'' (Verve, 1959)
;[[Randy Weston]]
*''Live at the Five Spot'' ([[United Artists Records|United Artists]], 1959)
;[[Joe Williams (jazzovski pevec)|Joe Williams]]
*''At Newport '63'' (RCA Victor, 1963)
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons}}
* {{IMDb name|0370098}}
* {{Allmusic|class=artist|id=mn0000776363}}
* {{discogs artist}}
* {{Find a Grave|9374241}}
* [https://web.archive.org/web/20040413051922/http://airjudden.tripod.com/jazz/colemanhawkins.html Biografija pri Jazz for Beginners]
* [http://ehsankhoshbakht.blogspot.com/2012/07/HawkVideography.html Videografija]
* [https://web.archive.org/web/20080616020555/http://www.hawkinsjazzfest.org/ Coleman Hawkins Legacy Jazz Festival]

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hawkins, Coleman}}
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Ameriški jazz glasbeniki]]
[[Kategorija:Afroameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški saksofonisti]]
[[Kategorija:Ameriški jazz saksofonisti]]</text>
      <sha1>dkgnqv54nqtimw7qu6ua2v9xtekmx12</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tamara Gruzijska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>453515</id>
    <revision>
      <id>6672687</id>
      <parentid>6672528</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:52:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13787" sha1="1f2cjrp5o558k9btafad3z295e6hahq" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>1f2cjrp5o558k9btafad3z295e6hahq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672693</id>
      <parentid>6672687</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:45:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanja politika in vojaški pohodi */ Muslimanski sosedje</comment>
      <origin>6672693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18292" sha1="c3ehhmg047trzw9sfm3suw2wqliacao" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>c3ehhmg047trzw9sfm3suw2wqliacao</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672700</id>
      <parentid>6672693</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:06:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Muslimanski sosedje */ zemljevid</comment>
      <origin>6672700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20771" sha1="alnmed9cif2916fv6l8pd5ph5lge48r" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>alnmed9cif2916fv6l8pd5ph5lge48r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672755</id>
      <parentid>6672700</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:02:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21115" sha1="6esnx8yncueqo9g2adm31jzeebz339q" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>6esnx8yncueqo9g2adm31jzeebz339q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672858</id>
      <parentid>6672755</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:22:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Trapezund in Bližnji vzhod */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6672858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25896" sha1="m8t2o2x3w3lfxk9mpyumg0brcmkiuft" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>m8t2o2x3w3lfxk9mpyumg0brcmkiuft</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672859</id>
      <parentid>6672858</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Muslimanski sosedje */ Slika</comment>
      <origin>6672859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26014" sha1="hzg2xrideyi5jt73vp2fqunoo9rms86" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>hzg2xrideyi5jt73vp2fqunoo9rms86</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672861</id>
      <parentid>6672859</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:33:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26098" sha1="93zy2c1vz7fw43pjz9pl2m5e2imxxtl" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>93zy2c1vz7fw43pjz9pl2m5e2imxxtl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672864</id>
      <parentid>6672861</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:35:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */ Opomba</comment>
      <origin>6672864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26138" sha1="f96euoybt1dd33z7ymzh0lvzjz50g3r" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

==Opomba==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>f96euoybt1dd33z7ymzh0lvzjz50g3r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672882</id>
      <parentid>6672864</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:47:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opomba */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6672882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27521" sha1="fe47076kdex48ha4jzsdcjin3a1g595" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere. prvak Mesije.

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>fe47076kdex48ha4jzsdcjin3a1g595</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672904</id>
      <parentid>6672882</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:45:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Fevdalna monarhija */ kultura</comment>
      <origin>6672904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30897" sha1="c2a8611mcwzgo083jyijwb8v4bftuxa" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>c2a8611mcwzgo083jyijwb8v4bftuxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672915</id>
      <parentid>6672904</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:28:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31040" sha1="q7xpevuvr3no46s6eb1qd1o5r92mzpw" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>q7xpevuvr3no46s6eb1qd1o5r92mzpw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672916</id>
      <parentid>6672915</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:39:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Smrt in pokop */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6672916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33889" sha1="dlpk1s51mmqnqllyhmi8ucgbr50dub1" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>dlpk1s51mmqnqllyhmi8ucgbr50dub1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672919</id>
      <parentid>6672916</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:44:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34415" sha1="5acx4593u45h01q7h9yjxor13y69yro" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>5acx4593u45h01q7h9yjxor13y69yro</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672921</id>
      <parentid>6672919</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:47:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ vir</comment>
      <origin>6672921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34579" sha1="0nf8xci4lnocstpnk4h38x4m4wmkzk0" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}

| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
* ''[http://www.synaxarion.gr/gr/sid/2842/sxsaintinfo.aspx Ἡ Ἁγία Ταμάρα ἡ βασίλισσα].'' 1 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>0nf8xci4lnocstpnk4h38x4m4wmkzk0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672924</id>
      <parentid>6672921</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:52:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Čaščenje</comment>
      <origin>6672924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35582" sha1="mn9aa2vlnw5xx52h6bmujfjpr8vqwq4" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}
| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

===Čaščenje===
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Gruzijska pravoslavna cerkev]] je Tamaro kanonizirala kot Sveto pravično kraljico Tamaro (წმიდა კეთილმსახური მეფე თამარი, ts'mida k'etilmsakhuri mepe tamari). Njen praznik se praznuje 1. maja,{{sfn| Machitadze| 2006|p=}}  po gregorijanskem koledarju 14. maja, in na nedeljo svetih žena, ki nosijo miro.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Благоверная Тама́ра Грузинская, царица |url=https://azbyka.ru/days/sv-tamara-gruzinskaja-carica |access-date=2022-03-06 |website=azbyka.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt; Antiohijski pravoslavci praznujejo praznik sv. Tamare 22. aprila.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=http://ww1.antiochian.org/node/18296|title=St. Tamara, Queen of Georgia &amp;#124; Antiochian Orthodox Christian Archdiocese|website=ww1.antiochian.org|access-date=2019-06-17|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217194906/http://ww1.antiochian.org/node/18296|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
* ''[http://www.synaxarion.gr/gr/sid/2842/sxsaintinfo.aspx Ἡ Ἁγία Ταμάρα ἡ βασίλισσα].'' 1 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>mn9aa2vlnw5xx52h6bmujfjpr8vqwq4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672933</id>
      <parentid>6672924</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:17:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čaščenje */ Genealogija</comment>
      <origin>6672933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37210" sha1="lsviugx3z438xuwgg61f8h43o8cin2j" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}
| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

===Čaščenje===
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Gruzijska pravoslavna cerkev]] je Tamaro kanonizirala kot Sveto pravično kraljico Tamaro (წმიდა კეთილმსახური მეფე თამარი, ts'mida k'etilmsakhuri mepe tamari). Njen praznik se praznuje 1. maja,{{sfn| Machitadze| 2006|p=}}  po gregorijanskem koledarju 14. maja, in na nedeljo svetih žena, ki nosijo miro.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Благоверная Тама́ра Грузинская, царица |url=https://azbyka.ru/days/sv-tamara-gruzinskaja-carica |access-date=2022-03-06 |website=azbyka.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt; Antiohijski pravoslavci praznujejo praznik sv. Tamare 22. aprila.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=http://ww1.antiochian.org/node/18296|title=St. Tamara, Queen of Georgia &amp;#124; Antiochian Orthodox Christian Archdiocese|website=ww1.antiochian.org|access-date=2019-06-17|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217194906/http://ww1.antiochian.org/node/18296|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Genealogija==
Prikazana je skrajšana genealogija Tamare in njene družine od njenega starega očeta do njenih vnukov.{{sfn|Eastmond|1998|p=262}}{{sfn|Suny|1994|p=40}}

{{Chart top|Genealogija kraljive Tamare in njene družine|collapsed=no|width=auto}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart | | | | | | | De1 | | | | | | | | |De1=[[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1125–1154|}}
{{Tree chart | |,|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Da5 | | | | G2a |y| G2b | | G2c |Da5=[[David V. Gruzijski|David V.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1154–1155|G2a=[[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1155–1184|G2b=Burdukan Alanski|G2c=Rusudan}}
{{Tree chart | |!| | | | | | | |)|-|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Dem | | Yur |~| Tmr |y| DSo | | Rdn |~| MKo |Dem=Demna |Tmr='''Tamara'''&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1184–1213|Yur=1. [[Jurij Bogoljubski]]|DSo=2. [[David Soslan]]|Rdn=Rusudan|MKo=[[Manuel I. Komnen|Manuel Komnen]]}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | | |!| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Ge4 | | Rsd |y| Ghi | | Al1 |Ge4=[[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1213–1223|Rsd=[[Rusudan Gruzijska|Rusudan]]&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1223–1245|Ghi=Gias ad-din|Al1=[[Aleksej I. Mega Komnen]]&lt;br&gt;cesar Trebizonda}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |!| | | |,|-|^|-|.| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Da7 | | Da6 | | Tam |Da7=[[David VII. Gruzijski|David VII.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt; 1247–1270|Da6=[[David VI. Gruzijski|David VI.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt;1245–1293|Tam=Gürcü Hatun}}
{{Tree chart/end}}
{{chart bottom}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
* ''[http://www.synaxarion.gr/gr/sid/2842/sxsaintinfo.aspx Ἡ Ἁγία Ταμάρα ἡ βασίλισσα].'' 1 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>lsviugx3z438xuwgg61f8h43o8cin2j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672939</id>
      <parentid>6672933</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:24:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ viri</comment>
      <origin>6672939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46971" sha1="ted7cpw4y9xe18ewl0af8hsrnaqwrai" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}
| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

===Čaščenje===
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Gruzijska pravoslavna cerkev]] je Tamaro kanonizirala kot Sveto pravično kraljico Tamaro (წმიდა კეთილმსახური მეფე თამარი, ts'mida k'etilmsakhuri mepe tamari). Njen praznik se praznuje 1. maja,{{sfn| Machitadze| 2006|p=}}  po gregorijanskem koledarju 14. maja, in na nedeljo svetih žena, ki nosijo miro.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Благоверная Тама́ра Грузинская, царица |url=https://azbyka.ru/days/sv-tamara-gruzinskaja-carica |access-date=2022-03-06 |website=azbyka.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt; Antiohijski pravoslavci praznujejo praznik sv. Tamare 22. aprila.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=http://ww1.antiochian.org/node/18296|title=St. Tamara, Queen of Georgia &amp;#124; Antiochian Orthodox Christian Archdiocese|website=ww1.antiochian.org|access-date=2019-06-17|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217194906/http://ww1.antiochian.org/node/18296|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Genealogija==
Prikazana je skrajšana genealogija Tamare in njene družine od njenega starega očeta do njenih vnukov.{{sfn|Eastmond|1998|p=262}}{{sfn|Suny|1994|p=40}}

{{Chart top|Genealogija kraljive Tamare in njene družine|collapsed=no|width=auto}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart | | | | | | | De1 | | | | | | | | |De1=[[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1125–1154|}}
{{Tree chart | |,|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Da5 | | | | G2a |y| G2b | | G2c |Da5=[[David V. Gruzijski|David V.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1154–1155|G2a=[[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1155–1184|G2b=Burdukan Alanski|G2c=Rusudan}}
{{Tree chart | |!| | | | | | | |)|-|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Dem | | Yur |~| Tmr |y| DSo | | Rdn |~| MKo |Dem=Demna |Tmr='''Tamara'''&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1184–1213|Yur=1. [[Jurij Bogoljubski]]|DSo=2. [[David Soslan]]|Rdn=Rusudan|MKo=[[Manuel I. Komnen|Manuel Komnen]]}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | | |!| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Ge4 | | Rsd |y| Ghi | | Al1 |Ge4=[[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1213–1223|Rsd=[[Rusudan Gruzijska|Rusudan]]&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1223–1245|Ghi=Gias ad-din|Al1=[[Aleksej I. Mega Komnen]]&lt;br&gt;cesar Trebizonda}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |!| | | |,|-|^|-|.| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Da7 | | Da6 | | Tam |Da7=[[David VII. Gruzijski|David VII.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt; 1247–1270|Da6=[[David VI. Gruzijski|David VI.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt;1245–1293|Tam=Gürcü Hatun}}
{{Tree chart/end}}
{{chart bottom}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
* ''[http://www.synaxarion.gr/gr/sid/2842/sxsaintinfo.aspx Ἡ Ἁγία Ταμάρα ἡ βασίλισσα].'' 1 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.
* {{cite book|last=Alemany|first=Agustí|year=2000|title=Sources of the Alans: A Critical Compilation|location=Leiden, Boston and Köln|publisher=Brill|isbn=90-04-11442-4|url=https://books.google.com/books?id=8bZ4c5oZpNAC}}
* {{cite book|last=Allen|first=William Edward David|author-link=
|year=1971|orig-year=1932|title=A History of the Georgian People: From the Beginning Down to the Russian Conquest in the Nineteenth Century|edition=2nd|location=New York|publisher=Routledge &amp; Kegan Paul|isbn=0-7100-6959-6|url=https://books.google.com/books?id=08c9AAAAIAAJ}}
* {{cite book|last=Čiževskij|first=Dmitrij|year=1971|orig-year=1960|title=History of Russian Literature: From the Eleventh Century to the End of the Baroque|location=The Hague|publisher=De Gruyter (Mouton &amp; Co.)|isbn=978-9027919175|url=https://books.google.com/books?id=j__y-WPTtVEC}}
* {{cite book|last1=Dondua|first1=Varlam|last2=Berdzenishvili|first2=Niko|year=1985|title=Жизнь царицы цариц Тамар (The Life of the Queen of Queens Tamar)|location=Tbilisi|publisher=Metsniereba|language=ru|url=http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/Jizn_carici_tamar/soderjanie.htm}} ([http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/Jizn_carici_tamar/The%20Life.htm English Summary])
* {{cite book|last=Dragadze|first=Tamara|year=1984|title=Kinship and Marriage in the Soviet Union: Field Studies|location=London and Boston|publisher=Routledge|isbn=0-7100-0995-X|url=https://books.google.com/books?id=s-09AAAAIAAJ}}
* {{cite book|last=Eastmond|first=Antony |authorlink=|chapter=Gender and Orientalism in Georgia in the Age of Queen Tamar|pages=100–118|editor-last=James|editor-first=Liz|title=Women, Men and Eunuchs: Gender in Byzantium|year=1997|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=0-415-14685-2|url=https://books.google.com/books?id=vjygR4HsT28C}}
* {{cite book|last=Eastmond|first=Antony |authorlink=|year=1998|title=Royal Imagery in Medieval Georgia|location=University Park |publisher=Pennsylvania State Press|isbn=0-271-01628-0|url=https://books.google.com/books?id=kX9UngEACAAJ}}
* Fähnrich, Heinz (2010). ''Geschichte Georgiens'' [History of Georgia]. Handbook of Oriental Studies, series 8, volume 21. Leiden: Brill, {{ISBN|978-90-04-18601-9}}, pp.&amp;nbsp;208–230.
* {{cite book|last=Humphreys|first=R. Stephen|year=1977|title=From Saladin to the Mongols: The Ayyubids of Damascus, 1193–1260|location=Albany |publisher=State University of New York Press|isbn=0-87395-263-4|url=https://books.google.com/books?id=JfXl5kvabhoC}}
* {{cite journal|last=Japaridze|first=Gocha|year=2012|title=თამარ მეფის გარდაცვალების თარიღის შესახებ [On the Date of the Death of Queen Tamar]|journal=Saistorio Krebuli|volume=2|language=ka|pages=348–363|issn=1987-7285|url=http://saunje.ge/index.php?id=1379&amp;lang=ka}}
* {{cite book|last=Javakhishvili|first=Ivane|author-link=|year=1983|title=ქართველი ერის ისტორია, ტ. 2. (History of the Georgian Nation, Volume 2)|location=Tbilisi|publisher=Metsniereba|language=ka|url=http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000095/Javaxishvili%202%20Mtliani.pdf|access-date=2008-06-28|archive-date=2011-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110517230423/http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000095/Javaxishvili%202%20Mtliani.pdf|url-status=dead}}
* {{cite book|editor1-last=Khazanov|editor1-first=Anatoly M.|editor2-last=Wink|editor2-first=André|year=2001|title=Nomads in the Sedentary World|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=0-7007-1369-7|url=https://books.google.com/books?id=t7qjEjCrZmEC}}
* {{cite book|last1=Lordkipanidze|first1=Mariam Davydovna|last2=Hewitt|first2=George B.|year=1987|title=Georgia in the XI–XII Centuries|location=Tbilisi|publisher=Ganatleba Publishers|url=https://books.google.com/books?id=8hYdAAAAMAAJ}}
* {{cite book|last1=Melikishvili|first1=Giorgi|last2=Anchabadze|first2=Zurab|year=1979|title=საქართველოს ისტორიის ნარკვევები ტ. 3: საქართველო XI–XV საუკუნეებში (Studies in the History of Georgia, Volume 3: Georgia in the 11th–15th Centuries)|location=Tbilisi|publisher=Sabchota Sakartvelo|language=ka|url=http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000055/3.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000055/3.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}{{Dead link|date=March 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{cite book|last=Metreveli|first=Roin|author-link=|year=1992|title=მეფე თამარი (Queen Tamar)|location=Tbilisi|publisher=Ganatleba Publishers|language=ka|isbn=5-520-01229-6}}
* {{cite book|last=Oxfeldt|first=Elisabeth|year=2005|title=Nordic Orientalism: Paris and the Cosmopolitan Imagination|location=Copenhagen|publisher=Museum Tusculanum Press (University of Copenhagen)|isbn=87-635-0134-1|url=https://books.google.com/books?id=M0e9dUO3c50C}}
* {{cite book|last=Pahlitzsch|first=Johannes|chapter=Georgians and Greeks in Jerusalem (1099–1310)|pages=35–52|editor1-last=Ciggaar|editor1-first=Krijnie|editor2-last=Teule|editor2-first=Herman|year=1996|title=East and West in the Crusader States|location=Leuven and Dudley|publisher=Peeters Press|isbn=90-429-1287-1|url=https://books.google.com/books?id=SnVbY5knmigC}}
* {{cite journal|last=Rapp|first=Stephen H.|year=1993|title=Coinage of T'amar, Sovereign of Georgia in Caucasia|journal=Le Muséon|volume=106|issue=3–4|pages=309–330|doi=10.2143/MUS.106.3.2006033}}
* {{cite book|last=Rapp|first=Stephen H.|year=2003|title=Studies In Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts|location=Leuven|publisher=Peeters|isbn=90-429-1318-5|url=https://books.google.com/books?id=nHIwAAAAYAAJ}}
* {{cite book|last=Rayfield|first=Donald|author-link=|year=1994|title=The Literature of Georgia: A History|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|isbn=978-0-19-815191-3|url=https://books.google.com/books?id=L2hoAAAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Salia|first=Kalistrat|author-link=|year=1983|title=History of the Georgian Nation (Translator: Katharine Vivian)|edition=2nd|location=Paris|publisher=Académie française|url=https://books.google.com/books?id=xjAhAQAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Kuehn|first=Sara|year=2011|title=The Dragon in Medieval East Christian and Islamic Art|location=Leiden|publisher=Koninklijke Brill NV|isbn=978-9004186637|url=https://books.google.com/books?id=AZWgdBCgmLYC}}
* {{cite book|last=Sikharulidze|first=Ksenia|year=1979|chapter=Rituals and Songs of Weather in Georgian Poetic Folklore|pages=167–176|editor1-last=Blacking|editor1-first=John A.R.|editor2-last=Keali'inohomoku|editor2-first=Joann W.|title=The Performing Arts: Music and Dance. IXth International Congress of Anthropologica|location=The Hague, Paris and New York|publisher=De Gruyter (Mouton Publishers)|isbn=90-279-7870-0|url=https://books.google.com/books?id=QKs16WBAaiIC}}
* {{cite book|last=Suny|first=Ronald Grigor|author-link=|year=1994|orig-year=1988|edition=2nd|title=The Making of the Georgian Nation|location=Bloomington and Indianapolis|publisher=Indiana University Press|isbn=0-253-20915-3|url=https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC}}
* {{cite journal|last=Spurling|first=Amy|year=2001|title=The Georgian Literary Scene|journal=PEN Bulletin of Selected Books|volume=51–53|page=96|url=https://books.google.com/books?id=eUgXAQAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Tillett|first=Lowell|year=1969|title=The Great Friendship: Soviet Historians on the Non-Russian Nationalities|location=Chapel Hill|publisher=University of North Carolina Press|url=https://archive.org/details/greatfriendships00till|url-access=registration}}
* {{cite book|last=Toumanoff|first=Cyril|author-link=|year=1966|chapter=Armenia and Georgia|pages=593–637|title=The Cambridge Medieval History (Volume 4)|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|chapter-url=http://rbedrosian.com/Ref/cmh4.htm}}
* {{cite journal|last=Toumanoff|first=Cyril|date=July 1940|title=On the Relationship between the Founder of the Empire of Trebizond and the Georgian Queen Thamar|journal=Speculum|publisher=The University of Chicago Press|volume=15|issue=3|pages=299–312|doi=10.2307/2855207|jstor=2855207|s2cid=162584594}}
* {{cite journal|last=Tuite|first=Kevin|year=2003|title=Political and Social Significance of Highland Shrines in Post-Soviet Georgia|journal=Amirani|volume=9|pages=7–23}}
*{{cite book|last=Vasiliev|first=A. A.|author-link=|others=French ed.: Henri Grégoire, Marius Canard|title=Byzance et les Arabes, Tome I: La Dynastie d'Amorium (820–867)|year=1935|location=Brussels, Belgium|publisher=Éditions de l'Institut de Philologie et d'Histoire Orientales|language=fr|pages=195–198|url=https://books.google.com/books?id=jlTPAAAAMAAJ}}
* {{cite journal|last=Vasiliev|first=Alexander|date=January 1936|title=The Foundation of the Empire of Trebizond (1204–1222)|journal=Speculum|publisher=The University of Chicago Press|volume=11|number=1|pages=3–37|doi=10.2307/2846872|jstor=2846872|s2cid=162791512}}
* {{cite book|last=Vateĭshvili|first=Dzhuansher Levanovich|year=2003|title=Грузия и европейские страны. Очерки истории взаимоотношений, XIII–XIX века. Том 1. Грузия и Западная Европа, XIII–XVII века. Книга 1. (Georgia and the European Countries: Studies of Interrelationship in the 13th–19th Centuries. Volume 1: Georgia and Western Europe, 13th–17th Centuries. Book 1.)|location=Moscow|publisher=Nauka|language=ru|isbn=5-02-008869-2|url=https://books.google.com/books?id=MygjAQAAMAAJ}}
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>ted7cpw4y9xe18ewl0af8hsrnaqwrai</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672940</id>
      <parentid>6672939</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:28:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ vladanje</comment>
      <origin>6672940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47306" sha1="fy0t8b7rmx9shnp3dmj8l6fwz0rdjms" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| name         = Tamara Velika&lt;br/&gt;{{Nobold|{{Lang|ka|თამარ მეფე}}}}
| image        = Tamar (Vardzia fresco detail).jpg
| caption      = Freska v cerkvi Spanja v jamskem samostanu [[Samostan Vardzia|Vardzia]]
| succession   = Kraljica Gruzije
| moretext     = 
| reign        = 27. marec 1184 – 18. januar 1213{{sfn|Pennington|Higham|p=428}}
| coronation   = 1178 kot sovladarica, &lt;br /&gt;1184 kot kraljica &lt;br /&gt;[[Samostan Gelati]]
| predecessor  = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| successor    = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]
| spouse       = [[Jurij Bogoljubski]] (1185–1187)&lt;br /&gt;[[David Soslan]] (1191–1207)
| issue        = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;[[Rusudan Gruzijski]]
| house        = [[Bagrationi]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]
| mother       = [[Burdukan Alanska]]
| birth_date   = {{circa}} 1160
| birth_place  = 
| death_date   = 18. januar 1213&lt;br /&gt;(stara 52–53 let)
| death_place  = [[Grad Agarani]]
| religion     = [[Gruzijska pravoslavna cerkev]] &lt;br /&gt;[[Slika:Queen Tamar monogram.png|90px]] [[Slika:Monogram of Tamar of Georgia black.svg|50px]] &lt;br /&gt; Kraljičina [[monogram]]a
| signature    = Tamar signature.svg
| signature_type = [[Khelrtva]]|
}}

[[Slika:Betania Monastery, Tamar.jpg|thumb|200px|Tamara Gruzijska na freski v [[Samostan Betania|samostanu Betania]]]]

'''Tamara I.''' ([[Gruzinščina|gruzijsko]]: თამარ მეფე, romanizirano: tamar mepe [ˈt̪ʰämäɾ ˈme̞pʰe̞], dobesedno 'kraljica Tamara'), znana tudi kot '''Tamara Velika''', je bila [[Gruzija|gruzijska]] kraljica, ki je vladala od leta 1184 do 1213, * okoli [[1160]], †  [[18. januar]] [[1213]].

Obdobje njene vladavine se šteje za vrh [[Gruzijska zlata doba|gruzijske zlate dobe]].{{sfn|Rapp|2003|p=338}} Tamara je bila iz dinastije [[Bagratidi|Bagrationi]] in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Gruzijski srednjeveški viri poudarjajo njen položaj in jo dosledno naslavljajo 'mepe' - 'kraljica'{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}
Leta 1178 jo je njen oče [[Jurij III. Gruzijski]] razglasil za dedinjo in sovladarico, vendar se je morala po očetovi smrti soočati z velikim nasprotovanjem aristokracije. Ko je uspešno nevtralizirala opozicijo, ji je z energično zunanjo politiko uspelo zmanjšati pritisk sovražnih [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]]. Opirala se je na močno vojaško elito in utrdila svoje kraljestvo, ki je prevladovalo v [[Zakavkazje|Zakavkazju]]  vse do njegovega propada pod mongolskimi napadi dve desetletji po Tamarini smrti.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}

Tamara je bila dvakrat poročena. Prvič od leta 1185 in 1187 z [[Jurij Bogoljubski|Jurijem Bogoljubskim]] iz Velike vladimirske kneževine. Od njega se je ločila in ga izgnala iz države, da bi preprečila njegove nadaljne poskuse državnega udara. Za svojega drugega moža si je leta 1191 izbrala [[Alani|alanskega]] kneza [[David Soslan|Davida Soslana]], s katerim je imela dva otroka, Jurija in Rusudan, dva zaporedna monarha na gruzijskem prestolu. {{sfn|Toumanoff|1966|p=623}}{{sfn|Allen|1971|p=104}}

Tamarina vladavina je povezana z obdobjem izrazitih političnih in vojaških uspehov ter kulturnih dosežkov. Vse to je skupaj z njeno vlogo vladarice prispevalo k njenemu statusu idealizirane in romantizirane osebnosti v gruzijski umetnosti in zgodovinskem spominu. Tamara ostaja pomemben simbol v gruzijski ljudski kulturi.

==Zgodnje življenje in vzpon na prestol==
Rojena je bila okoli leta 1160 kot hči gruzijskega kralja Jurija III. in njegove soproge Burduhan, hčerka alanskega kralja. Tamara je mogoče imela mlajšo sestro Rusudan, ki je v vseh sodobnih poročilih o Tamarini vladavini omenjena le enkrat.{{sfn|Eastmond|1998|p=108, op. 49}} Ime Tamara je hebrejskega izvora in eno od svetopisemskih imen, ki so jih Bagratidi radi dajali svojim potomcem. Bagratidi so namreč trdili,  da izvirajo od drugega izraelskega kralja [[David (kralj)|Davida]].{{sfn|Toumanoff|1940|p=299, op. 4}}

Tamarina mladost je sovpadala z velikimi pretresi v Gruziji. Leta 1177 se je njen oče Jurij III. soočal z uporniško frakcijo plemičev, ki so ga nameravali odstaviti s prestola v korist njegovega  nečaka Demna. Slednjega so mnogi imeli za legitimnega dediča svojega umorjenega očeta [[David V. Gruzijski|Davida V.]] Demnovo ustoličenje je bilo le pretveza, da bi plemiči, ki jih je vodil Demnov tast, amirspasalar (visoki policist) Ivane II. Orbeli, oslabili kraljev položaj.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=48–49}} Juriju III. je uspelo zatreti upor in se lotiti kampanje proti kljubovalnim aristokratskim klanom. Ivane Orbeli je bil usmrčen, preživeli člani njegove družine pa so bili izgnani iz Gruzije. Demna, ki so ga po stričevem ukazu kastrirali in oslepili, ni preživel pohabljanja in je kmalu zatem umrl v zaporu.{{sfn|Eastmond|1998|p=106–107}} Ko je bil upor zadušen in pretendent na prestol mrtev, je Jurij nadaljeval z vključevanjem Tamare v vlado in jo leta 1178 kronal za sovladarico. S tem je poskušal preprečiti morebitne spore po svoji smrti in legitimizirati svojo linijo na gruzijskem prestolu.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} 

==Zgodnje vladanje==
Tamara je šest let vladala skupaj s svojim očetom in po njegovi smrti leta 1184 ostala edina monarhinja. Kot taka je bila drugič kronana v stolnici v Gelati v zahodni Gruziji. Podedovala je relativno močno kraljestvo, vendar  razdiralske težnje, ki jih je spodbujalo visoko plemstvo, še zdaleč niso bile zadušene. Tamarino nasledstvo je naletelo na precejšnje nasprotovanje, ki je bilo posledica represivne politike njenega očeta in seveda tega, da je bila ženska.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}} Ker Gruzija pred njo ni imela nobene vladarice, je del aristokracije dvomil v Tamarino legitimnost, drugi pa so poskušali izkoristiti njeno mladost in domnevno šibkost, da bi okrepili svoj položaj.{{sfn|Eastmond|1998|p=108}}  Za legitimizacijo Tamarinega nasledstva na prestolu sta ključno vlogo igrala njena vplivna teta Rusudan in katolikos-patriarh Mihael IV.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=135}} Mlada kraljica je bila kljub temu prisiljena dati aristokraciji znatne koncesije. Podporo katolikosa-patriarha Mihaela je morala nagraditi tako, da ga je imenovala za kanclerja in ga s tem postavila na vrh tako cerkvene kot posvetne hierarhije.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:King George III and his daughter, Queen Tamar.jpg |thumb|left|200px|Tamara in kralj Jurij III., njun najstarejši ohranjeni portret v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Vardziji, naslikan okoli leta 1184–1186]]

Tamara je bila prisiljena tudi odpustiti očetove imenovance, med njimi tudi upravnika Kubasarja, gruzijskega [[Kipčaki|Kipčaka]] neplemenitega rodu, ki je pomagal Juriju III. pri njegovem zatiranju kljubovalnega plemstva.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Eden redkih izbrancev Jurija III., ki se je izognil tej usodi, je bil blagajnik Kutlu Arslan, ki je prestopil v opozicijo in zdaj vodil skupino plemičev in bogatih državljanov v boju za omejitev kraljeve oblasti. Plemiči so ustanovili nov svet, karavi, katerega člani bi sami razpravljali in odločali o državni politiki.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Njihov poskus &quot;fevdalnega ustavništva&quot; je bil neuspešen, ko je Tamara aretirala Kutluja Arslana in njegove podpornike prepričala, da so se ji podredili.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Tamarini prvi poskusi zmanjšanja moči aristokratske elite so bili kljub temu neuspešni. Poskus, da bi s cerkveno sinodo odstavila katolikosa-patriarha Mihaela, ji ni uspel, plemiški svet Darbazi pa je uveljavil pravico do odobravanja kraljevih odlokov.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

===Poroki===
[[Slika:Georgian empire with tributaries.png|thumbnail|300px|Gruzijsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu, vključno s podrejenimi kraljestvi in vplivnimi območji, med vladanjem kraljice Tamare]]

Poroka kraljice Tamare je bila vprašanje državnega pomena. V skladu z dinastičnimi imperativi in etosom tistega časa je plemstvo od Tamare zahtevalo poroko, s katero bi dobila poveljnika vojske in prestolonaslednika.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}}  Vsaka frakcija si je prizadevala izbrati in poročiti svojega kandidata, da bi prek njega okrepila svoj položaj in vpliv na dvoru. Za vpliv na Tamarinem dvoru sta se borila predvsem klana Mkhargrdzeli in Abulasana. Zmagal je klan Abulasana, izbiro pa odobrila Tamarina teta Rusudan in svet fevdalcev.{{sfn|Suny|1994|p=39}} Slednji so izbrali Jurija, sina umorjenega kneza [[Andrej Bogoljubski|Andreja Bogoljubskega]] iz [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], ki je živel kot begunec med [[Kipčaki]] na Severnem Kavkazu. Za ženitnega posrednika so izbrali vplivnega velikega trgovca Zankana Zorababelija in mu dali nalogo, da ženina pripelje v [[Tbilisi]]. Zorababeli je svoje poslanstvo z vnemo izpolnil in leta 1185 pripeljal princa v Gruzijo, da bi se poročil s kraljico.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=141}}

Jurij, hraber mladenič popolne postave in prijetnega videza,  se je izkazal za sposobnega vojaka, a težavno osebo in kmalu se je sprl s svojo ženo.{{sfn|Eastmond|1998|p=94}}{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} Napeti zakonski odnosi so potekali vzporedno s frakcijskimi boji na kraljevem dvoru, kjer se je Tamara kot vladajoča kraljica vedno bolj odločno borila za svoje pravice.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}}  Prelomnico v Tamarinem življenju je pomenila smrt mogočnega katolikosa-patriarha Mihaela. Za njegovega naslednika na položaju kanclerja je imenovala svojega podpornika Antona Gnolistavisdzeja.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Zatem je začela okoli sebe zbirati sebi zveste plemiče, predvsem Mkhargrdzelije, in jih povzdignila na visoke dvorne položaje.{{sfn|Suny|1994|p=39}}

[[Slika:Kintsvisi, fresco of Tamara.jpg|thumb|200px|right|Tamara na freski iz 13. stoletja v samostanu Kincvisi]]

Leta 1187 je prepričala svet plemičev, da je  odobril njeno ločitev od Jurija, ki je bil obtožen pijanstva in sodomije ter poslan v [[Konstantinopel]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=142}} Jurij je s pomočjo več gruzijskih aristokratov, ki so želeli ustaviti Tamarino naraščajočo oblast, dvakrat poskusil izvesti državni udar, a mu noben ni uspel. Po letu 1191 je utonil v pozabo.{{sfn|Khazanov|Wink|2001|p=49}} 

Kraljica si je sama izbrala drugega moža, Davida Soslana, alanskega kneza, ki mu je gruzijski učenjak Vahušti iz Kartlije iz 18. stoletja pripisal poreklo od gruzijskega kralja [[Jurij I. Gruzijski|Jurija I.]] iz začetka 11. stoletja.{{sfn|Alemany|2000|p=321}} David je bil sposoben vojaški poveljnik in je postal Tamarin glavni podpornik. Imel je  ključno vlogo pri porazu uporniških plemičev, ki so podpirali  Jurija.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

Tamara in David sta imela dva otroka. Leta 1192 ali 1194 je kraljica rodila sina Jurija-Lašo, bodočega kralja [[Jurij IV. Gruzijski|Jurija IV.]] Hči [[Rusudan Gruzijska|Rusudan]] je bila rojena okoli leta 1195 in je nasledila svojega brata  Jurija IV. kot vladarica Gruzije.{{sfn|Eastmond|1997|p=111–112}}

Davidov status kralja soproga, pa tudi njegovo prisotnost v umetnosti, na listinah in kovancih, je narekovala nujnost moških vidikov kraljevanja, vendar je David ostal Tamari podrejen vladar.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=143}}{{sfn|Eastmond|1998|p=135–137}}  Tamara je postajala 'mepeta mepe' – 'kralj kraljev'. V gruzinščini, jeziku brez slovničnih spolov, 'mepe' ne pomeni nujno moške konotacije in se lahko prevede tudi kot kraljica.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}{{sfn|Rapp|2003|p=263}} Ženski ekvivalent 'mepeja' je 'dedopali' (kraljica), ki se je uporabljal za žene ali druge višje sorodnice kraljev. Tamara se v gruzijskih kronikah in na nekaterih listinah občasno imenuje tudi dedopali in dedopalta dedopali. Naziv 'mepe' je bil  morda uporabljen za Tamaro zato, da bi označil njen edinstven položaj med ženskami.{{sfn|Eastmond|1998|p=109}}

==Zunanja politika in vojaški pohodi==
===Muslimanski sosedje===
{{Location map+|Caucasus mountains|width=400px|float=right|thumb|caption='''Približni datumi gruzijskih osvajanj'''
&lt;br /&gt;'''Modri krog'''=Prestolnica&lt;br /&gt;'''Črne točke'''=Gruzijska mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''Rdeče točke'''=Osvojena mesta in trdnjave&lt;br /&gt;'''X'''=Glavne bitke
|places=
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.71|long=44.82|label=[[Tbilisi]]|position=right|mark=Blue-circle-concentric.png}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.26|long=42.71|label=[[Kutaisi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=43.00|long=41.02|label=[[Tskhumi]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.38|long=43.28|label=[[Vardzia]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.99|long=47.87|label=[[Qabala|Kabala]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.96|long=44.49|label=[[Lori Fortress|Lore]]|position=right|mark=Location dot black.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.82|long=46.01|label=[[Battle of Shamkor|1195]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=44.22|label=[[Amberd|1196]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.38|long=43.34|label=[[Ani|1199]]--|position=left|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.46|long=44.65|label=[[Bjni Fortress|1201]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=39.97|long=41.66|label=[[Battle of Basian|1203]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=41.00|long=39.71|label=[[Georgian expedition to Chaldia|1204]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.01|long=44.58|label=[[Dvin (ancient city)|1203]]|position=right|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=40.60|long=43.09|label=[[Kars|1206]]|position=top|mark=Location dot red.svg}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.9|long=42.48|label=[[Georgian-Ayyubid wars|1208]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=38.50|long=48.30|label=[[Georgian expedition to Iran|1209/10]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
{{Location map~|Caucasus mountains|lat=42.48|long=44.92|label=[[Rebellion in Pkhovi and Didoya|1212]]|position=right|mark=X solid black 17.gif}}
}}
Ko je Tamara uspela utrditi svojo oblast in našla zanesljivo podporo v Davidu Soslanu, Mkhargrdzelijih, Toreliju in drugih plemiških družinah, je oživila ekspanzionistično zunanjo politiko svojih predhodnikov. Ponavljajoči se dinastični spori v Gruziji so skupaj s prizadevanji regionalnih naslednikov Seldžuškega cesarstva, kot so bili [[Eldiguzidi]], [[Širvanšahi]] in [[Šah-Armeni]], upočasnili dinamiko osvajanj, ki so jo Gruzijci dosegli med vladavino Tamarinega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] in njenega očeta [[Jurij III. Gruzijski|Jurija III.]] Gruzijci so  pod Tamaro ponovno postali aktivni, bolj izrazito v drugem desetletju njene vladavine. V začetku 1190. let se je gruzijska vlada začela vmešavati v zadeve Eldiguzidov in Širvanšahov, pomagala rivalskim lokalnim knezom in [[Širvan]] zreducirala na vazalno državo. Eldiguzidski atabeg Abu Bakr je poskušal zaustaviti gruzijski prodor, a je v bitki pri Šamkorju doživel poraz proti Davidu Soslanu{{sfn|Suny|1994|p=39}} in leta 1195 izgubil prestolnico v korist gruzijskega varovanca. Čeprav je Abu Bakr leto kasneje ponovno prevzel oblast, so Eldiguzidi komajda zadrževali nadaljnje gruzijske vpade.{{sfn|Luther|2006|p=}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=148}}

Vprašanje osvoboditve Armenije je ostalo osrednjega pomena v gruzijski zunanji politiki. Tamarine vojske, ki sta jih vodila armenska generala Zakare in Ivane Mkhargrdzeli (Zakarian), so zavzele trdnjave in mesta proti [[Araratska planota|Araratski planoti]] ter eno za drugo ponovno osvojile trdnjave in okrožja v  domeni lokalnih muslimanskih vladarjev.

Zaskrbljen zaradi gruzijskih uspehov je [[Sulejman II. Rumski]], oživljeni seldžuški sultan [[Sultanat Rum|Ruma]], zbral svoje vazalne emirje in odkorakal proti Gruziji, vendar je njegov tabor napadel in uničil David Soslan v bitkah pri Basianu leta 1202, 1203 ali 1204. Tamarin kronist opisuje, kako se je vojska zbrala v skalnem mestu Vardzia, preden je odkorakala proti Basianu, in kako je kraljica nagovorila vojake z balkona cerkve.{{sfn|Eastmond|1998|p=121}}{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150–151}} Gruzijci so med letoma 1203 in 1205 izkoristili njen uspeh v tej bitki in zavzeli mesto [[Dvin (antično mesto)|Dvin]],{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=150}} dvakrat vdrli na ozemlje Šah-Armenov ter podjarmili emirja [[Kars]]a, vazala [[Saltukidi|Saltukidov]] [[Erzurum|Erzuruma]], Šah-Armene ter emirja Erzuruma in [[Erzincan]]a.

[[Slika:Georgian invasion of northern Iran.png|thumb|250px|Tamarini eldiguzidski kampanji leta 1208 in 1210–1211]]

Leta 1206 je gruzijska vojska pod poveljstvom Davida Soslana zavzela Kars in druge trdnjave ter oporišča vzdolž reke Araks. Ta pohod se je očitno začel zato, ker se vladar Erzeruma ni hotel podrediti Gruziji. Emir Karsa je zaprosil za pomoč Šah-Armene, vendar se slednji niso mogli odzvati, zato ga je kmalu leta 1207 zavzel  [[Ajubidi|Ajubidski sultanat]]. Leta 1209 je Gruzija izzvala Ajubidsko oblast v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]] in vodila osvobodilno vojno za južno [[Armenija|Armenijo]]. Gruzijska vojska je oblegala [[Ahlat]]. V odgovor je ajubidski sultan [[al-Adil I.]] zbral in osebno vodil veliko muslimansko vojsko, ki je vključevala emirje [[Homs]]a, [[Hama|Hame]] in [[Baalbek]]a ter kontingente iz drugih ajubidskih kneževin, da bi podprli al-Avhada, emirja [[Džazira (provinca kalifatov)|Džazire]]. Med obleganjem je gruzijski general Ivane Mkhargrdzeli po nesreči padel v roke al-Avhada na obrobju Ahlata. Al-Avhad je Ivaneja uporabil kot pogajalski adut in se strinjal, da ga bo izpustil v zameno za tridesetletno premirje z Gruzijo, s čimer je končal neposredno gruzijsko grožnjo Ajubidom.{{sfn|Humphreys|1977|p=131}} Premirje je pomenilo zastoj v osvajanju armenskega ozemlja{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} in prepustitev ozemlja okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] Ajubidom iz [[Damask]]a.{{sfn|Humphreys|1977|p=130–131}}

Leta 1209 sta brata Mkhargrzeli kot maščevanje za napad lokalnega muslimanskega vladarja na [[Ani, Turčija|Ani]] in njegov pokol krščanskega prebivalstva mesta začela gruzijski pohod proti Eldiguzidom in po gruzijskih in armenskih letopisih  opustošila [[Ardabil]].{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}} V velikem zadnjem naletu sta brata povedla vojsko, razporejeno po Tamarinih posestih in vazalskih ozemljih, na pohod skozi [[Nahičevan]] in Džulfo do Maranda, [[Tabriz]]a in Kazvina v severozahodnem [[Iran]]u in na poti izropala več naselij.{{sfn|Lordkipanidze|Hewitt|1987|p=154}}

===Trapezund in Bližnji vzhod===
[[Slika:Iviron Aug2006.jpg|thumb|[[Samostan Iviron]] na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]], glavno središče krščanske kulture, ki ga je podpirala gruzijska krona]]

Med izjemnimi dogodki med Tamarino vladavino je bila ustanovitev [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] na jugovzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] leta 1204. Cesarstvo sta ustanovila [[Aleksej I. Mega Komnen]] (vladal 1204–1222) in njegov brat David v črnomorskih provincah razpadajočega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] s pomočjo gruzijske vojske. Aleksej in David, Tamarinina nečaka,{{sfn|Toumanoff|1940}} sinova Tamarine tete in ubežna bizantinska kneza, sta bila vzgojena na gruzijskem dvoru. Po mnenju Tamarinega zgodovinarja je bil cilj gruzijske odprave v Trapezund kaznovanje bizantinskega cesarja [[Aleksej IV. Angel|Alekseja IV. Angela]] (vladal 1203–1204) zaradi zaplembe denarja gruzijske kraljice, poslanega  samostanom v [[Antiohija|Antiohiji]] in na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]]. Bolj razumna razlaga je, da je Tamara izkoristila [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] proti Bizantinskemu cesarstvu za ustanovitev prijateljske države v neposredni soseščini Gruzije, pa tudi zaradi dinastične solidarnosti z razlaščenimi Komneni.{{sfn|Eastmond|1998|p=153–154}} Tamara je želela izkoristiti šibkost Bizantinskega cesarstva in poraz križarjev od ajubidskega sultana [[Saladin]]a, da bi utrdila položaj Gruzije na mednarodnem prizorišču in sama prevzela tradicionalno vlogo bizantinske krone kot zaščitnice kristjanov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}} Gruzijski krščanski misijonarji so bili aktivni na Severnem Kavkazu, izseljene meniške skupnosti pa so bile raztresene po vsem vzhodnem Sredozemlju. Kronike hvalijo njeno univerzalno zaščito krščanstva in njeno podporo cerkvam in samostanom od [[Egipt]]a do [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Ciper|Cipra]].{{sfn|Eastmond|1998|p=122–123}}

[[Slika:MinzarHamatzleva ST 04.jpg|thumb|Samostan svetega križa v Jeruzalemu je bil v preteklosti v posesti gruzijskih menihov in pod pokroviteljstvom kraljice Tamare]]

Gruzijski dvor se je ukvarjal predvsem z zaščito gruzijskih samostanskih središč v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Do 12. stoletja je bilo v [[Jeruzalem]]u osem gruzijskih samostanov.{{sfn|Eastmond|1998|p=122}} Saladinov biograf [[Baha ad-Din ibn Šadad]] je poročal, da je Tamara po ajubidski  osvojitvi Jeruzalema leta 1187 poslala odposlance k sultanu z zahtevo po vrnitvi  zasežene lastnine gruzijskih samostanov v Jeruzalemu. Saladinov odgovor ni zabeležen, vendar se zdi, da so bila kraljičina prizadevanja uspešna. Jakob iz Vitryja, ki je kmalu po Tamarini smrti prišel v škofijo v Akonu, omenja prisotnost Gruzijcev v Jeruzalemu. Jakob piše, da so Gruzijci, v nasprotju z drugimi krščanskimi romarji, imeli prosto pot v mesto z razvitimi zastavami. Ibn Šadad nadalje trdi, da je Tamara v svojih prizadevanjih za pridobitev relikvije [[Pravi križ|Pravega križa]] prekosila bizantinskega cesarja. Saladinu, ki je relikvijo zaplenil v [[Bitka pri Hattinu|bitki pri Hattinu]], je ponudila 200.000 zlatnikov, vendar križa ni uspela dobiti.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38–39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=122-123}}

==Zlata doba==
===Fevdalna monarhija===
[[Slika:Tamar's fresco at Betania.jpg|thumb|left|200px|Fragment freske kraljice Tamare iz Betanije iz zgodnjega 13. stoletja]]

Gruzijski politični in kulturni podvigi v Tamarinem obdobju imajo  dolgo in zapleteno preteklost. Tamara je svoje dosežke dosegla predvsem zaradi reform svojega pradeda [[David IV. Gruzijski|Davida IV.]] (vladal 1089–1125) in pred tem združitvenim prizadevanjem [[David III. Gruzijski|Davida III.]] in [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrata III.]], ki sta bila arhitekta politične enotnosti gruzijskih kraljestev in kneževin v prvem desetletju 11. stoletja. Tamara je lahko gradila na njunih uspehih.{{sfn|Rapp|2003|p=413}} V zadnjih letih Tamarinega vladanja je srednjeveška gruzijska država dosegla vrhunec svoje moči in ugleda. Tamarino kraljestvo se je raztezalo od grebena [[Visoki Kavkaz|Visokega Kavkaza]] na severu do [[Erzurum]]a na jugu in od Zigijev na severozahodu do bližine [[Gandža|Gandže]] na jugovzhodu, s čimer je tvorilo vsekavkaško cesarstvo z zvestim Zahariadovim režimom v severni in osrednji Armeniji, Širvanom kot vazalom in Trapezundom kot zaveznikom. Sodobni gruzijski zgodovinar opeva Tamaro kot gospodarico dežel &quot;od Pontskega [Črnega] morja do Gurganskega morja [Kaspijskega jezera], od Sperija do [[Derbent]]a in celega Kavkaza do [[Hazari|Hazarije]] in [[Skiti|Skitije]]&quot;.{{sfn|Shengelia|1979|p=}}{{sfn|Salia|1983|p=177–190}}

Kraljičin naziv je bil ustrezno povišan in razširjen, ker ni več odražal samo Tamarine oblasti nad tradicionalnimi deli gruzijskega kraljestva, temveč je vključeval tudi nove komponente, ki so poudarjale hegemonijo gruzijske krone nad sosednjimi deželami. Tamara se je na kovancih in listinah, izdanih v njenem imenu, označevala kot:

: ''&quot;Po božji volji, kralj kraljev in kraljica kraljic [[Abhazija|Abhazijcev]],{{efn|V srednjem veku sta se izraza Abhazija in Abhazijci praviloma  uporabljala v širšem smislu, ki je v praksi zajemal celotno zahodno Gruzijo. Po razdrobitvi enotnega gruzijskega kraljestva v 15./16. stoletju sta ta izraza ponovno dobila svoj prvotni, omejeni pomen, ki se nanaša na ozemlje, ki ustreza današnji Abhaziji, in na etnično skupino, ki tam živi.{{sfn|Barthold|Minorsky|1960|p=}}}} [[Kartlija|Kartvelov]],{{efn|Naziv Kartveli je sodobno samoimenovanje Gruzijcev, ki se je prvotno nanašalo na prebivalce osrednje gruzijske province Kartlije, v klasičnih in bizantinskih grških virih Iberije. Do začetka 9. stoletja so gruzijski literati razširili pomen naziva Kartli na druga območja srednjeveške Gruzije, ki so jih povezovale religija, kultura in jezik.{{sfn|Rapp|2003|p=429-430}}}} Arancev, [[Kahetija|Kahetov]] in [[Armenija|Armencev]], širvanšah in šahinšah, avtokrat vsega Vzhoda in Zahoda, slava sveta in vere, prvak mesijanstva.&quot;''

[[Slika:Tamar of Georgia Fals. Tiflis mint.jpg|thumb|250px|Bakren kovanec z napisom v gruzijskem in arabskem jeziku v obliki Tamarinega monograma (1200)]]

Kraljica ni nikoli dosegla avtokratskih pooblastil in plemiški svet je še naprej deloval, vendar sta njen ugled in širitev gruzijske različice fevdalizma preprečila močnejšim dinastičnim knezom, da bi razdrobili kraljestvo. To obdobje je vilo vrhunec gruzijskega fevdalizma.{{sfn|Suny|1994|p=43}} Poskusi presaditve fevdalnih praks na območja, kjer so bile prej skoraj neznane, niso minili brez odpora. Leta 1212 je prišlo do upora med gorjani iz Pkhova in Dida na severovzhodni meji Gruzije, ki ga je Ivane Mkhargrzeli po treh mesecih težkih bojev zatrl.{{sfn|Tuite|2003|p=7–23}}

Z razcvetom trgovskih središč, ki so bila zdaj pod nadzorom Gruzije, sta industrija in trgovina prinesli novo bogastvo državi in dvoru. Davek, pobran od sosedov, in vojni plen sta se polnila kraljičino zakladnico, kar je privedlo do reka, da so bili ''&quot;kmetje kot plemiči, plemiči kot knezi in knezi kot kralji&quot;''.{{sfn|Suny|1994|p=40}}{{sfn|Toumanoff|1966|p= 624-625}}

===Kultura===
[[Slika:Descent into Hell. John the Evangelist. Vani Gospels A-1335, 210v, 12th c.jpg|thumb|Folij iz rokopisa ''[[Vanijski evangeliji]]'', prepisan na zahtevo kraljice Tamare]]

Blaginja je prinesla tudi razcvet značilne gruzijske kulture, nastale iz mešanice krščanskih, posvetnih, pa tudi bizantinskih in iranskih vplivov.{{sfn|Suny|1994|p=38–39}} Gruzijci so se kljub temu še naprej identificirali z bizantinskim Zahodom in ne z islamskim Vzhodom, pri čemer je gruzijska monarhija želela poudariti svojo povezanost s krščanstvom in predstaviti svoj položaj kot od Boga danega.{{sfn|Suny|1994|p=39}}  V tem obdobju je bil kanon gruzijske pravoslavne arhitekture preoblikovan in zgrajena je bila vrsta velikih kupolastih cerkva. Izraz kraljeve moči, ki je izviral iz bizantinskega, je bil na različne načine spremenjen, da bi okrepil Tamarin položaj ženske brez primere, ki vlada sama. Pet ohranjenih monumentalnih cerkvenih portretov kraljice je bilo očitno zasnovanih po bizantinskih vzorih, vendar hkrati poudarjajo gruzijske teme in perzijske ideale ženske lepote.{{sfn|Eastmond|1998|p=94, 108–110}} Gruzija je kljub bizantinski kulturi vzdrževala tesne trgovinske povezave z Bližnjim vzhodom, dokazljive na sodobnih gruzijskih kovancih, na katerih so bili napisi napisani v gruzijščini in arabščini. Serija kovancev, kovanih okoli leta 1200 v imenu kraljice Tamar, je bila na sprednji strani oblikovana lokalno bizantinsko, na hrbtni strani pa so bili arabski napisi, ki so Tamaro razglašali za &quot;mesijansko prvakinjo&quot;.{{sfn|Rapp|1993|p=309–330}}

Sodobne gruzijske kronike so ohranjale krščansko moralo. Patristična literatura pa je še naprej cvetela, vendar je do takrat izgubila svoj prejšnji prevladujoči položaj v korist posvetne literature. Slednja je bila zelo izvirna, četudi je bila tesno povezana s sosednjimi kulturami. Vrhunec tega trenda je bila epska pesnitev [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] ''Vitez v panterjevi koži'' (gruzijsko ''Vepkhistq'aosani''), ki slavi ideale [[Vitez|viteštva]] in je v Gruziji cenjena kot največji dosežek domače književnosti.{{sfn|Suny|1994|p=39}}{{sfn|Eastmond|1998|p=96}}{{sfn|Rayfield|1994|p=73–83}}

==Smrt in pokop==
[[Slika:Gelati Monastery 1.jpg |thumb|left|250px|[[Samostan Gelati]], kraj Unescove kulturne dediščine, domnevno mesto pokopa kraljice Tamare]]

Tamara je preživela svojega soproga Davida Soslana in umrla zaradi &quot;uničujoče bolezni&quot; nedaleč od svoje prestolnice Tbilisi, potem ko je pred tem za sovladarja kronala svojega sina [[Jurij IV. Gruzijski|Lašo-Giorgija]]. Tamarin zgodovinar poroča, da je kraljica nenadoma zbolela, ko se je s svojimi ministri pogovarjala o državnih zadevah na gradu Načarmagevi blizu mesta [[Gori]]. Bolezen njena kronika pripisuje posledicam večletnih vojaških pohodov. Kraljico so prepeljali v Tbilisi in kasneje v bližnji grad Agarani, kjer je umrla. Njene posmrtne ostanke so prenesli v stolnico v  Mcheti in kasneje v [[samostan Gelati]], družinsko pokopališče gruzijske kraljeve dinastije. Tradicionalno znanstveno mnenje je, da je Tamar umrla leta 1213, čeprav obstaja več znakov, da bi lahko umrla že prej, morda leta 1207 ali 1210.{{sfn|Javakhishvili|1983|p=280, 291–292}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=op. 3}}{{sfn|Japaridze|2012|p=348}}

[[Slika:Vardzia Cave Monastery 05.jpg|thumb|250px|Ruševine jamskega mesta [[Vardzia]]]]

V poznejših časih se je pojavilo več legend o Tamarinem grobu. Ena od njih pravi, da je bila pokopana v skrivni niši v samostanu Gelati, da bi preprečili, da bi njeni sovražniki oskrunili grob. Druga različica nakazuje, da so bili Tamarini posmrtni ostanki ponovno pokopani na oddaljenem mestu, morda v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Francoski vitez Guillaume de Bois je v pismu iz začetka 13. stoletja, napisanem v Palestini in naslovljenem na [[besançon]]skega škofa, trdil, da je slišal, da se gruzijski kralj z ogromno vojsko odpravlja proti [[Jeruzalem]]u in da je že osvojil številna mesta [[Saraceni|Saracenov]]. Poročilo pravi, da je kralj s seboj nosil posmrtne ostanke svoje matere, ''&quot;močne kraljice Tamar&quot;'' (''regina potentissima Thamar''), ki se v svojem življenju ni uspela  odpraviti na romanje v Sveto deželo in je svoje telo zapustila, da bo pokopano v bližini Božjega groba.{{sfn|Pahlitzsch|1996|p=38, op. 17}}{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135–140}}

V 20. stoletju je iskanje Tamarinega groba postalo predmet znanstvenih raziskav, pa tudi središče širšega javnega zanimanja. Gruzijski pisatelj Grigol Robakidze je v svojem eseju o Tamari leta 1918 zapisal: ''&quot;Do zdaj nihče ne ve, kje je Tamarin grob. Pripada vsem in nikomur: njen grob je v srcu Gruzijca. In v dojemanju Gruzijcev to ni grob, temveč čudovita vaza, v kateri cveti nevenljiva roža, velika Tamar&quot;''.{{sfn| Grigol |1918|p=}} Ortodoksni akademski pogled Tamarin grob še vedno postavlja v samostan Gelati, čeprav vrsta arheoloških študij, začenši s Takaišvilijem leta 1920, ni uspela najti njegove lokacije v samostanu.{{sfn|Vateĭshvili|2003|p=135}}

===Čaščenje===
{{Infopolje Svetnik
| honorific_prefix = ''Pravično verujoča''
| name             = Tamara
| honorific_suffix = 
| image            = Icon (23995344942).jpg
| imagesize        = 200px
| alt              = 
| caption          = Tamarina ikona
| titles           = 
| birth_name       = 
| birth_date       = {{circa}} 1160
| birth_place      = 
| home_town        = 
| residence        = 
| death_date       = 18. januar 1213
| death_place      = 
| death_cause      =
| venerated_in     = [[pravoslavje]]
| beatified_date   = 
| beatified_place  = 
| beatified_by     = 
| canonized_date   = 
| canonized_place  = 
| canonized_by     = 
| major_shrine     = 
| feast_day        = 14. maj
| attributes       = 
| patronage        = 
| issues           = 
| suppressed_date  = 
| suppressed_by    = 
| influences       = 
| influenced       = 
| tradition        = 
| major_works      = 
| module           = 
}}

[[Gruzijska pravoslavna cerkev]] je Tamaro kanonizirala kot Sveto pravično kraljico Tamaro (წმიდა კეთილმსახური მეფე თამარი, ts'mida k'etilmsakhuri mepe tamari). Njen praznik se praznuje 1. maja,{{sfn| Machitadze| 2006|p=}}  po gregorijanskem koledarju 14. maja, in na nedeljo svetih žena, ki nosijo miro.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Благоверная Тама́ра Грузинская, царица |url=https://azbyka.ru/days/sv-tamara-gruzinskaja-carica |access-date=2022-03-06 |website=azbyka.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt; Antiohijski pravoslavci praznujejo praznik sv. Tamare 22. aprila.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=http://ww1.antiochian.org/node/18296|title=St. Tamara, Queen of Georgia &amp;#124; Antiochian Orthodox Christian Archdiocese|website=ww1.antiochian.org|access-date=2019-06-17|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217194906/http://ww1.antiochian.org/node/18296|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Genealogija==
Prikazana je skrajšana genealogija Tamare in njene družine od njenega starega očeta do njenih vnukov.{{sfn|Eastmond|1998|p=262}}{{sfn|Suny|1994|p=40}}

{{Chart top|Genealogija kraljive Tamare in njene družine|collapsed=no|width=auto}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart | | | | | | | De1 | | | | | | | | |De1=[[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1125–1154|}}
{{Tree chart | |,|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Da5 | | | | G2a |y| G2b | | G2c |Da5=[[David V. Gruzijski|David V.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1154–1155|G2a=[[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1155–1184|G2b=Burdukan Alanski|G2c=Rusudan}}
{{Tree chart | |!| | | | | | | |)|-|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{Tree chart | Dem | | Yur |~| Tmr |y| DSo | | Rdn |~| MKo |Dem=Demna |Tmr='''Tamara'''&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1184–1213|Yur=1. [[Jurij Bogoljubski]]|DSo=2. [[David Soslan]]|Rdn=Rusudan|MKo=[[Manuel I. Komnen|Manuel Komnen]]}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | | |!| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Ge4 | | Rsd |y| Ghi | | Al1 |Ge4=[[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]&lt;br /&gt;kralj Gruzije &lt;br&gt; 1213–1223|Rsd=[[Rusudan Gruzijska|Rusudan]]&lt;br /&gt;kraljica Gruzije &lt;br&gt; 1223–1245|Ghi=Gias ad-din|Al1=[[Aleksej I. Mega Komnen]]&lt;br&gt;cesar Trebizonda}}
{{Tree chart | | | | | | | | | |!| | | |,|-|^|-|.| }}
{{Tree chart | | | | | | | | | Da7 | | Da6 | | Tam |Da7=[[David VII. Gruzijski|David VII.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt; 1247–1270|Da6=[[David VI. Gruzijski|David VI.]]&lt;br /&gt; kralj Gruzije &lt;br&gt;1245–1293|Tam=Gürcü Hatun}}
{{Tree chart/end}}
{{chart bottom}}

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}} 
* {{cite book|last1=Pennington|first1=Reina|last2=Higham|first2=Robin D.S.|title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women|url=https://books.google.com/books?id=acbeAAAAMAAJ|access-date=17 January 2018|volume=2|year=2003|publisher=Greenwood Press|isbn=0-313-32708-4|page=}}
* Luther, Kenneth Allin. &quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/atabakan-e-adarbayjan Atābākan-e Adārbāyĵān]&quot;. ''Encyclopædia Iranica'' (Online edition). Pridobljeno 26. junija 2006.
* Shengelia, N. [http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/SIN/sin%203+/nawili%201/5/2.htm#_ftnref75 საქართველოს საგარეო პოლიტიკური ურთიერთობანი თამარის მეფობაში] (&quot;Zunanji stiki Gruzije med vladavino kraljice Tamare&quot;). Melikishvili (1979).
* Wasil Barthold, Vladimir Minorsky. »Abhazi«, Enciklopedija islama, zv. 1, 1960.
* Robakidze, Grigol (13.15. maj 1918). [http://www.amsi.ge/istoria/gr/Tamar.html თამარ] (Tamar). ''Sak'art'velo'' '''90'''/'''91'''.
* Machitadze, Archpriest Zakaria (2006). [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 &quot;Holy Queen Tamar (†1213)&quot;]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517145513/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070521130132 |date=2008-05-17 }}, in [http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 ''The Lives of the Georgian Saints'']  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080614125437/http://www.pravoslavie.ru/enarticles/070306192614 |date=2008-06-14 }}.''pravoslavie.ru''. Pridobljeno 21. julija 2008.
* ''[http://www.synaxarion.gr/gr/sid/2842/sxsaintinfo.aspx Ἡ Ἁγία Ταμάρα ἡ βασίλισσα].'' 1 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.
* {{cite book|last=Alemany|first=Agustí|year=2000|title=Sources of the Alans: A Critical Compilation|location=Leiden, Boston and Köln|publisher=Brill|isbn=90-04-11442-4|url=https://books.google.com/books?id=8bZ4c5oZpNAC}}
* {{cite book|last=Allen|first=William Edward David|author-link=
|year=1971|orig-year=1932|title=A History of the Georgian People: From the Beginning Down to the Russian Conquest in the Nineteenth Century|edition=2nd|location=New York|publisher=Routledge &amp; Kegan Paul|isbn=0-7100-6959-6|url=https://books.google.com/books?id=08c9AAAAIAAJ}}
* {{cite book|last=Čiževskij|first=Dmitrij|year=1971|orig-year=1960|title=History of Russian Literature: From the Eleventh Century to the End of the Baroque|location=The Hague|publisher=De Gruyter (Mouton &amp; Co.)|isbn=978-9027919175|url=https://books.google.com/books?id=j__y-WPTtVEC}}
* {{cite book|last1=Dondua|first1=Varlam|last2=Berdzenishvili|first2=Niko|year=1985|title=Жизнь царицы цариц Тамар (The Life of the Queen of Queens Tamar)|location=Tbilisi|publisher=Metsniereba|language=ru|url=http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/Jizn_carici_tamar/soderjanie.htm}} ([http://www.nplg.gov.ge/ic/DGL/work/Jizn_carici_tamar/The%20Life.htm English Summary])
* {{cite book|last=Dragadze|first=Tamara|year=1984|title=Kinship and Marriage in the Soviet Union: Field Studies|location=London and Boston|publisher=Routledge|isbn=0-7100-0995-X|url=https://books.google.com/books?id=s-09AAAAIAAJ}}
* {{cite book|last=Eastmond|first=Antony |authorlink=|chapter=Gender and Orientalism in Georgia in the Age of Queen Tamar|pages=100–118|editor-last=James|editor-first=Liz|title=Women, Men and Eunuchs: Gender in Byzantium|year=1997|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=0-415-14685-2|url=https://books.google.com/books?id=vjygR4HsT28C}}
* {{cite book|last=Eastmond|first=Antony |authorlink=|year=1998|title=Royal Imagery in Medieval Georgia|location=University Park |publisher=Pennsylvania State Press|isbn=0-271-01628-0|url=https://books.google.com/books?id=kX9UngEACAAJ}}
* Fähnrich, Heinz (2010). ''Geschichte Georgiens'' [History of Georgia]. Handbook of Oriental Studies, series 8, volume 21. Leiden: Brill, {{ISBN|978-90-04-18601-9}}, pp.&amp;nbsp;208–230.
* {{cite book|last=Humphreys|first=R. Stephen|year=1977|title=From Saladin to the Mongols: The Ayyubids of Damascus, 1193–1260|location=Albany |publisher=State University of New York Press|isbn=0-87395-263-4|url=https://books.google.com/books?id=JfXl5kvabhoC}}
* {{cite journal|last=Japaridze|first=Gocha|year=2012|title=თამარ მეფის გარდაცვალების თარიღის შესახებ [On the Date of the Death of Queen Tamar]|journal=Saistorio Krebuli|volume=2|language=ka|pages=348–363|issn=1987-7285|url=http://saunje.ge/index.php?id=1379&amp;lang=ka}}
* {{cite book|last=Javakhishvili|first=Ivane|author-link=|year=1983|title=ქართველი ერის ისტორია, ტ. 2. (History of the Georgian Nation, Volume 2)|location=Tbilisi|publisher=Metsniereba|language=ka|url=http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000095/Javaxishvili%202%20Mtliani.pdf|access-date=2008-06-28|archive-date=2011-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110517230423/http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000095/Javaxishvili%202%20Mtliani.pdf|url-status=dead}}
* {{cite book|editor1-last=Khazanov|editor1-first=Anatoly M.|editor2-last=Wink|editor2-first=André|year=2001|title=Nomads in the Sedentary World|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=0-7007-1369-7|url=https://books.google.com/books?id=t7qjEjCrZmEC}}
* {{cite book|last1=Lordkipanidze|first1=Mariam Davydovna|last2=Hewitt|first2=George B.|year=1987|title=Georgia in the XI–XII Centuries|location=Tbilisi|publisher=Ganatleba Publishers|url=https://books.google.com/books?id=8hYdAAAAMAAJ}}
* {{cite book|last1=Melikishvili|first1=Giorgi|last2=Anchabadze|first2=Zurab|year=1979|title=საქართველოს ისტორიის ნარკვევები ტ. 3: საქართველო XI–XV საუკუნეებში (Studies in the History of Georgia, Volume 3: Georgia in the 11th–15th Centuries)|location=Tbilisi|publisher=Sabchota Sakartvelo|language=ka|url=http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000055/3.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.nplg.gov.ge/dlibrary/collect/0001/000055/3.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}{{Dead link|date=March 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{cite book|last=Metreveli|first=Roin|author-link=|year=1992|title=მეფე თამარი (Queen Tamar)|location=Tbilisi|publisher=Ganatleba Publishers|language=ka|isbn=5-520-01229-6}}
* {{cite book|last=Oxfeldt|first=Elisabeth|year=2005|title=Nordic Orientalism: Paris and the Cosmopolitan Imagination|location=Copenhagen|publisher=Museum Tusculanum Press (University of Copenhagen)|isbn=87-635-0134-1|url=https://books.google.com/books?id=M0e9dUO3c50C}}
* {{cite book|last=Pahlitzsch|first=Johannes|chapter=Georgians and Greeks in Jerusalem (1099–1310)|pages=35–52|editor1-last=Ciggaar|editor1-first=Krijnie|editor2-last=Teule|editor2-first=Herman|year=1996|title=East and West in the Crusader States|location=Leuven and Dudley|publisher=Peeters Press|isbn=90-429-1287-1|url=https://books.google.com/books?id=SnVbY5knmigC}}
* {{cite journal|last=Rapp|first=Stephen H.|year=1993|title=Coinage of T'amar, Sovereign of Georgia in Caucasia|journal=Le Muséon|volume=106|issue=3–4|pages=309–330|doi=10.2143/MUS.106.3.2006033}}
* {{cite book|last=Rapp|first=Stephen H.|year=2003|title=Studies In Medieval Georgian Historiography: Early Texts And Eurasian Contexts|location=Leuven|publisher=Peeters|isbn=90-429-1318-5|url=https://books.google.com/books?id=nHIwAAAAYAAJ}}
* {{cite book|last=Rayfield|first=Donald|author-link=|year=1994|title=The Literature of Georgia: A History|location=Oxford|publisher=Clarendon Press|isbn=978-0-19-815191-3|url=https://books.google.com/books?id=L2hoAAAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Salia|first=Kalistrat|author-link=|year=1983|title=History of the Georgian Nation (Translator: Katharine Vivian)|edition=2nd|location=Paris|publisher=Académie française|url=https://books.google.com/books?id=xjAhAQAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Kuehn|first=Sara|year=2011|title=The Dragon in Medieval East Christian and Islamic Art|location=Leiden|publisher=Koninklijke Brill NV|isbn=978-9004186637|url=https://books.google.com/books?id=AZWgdBCgmLYC}}
* {{cite book|last=Sikharulidze|first=Ksenia|year=1979|chapter=Rituals and Songs of Weather in Georgian Poetic Folklore|pages=167–176|editor1-last=Blacking|editor1-first=John A.R.|editor2-last=Keali'inohomoku|editor2-first=Joann W.|title=The Performing Arts: Music and Dance. IXth International Congress of Anthropologica|location=The Hague, Paris and New York|publisher=De Gruyter (Mouton Publishers)|isbn=90-279-7870-0|url=https://books.google.com/books?id=QKs16WBAaiIC}}
* {{cite book|last=Suny|first=Ronald Grigor|author-link=|year=1994|orig-year=1988|edition=2nd|title=The Making of the Georgian Nation|location=Bloomington and Indianapolis|publisher=Indiana University Press|isbn=0-253-20915-3|url=https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC}}
* {{cite journal|last=Spurling|first=Amy|year=2001|title=The Georgian Literary Scene|journal=PEN Bulletin of Selected Books|volume=51–53|page=96|url=https://books.google.com/books?id=eUgXAQAAMAAJ}}
* {{cite book|last=Tillett|first=Lowell|year=1969|title=The Great Friendship: Soviet Historians on the Non-Russian Nationalities|location=Chapel Hill|publisher=University of North Carolina Press|url=https://archive.org/details/greatfriendships00till|url-access=registration}}
* {{cite book|last=Toumanoff|first=Cyril|author-link=|year=1966|chapter=Armenia and Georgia|pages=593–637|title=The Cambridge Medieval History (Volume 4)|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|chapter-url=http://rbedrosian.com/Ref/cmh4.htm}}
* {{cite journal|last=Toumanoff|first=Cyril|date=July 1940|title=On the Relationship between the Founder of the Empire of Trebizond and the Georgian Queen Thamar|journal=Speculum|publisher=The University of Chicago Press|volume=15|issue=3|pages=299–312|doi=10.2307/2855207|jstor=2855207|s2cid=162584594}}
* {{cite journal|last=Tuite|first=Kevin|year=2003|title=Political and Social Significance of Highland Shrines in Post-Soviet Georgia|journal=Amirani|volume=9|pages=7–23}}
*{{cite book|last=Vasiliev|first=A. A.|author-link=|others=French ed.: Henri Grégoire, Marius Canard|title=Byzance et les Arabes, Tome I: La Dynastie d'Amorium (820–867)|year=1935|location=Brussels, Belgium|publisher=Éditions de l'Institut de Philologie et d'Histoire Orientales|language=fr|pages=195–198|url=https://books.google.com/books?id=jlTPAAAAMAAJ}}
* {{cite journal|last=Vasiliev|first=Alexander|date=January 1936|title=The Foundation of the Empire of Trebizond (1204–1222)|journal=Speculum|publisher=The University of Chicago Press|volume=11|number=1|pages=3–37|doi=10.2307/2846872|jstor=2846872|s2cid=162791512}}
* {{cite book|last=Vateĭshvili|first=Dzhuansher Levanovich|year=2003|title=Грузия и европейские страны. Очерки истории взаимоотношений, XIII–XIX века. Том 1. Грузия и Западная Европа, XIII–XVII века. Книга 1. (Georgia and the European Countries: Studies of Interrelationship in the 13th–19th Centuries. Volume 1: Georgia and Western Europe, 13th–17th Centuries. Book 1.)|location=Moscow|publisher=Nauka|language=ru|isbn=5-02-008869-2|url=https://books.google.com/books?id=MygjAQAAMAAJ}}
{{refend}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Bagratidi]]|1160||1213}}
{{s-reg}}
|-
{{s-bef|before = [[Jurij III. Gruzijski|Jurij III.]]}}
{{s-ttl|title = Kraljica Gruzije|years=1178–1213|regent1=Jurijem III.|years1=1178–1184|regent2=Jurijem IV.|years2=1207–1213}}
{{s-aft|after = [[Jurij IV. Gruzijski|Jurij IV.]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1160]]
[[Kategorija:Umrli leta 1213]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Bagratidi]]
[[Kategorija:Kraljice]]
[[Kategorija:Krščanski svetniki]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]</text>
      <sha1>fy0t8b7rmx9shnp3dmj8l6fwz0rdjms</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris Johnson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463686</id>
    <revision>
      <id>6672722</id>
      <parentid>6669280</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="180662" sha1="nyopngeuiv79ieyzxmdsf1fhi9gjd3y" xml:space="preserve">{{posodobi}}
{{Infopolje Funkcionar
|honorific-prefix=[[Visoko spoštovani]]
|name=Boris Johnson
|honorific-suffix={{post-nominals|country=GBR|size=100%|MP}}
|image=
|caption=Johnson leta 2018
|office2=[[Predsednik vlade Združenega kraljestva]]
|monarch2=[[Elizabeta II.]]
|termstart2=24. julija 2019
|termend2=6. septembra 2022
|predecessor2=[[Theresa May]]
|successor2=[[Liz Truss]]
|birth_name=
|birth_date=
|birth_place=
|citizenship=britansko&lt;br /&gt;ameriško&amp;nbsp;(1964–2016)
|party=[[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Konservativna]]
|spouse={{ubl|{{marriage|Allegra Mostyn-Owen&lt;br /&gt;|1987|1993|end=div}}|{{marriage|[[Marina Wheeler]]&lt;br /&gt;|1993|2018|end=sep}}}}
|children=5 ali 6&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://inews.co.uk/news/politics/boris-johnson-children-how-many-johnny-mercer-tory-leadership-contest-bbc-interview-video-emma-barnett/ |title = 'How many children does Boris Johnson have?' Johnny Mercer insists Tory favourite has right to private life in BBC interview|date = 2019-06-17}}&lt;/ref&gt;
|parents={{ubl|[[Stanley Johnson (pisatelj)|Stanley Johnson]]|[[Charlotte Johnson Wahl]]}}
|alma_mater=[[Kolidž Balliol, Oxford]]
|residence=
|signature=
|website=
}}

'''Alexander Boris de Pfeffel Johnson''', [[Britanci|britanski]] [[politik]], [[novinar]] in [[publicist]], * [[19. junij]] [[1964]], [[New York]], [[Združene države Amerike]].

Johnson je nekdanji [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] in vodja [[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Konservativne stranke]]. Britansko vlado je vodil med leto 2019 in 2022. Pred nastopom te funkcije julija 2019 je bil član Parlamenta (MP) za Uxbridge in Južni Ruislip od leta 2015 dalje in MP za Henley od 2001 do 2008. Od leta 2008 do 2016 je bil [[župan]] [[London]]a, med 2016 in 2018 pa je bil zunanji minister Združenega kraljestva. Kot član Konservativne stranke se Johnson opredeljuje za paternalistični enonarodni [[konservatizem]], nagibal pa se je na stran tako ekonomsko kot [[Socialni liberalizem|socialno]] liberalne politike.

Rodil se je v [[New York]]u bogatim angleškim staršem zgornjega srednjega razreda in se šolal na Evropski šoli v Bruslju, v Hiši Ashdown ter na Kolidžu Eton. Nato je študiral klasično književnost na Kolidžu Balliol v Oxfordu, kjer so ga leta 1986 izvolili za predsednika skupnosti [[Oxford Union]]. Svojo kariero v novinarstvu je začel pri ''[[The Times|Timesu]]'', vendar so ga zaradi ponarejenega citata odpustili. Kasneje je postal dopisnik ''[[The Daily Telegraph|Daily Telegrapha]]'' iz Bruslja; njegovi članki so močno prispevali k [[Evroskepticizem|evroskeptičnemu]] ozračju na britanski desnici. Bil je pomočnik urednika ''Telegrapha'' od leta 1994 do 1999, med 1999 in 2005 pa je urejal časopis ''The Spectator''. Leta 2001 je bil izvoljen v parlament za volilni okraj Henley kot član [[Vlada v senci|kabineta v senci]] pod vodjema konservativcev Michaelom Howardom in [[David Cameron|Davidom Cameronom]]. V precejšnji meri se je držal linije konservativne stranke, je pa v vprašanjih, kot so pravice LGBT, v parlamentu zastopal socialno liberalnejša stališča.

Kot konservativni kandidat za župana Londona je Johnson leta 2008 premagal laburističnega župana Kena Livingstona in se sedežu v House of Commons odpovedal. Med svojim prvim županskim mandatom je prepovedal alkohol na večini linij javnega potniškega prometa, se zavzemal za londonski finančni sektor ter uvedel avtobuse ''New Routemaster'', sistem za najemanje koles in žičnico čez Temzo. Leta 2012 je bil ponovno izvoljen, pri tem je znova premagal Livingstona. Med drugim mandatom je bil izvoljen za predsednika odbora za [[Poletne olimpijske igre 2012]]. Leta 2015 je bil izvoljen v Westminster kot poslanec za Uxbridge in Južni Ruislip, zato je naslednje leto odstopil kot župan. Leta 2016 je Johnson postal viden predstavnik uspešne kampanje ''Vote Leave'' (»Glasuj za odhod«) za [[Brexit]]. Pozneje ga je [[Theresa May]] imenovala za ministra za zunanje zadeve in za zadeve Commonwealtha, vendar ji je po dveh letih dal odpoved, ker se ni strinjal z njenimi stališči glede Brexita in tudi ne s sporazumom iz Chequersa. Leta 2019 ga je Konservativna stranka izvolila za vodjo in ga imenovala za predsednika vlade, konec januarja 2020 pa je država pod njegovim vodstvom tudi formalno izstopila iz [[Evropska unija|Evropske unije]].

Decembra 2021 je izbruhnil škandal, ko se je razvedelo, da se je udeležil zasebne zabave v času veljavnosti ukrepov omejevanja stikov med [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo koronavirusne bolezni]], za kar je bil kot prvi britanski premier v zgodovini kaznovan za prekršek v času, ko je bil še na položaju. Poročilo o incidentu je vodilo do glasovanja o nezaupnici, ki ga je prestal. Nov škandal je sledil julija 2022, po imenovanju Chrisja Pincherja, obtoženega spolnega nadlegovanja več žensk, na položaj v vodstvu stranke. Zaradi tega je odstopila vrsta ministrov Johnsonove vlade, kar je tudi njega prisililo v odstop. 6. septembra 2022 je bila za novo predsednico vlade imenovana njegova ministrica za zunanje zadeve [[Liz Truss]]. Sam ostaja poslanec.

Johnson je za britansko politiko in za novinarstvo kontroverzna oseba. Podporniki so ga hvalili kot zabavno, duhovito in priljubljeno pojavo, privlačno ne samo tradicionalnim konservativnim volivcem. Po drugi strani je bil deležen kritik levice in desnice, očitali so mu elitizem, kronizem, nepoštenost, lenobo, [[Rasizem|rasistično]] in [[Homofobija|homofobno]] izražanje. Johnson je predmet več biografij in številnih literarnih referenc.

== Zgodnja leta ==
=== Otroštvo: 1964–1977 ===
Johnson se je rodil 19. junija 1964 v New Yorku. Njegovo rojstvo so zabeležile tako oblasti ZDA kot tudi Britanski konzulat, tako da mu je bilo dodeljeno ameriško in britansko državljanstvo.{{Sfn|Purnell|2011|p=11}} Njegov oče Stanley Johnson je tedaj študiral ekonomijo na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]].{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=11|2a1=Gimson|2y=2012|2p=2}}

Johnsonov ded po materini strani je bil odvetnik Sir James Fawcett.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Family of influence behind Boris Johnson|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/london-mayor-election/mayor-of-london/1924866/London-mayor-elections-2008-Family-of-influence-behind-Boris-Johnson.html|accessdate=2019-06-06 |publisher=UK Daily Telegraph |date=2008-05-03 |quote=Boris Johnson's mother: Charlotte Wahl, an artist, brings a more radical dimension to his political heritage. Her father Sir James Fawcett was a prominent barrister and member of the European Commission for Human Rights.}}&lt;/ref&gt; Johnsonova mati je bila Charlotte Fawcett,&lt;ref name=&quot;telegraph.co.uk&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Llewellyn Smith|first=Julia|date=2008-05-18 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/borisjohnson/1976150/Boris-Johnson-by-his-mother-Charlotte-Johnson-Wahl.html|title=Boris Johnson, by his mother Charlotte Johnson Wahl|work=The Sunday Telegraph|location=London|accessdate=2010-07-07}}&lt;/ref&gt; umetnica iz družine liberalnih intelektualcev, ki se je poročila s Stanleyjem leta 1963, pred njuno selitvijo v ZDA. Njen stari oče je bil Elias Avery Lowe, [[Paleografija|paleograf]], judovski priseljenec iz Rusije v ZDA,&lt;ref name=&quot;thejc1&quot;&gt;[http://website.thejc.com/home.aspx?AId=55194&amp;ATypeId=1&amp;search=true2&amp;srchstr=elias%20avery&amp;srchtxt=0&amp;srchhead=1&amp;srchauthor=0&amp;srchsandp=0&amp;scsrch=0 Interview: Boris Johnson – my Jewish credentials] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150519065620/http://website.thejc.com/home.aspx?AId=55194&amp;ATypeId=1&amp;search=true2&amp;srchstr=elias%20avery&amp;srchtxt=0&amp;srchhead=1&amp;srchauthor=0&amp;srchsandp=0&amp;scsrch=0 |date=2015-05-19 }}, ''The Jewish Chronicle'', Daniella Peled, April 2008&lt;/ref&gt; stara mati pa je bila Helen Tracy Lowe-Porter, prevajalka [[Thomas Mann|Thomasa Manna]]. Johnsonov praded po materini strani je bil litovski Jud in [[Ortodoksni Judje|ortodoksni judovski]] [[rabin]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.haaretz.com/israel-news/boris-johnsons-sister-on-his-kibbutz-past-1.5421852|title=Boris Johnson's Sister Reveals His Little-known Past as a Volunteer on an Israeli Kibbutz|date=2016-08-08|work=Haaretz|accessdate=2019-06-30|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson se je zaradi pestrosti prednikov opisal kot »talilni lonec v eni osebi«&amp;nbsp;– v katerem se združujejo prastari starši, med njimi Muslimani, Judje in Kristjani.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Woodward, Will|url=https://www.theguardian.com/politics/2007/jul/17/localgovernment.london|title=Phooey! One-man melting pot ready to take on King Newt|work=[[The Guardian]]|location=London|date=2007-07-17}}&lt;/ref&gt;

Septembra 1964 so se vrnili v Veliko Britanijo, da je Charlotte lahko študirala na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. S sinom je živela v mestu Summertown, Oxford, in leta 1965 rodila hčerko Rachel.{{Sfn|Purnell|2011|p=13}} Julija 1965 se je družina preselila v Severni London,{{Sfn|Purnell|2011|p=14}} februarja 1966 pa v Washington D.C., kjer je Stanley dobil službo pri [[Svetovna banka|Svetovni banki]]. Tretji otrok Leo se je rodil septembra 1967. Stanley je nato dobil zaposlitev pri političnem odboru za nadzor prebivalstva, tako da je se družina junija preselila v Norwalk, Connecticut.{{Sfn|Purnell|2011|p=16}}
[[Slika:Ashdown_House_-_geograph.org.uk_-_1691918.jpg|levo|sličica|Johnson se je šolal v Hiši Ashdown, Vzhodni Sussex]]
Leta 1969 je Stanley družino preselil na družinsko kmetijo v Nethercote blizu Winsforda na zahodu Anglije. Tam je Johnson dobil svoje prve izkušnje z lovom na lisico.{{Sfn|Purnell|2011|p=18}} Stanley je bil redno odsoten iz Nethercote, tako da je vzgojo sina v veliki meri prepustil njegovi materi in varuškam ''au-pair''. Kot otrok je bil Johnson tih in prizadeven,{{Sfn|Purnell|2011|p=14}} trpel pa je zaradi naglušnosti, ki ga je stala kar nekaj operacij. Otroke so vse spodbujali že od mladega, da se lotevajo resnih tem; uspeh je bil ustrezno nagrajevan. Prva ambicija Johnsona, ki se je še spominja, je bila postati »kralj vsega sveta«. Ker so imeli komaj kaj prijateljev, so si bili mladi Johnsoni zelo blizu in tako tudi ostali.{{Sfn|Purnell|2011|pp=28–29}}

Konec leta 1969 je družina preselila v Maida Vale v zahodnem London, kjer je Stanley začel s podoktorskim študijem na Londonski šoli za ekonomijo.{{Sfn|Purnell|2011|p=29}} Charlotte in otroci so se leta 1970 za kratek čas vrnili v Nethercote, nato pa znova v London, v Primrose Hill,{{Sfn|Purnell|2011|p=30}} kjer je Boris obiskoval osnovno šolo. Konec 1971 se jim je rodil še sin Joseph.{{Sfn|Purnell|2011|p=31}}

Ko je Stanley dobil zaposlitev pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]], se je družina aprila 1973 preselila v Uccle, Bruselj, kjer se je Johnson naučil francosko.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/belgium/brussels/articles/stanley-johnson-why-i-remain-a-fan-of-brussels/|title=Stanley Johnson: Why I remain a fan of Brussels|last=Johnson|first=Stanley |date=2016-06-18 |work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-06-25}}&lt;/ref&gt; Charlotte je doživela [[Duševna motnja|živčni zlom]], tako da je bila hospitalizirana zaradi [[Velika depresivna motnja|klinične depresije]]; Johnson in njegovi bratje in sestre so končali leto 1975 v Hiši Ashdown, v pripravljalnem internatu v Vzhodnem Sussexu. Tu je Boris vzljubil [[ragbi]] ter se odlikoval v stari grščini in [[Latinščina|latinščini]]; da so učitelji uporabljali telesno kaznovanje, ga je potrlo. Stanley in Charlotte sta šla decembra 1978 narazen in se leta 1980 ločila.{{Sfn|Purnell|2011|pp=36, 42}} Charlotte se je preselila v stanovanje v Notting Hill, kjer so otroci preživeli veliko časa z njo.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1pp=44–45|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=38–39|3a1=Gimson|3y=2012|3p=35}}

=== Eton in Oxford: 1977–1987 ===

Johnson je dobil Kraljevo štipendijo za šolanje na Eton College, elitnem neodvisnem internatu v Etonu, Berkshire. V internat je prišel jeseni 1977,{{Sfn|Purnell|2011|p=45}} začel je uporabljati ime Boris namesto Alex in razvil »ekscentrično angleško persono«, po kateri je pozneje postal znan.{{Sfn|Purnell|2011|pp=47–48}} Opustil je katolicizem svoje matere in prestopil v [[Anglikanizem|Anglikansko cerkev]].{{Sfn|Purnell|2011|p=48}} Čeprav se šola v poročilih pritožuje zaradi njegovih brezdelnosti, samozadovoljstva in zamud, je bil Johnson na Etonu priljubljen in poznan.{{Sfn|Purnell|2011|pp=47–48}} Njegovi prijatelji so bili večinoma iz premožnega srednjega in zgornjega razreda; njegova najboljša prijatelja sta bila Darius Guppy in Charles Spencer, oba sta mu sledila v Oxford in tudi kot odrasli so ostali prijatelji.{{Sfn|Purnell|2011|p=53}} Johnson se je odlikoval v angleščini in klasikih, zanje je dobival nagrade,{{Sfn|Purnell|2011|pp=49–50}} postal je tajnik šolskega debatnega krožka{{Sfn|Purnell|2011|p=55}} in urednik šolskega glasila ''Kronika internata Eton''.{{Sfn|Purnell|2011|pp=49, 53}} Konec leta 1981 je bil sprejet v Združenje Eton. Po zaključku Etona si je Johnson privoščil enoletni premor v Avstraliji, kjer je učil angleščino in latinščino v Kampusu Timbertop, elitnem neodvisnem internatu.{{Sfn|Purnell|2011|pp=58–59}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.smh.com.au/entertainment/books/boris-johnson-and-the-right-to-write-20130815-2ryy9.html|title=Boris Johnson and the right to write|last=Bunbury|first=Stephanie|date=2013-08-17 |work=The Sydney Morning Herald|accessdate=2018-01-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.bordermail.com.au/story/4033888/when-boris-was-just-another-timbertop-rent-a-pom/?cs=4067|title=When Boris was just another Timbertop Rent-A-Pom|last=Johnston|first=Chris|date=2016-07-15|work=The Border Mail|accessdate=2018-01-12|archive-date=2018-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113035552/http://www.bordermail.com.au/story/4033888/when-boris-was-just-another-timbertop-rent-a-pom/?cs=4067|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Oxford_-_Balliol_College_-_geograph.org.uk_-_1329613.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Johnson je študiral klasično literaturo na Kolidžu Balliol, Oxford.]]
Johnson je dobil štipendijo za študij Literae Humaniores, štiriletni študijski program na Kolidžu Balliol v Oxfordu. Z vpisom na univerzo konec leta 1983{{Sfn|Gimson|2012|p=56}} se je pridružil generaciji študentov na Oxfordu, ki so v začetku 21. stoletja prevladali v britanski politiki in medijih, kot so visoki člani konservativne stranke [[David Cameron]], William Hague, Michael Gove Jeremy Hunt ter Nick Boles.{{Sfn|Purnell|2011|p=62}} Na univerzi je igral ragbi za Balliol{{Sfn|Gimson|2012|p=62}} in ostal v stiku predvsem s starimi Etonijci, med drugim s članstvom v klubu Bullingdon, pivski združbi višjega razreda, ki je bila znana predvsem po vandalizmu.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.co.uk/2013/05/28/david-dimbleby-bullingdon-club-boris-johnson_n_3345077.html|title=David Dimbleby Slams 'Disgraceful' Boris Johnson For Ruining Bullingdon Club|work=HuffPost|date=2013-05-28 |accessdate=2014-05-29}}; {{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2011/aug/10/uk-riots-boris-johnson|title=UK riots: how do Boris Johnson's Bullingdon antics compare?|work=The Guardian |date=2011-08-10 |accessdate=2014-05-29}}&lt;/ref&gt; Johnson je spoznal aristokratko Allegro Mostyn-Owen in med študijem na univerzi sta se zaročila.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=72, 74–78|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=76–83}}

Johnson je bil priljubljen in splošno znan na Univerzi v Oxfordu. Z Guppyjem je urejal satirično revijo univerze ''Tributary''.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=68|2a1=Gimson|2y=2012|2p=74}} Leta 1984 je bil izvoljen za tajnika Oxfordskega združenja,{{Sfn|Purnell|2011|pp=70–71}} potem ko ga je na volitvah za predsednika združenja premagal Neil Sherlock.{{Sfn|Purnell|2011|pp=71–73}} Leta 1986 je Johnson ponovno kandidiral za predsednika; njegova kampanja je bila osredotočena na zgornji razred in njegovo podporo, s poudarkom na osebnosti kandidata in manj na njegovih stikih s konservativci. V upanju na njihove glasove je Johnson iskal bližino združenj, ki so bile blizu Socialno-demokratski stranki (SDP) in Liberalni stranki. Johnson je z zmago na volitvah postal predsednik, čeprav njegovo predsedstvo ne spada med posebno odlična in nepozabna;{{Sfn|Purnell|2011|p=84}} glede njegove usposobljenosti in resnosti so se pojavljala vprašanja.{{Sfn|Purnell|2011|p=87}} S specializacijo v [[Antična književnost|antični književnosti]] in klasični filozofiji je Johnson na Kolidžu Balliol z zgornjim redom druge stopnje,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Lyn Barber Interviews Boris Johnson|url=https://www.theguardian.com/media/2003/oct/05/pressandpublishing.politicsphilosophyandsociety|work=The Guardian|location=London|date=2003-10-05}}&lt;/ref&gt; vendar je bil zelo nesrečen, ker ni izdelal z odliko.{{Sfn|Purnell|2011|p=92}}

== Zgodnja kariera ==

=== ''Times'' in ''Daily Telegraph'': 1987–1994 ===
Johnson in Mostyn-Owen sta se poročila septembra 1987; ''Allegra e Boris'' – duet za violino in violo je posebej za poroko komponiral Hans Werner Henze.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=92–94|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=85–86}} Po medenih tednih v Egiptu sta se preselila v Zahodni Kensington, Zahodni London.{{Sfn|Purnell|2011|p=94}} Johnson si je poiskal delo pri podjetju za svetovanje L. E. K. Consulting, vendar je po enem tednu odnehal.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=46|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=94–95|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=87–88}} S pomočjo družinskih vezi je konec leta 1987 je začel pri ''[[The Times]]'' kot podiplomski pripravnik.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=95–99|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=88–90}} Tam je povzročil škandal s člankom o [[Arheologija|arheološkem]] odkritju palače Edvarda II., za katerega si je izmislil citat svojega botra, zgodovinarja Colina Lucasa. Ko je urednik ''Timesa'' Charles Wilson izvedel za prevaro, je Johnson dobil odpoved.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=100–102|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=90–96}}

Johnson se je zaposlil v uredništvu ''[[The Daily Telegraph|Daily Telegraph]]'', ker ga je urednik, Max Hastings, poznal še iz časov njegovega predsedstva v Oxfordu.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=102–103|2a1=Gimson|2y=2012|2p=97}} Njegovi članki so bili po srcu konservativnih bralcev srednjega razreda in srednjih let iz »Srednje Anglije«; znani so bili po značilnem slogu, polnem staromodnih besed in besednih zvez, pa tudi po tem, da je bralce redno naslavljal z »moji prijatelji«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=106–107}} V začetku leta 1989 je časopis Johnsona poslal v Bruselj, da od tam poroča o Evropski komisiji;{{Sfn|Purnell|2011|p=109}} v Bruslju je ostal do leta 1994.&lt;ref name=&quot;Fletcher&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fletcher|first=Martin|url=https://www.newstatesman.com/politics/uk/2017/11/joke-s-over-how-boris-johnson-damaging-britain-s-global-stature|title=The joke's over – how Boris Johnson is damaging Britain's global stature|work=New Statesman|date=2017-11-04|accessdate=2017-11-07}}&lt;/ref&gt; Kot oster kritik predsednika komisije [[Jacques Delors|Jacquesa Delorsa]] si je pridobil sloves enega redkih [[Evroskepticizem|evroskeptičnih]] novinarjev.{{Sfn|Purnell|2011|pp=115–116}} Mnogi med njegovimi kolegi novinarji so bili kritični do njegovih izdelkov, saj naj bi pogosto vsebovali neresnice, katerih namen je bil diskreditirati Komisijo;{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=121, 126|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=98–99, 100–101}} torijski politik Chris Patten je kasneje izjavil, da Johnson takrat bil »eden največjih zastopnikov [[Lažne novice|lažnega novinarstva]]«.&lt;ref name=&quot;Fletcher&quot; /&gt;
{{Quote box|width=25em|align=right|quote=Videl sem, kako se je [Evropska unija] spreminjala. Biti prisoten je bilo nekaj čudovitega. [[Berlinski zid]] je padel, Francozi in Nemci pa so se morali odločiti, kako se bodo na to odzvali, kaj bo Evropa naredila, in prišlo je do tega fantastičnega pritiska ustvariti enotno politiko, najti odgovor za zgodovinski nemški problem in vse to je v konzervativni stranki povzročilo neverjetne napetosti; tako je vse, kar sem pisal iz Bruslja, bilo kot kamen, ki ga vržeš čez vrtni zid in potem prisluhneš, kako trešči na rastlinjak tam v Angliji, vse, kar sem poslal iz Bruslja, je imelo ta neverjeten, eksploziven učinek na konzervativno stranko, dalo mi je, če lahko tako rečem, precej čuden občutek moči.}}
Po mnenju Sonje Purnell, Johnsonove namestnice v Bruslju, ki je kasneje spisala njegov življenjepis,&lt;ref name=&quot;Fletcher&quot;/&gt; so njegovi članki evroskepticizem, dotlej povezan z britansko levico, pomagali približati desnici.{{Sfn|Purnell|2011|p=115}} Johnson je s svojimi članki postal najljubši novinar konservativne [[Margaret Thatcher]],{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=120|2a1=Gimson|2y=2012|2p=104}} njenemu nasledniku Johnu Majorju pa je Johnson šel na živce in je pogosto polemiziral z njim.{{Sfn|Purnell|2011|pp=118, 124}} Johnsonova pisanja so zaostrila napetosti med pristaši in nasprotniki EU v konservativni stranki, napetosti, ki so po splošnem mnenju prispevale k porazu na splošnih volitvah leta 1997. Johnson si je tako prislužil nezaupanje številnih članov stranke.{{Sfn|Purnell|2011|p=124}} Njegovi članki so ključno vplivali na pojav Stranke za neodvisnost (UKIP) v začetku 1990. let.{{Sfn|Purnell|2011|p=115}}

Februarja leta 1990 je Johnsona zapustila žena; po nekaj poskusih sprave sta se aprila 1993 tudi uradno ločila. Začel je razmerje s prijateljico iz otroštva Marino Wheeler, ki se je v Bruselj preselila leta 1990. Maja 1993 sta se poročila in Wheelerjeva je kmalu zatem rodila hčer. Johnson in njegova nova žena sta se preselila v Islington v severnem Londonu,{{Sfn|Purnell|2011|p=142}} sosesko, znano po svoji levo-liberalni [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenci]]. Pod vplivom tega okolja in svoje žene se je pri vprašanjih, kot so [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]], pravice LGBT in medrasni odnosi, pomaknil v bolj liberalno smer.{{Sfn|Purnell|2011|pp=144, 148}} Par je v Islingtonu dobil še tri otroke, ki nosijo priimek Johnson-Wheeler.{{Sfn|Purnell|2011|pp=146–147}} Johnson je svojim otrokom posvetil veliko časa in napisal tudi knjigo poezije ''Zagnani starši so nevarni&amp;nbsp;– Zgodba v svarilo'', ki je ob objavi dobila pretežno slabe ocene.{{Sfn|Purnell|2011|p=153}}

=== Politični kolumnist: 1994–1999 ===
Ob povratku v London je Hastings zavrnil Johnsonov predlog, da postane [[vojni dopisnik]],{{Sfn|Purnell|2011|pp=139–140}} namesto tega ga je napredoval na mesto pomočnika urednika in glavnega političnega kolumnista. Johnson je za kolumno dobil pohvale, ker je bila ideološko raznolika in pisana jasno, tako da mu je prislužila nagrado Komentator leta na podelitvi ''[[What the Papers Say]]''. Po drugi strani so mu kritiki očitali pobožnjaštvo in nesprejemljiv besednjak (slabšalni izrazi za Afričane, geje itd.).{{sfn|Purnell|2011|p=169}}&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/comment/personal-view/3571742/If-Blairs-so-good-at-running-the-Congo-let-him-stay-there.html|title=If Blair's so good at running the Congo, let him stay there|author=Boris Johnson|date=2002-01-10|work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/comment/personal-view/3619424/Getting-our-knickers-in-a-twist-over-China.html|title=Getting our knickers in a twist over China|author=Boris Johnson|date=2005-09-01|work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Purnell|2011|p=171}}
[[Slika:John_Major_1996.jpg|levo|sličica|214x214_pik|Konservativni Premier John Major Johnsona ni maral in je bil na tem, da vloži veto na njegovo kandidaturo]]
Razmišljal je o politični karieri in leta 1993 nakazal, da bi se potegoval za kandidaturo konservativcev za [[Evropski poslanec|evroposlanca]] na [[Volitve v Evropski parlament 1994|volitvah v Evropski parlament 1994]]. Čeprav so premierja Majorja prepričali, da na Johnsonovo kandidaturo ne vloži veta, Johnson ni našel zase proste volilne enote.{{Sfn|Purnell|2011|pp=162–165}} Kasneje se je osredotočil na sedež v britanskem parlamentu (House of Commons). Ko so zavrnili njegovo kandidaturo za Holborn in St. Pancras, ga je stranka izbrala za kandidata za volilno enoto Clwyd Jug v Severnem Walesu, ki je bila varno v rokah laburistov. Po šestih tednih kampanje je na splošnih volitvah leta 1997 prejel 9.091 glasov (23 %) in tako izgubil proti kandidatu laburistov.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=46|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=185–186|3a1=Gimson|3y=2012|3p=125}}

Junija 1995 je prišlo do škandala, ko so objavili posnetek telefonskega pogovora, ki sta ga Johnson in njegov prijatelj Darius Guppy imela leta 1990.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=173–176|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=117–123}} V pogovoru je Guppy omenil, da Stuart Collier, novinar tabloida ''[[News of the World]]'', raziskuje njegove kriminalne dejavnosti in prosil Johnsona, naj mu priskrbi novinarjev zasebni naslov, da bi ga lahko dal premlatiti. Johnson je pristal na to, da podatke priskrbi, je pa izrazil zaskrbljenost, da bi bil lahko povezan z napadom. Ko je leta 1995 telefonski pogovor prišel v javnost, je Johnson izjavil, da konec koncev Guppyju podatkov ni preskrbel; Hastings je Johnsona ukoril, vendar ga ni odstavil.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=173–176|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=117–123}}

Johnson je dobil redno kolumno v časopisu ''The Spectator'', sestrski izdaji časopisa ''The Daily Telegraph''; dobival je mešane kritike, saj je pogosto dajal vtis naglice.{{Sfn|Purnell|2011|p=168}} Leta 1999 je poleg tega dobil kolumno o novih avtomobilih v reviji ''GQ''. S svojim vedenjem je urednike redno spravljal v slabo voljo; ljudi pri ''GQ'' so frustrirale številne parkirne kazni, ki jih je Johnson prislužil med preskušanjem avtomobilov zanje,{{Sfn|Purnell|2011|p=171}} pri tem pa je bil dosledno pozen pri oddaji kolumn za ''The Telegraph'' in ''The Spectator'', tako da je veliko ljudi proti svoji volji zaradi njega ostajalo dlje v službi; če so se odločili, da nehajo čakati in gredo v tisk brez njegovega prispevka, se je jezil, vpil na njih in jih preklinjal.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=179–181|2a1=Gimson|2y=2012|2p=177}}

Ko se je Johnson aprila 1998 pojavil v epizodi satirične serije ''Have I Got News for You'', ga je lahko spoznalo precej širše občinstvo; lik telebana iz zgornjega sloja je bil zelo priljubljen pri gledalcih, tako da so ga povabili znova v kasnejše epizode, tudi kot gostujočega voditelja.{{Sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=176–178|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=127–129}} Za nastop leta 2003 je bil nominiran za nagrado Bafte.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://awards.bafta.org/award/2004/television |title=Television in 2004 - BAFTA Awards |date=2020-04-18 |publisher=[[BAFTA]] |access-date=2020-05-03}}&lt;/ref&gt; Na ulici so ga začeli ljudje prepoznavati in bil je gost še v drugih televizijskih oddajah.{{Sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|2a1=Gimson|2y=2012}}

=== ''The Spectator'' in poslanec za Henley: 1999–2008 ===
{{quote box|width=25em|align=right|quote=Izvolitev Borisa Johnsona ... potrjuje naraščajočo slabost [[Torijci|torijcev]] za slavne osebnosti na račun turobnih zahtev politike. Johnson, ne glede na vso njegove nadarjenost, verjetno ne bo olepšal kakega bodočega vladnega kabineta pod torijci. Dejansko ni znano, da bi bil pretirano zainteresiran za resne politične zadeve, in težko si ga je predstavljati, kako se kot zakoten, priden državni sekretarček za socialno varstvo muči z administrativnimi malenkostmi. Da bi ohranil svoj ugled šaljivca, bo nedvomno moral piliti svojo podobo [[Bertie Wooster|Bertieja Woostra]] do te točke, da se bo sam spremenil v impersonacijo.|author= —[[Max Hastings]], ''London Evening Standard''|source={{sfn|Purnell|2011|p=219}} }}
Julija 1999 je Conrad Black – lastnik ''Daily Telegraph'' in ''The Spectator'' – ponudil Johnsonu uredništvo slednjega pod pogojem, da se odpove svojim sanjam o kandidaturi za parlament; Johnson je pristal. Ohranjal je tradicionalno desno usmerjenost časopisa, pri tem pa imel vrata odprta za leve članke in karikature.{{Sfn|Purnell|2011|pp=198–199}} Pod Johnsonom je kolportaža časopisa porasla za 10 % na 62.000, tako da je začel ustvarjati dobiček.{{Sfn|Purnell|2011|p=191}} Njegovo urejevanje je tudi doživelo kritike; po mnenju nekaterih se pod njim ''The Spectator'' izogibal resnih vprašanj,{{Sfn|Purnell|2011|p=204}} kolegi pa so postajali vse bolj slabe volje, ker je redno manjkal v pisarni, na sestankih in pri dogodkih.{{Sfn|Purnell|2011|pp=192, 194}} Zaradi napačnih političnih napovedi v časopisu je pridobil sloves pametnjakoviča, ki ga ni jemati resno;{{Sfn|Purnell|2011|p=204}} ostro so ga kritizirali – med drugimi tudi njegov tast Charles Wheeler – da je dovolil rasistične in antisemitske prispevke Takija Theodoracopulosa.{{Sfn|Purnell|2011|p=193}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Boris says sorry over 'blacks have lower IQs' article in the Spectator|url=https://www.standard.co.uk/news/mayor/boris-says-sorry-over-blacks-have-lower-iqs-article-in-the-spectator-6630340.html|accessdate=2018-08-30 |work=London Evening Standard|date=2008-04-02}}&lt;/ref&gt;

==== Pot v parlament ====
Ko se je Michael Heseltine umaknil iz politike, se je Johnson odločil kandidirati v volilnem okraju Henley, enem od zanesljivo konservativnih okrožij v Oxfordshireu. Konzervativna stranka v volilnem okraju je o kandidaturi Johnsona imela pomisleke; enim je bil zabaven in očarljiv, drugi niso marali njegovega neresnega odnosa in pomanjkljivega poznavanja lokalnih razmer, a naposled so njegovo kandidaturo podprli.{{Sfn|Purnell|2011|pp=211–212}} Tudi na račun televizijske slave je Johnson na splošnih volitvah leta 2001 zmagal z večino 8.500 glasov.{{Sfn|Purnell|2011|pp=220–221}} Redno se je udeleževal družabnih dogodkov v Henleyu in občasno pisal za ''Henley Standard''.{{Sfn|Purnell|2011|p=238}} Njegove odločitve so naletele na odobravanje, pridružil se je lokalni kampanji proti ukinitvi bolnišnice Townlands in lokalne zračne reševalne službe.{{Sfn|Purnell|2011|p=239}}

V parlamentu je Johnson bil imenovan v stalni odbor, ki je imel nalogo oceniti zakon o zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja, vendar je bilo često odsoten.{{Sfn|Purnell|2011|p=225}} Kljub ugledu javnega govornika je javnost za njegove govore v House of Commons menila, da niso kaj posebnega; Johnson sam jih je kasneje opisal kot »sranje«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=232–233}} V prvih štirih letih kot poslanec je prisoten pri glasovanju pri približno polovici zakonskih predlogov; v njegovem drugem mandatu je delež padel na 45 %.{{Sfn|Purnell|2011|p=230}} Običajno je podprl strankarsko linijo konservativcev, četudi se ji je v tem obdobju uprl petkrat, kar odraža njegov socialno liberalnejši odnos.{{Sfn|Purnell|2011|p=231}} Čeprav je najprej bil proti, je kasneje glasoval za to, da se Britanija leta 2003 pridruži ZDA pri invaziji na Irak{{Sfn|Purnell|2011|p=240}} in je aprila 2003 obiskal zasedeni Bagdad.{{Sfn|Purnell|2011|p=149}} Po drugi strani je avgusta 2004 podprl neuspešen poskus odstaviti predsednika vlade [[Tony Blair|Tonyja Blaira]] zaradi obtožb o napakah pri upravljanju med vojno,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/programmes/bbc_parliament/3622380.stm|title=BBC NEWS {{!}} Programmes {{!}} BBC Parliament {{!}} Impeachment in practice |publisher=BBC |accessdate=2016-12-18 |date=2004-09-02}}&lt;/ref&gt; decembra 2006 pa je opisal invazijo kot »ogromno napako in nezgodo«.{{Sfn|Gimson|2012|p=265}}

Čeprav je Black, lastnik časopisov, kjer je Johnson objavljal, bil mnenja, da je Johnson »neizrekljivo zahrbten«, saj je prelomil svojo obljubo, da ne bo kandidiral, ga vseeno ni odpustil, saj mu je »pomagal dvigniti ugled časopisa in povečati promet«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=189, 190}} Johnson je ostal urednik ''Spectatorja,'' pisal je tudi kolumne za ''Daily Telegraph'' in ''GQ'' ter nastopal na televiziji.{{Sfn|Purnell|2011|p=226}} Njegova knjiga iz leta 2001, ''Prijatelji, volivci, rojaki: zapiski z volilne poti'', pripoveduje o volilni kampanji, medtem ko je v ''Poslušajte me, prijatelji'' iz leta 2003 objavil zbirko že objavljenih kolumn in člankov.{{Sfn|Gimson|2012|pp=176–177}} Leta 2004 je objavil svoj prvi roman ''Dvainsedemdeset devic: komedija zmešnjav,'' ki se vrti okoli življenja konservativnega poslanca in vsebuje različne avtobiografske elemente. Ko mu je kritik očital, da žonglira z več posli, kot jih je sposoben opravljati, je omenil [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraelija]], ki sta vzorno združevala svojo politično in literarno kariero. Da bi obvladal stres, je začel teči in kolesariti{{Sfn|Purnell|2011|p=228}} in postal pri tem tako dobro znan, da so ga imenovali za »morda najbolj znanega kolesarja v Veliki Britaniji«.{{Sfn|Gimson|2012|p=182}}

Ko je William Hague odstopil kot vodja konservativcev, je Johnson podprl Kennetha Clarka, ker je bil mnenja, da je Clarke edini kandidat, sposoben zmagati na splošnih volitvah. Izvoljen pa je bil Iain Duncan Smith.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=223–224|2a1=Gimson|2y=2012|2p=150}} Johnson in Duncan Smith sta imela napete odnose in ''Spectator'' je postal kritičen do vodstva njegove stranke.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1p=234|2a1=Gimson|2y=2012|2p=150}} Duncan Smith je bil odstranjen s svojega položaja novembra 2003, zamenjal ga je Michael Howard; Howard je bil mnenja, da je Johnson pri volivcih najbolj priljubljen politik konservativne stranke in ga je imenoval za podpredsednika stranke, odgovornega za nadzor nad volilno kampanjo.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1pp=46–47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=242–243|3a1=Gimson|3y=2012|3p=178}} Ob preureditvi senčnega kabineta maja 2004 je Howard imenoval Johnsona za ministra v senci za umetnost. Oktobra je Howard Johnsonu ukazal, naj se javno opraviči v [[Liverpool]]u za objavo članka v ''Spectatorju'' — anonimko je spisal Simon Heffer — ki je trdil, da je za nesrečo v Hillsborough delno odgovorna množica radovednežev in da imajo ljudje v Liverpoolu okus za odvisnost od socialne države.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/3756418.stm|title=Boris sorry for Scouse stereotype|date=2004-10-19 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2004 so tabloidi razkrili razmerje Johnsona s kolumnistko ''Spectatorja'' Petronello Wyatt, med katerim je prišlo do dveh prekinitev nosečnosti. Johnson je najprej trdil, da so obtožbe »bedarije«.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=257–263|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=162–173, 209–218}} Ko so prišli v javnost dokazi, je Howard od Johnsona zahteval, da zaradi javnih laži odstopi kot podpredsednik in minister v senci za umetnost; ko je Johnson zavrnil, ga je Howard odpustil s teh položajev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.independent.co.uk/uk/politics/story.jsp?story=582750|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041213175715/http://news.independent.co.uk/uk/politics/story.jsp?story=582750|title=On your bike, Boris: Howard sacks Johnson over private life|work=The Independent|date=2004-11-14|accessdate=2013-09-12|archivedate=2004-12-13}}&lt;/ref&gt; Škandal je bil motiv satire ''Kdo je očka?'', ki so jo uprizorili na odru Kraljevega gledališča v Islingtonu julija 2005.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=277–281|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=232–233}}

==== Drugi mandat ====
[[Slika:University_Park_MMB_21_Portland_Building_-_Boris_Johnson.jpg|desno|sličica| Kot miniser v senci za visoko šolstvo je Johnson obiskal več univerz (na sliki leta 2006 na Univerzi v Nottinghamu). ]]
Na splošnih volitvah leta 2005 je bil Johnson ponovno izvoljen za poslanca za volilno enoto Henley. Na splošnih volitvah je zmagala laburistična stranka in Howard je odstopil kot konservativni vodja; Johnson je pri izbiri naslednika podprl [[David Cameron|Davida Camerona]]. Ko je bil Cameron izvoljen, je imenoval Johnsona za ministra v senci za visokošolsko izobraževanje, kot priznanje za njegovo priljubljenost med študenti. Ker je želel racionalizirati financiranje univerz,{{Sfn|Purnell|2011|p=302}} je Johnson podprl predlagano povišanje šolnin.{{Sfn|Purnell|2011|p=291}} Septembra 2006 so njegovo sliko uporabili za pro-konservativne materiale »Boris te potrebuje« in »Boris srček« med univerzitetnim tednom za bruce.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2006/sep/06/uk.conservatives|title=Boris Johnson goes Warhol to become poster boy for Tories|date=2006-09-06 |accessdate=2006-09-17 |work=The Guardian|location=London|first=Will|last=Woodward}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je Johnson vodil kampanjo za rektorja Univerze v Edinburgu, vendar je njegova podpora povišanju šolnin njegovi kampanji škodila, tako da je končal na tretjem mestu.&lt;ref name=&quot;HES24Feb06&quot;&gt;{{navedi novice |last=Fazakerley |first=Anna |date=2006-02-24 |url=http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=201555&amp;sectioncode=26 |title=Blond has more fun but fails to thwart anti top-up fee vote |work=Times Higher Education Supplement}}&lt;/ref&gt; 

Aprila 2006 je ''News of the World'' objavil novico, da ima Johnson afero z novinarko Anno Fazackerley; par novic ni komentiral in kmalu po tem je Johnson Fazackerley zaposlil.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi novice |last=Barber |first=Lynn |date=2008-10-19 |url=https://www.theguardian.com/culture/2008/oct/19/boris-london |title=No more Mr Nice Guy |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Septembra 2006 je visoka komisija Papuanske Nove Gvineje protestirala zaradi neumestne opazke: primerjal je namreč pogosto spreminjajoče se vodstvo konservativcev s [[Kanibalizem|kanibalizmom]] na Papuanski Novi Gvineji.{{Sfn|Gimson|2012|p=266}} 

Leta 2005 je novi izvršni direktor časopisa ''The Spectator'', Andrew Neil, odpustil Johnsona z mesta urednika. Da bi nadomestil to izgubo prihodka, se je Johnson pogajal s ''The Daily Telegraphom'' o povišici z 200.000 na 250.000 funtov na leto, v povprečju za 5.000 funtov na kolumno, od katerih mu je vsaka vzela kako uro in pol časa.{{Sfn|Purnell|2011|pp=294–295}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Brook, Stephen|url=https://www.theguardian.com/media/2008/may/15/dailytelegraph.pressandpublishing|title=Boris to return to Telegraph column|work=The Guardian|date=2008-05-15 |accessdate=2010-07-07 |location=London}}&lt;/ref&gt; Pripravil je poljudnozgodovinsko televizijsko oddajo ''Sanje o Rimu''; oddajo so predvajali januarja 2006, februarja pa ji je sledila knjiga. S pomočjo lastnega produkcijskega podjetja je ustvaril nadaljevanje ''Po Rimu'' in se osredotočil na zgodnjo zgodovino Islama.{{Sfn|Purnell|2011|p=294}} Vse mogoče dejavnosti so mu leta 2007 prislužile 540.000 funtov, s čimer je bil na tretjem mestu med britanskimi poslanci tega leta.{{Sfn|Purnell|2011|p=295}} 

== Župan Londona ==

=== Volitve za župana: 2008 ===
Marca 2007 je Johnson stranki predlagal svojo kandidaturo na volitvah za župana Londona leta 2008.{{Sfn|Purnell|2011|p=307}} Dobil je Cameronovo podporo,{{Sfn|Purnell|2011|pp=308–310}} poleg tega se je zanj zavzel ''London Evening Standard''.{{Sfn|Purnell|2011|p=31}} Julija je objavil svojo kandidaturo&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jones|first=George|title=Boris Johnson to run for mayor|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1557547/Boris-Johnson-to-run-for-mayor.html|accessdate=2013-02-17|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2007-07-16}}&lt;/ref&gt; in septembra so ga izbrali za konservativnega kandidata, potem ko je na javnih predvolitvah dobil 79 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7014739.stm|title=Johnson is Tory mayor candidate|work=BBC News|date=2007-09-27|accessdate=2010-01-02}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Boris_Johnson_-holding_a_red_model_bus_-2007.jpg|levo|sličica| Johnson je obljubil, da bo zgibne avtobuse v Londonu zamenjal z avtobusi New Routemaster, če bo izvoljen za župana ]]
Johnsonovo kampanjo za župana so v glavnem financirali njegovi pristaši v londonskem finančnem sektorju.{{Sfn|Purnell|2011|p=401}} Osredotočila se je na zmanjšanje kriminala mladih, zagotavljanje varnejšega javnega prevoza in zamenjavo zgibnih avtobusov s posodobljeno različico AEC Routemaster.{{Sfn|Purnell|2011|p=327}} Johnson se je zavzel za to, da zakon o mamilih napravijo fleksibilnejšega za »[primere], ko se konoplja uporablja za lajšanje hude in kronične bolečine«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/1902743/Boris-Johnson-Legalise-cannabis-for-pain-relief.html|title=Boris Johnson: Legalise cannabis for pain relief |work=The Telegraph |last=Prince |first=Rosa |date=2008-04-24 |accessdate=2019-07-07}}&lt;/ref&gt; Kampanja je med drugim ciljala na pretežno konzervativna predmestja zunanjega Londona in izkoriščala prepričanje, da laburistična uprava območje zanemarja na račun osrednjega Londona. Poudarjala je njegovo priljubljenost, tudi med tistimi, ki so nasprotovali njegovi politiki,{{Sfn|Purnell|2011|pp=326–327}} tako da so nasprotniki pritoževali, češ da je med volivci značilno slišati mnenje: »Glasujem za Borisa, ker ni resen«.{{Sfn|Purnell|2011|p=327}} 

Tedanji laburistični župan Ken Livingstone je Johnsona vzel resno, dejal je, da je »najmogočnejši nasprotnik, s katerim se bom soočil na svoji politični poti«. V kampanji ga je slikal kot pobožnjaškega klovna brez stika z realnostjo, ki v svoji kolumni uporablja rasističen in homofoben jezik; Johnson je odgovoril, da so citati bili vzeti iz konteksta in da so bili mišljeni kot satira, ter vztrajal: »Sem popolnoma proti rasizmu; preziram in črtim rasizem«. Poudarjal je svoje turške prednike{{Sfn|Purnell|2011|p=340}} in se kot znak nasprotovanja konservativni politiki zavzel za možnost prislužene amnestije nezakonitih priseljencev. Obtožbe proti njemu so postale samo še bolj resne, ko je fašistična Britanska nacionalna stranka (BNP) pozvala privržence, da dajo drugi glas Johnsonu; odzval se je z izjavo, da »popolnoma in brez pridržkov« obsoja BNP. {{Sfn|Purnell|2011|p=336}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Give second vote to Johnson, BNP tells supporters|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/apr/02/london08.london|work=The Guardian|date=2008-04-02 |location=London|first=Sam|last=Jones|accessdate=2010-04-02}}&lt;/ref&gt; Do nadaljnjih polemik je prišlo, ko je Johnson priznal, da je kot študent užival konopljo in kokain.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|pp=144–145}} 

Na volitvah maja 2008 je udeležba znašala okoli 45 %, Johnson je dobil 43,2 %, Livingstone pa 37 % preferenčnih glasov; po prištetih drugih glasovih so Johnsona razglasili za zmagovalca s 53,2 %, Livingston je izgubil s 46,8 %.&lt;ref name=&quot;bbcmayorwin&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7380947.stm|title=Johnson wins London mayoral race|work=BBC News|date=2008-05-03 |accessdate=2008-05-03}}&lt;/ref&gt; Johnsonu je koristila visoka volilna udeležba v konservativnih trdnjavah, kot sta Bexley in Bromley,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/cripes-boris-takes-london-and-rounds-off-a-rotten-day-for-gordon-brown-820348.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080505174303/http://www.independent.co.uk/news/uk/politics/cripes-boris-takes-london-and-rounds-off-a-rotten-day-for-gordon-brown-820348.html|work=The Independent|title=Cripes! Boris takes London (and rounds off a rotten day for Gordon Brown) |accessdate=2008-10-08 |first=Andrew|last=Grice|location=London|date=2008-05-03 |archivedate=2008-05-05}}&lt;/ref&gt; ki mu je prislužila največji osebni mandat v Združenem kraljestvu.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=204}} Ko je napovedal, da bo odstopil kot poslanec,{{Sfn|Purnell|2011|p=351}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/may/03/london08.boris1|title=Johnson snatches Tories' biggest prize|date=2008-05-03 |work=The Guardian|location=London|first=Nicholas|last=Watt|accessdate=2010-04-01}}&lt;/ref&gt; je povzročil kar nekaj jeze med člani stranke v Henleyu in med volivci, ki so se počutili zapuščene.{{Sfn|Purnell|2011|p=313}} 

=== Prvi mandat: 2008–2012 ===
[[Slika:Boris_Johnson_on_the_podium.jpg|sličica| Johnson drži zmagovalni govor v mestni hiši, potem ko je bil izvoljen za župana Londona ]]
Po preselitvi urada v Mestno hišo{{Sfn|Purnell|2011|p=352}} je Johnson za svoj prvi uradni nastop izbral sikhovski praznik Vaisakhi na [[Trafalgar Square|Trafalgarskem trgu]]. Namesto da bi pripeljal obstoječo ekipo sodelavcev, kot je to bil storil Livingstone, si je Johnson šest mesecev iskal potrebno osebje.{{Sfn|Purnell|2011|p=354}} Uradnikom v Mestni hiši, za katere je menil, da so preveč tesno povezani z Livingstonom, je dal odpoved.{{Sfn|Purnell|2011|p=366}} Za podžupana je Johnson imenoval Tima Parkerja, ko pa je Parker začel večati svoj vpliv v mestni hiši in zahteval, da osebje poroča neposredno k njemu, ga Johnson odstavil.{{Sfn|Purnell|2011|pp=368–271}} Zaradi teh težav so se mnogi v konservativni stranki sprva distancirali od Johnsonove uprave, saj so se bali, da bi jim bližina novemu županu škodila na splošnih volitvah 2010.{{Sfn|Purnell|2011|p=368}}

Prve tedne svojega županstva je bil deležen kritik, predvsem zato, ker je prvi teden na delovnem mestu zamudil na dva uradna dogodka in ker je po treh tednih šel na počitnice v Turčijo.{{Sfn|Purnell|2011|p=366}} Julija 2008 je Johnson obiskal zaključno slovesnost [[Poletne olimpijske igre 2008|poletnih olimpijskih iger 2008]] v Pekingu, kjer je s svojo obleko užalil kitajske gostitelje. Med volilno kampanjo je Johnson privatno izrazil skrb, da svojega trenutnega življenjskega sloga ne bo mogel obdržati, saj plača župana prinese samo 140.000 funtov na leto.{{Sfn|Purnell|2011|p=360}} Da bi rešil težavo, je pristal na to, da poleg županovanja dalje piše za ''Telegraph'', s čimer naj bi zaslužil dodatnih 250.000 funtov na leto.{{Sfn|Purnell|2011|p=361}} Njegova ekipa je bila mnenja, da bo to v javnosti sporno, tako da jim je moral obljubiti, da bo petino svoje plače pri ''Telegraphu'' doniral v dobrodelne namene. Johnson jim je to zameril in konec koncev polne petine ni plačal.{{Sfn|Purnell|2011|p=362}} Spor je izbruhnil, ko je v neki oddaji za BBC honorar pri ''Telegraphu'' v višini 250.000 funtov označil za »ptičjo pičo«; vsi po vrsti so ga obsojali, saj gre za približno desetkratnik povprečne letne plače britanskega delavca.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/london/8148899.stm|title=Mayor's L250,000 'chicken feed'|work=BBC News|date=2009-07-14|accessdate=2010-01-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=The Guardian|title=Johnson condemned for describing L250,000 deal as 'chicken feed'|url=https://www.theguardian.com/politics/2009/jul/14/boris-johnson-telegraph-chicken-feed|date=2009-07-14 |location=London|first=Hélene|last=Mulholland|accessdate=2010-04-01}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Purnell|2011|p=363}} 

Med prvo administracijo je bil Johnson vpleten v več osebnih škandalov. Ko se je preselil v novo hišo v Islingtonu, je na svojem balkonu zgradil uto brez gradbenega dovoljenja; ko so se sosedje pritožili, je uto razstavil. Mediji so ga tudi obtožili, da imal afero z Helen Macintyre in da je oče njenega otroka; obtožb ni zanikal.&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2010/dec/15/no-censure-boris-johnson-city-hall-adviser|location=London|work=The Guardian|first=Helene|last=Mulholland|title=No censure for Boris Johnson over relationship with unpaid City Hall adviser|date=2010-12-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2010/jul/20/boris-johnson-mayor-2012-macintyre|location=London|work=The Guardian|first=Hélene|last=Mulholland|title=Boris Johnson pressed for full details of the appointment of his alleged lover|date=2010-07-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Telegraph210513&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/10070055/Public-has-right-to-know-about-Boris-Johnsons-secret-lovechild-court-rules.html|title=Public has right to know about Boris Johnson's secret lovechild, court rules|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2013-05-21}}&lt;/ref&gt; Spor je nastal, ko so Johnsona obtožili, da je poslanca Damiana Greena posvaril pred aretacijo; Johnson je zanikal obtožbe in tudi ni bil obtožen. Obtožili so ga kronizma{{Sfn|Purnell|2011|p=407}} zlasti ob imenovanju Veronike Wadley na položaj predsednice londonskega umetnostnega sveta, ki so ji mnogi očitali, da ni najboljša kandidatka za položaj.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2009/oct/09/boris-johnson-ken-livingstone-standard|title=Ken Livingstone claims Boris Johnson tried to 'pay off' former Evening Standard editor|work=The Guardian|date=2009-10-09 |last=Mulholland|first=Hélene|location=London}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article6865287.ece|work=The Times|title=Boris Johnson 'broke rules' by proposing ally for top London arts job|date=2009-10-08|first=Sam|last=Coates|location=London|accessdate=2019-07-20|archive-date=2011-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110430103550/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article6865287.ece|url-status=dead}}{{Zahtevana naročnina}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Purnell|2011|pp=401–402}} Vpleten je bil tudi v škandal okoli parlamentarnih stroškov in obtožen prekomerne osebne porabe pri vožnjah s taksijem. Ugotovili so, da je njegov podžupan Ian Clement zlorabil kreditno kartico mestne hiše, kar je bil vzrok za njegov odstop.{{Sfn|Purnell|2011|pp=392–395}} Kljub temu je Johnson ostal priljubljena oseba v Londonu.{{Sfn|Purnell|2011|p=446}} 

==== Politični ukrepi ====
[[Slika:Arriva_London_bus_LT2_(LT61_BHT)_2011_New_Bus_for_London,_Victoria_bus_station,_route_38,_27_February_2012_(1).jpg|desno|sličica| Avtobus New Routemaster, ki ga je uvedla Johnsonova uprava ]]
Johnson ni naredil večjih sprememb v sistemu županovanja, ki ga je razvil Livingstone.{{Sfn|Purnell|2011|p=373}} Razveljavil je več ukrepov, ki jih je uvedla uprava Livingstonea, končal mestni naftni posel z Venezuelo, ukinil glasilo ''The Londoner'' in polletne preglede črnih taksijev, ki pa so jih tri leta kasneje znova uvedli. Ukinil je zahodni del cone, kjer mesto pobira posebno pristojbino za prometno gnečo,{{Sfn|Purnell|2011|p=443}} in umaknil načrte za povečanje pristojbine za vozila s štirikolesnim pogonom.{{Sfn|Purnell|2011|p=391}} Kasneje je bil obtožen, da ni objavil neodvisnega poročila o onesnaženosti zraka, ki ga je naročila uprava za Širši London, v katerem so razkrili, da je mesto presegalo zakonske omejitve ravni [[Dušikov dioksid|dušikovega dioksida]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/environment/2015/jul/15/nearly-9500-people-die-each-year-in-london-because-of-air-pollution-study|first=Adam|last=Vaughan|title=Nearly 9,500 people die each year in London because of air pollution – study|work=The Guardian|date=2015-07-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/environment/2016/may/16/boris-johnson-accused-of-burying-study-linking-pollution-and-deprived-schools|title=Boris Johnson accused of burying study linking pollution and deprived schools|work=Guardian newspapers|first=Adam|last=Vaughan|date=2016-05-16|accessdate=2016-08-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;tele&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/17/boris-johndon-accused-of-hiding-study-linking-air-pollution-and/|title=Boris Johnson accused of hiding study linking air pollution and deprived schools|work=The Daily Telegraph |date=2016-05-17 |accessdate=2016-08-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-accused-of-burying-report-on-the-number-of-deprived-schools-in-londons-most-polluted-a7033016.html|title=Boris Johnson accused of burying report on the number of schools in London's most polluted areas|work=The Independent|first=Caroline|last=Mortimer|date=2016-05-16}}&lt;/ref&gt; 

Johnson je projekte Livingstona, kot sta Crossrail in [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijske igre 2012]], obdržal, vendar je bil obtožen, da si je skušal pripisati zasluge zanje.{{Sfn|Purnell|2011|p=390}} Uvedel je javno kolesarsko shemo, ki jo je Livingstone zavrnil; delno zasebno financiran sistem, pogovorno znan kot »Borisova kolesa«, je stal 140 milijonov funtov, kar je pomenilo veliko finančno izgubo, četudi je bil ukrep priljubljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mayorwatch.co.uk/exclusive-tfl-reveals-how-much-barclays-has-paid-for-cycle-hire-scheme/201223704/|title=Exclusive: TfL reveals how much Barclays has paid for Cycle Hire scheme|first=Martin|last=Hoscik|website=MayorWatch|date=2012-12-19|accessdate=2019-07-20|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720102134/https://www.mayorwatch.co.uk/exclusive-tfl-reveals-how-much-barclays-has-paid-for-cycle-hire-scheme/201223704/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kljub Johnsonovi podpori kolesarjenju po Londonu – in njegovi kolesarski razpoznavnosti&amp;nbsp;– so nekatere kolesarske skupine ukrep kritizirale, saj po njihovem mnenju cest po mestu ni naredil varnejših za kolesarje.{{Sfn|Purnell|2011|pp=442–443}} Kot je ob volitvah obljubil, je naročil tudi razvoj avtobusov New Routemaster za osrednji London. Prav tako je naročil gradnjo žičnice, ki je premostila [[Temza|Temzo]] med polotokom Greenwich in kraljevimi doki.{{Sfn|Purnell|2011|pp=417–418}} 
[[Slika:BorisBikes.jpg|levo|sličica| Johnson je uresničil Livingstoneovo idejo o javnem kolesarskem sistemu; rezultat so imenovali &quot;Borisova kolesa&quot;. ]]
Johnsonova prva politična pobuda je bila prepoved uživanja alkohola na javnih prevoznih sredstvih.&lt;ref name=&quot;lgovpr20080507&quot;&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|title=Mayor unveils plan to ban alcohol on the transport network|publisher=Greater London Authority|date=2008-05-06 |url=http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16793|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513075018/http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16793|archivedate=2008-05-13 |accessdate=2008-05-07}}&lt;/ref&gt; Na začetku svojega županskega mandata je Johnson napovedal načrte za razširitev plačilnih kartic Oyster na nacionalne železniške povezave v Londonu.&lt;ref name=&quot;es_oystersie&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Waugh|first=Paul|title=Boris plans to 'Oysterise' overground rail services by next May|url=https://www.standard.co.uk/news/boris-plans-to-oysterise-overground-rail-services-by-next-may-6690497.html|accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard|date=2008-05-12}}&lt;/ref&gt; Ena od obljub v Johnsonovem volilnem manifestu je bila ohranitev blagajn v podzemni železnici, v nasprotju s predlogom Livingstonea, da 40 od njih zapre.&lt;ref name=&quot;2008_transport_manifesto&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=Saying No To Ticket Office Closures|url=http://image.guardian.co.uk/sys-files/Guardian/documents/2009/04/27/Transportmanifesto.pdf|work=Getting Londoners Moving (Transport Manifesto for the 2008 Mayoral election)|publisher=Back Boris campaign|accessdate=2013-11-21 |page=38}}&lt;/ref&gt; Županov urad je 2. julija 2008 sporočil, da je načrt o zaprtju preklican in da blagajne ostajajo odprte.&lt;ref name=&quot;es_kenplan&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Murray|first=Dick|title=Mayor scraps Ken plan to axe 40 Tube ticket offices|url=https://www.standard.co.uk/news/mayor-scraps-ken-plan-to-axe-40-tube-ticket-offices-6869816.html|accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard|date=2008-07-02}}&lt;/ref&gt; 21. novembra 2013 je urad Transport for London objavil, da bodo do leta 2015 zaprli vse blagajne Londonske podzemne železnice.&lt;ref name=&quot;bbc_borisplan&quot;&gt;{{Navedi novice|title=London Underground in 24-hour plans as ticket offices shut|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-25025888|accessdate=2015-02-17 |date=2013-11-21 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt; Pri financiranju teh projektov se je Johnsonova uprava zadolžila za 100 milijonov funtov,{{Sfn|Purnell|2011|p=437}} cene javnega prevoza pa so se povečale za polovico.{{Sfn|Purnell|2011|p=416}} 

V prvem mandatu kot župan naj bi se Johnson premaknil levo za določena vprašanja, tako je na primer podprl londonsko plačo za preživetje in amnestijo za nezakonite migrante.{{Sfn|Purnell|2011|p=388}} Poskušal je umiriti kritike, ki mu očitali dvoličnost, pojavil se je na londonski paradi ponosa in hvalil časopise etničnih manjšin.{{Sfn|Purnell|2011|pp=374–375}} Leta 2012 je prepovedal oglase krščanske skupine Core Issues Trust, ki so homoseksualnost enačili z boleznijo, na londonskih avtobusih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2012/apr/12/anti-gay-adverts-boris-johnson|location=London|work=The Guardian|first=Helene|last=Mulholland|first2=Robert|last2=Booth|first3=Patrick|last3=Strudwick|title=Anti-gay adverts pulled from bus campaign by Boris Johnson|date=2012-04-12}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2008 je Johnson opustil tradicionalni protokol, po katerem britanski javni funkcoionarji ne komentirajo javno volitev v drugih državah, podprl je [[Barack Obama|Baracka Obamo]] kot kandidata za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/global/2008/aug/01/boris.barackobama|title=Barack Obama gets backing from Boris Johnson|work=The Guardian|date=2008-08-01  |first=Hélene |last=Mulholland |accessdate=2010-04-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/borisjohnson/2484162/Boris-Johnson-backs-Barack-Obama-as-US-President.html|title=Boris Johnson backs Barack Obama as US President|work=The Daily Telegraph |date=2008-08-01 |location=London|first=Rosa|last=Prince|accessdate=2010-04-01}}&lt;/ref&gt; 

==== Odnosi s policijo, financami in mediji ====
[[Slika:2011_London_riots.jpg|desno|sličica| Johnsonov odgovor na londonske nemire leta 2011 je bil deležen kritik. ]]
Johnson se je imenoval za predsednika Uprave metropolitanske policije (MPA), oktobra 2008 pa se je uspešno zavzel za odstop komisarja Iana Blaira, ker naj bi ta podeljeval pogodbe svojim prijateljem in zaradi njegovega ravnanja ob smrti Jeana Charlesa de Menezesa.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7648664.stm|work=BBC News|title=Britain's top policeman resigns|date=2008-10-02 |accessdate=2010-04-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/crime/article4868974.ece |work=The Times |location=London |title=Boris Johnson forces Sir Ian Blair to quit as police chief |first=Sean |last=O'Neill |first2=Adam |last2=Fresco |first3=Sam |last3=Coates |date=2008-10-03 |accessdate=2010-04-01 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Zahtevana naročnina}}&lt;/ref&gt; To je Johnsonu prislužilo veliko spoštovanja med konservativci, ki so odločitev interpretirali kot njegovo prvo potezo moči.{{Sfn|Purnell|2011|p=379}} Čeprav je januarja 2010 odstopil s položaja predsednika MPA,{{Sfn|Purnell|2011|p=388}} je Johnson kot župan ostal zelo naklonjen metropolitanski policiji, zlasti med polemiko, ki je izbruhnila ob smrti Iana Tomlinsona.{{Sfn|Purnell|2011|pp=387–388}} Stopnja kriminala v Londonu je med njegovo upravo padla, za lažno pa se je izkazala njegova trditev, da se je resen mladoletni kriminal zmanjšal, saj se je povečal.{{Sfn|Purnell|2011|p=436}}&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-15765557|title=London mayor admits 'caveats' in youth crime statistics|last=Donovan |first=Tim|work=BBC News|date=2011-11-16}}&lt;/ref&gt; Prav tako je bila napačna njegova trditev, da se je število pripadnikov metropolitanske policije povečalo, saj se je mestna policija pod njegovo upravo skrčila.{{Sfn|Purnell|2011|p=436}} Kritizirali so ga tudi zaradi odziva na nerede v Londonu leta 2011; ob izbruhu nemirov je bil z družino na počitnicah v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]] in se vrnil v London šele 48 ur kasneje, Londončane pa je nagovoril šele čez 60 ur. Ko je obiskal trgovce in prebivalce, ki so jih prizadeli nemiri v Claphamu, so ga posamezniki iz množice pospremili z glasnim neodobravanjem. 
[[Slika:BorisOC2010.jpg|levo|sličica| Johnson prižiga ogenj na slovesnosti ob otvoritvi londonskih mladinskih iger 2010 ]]
Johnson je zagovarjal londonski finančni sektor in se uprl »udrihanju po bankah« (kot ga je sam označil) po finančni krizi v letih 2007–2008, hkrati pa obsodil protikapitalistično gibanje Occupy London, ki se je pojavilo leta 2011.{{Sfn|Purnell|2011|pp=439–440}} Veliko časa se je gibal v krogih finančnikov in kritiziral vladno davčno stopnjo v višini 50 % za najvišje zaslužke.{{Sfn|Purnell|2011|p=400}} Pri bogatih meščanih je zbiral donacije za županovo dobrodelni sklad za pomoč zapostavljenim mladim; čeprav je najprej napovedal, da bo do leta 2010 zbral 100 milijonov funtov, je razdelil samo milijon in pol.{{Sfn|Purnell|2011|p=414}} Obdržal je tudi širok krog poznanstev v britanskih medijih,{{Sfn|Purnell|2011|p=389}} tako da je tisk o njegovi administraciji poročal pretežno pozitivno.{{Sfn|Purnell|2011|p=389}} V zameno je v veliki meri podpiral svoje prijatelje v medijih - med drugim [[Rupert Murdoch|Ruperta Murdocha]] med škandalom z nezakonitimi vdori v telefonske linije, ki so jih izvajali njegovi časopisi.{{Sfn|Purnell|2011|pp=424–425}} 

Ustanovitev odbora za forenzično revizijo so objavili 8. maja 2008. Odbor je zadolžen za spremljanje in preiskavo financ v Londonski razvojni agenciji in v Upravi širšega Londona.&lt;ref name=&quot;lgovpr20080508&quot;&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|title=Mayor of London announces new Forensic Audit Panel to investigate GLA and LDA|publisher=Greater London Authority|date=2008-05-08 |url=http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16814|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080518065203/http://www.london.gov.uk/view_press_release.jsp?releaseid=16814|archivedate=2008-05-18 |accessdate=2008-05-07}}&lt;/ref&gt; Laburisti so Johnsonovo najavo kritizirali zaradi vtisa, da se ta nominalno neodvisna komisija politizira, in hoteli vedeti, ali je »ustrezna poraba javnih sredstev« pravilen opis za imenovanje ključnih Johnsonovih zaveznikov v odbor. Očitali so mu, da se bo tak odbor ukvarjal zlasti z napakami njegovega predhodnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mayorwatch.co.uk/Labour-Accuse-Mayor-of-Tory-Witch-Hunt-article_id-1616.html|title=Labour accuse Mayor of 'Tory witch hunt'|publisher=MayorWatch |date=2008-05-09 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513014713/http://www.mayorwatch.co.uk/Labour-Accuse-Mayor-of-Tory-Witch-Hunt-article_id-1616.html|accessdate=2013-09-19 |archivedate=2008-05-13}}&lt;/ref&gt;

=== Kampanja za ponovno izvolitev ===
Na lokalnih volitvah leta 2012 se je Johnson potegoval za ponovno izvolitev, Livingstone pa je znova nastopil kot njegov protikandidat. Sodeč po anketah je bil Livingstonov pristop k prometni problematiki bolje sprejet, Johnsonu pa so volivci bolj zaupali pri vprašanjih kriminala in gospodarstva.{{Sfn|Purnell|2011|p=440}} Johnsonova kampanja je poudarjala obtožbe, da je Livingstone utajeval davke, za kar je Livingstone Johnsona označil za lažnivca.{{Sfn|Crines|2013|p=3}} Namesto da bi predstavil alternativno progresivno vizijo prihodnosti Londona, se je Livingston osredotočal na kritiziranje Johnsona.{{Sfn|Crines|2013|p=2}} Na koncu je bil Johnson ponovno izvoljen za župana.&lt;ref name=&quot;BBC5May12&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-17946742|title=London mayor: Boris Johnson wins second term by tight margin 5 May 2012 Last updated at 01:35|date=2012-05-05 |work=BBC News |accessdate=2012-05-05}}&lt;/ref&gt; 

=== Drugi mandat: 2012–2016 ===
[[Slika:Boris_2012.jpg|desno|sličica| Johnson na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]] ]]
London je s svojo kandidaturo za organizacijo [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] uspel leta 2005, med Livingstoneovim županovanjem. Johnson je bil sopredsednik olimpijskega odbora za nadzor iger.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Mayor of London – 2012 Olympics|url=http://www.london2012.com/about-us/the-people-delivering-the-games/stakeholders/the-mayor-of-london/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120729172513/http://www.london2012.com/about-us/the-people-delivering-the-games/stakeholders/the-mayor-of-london/|publisher=London 2012|accessdate=2012-12-11 |archivedate=2012-07-29}}&lt;/ref&gt; Izboljšal je prevoz okoli Londona v času, ko je London obiskalo na tisoče novih ljudi,&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Boris Johnson on London 2012 Olympics tickets and transport|url=https://www.theguardian.com/sport/video/2012/jul/30/boris-johnson-olympics-tickets-transport-video|publisher=The Guardian (video)|accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=BBC News|title=London 2012: Boris Johnson says capital is prepared|url=http://bbc.co.uk/news/uk-18944191 |accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=BBC News|title=London 2012: Boris Johnson says capital is prepared|url=http://bbc.co.uk/news/uk-18944191|accessdate=2012-12-11 |date=2012-07-22}}&lt;/ref&gt; in odobril daljši delovni čas ob nedeljah trgovinam ter supermarketom. &lt;ref name=&quot;conservative home&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Bozier|first=Luke|title=Boris should fight for London to be open on Sundays|date=2012-09-09|url=http://conservativehome.blogs.com/platform/2012/09/luke-bozier.html|publisher=Conservative Home blogs|accessdate=2012-12-11|archive-date=2012-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102091806/http://conservativehome.blogs.com/platform/2012/09/luke-bozier.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so Johnsona obtožili, da je pred igrami skušal prikriti onesnaženost zraka, ko je v bližini nadzornih postaj ukazal uporabo sredstev za zbijanje prahu.&lt;ref name=&quot;tele&quot;/&gt; Novembra 2013 je Johnson napovedal velike spremembe v obratovanju londonske podzemne železnice, kar je vključevalo celonočno obratovanje tudi med vikendi. Izjava za javnost je razkrila tudi, da bo dal zapreti vse prodajalne kart in jih zamenjal z avtomati, kar naj bi letno prihranilo 40 milijonov funtov.&lt;ref name=&quot;bbc_tube_ticket&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Every Tube ticket office to close|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-25025888|accessdate=2013-11-21 |work=BBC News|date=2013-11-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;es_shakeup&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Beard|first=Matthew|title=950 London Underground staff to lose their jobs in Tube ticket office shake-up|url=https://www.standard.co.uk/news/transport/950-london-underground-staff-to-lose-their-jobs-in-tube-ticket-office-shakeup-8954060.html |accessdate=2013-11-21 |work=London Evening Standard |date=2013-11-21}}&lt;/ref&gt; 

Februarja 2012 je kritiziral praznovanja ob dnevu [[Dan svetega Patrika|svetega Patrika v]] Londonu, ki jih je povezal s Sinn Féinom in jih označil za »levičarko sranje«,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.belfasttelegraph.co.uk/news/local-national/uk/boris-johnson-calls-london-st-patricks-day-event-lefty-sinn-fein-crap-16116465.html|title=Boris Johnson calls London St Patrick's day event lefty Sinn Féin crap|work=The Belfast Telegraph|date=2012-02-11}}&lt;/ref&gt; za kar se je pozneje opravičil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.irishtimes.com/newspaper/frontpage/2012/0313/1224313205731.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120313055119/http://www.irishtimes.com/newspaper/frontpage/2012/0313/1224313205731.html|title=Johnson apologises to London Irish for St Patrick's Day slur|work=The Irish Times|location=Dublin|date=13 March 2012 |accessdate=2012-03-13 |archivedate=2012-03-13}}&lt;/ref&gt; 

Februarja 2013 so na zasedanju londonske skupščine po objavi proračuna za leto 2014 poslanci izglasovali, da mora Johnson zapustiti zasedanje. Ker je to pomenilo, da o proračunu ne bo zaslišan, je Johnson svoje politične nasprotnike ozmerjal z »velikimi nemarnimi protoplazemskimi žele bonboni brez hrbtenice«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Williams|first=Rob|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/video-great-supine-protoplasmic-invertebrate-jellies--boris-johnsons-parting-shot-at-london-assembly-members-after-they-vote-not-to-grill-him-over-16bn-budget-cut-8510244.html|title=Video: 'Great supine protoplasmic invertebrate jellies!' – Boris Johnson's parting shot at London Assembly members after they vote NOT to grill him over budget cuts|work=The Independent|location=London|date=2013-02-25 |accessdate=2013-05-21}}&lt;/ref&gt; 

Johnson je bil prisoten na otvoritvi Svetovnega islamskega gospodarskega foruma v Londonu julija 2013, kjer je odgovarjal na vprašanja skupaj z malezijskim predsednikom vlade Najibom Razakom. V šali je izjavil, da Malezijke študirajo na univerzi, kako bi prišle do mož, kar je kar nekaj udeleženk vzelo kot žalitev.&lt;ref name=&quot;topping-2013&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Topping|first=Alexandra|title=Boris Johnson criticised for suggesting women go to university to find husband|url=https://www.theguardian.com/politics/2013/jul/08/boris-johnson-women-university-husband|accessdate=2013-07-16|work=The Guardian|location=London|date=2013-07-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;wright-2013&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Wright|first=Oliver|title=Boris Johnson gaffe: Why do women go to university? To find men to marry ...|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-gaffe-why-do-women-go-to-university-to-find-men-to-marry-8695869.html|accessdate=2013-07-16|work=The Independent|date=2013-07-08|location=London}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2014 je Johnson delal reklamo za svojo biografijo Churchilla, ''Faktor Churchill'', mediji so pri tem poudarjali, kako se Johnson ves čas primerja s Churchillom.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Kampfner|first=John|title=The Churchill Factor review – Boris Johnson's flawed but fascinating take on his hero|date=2014-11-03|url=https://www.theguardian.com/books/2014/nov/03/churchill-factor-review-boris-johnson-winston|accessdate=2016-07-14}}&lt;/ref&gt; 

Johnson za tretji mandat za župana Londona ni kandidiral in je 5. maja 2016 po izvolitvi nekdanjega ministra za promet [[Sadiq Khan|Sadiqa Khana]] zapustil položaj. Ohranil je priljubljenost med Londončani. Anketa YouGova ob koncu njegovega mandata je pokazala, da je 52 % anketiranih mnenja, da je kot župan Londona opravil »dobro delo«, le 29 % jih je menilo, da je bilo delo slabo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://yougov.co.uk/news/2016/05/05/mayor-boris-public-verdict/|title=Mayor Boris: the public verdict|website=[[YouGov]]|accessdate=2018-07-17|archive-date=2018-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180718234445/https://yougov.co.uk/news/2016/05/05/mayor-boris-public-verdict/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je Sadiq Khan napovedal, da bodo tri nemške vodne topove, ki jih je Johnson kupil za metropolitansko policijo, ne da bi čakali na dovoljenje ministra za notranje zadeve, prodali in sredstva namenili organizacijam za mladino.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/jul/01/water-cannon-boris-johnson-sold-off-without-being-used|title=Water cannon bought by Boris Johnson to be sold off without being used|work=The Guardian|date=2016-07-01|accessdate=2016-07-01}}&lt;/ref&gt; Vendar pa vozil ni bilo mogoče prodati, tako da so jih poslali z izgubo 300.000 funtov na odpad.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/nov/19/boris-johnson-unused-water-cannon-sold-for-scrap-at-300000-loss|title=Boris Johnson's unused water cannon sold for scrap at L300,000 loss|work=Guardian newspapers|last=Matthew Weaver|date=2018-11-19|accessdate=2018-11-25}}&lt;/ref&gt; 

== Pot skozi parlament ==
Johnson je sprva med svojim županovanjem zanikal, da se bo vrnil v spodnji dom.{{Sfn|Purnell|2011|p=446}} Vendar pa je po večjih špekulacijah v javnih občilih avgusta 2014 prosil za imenovanje za konservativnega kandidata na splošnih volitvah leta 2015, tako da je septembra postal kandidat stranke za varen sedež Uxbridgea in South Ruislip,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2014/sep/12/boris-johnson-tory-candidate-uxbridge-south-ruislip|title=Boris Johnson selected to stand for Tories in Uxbridge and South Ruislip|last=Johnston|first=Chris|date=2014-09-12|work=The Guardian|accessdate=2015-03-30|location=London}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Swinford |first1=Steven |last2=Holehouse |first2=Matthew |date=2014-09-12 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/general-election-2015/11093857/Boris-Johnson-selected-to-stand-for-Tories-in-Uxbridge-and-South-Ruislip.html |title=Boris Johnson selected to stand for Tories in Uxbridge and South Ruislip |work=The Daily Telegraph |accessdate=2015-04-04}}&lt;/ref&gt; Na splošnih volitvah maja 2015 je bil izvoljen za poslanca. Veliko je bilo govora o tem, da se v Parlament vrača, ker želi zamenjati Camerona na položaju vodje konservativcev in predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.londonlovesbusiness.com/business-news/politics/boris-johnson-lacks-the-skills-to-be-prime-minister-says-tory-chairman/3431.article|title=Boris Johnson lacks the skills to be prime minister, says Tory chairman|last=Bennett|first=Asa|date=2012-09-17|accessdate=2012-10-08|work=LondonlovesBusiness.com|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007233049/http://www.londonlovesbusiness.com/business-news/politics/boris-johnson-lacks-the-skills-to-be-prime-minister-says-tory-chairman/3431.article|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

=== Kampanja Brexit: 2015–2016 ===
[[Slika:Brexit-is-a-monstrosity-float-2017-10-01-in-manchester-photo-robert-mandel.jpg|levo|sličica| Johnson kot en od politikov na balonu ki so ga po Manchestru kazali nasprotniki Brexita ]]
Februarja 2016 je Johnson podprl gibanje Vote Leave (glasuj za odhod) za [[referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-eu-referendum-35626621|title=Boris Johnson says UK is better off outside the EU |date=2016-02-21 |accessdate=2016-02-21 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt; Cameronova opozorila je označil kot &quot;močno pretiravanje&quot;. Njegovo izjavo so finančni trgi razumeli kot znak, da je Brexit verjetnejši, tako da je [[Funt šterling|britanski funt]] padel za skoraj 2%, to je na najnižjo raven po marcu 2009. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wearden|first=Graeme|title=Pound hits seven-year low after Boris Johnson's Brexit decision|url=https://www.theguardian.com/business/live/2016/feb/22/pound-falls-city-gets-brexit-jitters-business-live|accessdate=2016-02-22 |work=The Guardian |date=2016-02-22}}&lt;/ref&gt; 

V aprilu 2016 je v članku za ''The Sun'', kot odgovor na mnenje predsednika [[Barack Obama|Baracka Obame]], da bi morala država ostati v Evropski uniji, Johnson dejal, da je morda Obamove poglede oblikoval »odpor njegovih prednikov«, ki jih Obama ima »delno v Keniji«.&lt;ref name=&quot;controversial&quot;/&gt; Pripombe je Churchillov vnuk, konservativni poslanec Sir Nicholas Soames, označil kot »idiotske« in »globoko žaljive«.&lt;ref name=&quot;Obama&quot;&gt;{{Navedi novice|last= |first= |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36112694 |title=Obama hits back at Boris Johnson's alleged smears |location= |publisher=BBC News |date=2016-04-22 |accessdate=2018-04-18}}&lt;/ref&gt; Pripombe so številni politiki, tako laburisti kot liberalci, obsodili kot rasistične in nesprejemljive,&lt;ref name=&quot;ObamaSmear&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Obama hits back at Boris Johnson's alleged smears |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36112694 |accessdate=2016-04-23 |publisher=BBC News |date=2016-04-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ToIApril16&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Lawless|first=Jill|title=London mayor under fire for 'loaded' criticism of 'part-Kenyan' Obama|url=http://www.timesofisrael.com/london-mayor-under-fire-for-loaded-criticism-of-part-kenyan-obama/|accessdate=2016-04-23 |work=[[The Times of Israel]]|location=Jerusalem|date=2016-04-22}}&lt;/ref&gt; in študentsko društvo [[Kraljevi kolidž v Londonu|Kraljevega kolidža v Londonu]] je zaradi tega umaknilo povabilo za govor.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/education/2016/04/25/boris-johnson-no-platformed-over-obamas-ancestry-comments/|title=Boris Johnson 'no platformed' over Obama's ancestry comments|last=Espinoza, Javier|work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-04-28|date=2016-04-28}}&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa so njegove pripombe zagovarjali tako konservativec Iain Duncan Smith kot tudi vodja britanske neodvisne stranke (UKIP) Nigel Farage.&lt;ref name=&quot;ObamaSmear&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-was-not-racist-to-suggest-barack-obamas-part-kenyan-heritage-made-him-dislike-britain-a6999261.html|title=Boris Johnson was not racist about Barack Obama, Iain Duncan Smith insists|date=2016-04-23|work=The Independent|location=London|last=Stone|first=Jon|accessdate= 2016-04-26}}&lt;/ref&gt; 

Mesec dni kasneje je med kampanjo dejal, da gre za poskus ustvariti združeno Evropo [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Po njegovih besedah: »[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], [[Adolf Hitler|Hitler]], vsi mogoči ljudje so to poskušali, in končalo se je tragično. EU poskuša na drugačen način.«&lt;ref name=&quot;controversial&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/article/36793900/boris-johnsons-most-controversial-foreign-insults |title=Boris Johnson's most controversial foreign insults |publisher=BBC Newsbeat |date=2016-07-14 |accessdate=2018-04-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EU superstate&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Ross |first=Tim |date=2016-05-15 |title=Boris Johnson: The EU wants a superstate, just as Hitler did |work=The Daily Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/14/boris-johnson-the-eu-wants-a-superstate-just-as-hitler-did/ |url-access=limited |access-date=2020-04-16}}&lt;/ref&gt; 

Johnson je podprl trditev Vote Leave, da se je vlada zavezala za čimprejšnji pristop Turčije k EU. VoteLeave naj bi s tem namigoval, da bo 80 milijonov Turkov prišlo v Združeno kraljestvo, če Britanija ostane v EU. Vendar pa je Johnson v intervjuju v času pomembnih parlamentarnih razprav januarja 2019 zanikal, da bi Turčijo kdajkoli med kampanjo omenil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-46926119|title=Brexit: Did Boris Johnson talk Turkey during referendum campaign?|work=BBC politics|date=2019-01-18|accessdate=2019-01-24}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.voteleavetakecontrol.org/letter_to_the_prime_minister_and_foreign_secretary_getting_the_facts_clear_on_turkey.html|title=Letter to the Prime Minister and Foreign Secretary – Getting the facts clear on Turkey|date=2016-06-16|website=VoteLeave|accessdate=2019-01-24|archive-date=2018-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180920114612/http://www.voteleavetakecontrol.org/letter_to_the_prime_minister_and_foreign_secretary_getting_the_facts_clear_on_turkey.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 22. junija 2016 je Johnson med razpravo v živo pred 6000-glavo publiko na Stadionu Wembley izjavil, da bo 23. junij morda »dan neodvisnosti Velike Britanije«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/21/eu-debate-boris-johnson-vs-sadiq-khan-in-final-bbc-showdown-with/|title=EU debate: Boris Johnson says Brexit will be 'Britain's independence day' as Ruth Davidson attacks 'lies' of Leave campaign in front of 6,000-strong Wembley audience|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2016-06-20}}&lt;/ref&gt; [[David Cameron]], takratni britanski premier, je izrecno odgovoril na Johnsonovo trditev takole: »Ideja, da naša država ni neodvisna, je nesmisel. Celotna razprava dokazuje našo suverenost.«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jun/22/brexit-independence-day-claim-nonsense-says-david-cameron|title=Boris Johnson's independence day claim nonsense, says David Cameron|work=[[The Guardian]]|date=2016-06-22}}&lt;/ref&gt; 

Po zmagi kampanje proti članstvu v EU je Cameron odstopil s položaja konservativnega voditelja in predsednika vlade. Johnson je bil za javnost na prvem mestu za nasledstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jun/24/boris-johnson-favourite-to-replace-david-cameron-as-pm-after-brexit|title=Boris Johnson Favourite to replace David Cameron as PM after Brexit|work=The Guardian|location=London|date=2016-06-24 |accessdate=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cowburn|first=Ashley|date=2016-06-30 |title=Michael Gove's statement on running for Tory leadership against Boris Johnson|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/michael-goves-statement-on-running-for-tory-leadership-against-boris-johnson-read-it-in-full-a7110596.html|work=The Independent |location=London |accessdate=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je Johnson odpovedal kandidaturi na volitvah za konservativno vodstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-36672591|title=Boris Johnson rules himself out of Conservative leader race|work=BBC News|date=2016-06-30 |accessdate=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; Tik pred tem je Michael Gove - Johnsonov zaveznik - izjavil, da Johnson »ni zmožen zagotoviti vodstva ali zgraditi ekipe za naloge predsednika«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Witte|first=Griff|date=2016-06-30 |title=Stung by a betrayal, former London mayor Boris Johnson ends bid to lead Britain|url=https://www.washingtonpost.com/world/boris-johnsons-path-to-british-prime-ministership-scrambled-by-allys-defection/2016/06/30/c8c7476e-3df8-11e6-9e16-4cf01a41decb_story.html|work=The Washington Post|accessdate=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Boris Johnson won't run for Prime Minister after Michael Gove enters race|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/30/boris-johnson-wont-run-for-prime-minister-after-michael-gove-ent/|accessdate=2016-06-30 |work=The Daily Telegraph|location=London|date=2016-06-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hughes|first=Laura|date=2016-06-30|title=Boris Johnson announces he will not run for Prime Minister as Michael Gove declares his bid after claiming his colleague 'cannot provide the leadership'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/30/boris-johnson-and-theresa-may-go-head-to-head-in-conservative-le/|work=The Daily Telegraph|location=London|accessdate=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; ''Telegraph'' je Goveove pripombe imenoval »najbolj spektakularen politični atentat dandanašnje generacije«&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Swinford|first=Steven|title=Boris Johnson's allies accuse Michael Gove of 'systematic and calculated plot' to destroy his leadership hopes|work=The Daily Telegraph|date=2016-07-01 |url=http://www.msn.com/en-gb/news/uknews/boris-johnsons-allies-accuse-michael-gove-of-systematic-and-calculated-plot-to-destroy-his-leadership-hopes/ar-AAhPpwa?ocid=spartandhp |accessdate=2016-07-01 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819030551/http://www.msn.com/en-gb/news/uknews/boris-johnsons-allies-accuse-michael-gove-of-systematic-and-calculated-plot-to-destroy-his-leadership-hopes/ar-AAhPpwa?ocid=spartandhp|archivedate=2016-08-19}}&lt;/ref&gt; Johnson je podprl kandidaturo Andreje Leadsom, ki pa je teden kasneje zapustila tekmo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Asthana|first=Anushka|last2=Mason|first2=Rowena|date=2016-07-04 |title=Boris Johnson endorses Andrea Leadsom in Tory leadership bid|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/04/boris-johnson-endorses-andrea-leadsom-in-tory-leadership-bid|work=The Guardian|location=London|accessdate=2016-07-05}}&lt;/ref&gt; 

=== Zunanji minister: 2016–2018 ===
[[Slika:President_Donald_J._Trump_and_the_British_Secretary_of_State_for_Foreign_and_Commonwealth_Affairs_Boris_Johnson_(37425398262).jpg|sličica| Johnson z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] oktobra 2017]]
[[Slika:Javad_Zarif_meeting_with_UK_foreign_minister_Boris_Johnson_in_Tehran_2017-12-09_02.jpg|sličica| Johnson se je decembra 2017 v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom]]
[[Slika:Boris_Johnson_meeting_Benjamin_Netanyahu,_June_2018_(28765572448).jpg|sličica| Johnson z Izraelskim predsednikom Benjaminom Netenyahujem junija 2018 ]]
Ko je [[Theresa May]] postala vodja konservativne stranke in predsednica vlade, je julija 2016 imenovala Johnsona za zunanjega ministra.&lt;ref name=&quot;BloombergFSec&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-07-13/boris-johnson-appointed-u-k-foreign-secretary-in-may-government|title=Boris Johnson Appointed U.K. Foreign Secretary in May Government|last=Hutton|first=Robert|publisher=Bloomberg L.P. |accessdate=2016-07-13}}&lt;/ref&gt; Analitiki so imenovanje videli kot taktično potezo, ki naj bi politično oslabila Johnsona: nova položaja »ministra za Brexit« in ministra za mednarodno trgovino sta ministru za zunanje zadeve močno omejila politično moč.&lt;ref name=&quot;BloombergFSec&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;GoodForMay&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/politics/staggers/2016/07/sending-boris-johnson-foreign-office-bad-britain-good-theresa-may|title=Sending Boris Johnson to the Foreign Office is bad for Britain, good for Theresa May|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |first=Stephen |last=Bush |work=New Statesman}}&lt;/ref&gt; Johnsonovo imenovanje je poleg tega povzročilo, da je bil pogosto v tojini in ni mogel mobilizirati nasprotnikov proti Mayevi, hkrati pa ga je prisililo, da prevzame odgovornost za težave, ki jih je povzročal postopek izstopa iz EU.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.spiegel.de/politik/ausland/boris-johnson-als-britischer-aussenminister-der-muellmann-von-number-10-kommentar-a-1102927.html|title=Boris Johnson als Außenminister: Der Prügelknabe|last=Thomas Hüetlin|language=de|trans-title=Boris Johnson as Foreign Secretary: The whipping boy|work=[[Der Spiegel]]|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NewYorker&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.newyorker.com/news/john-cassidy/the-huge-challenge-facing-theresa-may|title=The Huge Challenge Facing Theresa May|last=John Cassidy|date=2016-07-13 |accessdate=2016-07-14 |work=The New Yorker}}&lt;/ref&gt; Johnsonovo imenovanje so nekateri novinarji in tuji politiki zaradi njegovih preteklih spornih izjav o drugih državah kritizirali.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/13/boris-johnson-diplomacy-not-synonymous|title=Boris Johnson and diplomacy are not synonymous |date=2016-07-13 |accessdate=2016-07-14 |work=The Guardian|last=Patrick Wintour}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSecReactions&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-36790977|title=Boris Johnson is foreign secretary: The world reacts|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GuardianReactions&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2016/jul/14/maybe-the-brits-are-just-having-us-on-the-world-reacts-to-boris-johnson-as-foreign-minister|title='Maybe the Brits are just having us on': the world reacts to Boris Johnson as foreign minister|work=The Guardian |date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |first1=Bonnie |last1=Malkin |first2=Philip |last2=Oltermann |first3=Tom |last3=Phillips}}&lt;/ref&gt; Nekdanji predsednik vlade Švedske Carl Bildt je dejal: »Želim si, da bi šlo samo za šalo.«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-eu-wrapup-idUSKCN0ZU1HE|last=Holton|first=Kate|last2=Pitas|first2=Costas|date=2016-07-14 |title=May builds new-look Brexit cabinet to steer EU divorce|agency=Reuters|accessdate=2016-07-14 }}&lt;/ref&gt; Visoki uradnik v Obamovi vladi je menil, da bo imenovanje Johnsona še bolj zbližalo ZDA in Nemčijo na račun posebnega odnosa z Združenim kraljestvom.&lt;ref name=&quot;ITV20160714&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.itv.com/news/2016-07-13/reaction-boris-johnson-foreign-secretary-united-states-of-america/|title=Boris Johnson's appointment as Foreign Secretary has not gone down well in the United States|last=Robert Moore|date=2016-07-14 |accessdate=2016-07-14 |publisher=ITV News}}&lt;/ref&gt; 

Johnsonov obisk v Turčiji maja 2016 je bil nekoliko napet, ker je štiri mesece pred tem dobil nagrado Douglasa Murraya za pesem o turškem predsedniku [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepu Tayyipu Erdoğanu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://blogs.spectator.co.uk/2016/05/boris-johnson-wins-the-spectators-president-erdogan-offensive-poetry-competition/|title=Boris Johnson wins The Spectator's President Erdogan Offensive Poetry competition|last=Murray|first=Douglas|date=2016-05-18|work=The Spectator|accessdate=2019-07-22|archive-date=2019-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190722114604/https://blogs.spectator.co.uk/2016/05/boris-johnson-wins-the-spectators-president-erdogan-offensive-poetry-competition/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ko ga je novinar vprašal, ali se bo opravičil za pesem, je Johnson zadevo zavrnil kot »malenkosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://blogs.spectator.co.uk/2016/09/boris-johnson-refuses-apologise-insulting-president-erdogan/|title=Boris Johnson refuses to apologise for his President Erdogan poem|last=Steerpike|date=2016-09-27|work=The Spectator|accessdate=2019-07-22|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209035848/https://blogs.spectator.co.uk/2016/09/boris-johnson-refuses-apologise-insulting-president-erdogan/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Johnson se je zavezal, da bo Turčiji pomagal pri pridruževanju EU in izrazil podporo Erdoganovi vladi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.politico.eu/article/boris-johnson-uk-will-help-turkey-join-the-eu/|title=Boris Johnson: UK will help Turkey join the EU|date=2016-09-28 |work=Politico}}&lt;/ref&gt; Johnson je podprl intervencijo v Jemnu pod vodstvom [[Saudova Arabija|Saudove Arabije]] in zavrnil blokado prodaje orožja saudskemu režimu;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-urged-to-back-probe-into-international-law-violations-during-yemen-war-a7321496.html|title=Boris Johnson urged to back probe into international law violations in Yemen|work=The Independent|date=2016-09-21}}&lt;/ref&gt; pri tem je izjavil, da ni nobenih jasnih dokazov, da Saudova Arabija v vojni v Jemnu krši mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2016/sep/05/mps-to-urge-ban-on-uk-arms-sales-to-saudi-arabia|title=Boris Johnson defends UK arms sales to Saudi Arabia|work=The Guardian|date=2016-09-05}}&lt;/ref&gt; Septembra 2016 so ga skupine za človekove pravice obtožile, da je blokiral preiskavo ZN o saudskih vojnih zločinih v Jemnu.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/boris-johnson-yemen-criticised-human-rights-watch-amnesty-international-blocking-war-crimes-inquiry-a7330136.html|title=Boris Johnson criticised by human rights groups after blocking inquiry into war crimes in Yemen|work=The Independent|date=2016-09-27}}&lt;/ref&gt; Glede na britansko-saudsko zavezništvo pa je decembra pritegnil pozornost s komentarjem, da so Saudijci podobni Irancem, ko gre za njihovo »igranje z marionami in posredniške vojne« na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].&lt;ref name=&quot;bbc.co.uk&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-38245902|title=Boris Johnson accuses Saudi Arabia of 'playing proxy wars'|date=2016-12-08|accessdate=2017-05-04|work=BBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/newsbysector/industry/defence/11455304/Charted-the-worlds-biggest-arms-importers.html|title=Charted: the world's biggest arms importers|accessdate=2017-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/12/08/boris-johnson-theresa-may-odds-pm-rebukes-foreign-secretary/|title=Row over Saudi Arabia comments blows open rift between Theresa May and Boris Johnson|first=Peter|last=Dominiczak|date=2016-12-08|work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt; Mayeva je izjavila, da njegove pripombe ne predstavljajo stališča vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-38248316|title=Boris Johnson's Saudi 'proxy wars' comment 'not UK's view'|date=2016-12-08 |accessdate=2017-05-04|work=BBC News}}&lt;/ref&gt; 

Novembra 2016 je povzročil nevšečnosti britansko-iranski dvojni državljanki Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je bila v Iranu aretirana zaradi širjenja propagande, ko je izjavil, da je »preprosto učila ljudi novinarstva«. Zaghari-Ratcliffe se je namreč zagovarjala s trditvijo, da je bila v Združenem kraljestvu le zaradi družinskega obiska, Johnsonovo izjavo pa so iranske oblasti uporabile v dokaznem postopku.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-41890885|title=Fears for Nazanin Zaghari-Ratcliffe after Boris Johnson remark|work=BBC News|date=2017-11-06 |accessdate=2017-11-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rawlinson|first=Kevin|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/nov/07/boris-johnson-to-call-iran-in-wake-of-comments-about-jailed-briton|title=Boris Johnson to call Iran in wake of comments about jailed Briton|work=The Guardian|date=2017-11-07 |accessdate=2017-11-07}}&lt;/ref&gt; Maja 2018 je Johnson podprl okvirni jedrski sporazum z Iranom, kljub odločitvi [[Donald Trump|Donalda Trumpa]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2018/may/08/trump-withdrew-us-iran-nuclear-deal-heres-what-you/|title=Trump pulls US out of Iran deal: Here's what to know|website=PolitiFact}}&lt;/ref&gt; da ZDA odstopi od njega. Johnson je menil, da bi sporazum lahko prinesel gospodarske koristi iranskemu ljudstvu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Burchard |first1=Hans von der |title=Boris Johnson calls US plan for new Iran deal 'very difficult' |url=https://www.politico.eu/article/boris-johnson-calls-us-plan-for-new-iran-deal-very-difficult/ |accessdate=2019-08-25 |work=Politico |date=2018-05-21}}&lt;/ref&gt; V zvezi s Turčijo je opisal [[Gulenizem]] kot kult in podprl čistke po poskusu državnega udara leta 2016 ter obljubil pomoč pri pregonu privržencev [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]] v Združenem kraljestvu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Boris Johnson says he will help Turkey hunt for Gulenists in the UK |url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-pledges-to-help-turkey-get-to-the-bottom-of-gulenist-links-in-the-uk-2016-9 |work=[[Business Insider]] |date=2016-09-28}}&lt;/ref&gt; Aprila 2017 je pojasnil, da Brexit ne bo vplival na suverenost [[Gibraltar]]ja&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Brexit and Gibraltar: May laughs off Spain 'war' talk |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-39475127 |publisher=BBC News |date=2017-04-03}}&lt;/ref&gt; in da bo tudi meja na [[Irska (otok)|Irskem]] ostala »absolutno nespremenjena«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=How would Boris Johnson solve the Irish border problem? |url=https://www.newstatesman.com/politics/uk/2019/06/how-would-boris-johnson-solve-irish-border-problem |work=New Statesman |date=2019-06-12}}&lt;/ref&gt;

Johnson je 13. septembra 2017 obiskal Tortolo na [[Britanski Deviški otoki|Britanskih Deviških otokih]], da bi potrdil zavezanost Združenega kraljestva k pomoči pri obnovi britanskih ozemelja, ki jih je prizadel orkan Irma.&lt;ref&gt;{{cite press release |url= https://www.gov.uk/government/news/hurricane-irma-foreign-secretarys-visit-to-the-uk-overseas-territories-in-the-Caribbean |title=Boris Johnson visited Anguilla and the British Virgin Islands after Hurricane Irma to see the UK's huge relief effort at first hand |accessdate=2017-09-13 |website=gov.uk |url-status=dead |archiveurl= https://web.archive.org/web/20170913231113/https://www.gov.uk/government/news/hurricane-irma-foreign-secretarys-visit-to-the-uk-overseas-territories-in-the-caribbean |archivedate=2017-09-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://bvtnews.com/news/french-british-officials-view-irmas-damage-vow-island-aid.html |title=French, British officials view Irma's damage, vow island aid |accessdate=2017-09-13 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170914035407/http://bvtnews.com/news/french-british-officials-view-irmas-damage-vow-island-aid.html |archivedate=2017-09-14}}&lt;/ref&gt; Rekel je, da so ga prizori spomnili na fotografije [[Hirošima|Hirošime]], uničene v [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskem napadu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/boris-johnson-reminded-of-hiroshima-on-visit-to-irma-hit-tortola-11034613|title=Boris Johnson reminded of Hiroshima on visit to Irma-hit Tortola|last=|date=|website=sky.com|accessdate=2018-05-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170918124642/https://news.sky.com/story/boris-johnson-reminded-of-hiroshima-on-visit-to-irma-hit-tortola-11034613|archivedate=2017-09-18}}&lt;/ref&gt; 

Septembra 2017 so ga kritizirali, ker je med obiskom [[Mjanmar|mjanmarskega]] templja recitiral pesem ''Mandaray'' [[Rudyard Kipling|Rudyarda Kiplinga]]; Britanski veleposlanik, ki je bil z njim, mu je dal vedeti, da to »ni bilo primerno«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.itv.com/news/2017-09-30/ambassador-stops-boris-johnson-quoting-colonial-poem-in-burmese-temple/|title=Ambassador stops Boris Johnson 'reciting colonial poem' in Burmese temple|date=2017-09-30 |accessdate=2017-11-04 |publisher=ITV}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.standard.co.uk/news/politics/boris-johnson-caught-on-camera-quoting-kipling-poem-in-burmese-temple-a3647431.html|title=Boris Johnson 'caught on camera quoting Kipling poem in Burmese temple'|last=Patrick Grafton-Green|date=2017-09-30 |work=London Evening Standard|accessdate=2017-09-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/sep/30/boris-johnson-caught-on-camera-reciting-kipling-in-myanmar-temple|title=Boris Johnson caught on camera reciting Kipling in Myanmar temple|last=Robert Booth|date=2017-09-30 |work=The Guardian|accessdate=2017-10-04}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2017 se je soočil s kritiko, ker je trdil, da bi lahko libijsko mesto Sirte postalo gospodarski uspeh, kot je [[Dubaj]]: »vse, kar morajo storiti, je, da počistijo trupla«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-41490174|title=Boris Johnson Libya 'dead bodies' comment provokes anger|date=2017-10-04 |work=BBC News |accessdate=2017-10-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;veconomist&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/britain/21730007-one-great-puzzles-politics-how-foreign-secretary-keeps-his-job-boris-johnson|title=Is Boris Johnson really unsackable? |date=2017-10-05|work=[[The Economist]]}}&lt;/ref&gt;

Johnson je podprl zaostritev odnosov z Rusijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=The Kremlin conundrum facing Boris Johnson |url=https://www.thetimes.co.uk/article/the-kremlin-conundrum-facing-boris-johnson-q6l336t29 |work=The Times |date=2019-07-23 |url-access=subscription |access-date=2020-04-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=What has Boris Johnson said about other countries and their leaders? |url=https://www.bbc.com/news/world-49014791 |publisher=BBC News |date=2019-07-24}}&lt;/ref&gt; Ko sta bila dvojni agent Sergej Skripal in njegova hči Julija maja 2018 zastrupljena v [[Salisbury]]ju, je britanska vlada za incident obtožila Rusijo,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-43367515|title=PM under pressure over Russian spy case|date=2018-03-12 |work=BBC News|accessdate=2018-03-28}}&lt;/ref&gt; Johnson je takrat primerjal [[Vladimir Putin|Putinovo]] gostovanje [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnega prvenstvu v Rusiji]] z gostovanjem [[Poletne olimpijske igre 1936|olimpijskih iger v Berlinu]] 1936 pod [[Adolf Hitler|Adolfom Hitlerjem]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/football/2018/mar/21/boris-johnson-compares-russian-world-cup-to-hitlers-1936-olympics|title=Boris Johnson compares Russian World Cup to Hitler's 1936 Olympics|last=Wintour|first=Patrick|date=2018-03-21|work=The Guardian|accessdate=2018-03-28}}&lt;/ref&gt; Rusko zunanje ministrstvo je Johnsonove komentarje označilo kot »nesprejemljive in nevredne komentarja«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sergei Skripal: Chemical weapons inspectors arrive in Salisbury to investigate nerve agent attack|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/salisbury-chemical-weapons-inspectors-international-arrive-investigate-nerve-agent-attack-a8267546.html|last=Osborne|first=Samuel|work=The Independent |date=2018-03-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180619063045/https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/salisbury-chemical-weapons-inspectors-international-arrive-investigate-nerve-agent-attack-a8267546.html |archivedate=2018-06-19}}&lt;/ref&gt; 

V kolumni septembra 2017 je Johnson ponovno izjavil, da bo Združeno kraljestvo po Brexitu ponovno pridobilo nadzor nad 350 milijonov funtov na teden, in nakazal, da bo denar na voljo za Nacionalno zdravstveno službo (NHS).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/09/15/boris-johnson-vision-bold-thriving-britain-enabled-brexit/|title=My vision for a bold, thriving Britain enabled by Brexit|last=Johnson|first=Boris|date=2017-09-15 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=2017-09-18}}&lt;/ref&gt; Kasneje so ga kabinetni kolegi kritizirali zaradi oživljanja te trditve, predsednik uprave za statistiko Združenega kraljestva Sir David Norgrove pa ga je obtožil »očitne zlorabe uradnih statistik«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/sep/17/boris-johnson-slapped-down-statistics-chief-fresh-350m-brexit-claim|title=Boris Johnson left isolated as row grows over L350m post-Brexit claim|last=Asthana|first=Anushka|date=2017-09-17 |work=The Guardian|accessdate=2017-09-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;beebsplit&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-41301049|title=Brexit: Boris Johnson and stats chief in row over L350m figure|work=BBC News}}&lt;/ref&gt; Po [[Parlamentarne volitve v Združenem kraljestvu 2017|splošnih volitvah leta 2017]] je Johnson zavrnil medijska poročila, da namerava izzvati vodstvo Therese May.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/boris-johnson-denies-plot-topple-uk-pm-theresa-47965138 |title=Boris Johnson denies plot to topple UK PM Theresa May |accessdate=2017-06-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170611110240/http://abcnews.go.com/International/wireStory/boris-johnson-denies-plot-topple-uk-pm-theresa-47965138 |archivedate=2017-06-11}}&lt;/ref&gt; V pismu Mayevi februarja 2018 je Johnson namignil, da bo Severna Irska morda morala sprejeti mejne kontrole po Brexitu, kar naj ne bi resno vplivala na gospodarstvo; prej je o tem trdil, da si je trdo mejo nemogoče predstavljati.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2018/02/28/boris-johnson-accuses-remainers-trying-use-irish-border-issue/|title=Boris Johnson accuses Remainers of trying to use Irish border issue to stop the UK leaving the EU |last=Maidment |first=Jack |date=2018-02-28 |work=[[The Daily Telegraph]]}}&lt;/ref&gt; 

Marca 2018 se je Johnson opravičil za svoj »nenamerni seksizem«, potem ko je imenoval zunanjo ministrico v senci Emily Thornberry »Gospo Nugee«; Thornberry je bila poročena s Christopherjem Nugeejem, vendar ni uporabljala njegovega priimka.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-43557516|title=Speaker tells Johnson off for 'sexism'|date=2018-03-27 |work=BBC News |accessdate=2018-03-27}}&lt;/ref&gt; Junija naj bi, ko so ga vprašali o pomislekih podjetij glede »trdega« Brexita, izjavil, da »naj se gospodarstvo j*be«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2018/06/23/eu-diplomats-shocked-boriss-four-letter-reply-business-concerns/|title=EU diplomats shocked by Boris's 'four-letter reply' to business concerns about Brexit|date=2018-06-23 |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=2018-06-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/jun/24/tide-turning-brexit-will-of-people-boris-johnson|title=Enough already: in the national interest, we must stop a hard Brexit|date=2018-06-24 |work=The Guardian|accessdate=2018-06-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.thenational.scot/news/16310206.EU_diplomats_reveal_Boris_Johnson_said__f__k_business__over_Brexit_fears/|title=EU diplomats reveal Boris Johnson said 'f**k business' over Brexit fears|date=2018-06-23 |work=The National|accessdate=2018-06-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44618154|title=Johnson challenged over 'Brexit expletive'|date=2018-06-26 |work=BBC News |accessdate=2018-06-27}}&lt;/ref&gt; 

Julija 2018, tri dni po tem, ko se je kabinet sestal na posestvu Chequers, da bi se dogovoril o strategiji Brexita,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44749993|title=At-a-glance: The new UK Brexit plan agreed at Chequers|date=2018-07-07 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt; je Johnson skupaj z ministrom za Brexit Davidom Davisom&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2018/jul/08/david-davis-resigns-as-brexit-secretary-reports-say|title=Brexit secretary David Davis resigns plunging government into crisis|last=Stewart|first=Heather|date=2018-07-09 |work=The Guardian|location=London}}&lt;/ref&gt; odstopil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.theguardian.com/politics/2018/jul/09/boris-johnson-resigns-as-foreign-secretary-brexit |title=May's plan 'sticks in the throat', says Boris Johnson as he resigns over Brexit |date=2018-07-09 |work=The Guardian |first=Heather |last=Stewart |first2=Pippa |last2=Crerar |first3=Dan |last3=Sabbagh}}&lt;/ref&gt; 

=== Nazaj v zadnje vrste: od leta 2018 ===
Z odstopom iz mesta zunanjega ministra se je Johnson vrnil med navadne poslance. Julij je Johnson podal odstopno izjavo, v kateri je dejal, da ministri »pravimo o tem, kaj počnemo, EU eno, ko se obračamo na volivce, pa drugo«. V odstopni izjavi je dejal, da »ni prepozno, da bi rešili Brexit. Za pogajanja imamo čas. Smer naše ladje smo že enkrat spremenili in lahko jo spremenimo ponovno«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-44871629|title=Johnson: It is not too late to save Brexit|date=2018-07-18 |work=BBC News|accessdate=2018-07-18}}&lt;/ref&gt; ''Buzzfeed je'' poročal, da je bil Johnson v stiku s Steveom Bannonom, nekdanjim glavnim svetovalcem [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. V intervjujih je Bannon pohvalil Johnsona in dejal, da bi moral izzvati Thereso May za vodstvo stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.buzzfeednews.com/article/lesterfeder/boris-johnson-steve-bannon|title=Boris Johnson Has Been Privately Talking To Steve Bannon As They Plot Their Next Moves|work=Buzzfeed News|date=2018-07-25 |first=J. Lester|last=Feder}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/drone-strikes-are-retribution-for-atrocities-boris-johnson-suggests-p8rg90db7|title=Drone strikes are retribution for atrocities, Boris Johnson suggests|first=Oliver|last=Wright|date=2018-07-26 |work=The Times|location=London}}&lt;/ref&gt; Januarja 2019 so Johnsona kritizirali zaradi pripomb med kampanjo Leave 2016 glede vstopa Turčije v Evropsko unijo; zanikal je, da bi kdaj kaj takega rekel.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.itv.com/news/2019-01-18/boris-johnson-under-attack-over-turkey-claim/|title=Boris Johnson under attack over Turkey claim|date=2019-01-18 |accessdate=2019-01-21}}&lt;/ref&gt; Marca 2019 je Johnson kritiziral izdatke za preiskave obtožb o zlorabi otrok, namesto da bi denar šel za več policije na ulicah.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/boris-johnson-hits-out-at-police-spending-on-historic-child-abuse-probes-37909038.html|title=Boris Johnson hits out at police spending on historic child abuse probes|accessdate=2019-03-13 |work=The Belfast Telegraph}}&lt;/ref&gt; Izjavo je močno kritizirala žrtev, poleg tega organizacije za preprečevanje zlorab, šef policije in notranja ministrica v senci Louise Haigh.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-47560192|title=Boris Johnson historical child sex abuse comments 'horrific'|work=BBC News|date=2019-03-13 |accessdate=2019-03-13}}&lt;/ref&gt; 

==== Novinarstvo ====
Julija 2018 je Johnson podpisal 12-mesečno pogodbo za pisanje člankov za Telegraph Media Group.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/732866/180808_Boris_Johnson_The_Telegraph.pdf|title=ACoBA Letter to Johnson|date=2018-08-08}}&lt;/ref&gt; Avgusta je Svetovalni odbor za imenovanja v podjetjih (ACoBA) sporočil, da je ta zaposlitev kršila Ministrski zakonik.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45121976|title=Johnson's Telegraph contract broke rules|date=2018-08-09 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Decembra je dobil ukaz, naj se opraviči Parlamentu, ker ni prijavil 50.000 funtov zaslužka. Parlamentarni komisar za standarde je ugotovil, da prestopki niso bili nenamerni in da Johnson v devetih primerih ni podal izjav, kot jih pravila zahtevajo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-ordered-to-apologise-to-parliament-for-failing-to-declare-earnings-2018-12|title=Boris Johnson ordered to apologise to Parliament for failing to declare earnings |first=Adam |last=Bienkov |work=Business Insider |accessdate=2018-12-08 |date=2018-12-06}}&lt;/ref&gt; 

V enem od prvih člankov, ki jih je objavil ''The Daily Telegraph'', je Johnson pisal o prepovedi verskih pokrival na Danskem in se zavzel proti kakršni koli prepovedi [[Burka|burk]] ali [[nikab]]a, vendar je menil, da ženska v takih oblačilih spominja na »poštni nabiralnik« in »bančnega roparja«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=Denmark has got it wrong. Yes, the burka is oppressive and ridiculous – but that's still no reason to ban it|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2018/08/05/denmark-has-got-wrong-yes-burka-oppressive-ridiculous-still/|accessdate=2018-08-10 |work=The Daily Telegraph|date=2018-08-05}}&lt;/ref&gt; Muslimanski svet Britanije (MCM) je Johnsona obtožil, da »se prilizuje skrajni desnici«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45083275|title=Johnson burka 'letter box' jibe sparks anger|date=2018-08-06|work=BBC News|accessdate=2018-08-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45096519|title=Johnson 'won't apologise' for burka comments|date=2018-08-07 |work=BBC News|accessdate=2018-08-07}}&lt;/ref&gt; Več visokih konservativcev, med drugimi predsednica Theresa May, je pozvalo Johnsona, naj se opraviči.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45114368|title=Criticism grows of Johnson's burka jibe|date=2018-08-08 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-comments-burka-niqab-theresa-may-muslim-women-islam-latest-a8481666.html|title=Theresa May demands Boris Johnson apologise for Islamophobic burqa comments|work=The Independent|accessdate=2018-08-09}}&lt;/ref&gt; Drugi, na primer poslanka Nadine Dorries, so trdili, da njegove pripombe niso šle dovolj daleč in da je treba prekrivanje obraza prepovedati.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Conservative chairman calls for apology from Boris Johnson over burka remarks|url=http://home.bt.com/news/uk-news/conservative-chairman-calls-for-apology-from-boris-johnson-over-burka-remarks-11364287913473|work=BT News|date=2018-08-07|accessdate=2019-07-23|archive-date=2020-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605161822/http://home.bt.com/news/uk-news/conservative-chairman-calls-for-apology-from-boris-johnson-over-burka-remarks-11364287913473|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V anketi Sky Newsa je 60 % vprašanih menilo, da Johnsonovi komentarji niso bili rasistični, 33 % pa, da so; 48 % jih je menilo, da se mu ni treba opravičiti, 45 % pa, da bi se moral.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sky Data poll: Comparing women who wear burkas to bank robbers 'not racist'|url=https://news.sky.com/story/sky-data-poll-comparing-women-who-wear-burkas-to-bank-robbers-not-racist-11465688|publisher=Sky News|date=2018-08-08 |accessdate=2018-08-09}}&lt;/ref&gt; Neodvisna skupina, ki naj bi presodila Johnsonove pripombe,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-45130532|title=Johnson to be investigated over burka row|date=2018-08-09 |work=BBC News|accessdate=2018-08-09}}&lt;/ref&gt; je decembra ugotovila, da prekrškov ni storil, da pa je njegov jezik lahko razumeti kot »provokativen«, da pa je bil »spoštljiv in strpen« in da ima pravico uporabiti »satiro«, da izrazi svoje mnenje.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://news.sky.com/story/boris-johnson-cleared-by-investigation-into-burka-comments-11587680|title=Boris Johnson cleared by investigation into burka comments|publisher=Sky News|accessdate=2018-12-21}}&lt;/ref&gt; Septembra 2018 je Johnson v zvezi z Brexitom zapisal: »Odprli smo se za večno politično izsiljevanje. Okoli britanske ustave smo ovili bombni telovnik - in dali detonator Michelu Barnierju.« Starejši toryji so ga je močno kritizirali, Alan Duncan iz zunanjega ministrstva pa je obljubil, da bodo pripombe pomenile »politični konec Borisa Johnsona«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2018/sep/09/boris-johnson-calls-theresa-may-chequers-brexit-plan-suicide-vest|title=Tories condemn Boris Johnson for Brexit 'suicide vest' remarks|first=Peter|last=Walker|date=2018-09-09 |work=The Guardian|accessdate=2018-09-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/boris-johnson-disgusting-criticism-theresa-may-conservative-row-chequers-plan-suicide-vest-a8529621.html|title=Open warfare between top Tories over Boris Johnson 'suicide vest' jibe at May|work=The Independent |accessdate=2018-09-09}}&lt;/ref&gt; 

Aprila 2019 je Neodvisna organizacija za standardizacijo tiska odločila o vsebini članka v ''The Daily Telegraph'' z dne 6. januarja 2019, »Britanci ne bodo pustili, da iz strahu podprejo pomilovanja vreden sporazum za Brexit, za katerega nihče ni glasoval«, ki ga je spisal Johnson.&lt;ref name=&quot;Telegraph-2019-01&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Johnson|first=Boris|title=The British people won't be scared into backing a woeful Brexit deal nobody voted for|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/01/06/british-people-wont-scared-backing-woeful-brexit-deal-nobody/|accessdate=2019-04-12 |work=[[The Daily Telegraph]] |date=2019-01-06}}&lt;/ref&gt; Trditev, da »britanska javnost z jasno večino podpira« Brexit brez dogovora, je napačna in »pomeni neupoštevanje potrebne skrbi za pravilnost vsebine v nasprotju s členom 1 (i)« smernic, zaradi česar organizacija zahteva, da se popravek lažne trditve objavi v tiskani izdaji in priloži spletni različici.&lt;ref name=&quot;IPSO-2019-04&quot;&gt;{{Navedi splet |title=00154-19 Stirling v The Daily Telegraph |url=https://www.ipso.co.uk/rulings-and-resolution-statements/ruling/?id=00154-19 |publisher=Independent Press Standards Organisation |accessdate=2019-04-12}}&lt;/ref&gt; 

==== Pregon zaradi domnevnih nepravilnosti pri opravljanju javne funkcije ====
Zasebni tožilec Marcus Ball je zbral več kot 200.000 funtov od skoraj 6.000 podpornikov, da bi sodno preganjal Johnsona v treh točkah za kaznivo dejanje nepravilnosti pri opravljanju javnih funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Johnson faces private prosecution for 'lies about EU'|url=https://www.thetimes.co.uk/article/boris-johnson-faces-private-prosecution-over-lying-during-brexit-vote-wmbfxj2cd|accessdate=2019-05-27 |work=The Times |date=2019-05-14}}&lt;/ref&gt; Johnson naj bi zlorabil zaupanje javnosti na [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referendumu o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji]] leta 2016, ker je kot poslanec in kot župan Londona lagal o stroških za članstvo Združenega kraljestva v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://metro.co.uk/2018/11/26/why-im-trying-to-prosecute-boris-johnson-8177761/ |title=Why I'm trying to prosecute Boris Johnson |last=Ball |first=Marcus J. |date=2018-11-26 |work=Metro |accessdate=2019-05-05}}&lt;/ref&gt; Vrhovno sodišče je primer 7. junija zavrglo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-48554853 |title=Brexit: Boris Johnson L350m claim case thrown out by judges |date=2019-06-07 |work=BBC News |accessdate=2019-06-07}}&lt;/ref&gt; 

=== Kandidatura za vodjo konservativne stranke (2019) ===
[[slika:Back Boris logo.png|thumb|Logotip Johnsonove kampanje]]
16. maja 2019 je Johnson potrdil, da bo po odstopu Therese May kandidiral na volitvah za vodjo konservativne stranke.&lt;ref name=&quot;Stand&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Johnson confirms bid for Tory leadership|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-48299424|accessdate=2019-05-28 |work=BBC News |date=2019-05-16}}&lt;/ref&gt; V intervjuju v začetku junija, tik pred obiskom Združenega kraljestva, je ameriški predsednik [[Donald Trump]] podprl Johnsona kot kandidata za mesto predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-48478706|title=Johnson would be excellent leader – Trump|work=BBC News|date=2019-06-01 |accessdate=2019-06-02}}&lt;/ref&gt; 

12. junija je Johnson uradno začel svojo kampanjo z besedami: »Po treh letih in dveh zamujenih rokih moramo 31. oktobra zapustiti EU. Doseči moramo boljše rezultate od sedanjega sporazuma o odstopu, ki ga je Parlament trikrat zavrnil - in naj pojasnim, da ne želim doseči izida brez dogovora. Mislim, da ne bomo končali na tak način. Odgovorno je edinole, če se odločno in resno pripravimo na izhod brez pogodbe. Pravzaprav je presenetljivo, da kdorkoli lahko predlaga, da naj se odpovemo temu v pogajanjih ključnemu orodju.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blogs.spectator.co.uk/2019/06/full-text-boris-johnson-launches-his-tory-leadership-campaign/|title=Full text: Boris Johnson launches his Tory leadership campaign|date=2019-06-12|accessdate=2019-07-23|archive-date=2019-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723151948/https://blogs.spectator.co.uk/2019/06/full-text-boris-johnson-launches-his-tory-leadership-campaign/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V kampanji je Johnson opozoril na »katastrofalne posledice za zaupanje volivcev v politiko«, če bi vlada pritiskala na EU za nadaljnje podaljšanje roka. Zavzel se je za to, da se dodatek k dogovoru glede meje na Irskem (t. i. »Backstop«) črta iz vseh možnih sklepov Brexit in se zamenja z alternativami, pri tem pa obljubil, da bo plačilo v višini 39 milijard funtov za razvezo članstva, ki jih mora Združeno kraljestvo plačati EU ob odhodu, zadržal »dokler stvari ne postanejo jasnejše«. Johnson je sprva obljubil, da bo zmanjšal davek za dohodke nad 50.000 funtov s povišanjem 40-odstotnega davčnega praga na 80.000 funtov, ko pa je prišel pod dež na [[BBC]], je predloge umaknil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/tory-leadership-debate-boris-johnson-no-deal-brexit-rory-stewart-tax-cut-bbc-a8964566.html|title=Boris Johnson backs down on key campaign promises during Tory leadership debate|date=18. junij 2019|website=The Independent|accessdate=21. junij 2019}}&lt;/ref&gt; Prav tako je napovedal, da bo dvignil mejo dohodka, nad katero nizko plačani delavci začnejo plačevati nacionalno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48699393|title=Tory MPs choosing leadership final two|date=20. junij 2019|accessdate=20. junij 2019}}&lt;/ref&gt; 

Anketa 13. junija, ki so jo objavili člani stranke, je pokazala, da Johnson nedvomno vodi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theweek.co.uk/94729/who-will-be-the-next-prime-minister-the-odds-and-polls|title=The next UK prime minister: the odds and polls|work=The Week UK}}&lt;/ref&gt; V zadnjem glasovanju poslancev 20. junija je dobil 160 glasov in bil poleg Hunta imenovan za enega od finalnih dveh kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48711077|title=Hunt to face Johnson in Tory leader race|work=BBC News|date=2019-06-20 |accessdate=2019-06-21}}&lt;/ref&gt; 19. julija je ''Reuters'' razkril, da je Johnson in njegove politične zaveznike aktivno podprl nekdanji ruski naftni tajkun Aleksander Temerko, ki je postal glavni donator konservativne stranke, po tem ko je leta 2004 pobegnil iz Rusije, da bi se izognil kazenskim ovadbam.&lt;ref name=&quot;reutersquietly&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/investigates/special-report/britain-eu-johnson-russian/ |title=In British PM race, a former Russian tycoon quietly wields influence |publisher=[[Reuters]] |accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.kommersant.ru/doc/577521 |title=Обвинение на случай оправдания / Александра Темерко обвинили заочно |newspaper=Kommersant |language=ru |date=2005-05-14}}&lt;/ref&gt; Znano je, da ima Temerko, ki je po lastni izjavi na ti z Johnsonom, tesne vezi z rusko obveščevalno in varnostno službo. &lt;ref name=&quot;reutersquietly&quot; /&gt;

23. julija je bil s krepko večino izvoljen za predsednika torijcev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Stewart |first=Heather |title=Boris Johnson elected new Tory leader |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/jul/23/boris-johnson-elected-new-tory-leader-prime-minister |accessdate=2019-07-23 |work=The Guardian |date=2019-07-23}}&lt;/ref&gt;

== Predsednik vlade Združenega kraljestva ==
Dan po Johnsonovi izvolitvi je [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta II.]] sprejela odstop Therese May in imenovala Johnsona za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theamerican.co.uk/pr/ne-Boris-Johnson-First-US-Born-UK-PM|title=Boris Johnson Becomes First US born Prime Minister of Britain|date=2019-07-23 |work=The American|location=United Kingdom}}&lt;/ref&gt; Za svojega glavnega svetovalca je imenoval [[Dominic Cummings|Dominica Cummingsa]], s katerim je sodeloval že pri kampanji za izstop iz Evropske unije.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49101464 |title = Who are Boris Johnson's key advisers? |work = BBC News |date = 2019-07-30}}&lt;/ref&gt;

=== Brexit ===
[[File:Johnson met with Macron for Brexit issue.jpg|thumb|Johnson razpravlja o Brexitu s francoskim predsednikom [[Emmanuel Macron|Emmanuelom Macronom]] v Parizu]]
V svojem prvem govoru je obljubil, da bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo 31. oktobra 2019 z dogovorom ali brez njega.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/live/2019/jul/24/boris-johnson-prepares-to-enter-downing-st-and-name-cabinet-theresa-may-prime-minister-live-news|title=Boris Johnson cabinet: Sajid Javid, Priti Patel and Dominic Raab given top jobs – live news|first=Andrew|last=Sparrow|date=2019-07-24 |newspaper=The Guardian}}&lt;/ref&gt; 28. avgusta je oznanil, da je prosil kraljico, naj odloži zasedanja parlamenta od 10. septembra, kar bi omejilo možnost, da parlament blokira Brexit brez dogovora.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/aug/28/chancellor-sajid-javid-fast-tracked-spending-review-fuels-talk-of-early-election|title=Boris Johnson asks Queen to suspend parliament|last=Elgot|first=Jessica|date=2019-08-28 |work=The Guardian|access-date=2019-08-29 |last2=Stewart|first2=Heather}}&lt;/ref&gt; Nekateri kritiki so potezo primerjali z [[državni udar|državnim udarom]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Taylor |first1=Simon |last2=Graham |first2=Chris |title='A very British coup': How Europe reacted to Boris Johnson suspending parliament in Brexit push |url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/08/28/backstop-wont-withdrawn-back-promise-say-eu-leaders/ |accessdate=2020-04-16 |work=The Telegraph |date=2019-08-29 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt; sprožila pa je tudi nekaj javnih protestov po državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Parliament suspension: Thousands protest across the UK |url=https://www.bbc.com/news/uk-49534940 |accessdate=2019-09-02 |work=BBC |date=2019-08-31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Ferguson |first1=Donna |last2=Murphy |first2=Simon |last3=Townsend |first3=Mark |last4=Wall |first4=Tom |title=From Bodmin to Berlin, crowds vent their fury at Boris Johnson's 'coup' |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/aug/31/bodmin-to-berlin-crowds-vent-fury-boris-johnson-coup |accessdate=2019-09-02 |work=[[The Observer]] |date=2019-08-31}}&lt;/ref&gt; 24. septembra je vrhovno sodišče potrdilo, da je bil Johnsonov nasvet kraljici nezakonit, zato je bila odložitev nična.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last= Bowcott |first=Owen |date=2019-09-24 |title=Boris Johnson's suspension of parliament unlawful, supreme court rules |url=https://www.theguardian.com/law/2019/sep/24/boris-johnsons-suspension-of-parliament-unlawful-supreme-court-rules-prorogue |newspaper=The Guardian |location=London |access-date=2019-09-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Supreme Court: Suspending Parliament was unlawful, judges rule |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49810261 |publisher=[[BBC News]] |location=London |date=2019-09-24 |access-date=2019-09-24}}&lt;/ref&gt;

3. septembra 2019 je oznanil namero razpisati splošne volitve, po tistem, ko so opozicijski poslanci in tudi nekateri uporni poslanci Konservativne stranke glasovali proti vladnemu poskusu prevzeti nadzor nad postopkom izstopa.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/politics/2019/09/03/brexit-latest-news-boris-johnson-no-deal-vote-general-election/|title=Brexit vote result: Boris Johnson demands general election after rebel MPs seize control of Commons agenda|last=Rayner|first=Gordon|date=2019-09-03 |work=The Telegraph|access-date=2020-04-16 |last2=Sheridan|first2=Danielle|language=en-GB|url-access=limited|issn=0307-1235}}&lt;/ref&gt; Kljub nasprotovanju vlade je zakon, ki bi blokiral izstop brez dogovora, uspešno prestal postopek v spodnjem domu parlamenta, zato je Johnson predlagal splošne volitve 15. oktobra.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49580185|title=MPs back bill aimed at blocking no-deal Brexit|date=2019-09-04 |access-date=2019-09-05}}&lt;/ref&gt; Predlog je bil zavrnjen, saj ni prejel dvotretjinske podpore v zgornjem domu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49584907|title=Johnson's call for general election rejected by MPs|date=2019-09-04 |access-date=2019-09-05}}&lt;/ref&gt;

=== Kabinet ===
[[File:Johnson's 1st cabinet meeting.jpg|thumb|Johnson vodi prvi sestanek svojega kabineta na Downing Street 10, 25. julija 2019]]
24. julija 2019 je Johnson imenoval svoj »Kabinet za sodobno Britanijo«.&lt;ref name=&quot;BBC25&quot;&gt;{{navedi novice |title=Boris Johnson: Does his cabinet reflect 'modern Britain'? |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49034735 |accessdate=2019-07-25 |publisher=BBC News |date=2019-07-25}}&lt;/ref&gt; Pri sestavljanju vlade je odstavil 11 ministrov in sprejel odstop še šestih, kar je njegov zaveznik [[Nigel Evans]] opisal kot »masaker«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/article/boris-johnson-the-godfather-takes-his-retribution-in-massacre-of-cabinet-ministers-zxr5vvk00 |url-access=subscription|title=Boris Johnson the Godfather takes his retribution in massacre of cabinet ministers |last1=Swinford |first1=Steven |last2=Chorley |first2=Matt |newspaper=The Times |date=2019-07-25 |accessdate=2019-07-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/jul/24/philip-hammond-quits-johnson-fully-aligned-chancellor-gauke-stewart |title='Summer's day massacre' may spell backbench trouble for Boris Johnson |last=Syal |first=Rajeev |newspaper=The Guardian |date=2019-07-24 |accessdate=2019-07-27}}&lt;/ref&gt; To je bila najobsežnejša reorganizacija kabineta tekom vladavine iste stranke v vsej povojni zgodovini države.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-cabinet-reshuffle-ministers-brexit-a9019726.html |last=Woodcock |first=Andrew |title=Boris Johnson dismantles cabinet in reshuffle, building government around people who delivered Brexit vote |newspaper=The Independent |date=2019-07-25 |accessdate=2019-07-27}}&lt;/ref&gt;

Med drugim je imenoval [[Dominic Raab|Dominica Raaba]] za glavnega državnega sekretarja in državnega sekretarja za tuje zadeve ter zadeve Skupnosti narodov. Število ministrov je povečal na 33, od tega je imenoval četrtino žensk in vključil posebej veliko predstavnikov manjšin. Skoraj polovica ministrov se je šolala na univerzah v Oxfordu ali Cambridgeu.&lt;ref name=&quot;BBC25&quot; /&gt; Ustanovil je tudi nov ministrski položaj zase, minister za Unijo, s čimer je izpolnil obljubo med kampanjo za vodjo stranke.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.scotsman.com/news/politics/boris-johnson-gives-himself-minister-for-the-union-title-1-4972145 |title=Boris Johnson gives himself 'Minister for the Union' title |last=Murphy |first=Sean |date=2019-07-26 |accessdate=2019-07-27 |newspaper=The Scotsman}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Johnsonova vlada je kmalu napovedala povečanje javnih izdatkov za policijo, širokopasovne internetne povezave, šolstvo in bolnišnice (pri tem so večino obljubljenega denarja za slednje predstavljali prihranki zadnjih treh let, ki jih je prejšnja vlada blokirala).&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Do Boris Johnson's tax and spending plans add up? |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-49097133 |publisher=BBC News |date=2019-08-05 |author=Reality Check Team}}&lt;/ref&gt; To je sprožilo ugibanja, da se pripravlja na predčasne volitve.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/brexit-boris-johnson-fast-track-spending-review-sajid-javid-a9047781.html |title=Brexit: Boris Johnson fuels early election speculation as chancellor fast-tracks spending review |last=Buchan |first=Lizzy |date=2019-08-08 |work=The Independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-08-04/johnson-s-spending-fuels-u-k-election-talk-after-majority-cut |title=Johnson's Spending Puts U.K. Parties on Alert for Snap Election |last=Biggs |first=Stuart |date=2019-08-04 |publisher=Bloomberg}}&lt;/ref&gt;
[[File:-G7Biarritz (48632272593).jpg|thumb|Johnson z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] med vrhom skupine G7, 26. avgust 2019]]
Na zunanjepolitičnem področju je obljubil podporo Kitajski in napovedal, da bo Združeno kraljestvo najbolj odprta država v Evropi za kitajske investicije.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sg.news.yahoo.com/pro-china-boris-johnson-enthusiastic-065100165.html |title='Pro-China' Boris Johnson 'enthusiastic' about belt and road plan |date=2019-07-24 |work=[[Yahoo!]] News |accessdate=2020-04-27 |archive-date=2022-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406173456/https://sg.news.yahoo.com/pro-china-boris-johnson-enthusiastic-065100165.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Podprl je tudi prostotrgovinski dogovor med Evropsko unijo in [[Mercosur]]jem,&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Britain joins Germany in criticizing Macron's Mercosur threat |url=https://www.reuters.com/article/us-g7-summit-mercosur/britain-joins-germany-in-criticizing-macrons-mercosur-threat-idUSKCN1VE0ON |agency=Reuters |date=2019-08-24}}&lt;/ref&gt; ki bi vzpostavil eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Amazon fires spark European rift at G7 over Mercosur trade deal |url=https://www.dw.com/en/amazon-fires-spark-european-rift-at-g7-over-mercosur-trade-deal/a-50154578 |work=Deutsche Welle |date=2019-08-24}}&lt;/ref&gt;

23. januarja 2020 je britanski parlament sprejel popravljen dogovor o izstopu iz Evropske unije, 29. januarja 2020 pa še [[Evropski parlament]]. 31. januarja 2020 je država tudi formalno izstopila iz zveze.&lt;ref&gt;https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-50870939&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-51287430 |title=Brexit: European Parliament overwhelmingly backs terms of UK's exit |date=2020-01-29 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt;

===Izguba parlamentarne večine in predčasne volitve (2019)===
3. septembra 2019 je poslanec [[Phillip Lee (politik)|Phillip Lee]] prestopil k Liberalnim demokratom zaradi nestrinjanja z Johnsonovo politiko glede Brexita, zato je vlada ostala brez večine v spodnjem domu parlamenta.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Boris Johnson loses majority after Tory MP defects during speech |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/philip-lee-tory-lib-dem-defection-boris-johnson-majority-brexit-commons-a9090356.html |accessdate=2019-09-03 |work=The Independent |date=2019-09-03}}&lt;/ref&gt; Isti dan je 21 upornih poslancev izgubilo funkcijo nadzornikov (''whip''), ker so podprli predlog opozicije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.politicshome.com/news/uk/political-parties/conservative-party/news/106279/twenty-one-tory-rebels-lose-party-whip |title=Twenty-one Tory rebels lose party whip after backing bid to block no-deal Brexit |date=2019-09-04 |website=PoliticsHome.com |access-date=2019-09-05}}&lt;/ref&gt;

5. septembra 2019 je iz družinskih razlogov odstopil Johnsonov brat [[Jo Johnson|Jo]],&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-49594793 |title=PM's brother quits as Tory MP and minister |date=2019-09-05 |access-date=2019-09-05 |publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt; dva dni kasneje pa zaradi nestrinjanja z discipliniranjem poslancev še ministrica za delo in pokojnine [[Amber Rudd]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/article/exclusive-amber-rudd-resigns-from-cabinet-and-quits-tories-06dqxcjct |title=Exclusive: Amber Rudd resigns from cabinet and quits Tories |last=Shipman |first=Tim |date=2019-09-07 |work=[[The Sunday Times]] |access-date=2019-09-07}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 je bil tako razpuščen parlament in razpisane volitve za 12. december. Na volitvah je Konservativna stranka dobila 80-člansko večino, največjo od leta 1987.&lt;ref&gt;{{navedi novice |publisher=BBC News |title=General Election 2019: What's behind the Conservative victory? |url=https://www.bbc.com/news/election-2019-50774061}}&lt;/ref&gt;

=== Pandemija koronavirusne bolezni 2019 ===
[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019]] se je izkazala za resno krizo le nekaj mesecev po utrditvi oblasti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Stewart |first=Heather |url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/20/london-pubs-cinemas-and-gyms-may-close-in-covid-19-clampdown |title=Boris Johnson announces closure of all UK pubs and restaurants |date=2020-03-20 |work=The Guardian |access-date=2020-03-20 |last2=Walker |first2=Peter |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Združeno kraljestvo je kot ena zadnjih večjih evropskih držav uvedlo omejitve združevanja, zaprlo šole in prepovedalo javne prireditve.&lt;ref name=dw-20200401&gt;{{navedi novice |url=https://www.dw.com/en/coronavirus-what-are-the-lockdown-measures-across-europe/a-52905137 |title=Coronavirus: What are the lockdown measures across Europe? |newspaper=Deutsche Welle |date=2020-04-01 |access-date=2020-04-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=imperial-20200330&gt;{{cite report |url=https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/mrc-gida/2020-03-30-COVID19-Report-13.pdf |title=Estimating the number of infections and the impact of non-pharmaceutical interventions on COVID-19 in 11 European countries |doi=10.25561/77731 |publisher=Imperial College London| work=Department of Infectious Disease Epidemiology |page=5 |date=2020-03-30 |access-date=2020-04-13}}&lt;/ref&gt; Vlada je 23. marca izdala ukaz, naj ljudje ostanejo doma razen posebej predpisanih izjem. V ta namen je sprejela t. i. koronavirusni zakon, ki ji je dal nova pooblasita za obdobje do dveh let.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.cnn.com/2020/03/23/uk/uk-coronavirus-lockdown-gbr-intl/index.html|title=Boris Johnson issues stay-at-home order, sending UK into lockdown to fight coronavirus pandemic |last=Picheta |first=Rob |date=2020-03-24 |publisher=[[CNN]] |accessdate=2020-04-16}}&lt;/ref&gt; 

27. marca je prišla v javnost novica, da je Johnson zbolel za boleznijo [[COVID-19]].&lt;ref name=&quot;CoronaBJ&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-52060791 |title=PM Boris Johnson tests positive for coronavirus |date=2020-03-27 |publisher=BBC News |access-date=2020-03-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Corona2&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/27/uk-prime-minister-boris-johnson-tests-positive-for-coronavirus |title=Boris Johnson and Matt Hancock in self-isolation with coronavirus |date=2020-03-27 |work=The Guardian |access-date=2020-03-27}}&lt;/ref&gt; Ker simptomi niso popustili, je bil 5. aprila sprejet v bolnišnico, naslednji dan pa se mu je stanje poslabšalo, zato so ga premestili na oddelek za intenzivno nego;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-52192604 |title=UK PM Boris Johnson taken to intensive care|date=2020-04-06 |work=BBC News |access-date=2020-04-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;IT Reactions Guardian&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/live/2020/apr/06/coronavirus-live-news-boris-johnson-admitted-to-hospital-as-trump-again-touts-hydroxychloroquine |title=Coronavirus: Boris Johnson taken into intensive care – live updates |last=Rawlinson |first=Kevin |date=2020-04-06 |website=The Guardian |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2020-04-06}}&lt;/ref&gt; Dominic Raab je bil imenovan za njegovega namestnika.&lt;ref name=&quot;IT Reactions Guardian&quot; /&gt; Intenzivno nego je zapustil 9. aprila, tri dni kasneje pa so ga premestili na okrevanje v podeželski dvorec [[Chequers]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-52262012 |title=Boris Johnson discharged from hospital |date=2020-04-12 |work=BBC News |access-date=2020-04-12}}&lt;/ref&gt; Na položaj se je vrnil 26. aprila.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-52431913|title=Coronavirus: Boris Johnson's return to work 'a boost for the country'|work=BBC News|date=2020-04-26 |accessdate=2020-04-27}}&lt;/ref&gt;

== Politična ideologija ==
Ideološko se je Johnson opisal kot »eno-narodni torijec«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Brogan|first=Benedict|date=2010-04-29 |title=Boris Johnson interview: My advice to David Cameron? I've made savings, so can you|work=The Daily Telegraph|location=London|url=https://www.telegraph.co.uk/news/election-2010/7653636/Boris-Johnson-interview-My-advice-to-David-Cameron-Ive-made-savings-so-can-you.html|accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161222211904/http://www.telegraph.co.uk/news/election-2010/7653636/Boris-Johnson-interview-My-advice-to-David-Cameron-Ive-made-savings-so-can-you.html|archivedate=2016-12-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Parker|first=George|title=Boris Johnson aims to win back voters as 'One Nation Tory'|work=Financial Times|location=London|date=2014-12-21}}&lt;/ref&gt; Politolog Tony Travers iz London School of Economics je opisal Johnsona kot »dokaj klasičnega - to je na strani majhne vloge države - rahlo evroskeptičnega konservativca«, ki je prav tako kot njegovi sodobniki Cameron in Osborne postal pristaš »modernega socialnega liberalizma«.&lt;ref name=&quot;Channel4&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Boris Johnson: Classic Tory or Political Maverick?|work=Channel 4 News|date=2012-10-09 |url=http://www.channel4.com/news/borish-johnson-classic-tory-or-political-maverick|accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150318042522/https://www.channel4.com/news/borish-johnson-classic-tory-or-political-maverick|archivedate=2015-03-18}}&lt;/ref&gt; ''[[The Guardian|Guardian]]'' pravi, da je kot župan Johnson združil ekonomski in socialni liberalizem,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Mayor Boris, the liberal|work=The Guardian |last=Hill |first=Dave |date=2008-12-04 |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/dec/04/boris-johnson-london-mayor-conservatives|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181111063703/https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/dec/04/boris-johnson-london-mayor-conservatives|archivedate=2018-11-11 |accessdate=2016-12-11}}&lt;/ref&gt; ''The Economist'' pa trdi, da s tem Johnson »presega svojo torijsko identiteto« in sprejema bolj liberalistične poglede.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Generation Boris|work=The Economist|location=London |date=2013-06-01 |url=https://www.economist.com/news/britain/21578666-britains-youth-are-not-just-more-liberal-their-elders-they-are-also-more-liberal-any|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150103002329/https://www.economist.com/news/britain/21578666-britains-youth-are-not-just-more-liberal-their-elders-they-are-also-more-liberal-any|archivedate=2015-01-03 |accessdate=2017-08-24}}&lt;/ref&gt; Stuart Reid, Johnsonov kolega pri časopisu ''The Spectator'', je opisal poglede Johnsona kot poglede »liberalnega libertarca«.{{Sfn|Gimson|2012|p=136}} ''Business Insider'' je opozoril, da je Johnson kot župan Londona dobil sloves »liberalnega, sredinskega politika«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Conservative moderates plan to take back control of Boris Johnson as prime minister|last=Adam Payne and Adam Bienkov|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-conservative-leadership-race-moderate-mp-brexit-theresa-may-2019-5?r=US&amp;IR=T|date=2019-05-23 |accessdate=2019-05-26}}&lt;/ref&gt; Johnsonov biograf in prijatelj Andrew Gimson je dejal, da medtem ko je »v gospodarskih in socialnih zadevah [Johnson] resnično liberalen«, v svoji osebnosti ohranja »torijski element« s svojo »ljubeznijo do obstoječih institucij in priznanjem neizogibnosti hierarhije«.{{Sfn|Gimson|2012|p=342}}
{{Quote box|width=25em|align=left|quote=[Sem] za svobodni trg, strpen, široko liberalen (čeprav morda ne ultra-libertarijanski), nagnjen k zaslugam na temelju tradicij, proti reguliranju, za priseljence, lastne noge, alkohol, lov in motorje ter pripravljen braniti do smrti pravico verovati v reinkarnacijo.|Boris Johnson}}
Stuart Wilks-Heeg, izvršni direktor ''Democratic Audit'', je dejal, da je »Boris politično okreten«,&lt;ref name=&quot;Channel4&quot;/&gt; biografka Sonia Purnell pa je zapisala, da je Johnson redno spreminjal svoje mnenje o političnih vprašanjih, kar je po njenem mnenju »ideološka praznina pod togo zunanjostjo Torijca«.{{Sfn|Purnell|2011|p=2}} Kasneje je omenjala njegov »oportunistični - nekateri bi lahko rekli pragmatični - pristop k politiki«.{{Sfn|Purnell|2011|p=121}} Leta 2014 je nekdanji župan Ken Livingstone v intervjuju z ''New Statesmanom'' trdil, da se je Johnsona kot »najbolj trdega desnega ideologa po Thatcherjevi« najprej bal, v času Johnsonovega županovanja pa je namesto tega prišel do spoznanja, da je Johnson »dokaj len teleban, ki hoče samo povsod biti zraven«, ne da bi mu treba kaj dosti delati.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Ken Livingstone: &quot;Boris is a lazy tosser who just wants to be there&quot; |last=Eaton |first=George |date=2014-04-30 |work=New Statesman |location=London |url=http://www.newstatesman.com/politics/2014/04/ken-livingstone-boris-lazy-tosser-who-just-wants-be-there}}&lt;/ref&gt; 

Philip Collins, ki piše za ''Prospect'', je predlagal, da so Johnson in drugi pristaši Brexita v konservativni stranki »britanski [[Charles de Gaulle|golisti]]«, ki črpajo »iz pojmovanja naroda, ki ponovno rojeva spečo dušo svobode«. Predlagal je, da gre za obliko nacionalizma, ki pa ni »šovinističen«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |work=Prospect |title=Britain's New Gaullists|url=https://www.prospectmagazine.co.uk/magazine/britains-new-gaullists |first=Philip |last=Collins |date=2017-09-14 |accessdate=2019-05-27}}&lt;/ref&gt; V spletnem časopisu ''Politico'' Michael Hirsch primerja Johnsona s Trumpom, češ da sta oba zagovornika »novega nacionalizma«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Michael|last=Hirsh|website=[[Politico]]|url=http://www.politico.com/magazine/story/2016/06/nationalism-donald-trump-boris-johnson-brexit-foreign-policy-xenophobia-isolationism-213995|title=Why the New Nationalists are Taking Over|date=2016-06-28}}&lt;/ref&gt; Johnson je odgovoril, da »ni nacionalist, če so s tem mišljeni ksenofobi ali ljudje, ki odklanjajo druge države in kulture«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=London Evening Standard |date=2018-01-18 |url=https://www.standard.co.uk/news/politics/boris-johnson-speech-former-foreign-secretary-declares-cancelling-brexit-would-be-utterly-pathetic-a4042991.html |title=Boris Johnson declares cancelling Brexit would be 'utterly pathetic' as he writes off Theresa May's failed deal}}&lt;/ref&gt; 

Purnell meni, da je Johnson »predvsem elitist«.{{Sfn|Purnell|2011|p=52}} V članku z naslovom »Naj živi elitizem« je Johnson izjavil, da bi »brez elit in elitizmov človeštvo še vedno živelo v jamah«.{{Sfn|Purnell|2011|p=198}} Vendar pa je po kampanji za Brexit kritiziral »cinizem elite« o Brexitu,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[Bloomberg News|Bloomberg]] |title=May Faces Worst Government Defeat in 95 Years in Brexit Vote |date=2018-01-14 |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-14/may-faces-worst-government-defeat-in-95-years-in-key-brexit-vote}}&lt;/ref&gt; opisal »zaroto elite, da spodnese Brexit«,&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=2018-01-18 |work=Talkradio |title=Boris Johnson: Brexit delay would be seen as 'an elite conspiracy to thwart Brexit' |url=https://talkradio.co.uk/news/boris-johnson-brexit-delay-would-be-seen-elite-conspiracy-thwart-brexit-19011829549 |accessdate=2019-07-23 |archive-date=2019-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190723081709/https://talkradio.co.uk/news/boris-johnson-brexit-delay-would-be-seen-elite-conspiracy-thwart-brexit-19011829549 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in jo obtožil, da je »odkrito brezbrižna do težav, ki jih njihova politika povzroča«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2016-06-10 |last2=Wilkinson|first2=Michael|last=Eysenck|first=Juliet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/06/09/itv-eu-debate-boris-johnson-and-nicola-sturgeon-face-questions-f/|title=ITV debate: Boris Johnson says Britain will 'prosper as never before' out of EU as Tory minister Amber Rudd goes on attack over his 'No 10' ambition}}&lt;/ref&gt; Nekateri mediji so ga zato označili za [[Populizem|populista]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice |publisher=[[NPR]] |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2016/05/03/476514926/londons-popular-and-populist-mayor-makes-the-case-for-leaving-the-eu |title=London's Popular And Populist Mayor Makes The Case For Leaving The EU |date=2016-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://next.ft.com/content/426102ac-230c-11e6-9d4d-c11776a5124d|title=Brussels casts Boris Johnson in populist 'horror scenario' |work=[[Financial Times]] |date=2016-05-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2016/07/01/world/europe/boris-johnson-brexit-conservatives.html |work=[[The New York Times]] |title=Luck Runs Out for a Leader of 'Brexit' Campaign |date=2016-06-30}}&lt;/ref&gt; 

=== Stališča o priseljevanju in Evropski uniji ===
Purnell je verjel, da je vpliv družine z materine strani, levičarske družine Fawcett, v Johnsonu razvil »iskren odpor do rasne diskriminacije«.{{Sfn|Purnell|2011|p=25}} Johnson je pohvalil nekdanjega predsednika vlade [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]: »Churchill je rešil to državo in celotno Evropo barbarske fašistične in rasistične tiranije in naš dolg do njega je neprecenljiv.« Dodal je, da je Churchill »igral izjemno vlogo kot socialni reformator, s svojo skrbjo za delovne ljudi in njihova življenja«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Winston Churchill: Theresa May says she has portrait of wartime PM in her study amid row over John McDonnell comments|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/winston-churchill-theresa-may-john-mcdonnell-villain-labour-tonypandy-miners-a8779111.html|work=The Independent|date=2019-02-14 |accessdate=2019-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190214205813/https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/winston-churchill-theresa-may-john-mcdonnell-villain-labour-tonypandy-miners-a8779111.html|archivedate=2019-02-14}}&lt;/ref&gt; Johnson je bil kot župan Londona znan kot zagovornik priseljevanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/boris-johnson-brexit-speech-changed-his-mind-remain-2018-2|title=All the times Boris Johnson has contradicted his own arguments for Brexit|first=Adam|last=Bienkov|website=Business Insider|accessdate=2019-05-26 |date=2018-02-14}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 se je med pogajanji o Brexitu zavzel za liberalnejši pristop k priseljevanju od pristopa Therese May.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-05-23/boris-johnson-calls-for-welcoming-approach-to-immigration |title=BBoris Johnson Reopens Post-Brexit Immigration Debate |work=Bloomberg |accessdate=2019-05-26 |last=Ross |first=Tim |date=2018-05-23}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2003 je Johnson o EU dejal: »Nikakor nisem ultra-evroskeptičen. Na določen način malce obožujem Evropsko unijo. Če je ne bi imeli, bi morali nekaj takega izumiti.«&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; Od leta 2009 dalje se je zavzemal za referendum o članstvu Velike Britanije v EU.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Worthy|first=Ben|last2=Bennister|first2=Mark|last3=Stafford|first3=Max W.|date=2019-03-01|title=Rebels Leading London: the mayoralties of Ken Livingstone and Boris Johnson compared|journal=British Politics|volume=14|issue=1|pages=23–43|doi=10.1057/s41293-017-0069-1|url=http://create.canterbury.ac.uk/16760/1/16760_Rebels%20as%20Mayors%20WorthyBennisterStafford%28BP%29.pdf|access-date=2019-07-23|archive-date=2019-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428224218/http://create.canterbury.ac.uk/16760/1/16760_Rebels%20as%20Mayors%20WorthyBennisterStafford%28BP%29.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-secret-pro-eu-article-revealed-expressing-doubts-brexit-a7363781.html|title=A secret pro-EU article Boris Johnson wrote before the referendum has been revealed|date=2016-10-15 |accessdate=2019-05-26}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je med pogajanji o Brexitu zahteval, da Britanija zapusti enotni trg.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Rekel je, da je članstvo Združenega kraljestva v EU privedlo do pritiska na plače »domorodcev« in izrazil mnenje, da EU namerava ustvariti »superdržavo«, s katero želi oropati Združeno kraljestvo njegove suverenosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leta 2019 je Johnson dejal, da bo državo 31. oktobra spravil iz EU, bodisi z dogovorom, bodisi brez njega.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/may/26/brexit-top-tories-would-bring-down-any-pm-who-backs-no-deal|title=Brexit: top Tories would bring down any PM who backs no deal|last=Mason|first=Rowena|date=2019-05-26 |work=The Guardian|accessdate=2019-05-26}}&lt;/ref&gt; Če bi prišlo do Brexita brez dogovora, bi moralo Združeno kraljestvo trgovati s svetom (med drugimi tudi z državami članicami EU) po pogojih Svetovne trgovinske organizacije namesto po ugodnejših pogojih, ki veljajo za članice EU.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-48403705|title=Tory rivals clash as leadership race begins|date=2019-05-25 |work=BBC News|accessdate=2019-05-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2019/may/25/moderate-tories-launch-stop-boris-johnson-campaign|title=Stop Boris Johnson campaign launched by Tory moderates opposed to no-deal Brexit|last=Savage|first=Michael|date=2019-05-25 |work=The Observer |accessdate=2019-05-26 |last2=Doward|first2=Jamie |last3=Helm |first3=Toby}}&lt;/ref&gt; 

== Javna osebnost ==
[[Slika:Boris_Johnson_hartismere.jpg|sličica| Johnson s poslancem liberalnih demokratov Johnom Hemmingom (levo) in konservativnim poslancem Grahamom Stuartom (center) 28. marca 2006 na demonstracijah proti zaprtju bolnice. ]]
Splošno je znan kot »Boris«,{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=43|2a1=Purnell|2y=2011|2p=1}} dobil pa je še druge vzdevke, med drugim »BoJo«, zlepljenko iz njegovega imena in priimka.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/200709060012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071205171926/http://www.newstatesman.com/200709060012|title=The BoJo, Ken and Bri show|work=New Statesman|location=London|date=2007-09-06 |accessdate=2010-07-07 |archivedate=2007-12-05}}&lt;/ref&gt; Njegova javna osebnost je »blagovna znamka Boris«, ki naj bi jo razvil med študijem v Oxfordu.{{Sfn|Purnell|2011|p=91}} Max Hastings je to javno podobo označil kot »fasado, ki združuje duhovitost, šarm, sijaj in presenetljive pobliske neuravnovešenosti«,{{Sfn|Purnell|2011|p=103}} politik Andrew Crines pa pravi, da Johnson kaže »značaj simpatičnega in zaupanja vredne osebe z močnim intelektualnim kapitalom«.{{Sfn|Crines|2013|p=1}} Urednik ''Private Eye'' Ian Hislop pravi: »Je naš [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]]&amp;nbsp;... Edini politik, v katerega družbi se počutimo dobro, vsi drugi so preveč zaposleni s svojo lastno odgovornostjo.«&lt;ref name=&quot;Huffpo1e4&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Frost|first=Caroline|title=17 Things We Now Know About Boris Johnson, And His Worthiness, Or Not, To Be PM ...|url=http://www.huffingtonpost.co.uk/2013/04/06/boris-johnson-tv-review-irresistible-rise_n_2949591.html|accessdate=2016-01-29 |work=[[HuffPost]] |date=2013-04-03}}&lt;/ref&gt; Novinar Dave Hill piše, da je Johnson »enkratna osebnost britanske politike, zmes komedijanta, prevaranta, destruktiven showman in populistična medijska konfekcija«.{{Sfn|Hill|2016|p=31}} 

Johnson namerno goji »napol zanemarjen videz«,{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=74}} na primer tako, da si na zase značilen način razkuštra lase, preden se pokaže v javnosti. Purnellova ga je opisala kot »maničnega samopromotorja«, ki je svoje življenje polnil z »zabavo in šalami«.{{Sfn|Purnell|2011|p=3}} Kot odgovor na oznako šaljivca{{Sfn|Crines|2013|p=1}} je Johnson izjavil, da »je humor pripomoček, s katerim lahko posladkaš grenko tableto in uspeš predstaviti pomembne točke«.{{Sfn|Purnell|2011|p=3}} Kot pravi biografinja, so bili njegovi sodelavci redno mnenja, da je Johnson izrabil ljudi za svoje interese,{{Sfn|Purnell|2011|p=183}} Gimson pa je zapisal, da gre pri Johnsonu za »enega od največjih laskavcev našega časa«.{{Sfn|Gimson|2012|p=x}} Po Purnellovi se je resnim vprašanjem izognil z »nekaj humorja in veliko predrznosti«.{{Sfn|Purnell|2011|p=214}} Gimson pravi, da je Johnson »human človek ... zmožen biti neverjetno brezobziren do drugih«, kadar je šlo za njegove lastne interese.{{Sfn|Gimson|2012|p=108}} Gimson je tudi opozoril, da ima Johnson »pretirano željo, da bi bil ljudem všeč«.{{Sfn|Gimson|2012|p=258}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Boris je original - nasprotje stereotipa, izjema za pravila. Prekomerna telesna teža in zanemarjena zunanjost sta nasprotje zapete, polikane javne podobe politika. Podoben je »človeški košari za perilo«, ki tu in tam zjutraj pozabi na prho.|source={{sfn|Purnell|2011|p=2}}}} Purnellova pravi: »[Johnson] je blagoslovljen z neizmerno karizmo, duhovitostjo, seksualno privlačnostjo in zlatim prahom javne osebe, ki so poznajo in ljubijo milijoni - čeprav jih morda veliko manj med onimi, ki so morali tesno sodelovati z njim (kaj šele biti odvisni od njega). Iznajdljiv, zvit in strateški, lahko izvede resne politične pretrese, ko večje dobro vodi do osebne koristi, vendar pa te težnje le redko temeljijo na konkretnih dosežkih, kaj šele na podrobnih načrtih.«{{Sfn|Purnell|2011|p=456}} Poleg tega avtorica opozarja, da je Johnson »zelo neprozoren«, kadar gre za njegovo zasebno življenje,{{Sfn|Purnell|2011|p=1}} da drži druge ljudi na razdalji od sebe in da ima zelo malo, če sploh kaj, intimnih prijateljev.{{Sfn|Purnell|2011|p=15}} Med prijatelji in v družini je Johnson znan kot »Al« in ne kot »Boris«. Gimson pravi, da ima Johnson »zelo slabe manire. Nagnjen je k zamujanju, vseeno mu je, da je pozen, in na obleko ne daje veliko pozornosti«.{{Sfn|Gimson|2012|p=301}} Kot zelo ambiciozen in zelo tekmovalen človek je Johnson kot rojen »za nenehen boj za prevlado«.{{Sfn|Gimson|2012|p=17}} Posebno so ga razburili ljudje, za katere je menil, da žalijo njegovo zasebno sfero; na primer, ko je članek v ''[[The Daily Telegraph|The Telegraphu]]'' razburil Johnsona, je uredniku poslal enostavno e-sporočilo »J*i se in umri«.{{Sfn|Purnell|2011|pp=6–7}} Johnson skriva svojo brezobzirnost »za neumnost, samo-poniževanje in humor«;{{Sfn|Purnell|2011|p=26}} je pristaš »praktičnih šal in robatih spolnih opazk«.{{Sfn|Purnell|2011|p=37}} 

== Osebno življenje ==
[[Slika:Boris_Johnson_Leo_Johnson.jpg|sličica|Boris in njegov mlajši brat Leo leta 2013]]
Johnson je najstarejši od štirih otrok Stanleyja Johnsona, nekdanjega konservativnega [[Evroposlanec|poslanca Evropskega parlamenta]] in uslužbenca [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]], ter slikarke Charlotte Johnson Wahl (rojene Fawcett), &lt;ref name=&quot;telegraph.co.uk&quot;/&gt; hčere odvetnika Sir Jamesa Fawcetta&lt;ref name=&quot;newstates&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.newstatesman.com/200803270025|title=Who is Boris Johnson?|work=New Statesman|last=Byrnes|first=Sholto|date=2008-03-27 |location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080403131250/http://www.newstatesman.com/200803270025|archivedate=2008-04-03}}&lt;/ref&gt; in predsednika Evropske komisije za človekove pravice.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Clapham |first=Andrew |year=1993 |title=Human Rights in the Private Sphere |url=https://archive.org/details/humanrightsinpri00clap |publisher=Oxford University Press |page=[https://archive.org/details/humanrightsinpri00clap/page/186 186]}}&lt;/ref&gt; Njegovi mlajši bratje in sestre so Rachel Johnson, pisateljica in novinarka; Leo Johnson, partner, specialist za trajnost v računovodski družbi PricewaterhouseCoopers;&lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.ukmediacentre.pwc.com/Media-Library/Leo-Johnson-partner-PwC-Sustainability-and-Climate-Change-566.aspx|title=Leo Johnson, partner, PwC Sustainability and Climate Change|publisher=PricewaterhouseCoopers |date=2009-01-15 |accessdate=2013-05-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130608182354/http://www.ukmediacentre.pwc.com/Media-Library/Leo-Johnson-partner-PwC-Sustainability-and-Climate-Change-566.aspx|archivedate=2013-06-08}}&lt;/ref&gt; in Jo Johnson, nekdanji državni sekretar za univerze, znanost, raziskovanje in inovacije ter konservativni poslanec za Orpington. Johnsonova mačeha Jenny, druga žena njegovega očeta Stanleyja, je pastorka Teddyja Sieffa, nekdanjega predsednika družbe Marks &amp;amp;amp; Spencer.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2008/may/14/5|title=People|last=Bates|first=Stephen|work=The Guardian|date=2008-05-14 |location=London}}&lt;/ref&gt; Aprila 2017 se je Rachel Johnson pridružila liberalnim demokratom v protest proti konservativni politiki [[Brexit]]a; med 2008 in 2011 je bila članica konservativcev. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Martinson|first=Jane|url=https://www.theguardian.com/media/2017/apr/27/rachel-johnson-joins-lib-dems-and-may-stand-in-general-election-member-tory-brexit|title=Rachel Johnson joins Lib Dems in protest against Tory backing for Brexit|work=The Guardian|location=London |date=2017-04-27 |accessdate=2017-04-27}}&lt;/ref&gt; 

Johnson ima (oziroma je imel do 2016) dvojno državljanstvo, državljanstvo Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, saj je bil rojen v New Yorku angleškim staršem. Leta 2014 je Johnson priznal, da nasprotuje zahtevi davčnih organov ZDA za davek od kapitalskih dobičkov&lt;ref name=&quot;telegraph-20141120&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/london-mayor-election/mayor-of-london/11243742/Boris-Johnson-could-be-hit-with-six-figure-tax-bill.html|title=Boris Johnson could be hit with six-figure tax bill|last=Watt|first=Holly|work=The Daily Telegraph|location=London|date=2014-11-20|accessdate=2014-11-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;guardian-20141120&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/politics/2014/nov/20/boris-johnson-us-tax-bill|title=New York-born London mayor Boris Johnson refuses to pay US tax bill|last=Siddique|first=Haroon|work=The Guardian|location=London|date=2014-11-20|accessdate=2014-11-21}}&lt;/ref&gt; ki ga je nazadnje plačal.&lt;ref name=&quot;bbc-20150122&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-30932891|title=London Mayor Boris Johnson agrees to pay US tax bill|work=BBC News|date=2015-01-22|accessdate=2015-02-15}}&lt;/ref&gt; Februarja 2015 je objavil svojo namero, da se bo odrekel ameriškemu državljanstvu, da bi s tem dokazal svojo zvestobo Združenemu kraljestvu,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/Politics/article1519450.ece|title=Crikey! Boris gives up White House to bid for No 10|date=2015-02-15|work=The Sunday Times|location=London|accessdate=2015-02-15|archive-date=2017-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170216091119/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/Politics/article1519450.ece|url-status=dead}}{{Zahtevana naročnina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://ria.ru/world/20150215/1047774674.html|title=Мэр Лондона намерен отказаться от гражданства США |trans-title=Župan Londona se bo odpovedal ameriškemu državljanstvu |date=2015-02-15 |agency=[[RIA Novosti]]|accessdate=2015-02-15|language=ru}}&lt;/ref&gt; kar je storil leta 2016.&lt;ref name=&quot;guardian-8-february&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Wintour|first=Patrick|title=Boris Johnson among record number to renounce American citizenship in 2016|url=https://www.theguardian.com/politics/2017/feb/08/boris-johnson-renounces-us-citizenship-record-2016-uk-foreign-secretary|location=London|accessdate=2018-09-10 |date=2017-02-09}}&lt;/ref&gt; Johnson tekoče govori francosko in italijansko ter dobro razume nemško, špansko{{Sfn|Purnell|2011|p=109}} in [[Latinščina|latinsko]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/news/britain/21565992-mayor-has-new-plans-london-schools-not-everyone-board-lessons-boris|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121113014845/http://www.economist.com/news/britain/21565992-mayor-has-new-plans-london-schools-not-everyone-board-lessons-boris|title=London's schools: The lessons of Boris|work=The Economist|location=London|date=2012-11-10|accessdate=2012-12-25|archivedate=2012-11-13}}&lt;/ref&gt; Latinščino pogosto uporablja za citate v svojih časopisnih kolumnah in govorih.{{Sfn|Purnell|2011|p=91}} 

Leta 1987 se je poročil z Allegro Mostyn-Owen, hčerko umetnostnega zgodovinarja Williama Mostyna-Owna in italijanske pisateljice Gaie Servadio;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Rachel|last=Helyer-Donaldson|url=http://www.theweek.co.uk/entertainment/17457/boris-johnson%E2%80%99s-first-wife-marries-again|title=Boris Johnson's first wife marries again|work=The Week|location=London|accessdate=2017-05-04|archive-date=2016-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517103328/http://www.theweek.co.uk/entertainment/17457/boris-johnson%E2%80%99s-first-wife-marries-again|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njuna zakonska zveza je bila razveljavljena leta 1993,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Doward|first=Jamie|url=https://www.theguardian.com/politics/2004/aug/29/comment.jamiedoward|title=No dumb blond|work=The Observer|date=2004-08-29 |accessdate=2010-07-07 |location=London}}&lt;/ref&gt; 12 dni kasneje pa se je poročil z Marino Wheeler, hčerko novinarja in radijca Charlesa Wheelerja ter njegove žene Dip Singh. Pet tednov kasneje se jima je rodil prvi otrok.&lt;ref name=&quot;marriagedateperIndy&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/people/marina-wheeler-profile-the-brains-behind-boris-johnson-a6871006.html|title=Marina Wheeler, profile: The brains behind Boris Johnson|date=2016-02-13 |first=Andy|last=McSmith|work=The Independent|location=London|accessdate=2018-09-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080413020741/http://www.backboris.com/news/april/Boris_celebrates_Vaisakhi_in_Southall.php|archivedate=2008-04-13 |url=http://www.backboris.com/news/april/Boris_celebrates_Vaisakhi_in_Southall.php|title=Boris celebrates Vaisakhi in Southall|publisher=BackBoris.com |date=2008-04-06 |accessdate=2008-05-03}}&lt;/ref&gt; Družini Wheeler in Johnson se poznata že desetletja;&lt;ref name=&quot;Gimson&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Gimson|first=Andrew|title=Boris: The Rise of Boris Johnson|url=https://archive.org/details/borisriseofboris00gimsrich|publisher=Pocket Books [Simon &amp; Schuster]|year=2006|origyear=2007|pages=[https://archive.org/details/borisriseofboris00gimsrich/page/11 11]–12, 26–27, 71, 118, 119, 254|isbn=0-7432-7584-5}}&lt;/ref&gt; Marina Wheeler je obiskovala Evropsko šolo v Bruslju hkrati s svojim bodočim možem. Imata štiri otroke: dve hčerki in dva sinova.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/7376621.stm|title=The Boris Johnson story|work=BBC News|date=2008-05-04|accessdate=2008-05-13 |first=Brian|last=Wheeler}}&lt;/ref&gt;  

Med leti 2000 in 2004 je imel Johnson kot ''Spectatorjev'' urednik afero s kolumnistko Petronello Wyatt. V tem času je bila ona dvakrat noseča, a sta bili nosečnosti prekinjeni.{{sfnm|1a1=Edwards|1a2=Isaby|1y=2008|1p=47|2a1=Purnell|2y=2011|2pp=257–263|3a1=Gimson|3y=2012|3pp=162–173, 209–218}} Domnevne afere z novinarko ''Guardiana'' Anno Fazackerley, ki jo je razkril tabloid ''News of the World'' aprila 2006, par ni komentiral, je pa Johnson kmalu po objavi Anno Fazackerley zaposlil.{{sfnm|1a1=Purnell|1y=2011|1pp=296–300|2a1=Gimson|2y=2012|2pp=255–257}}&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt; Leta 2009 je umetnostna svetovalka Helen MacIntyre rodila Johnosonovo hčerko. Sprva ji je uspelo sodno prikriti očetovstvo, leta 2013 pa je prizivno sodišče razveljavilo o odredbo o prepovedi poročanja o otroku; sodnik je odločil, da ima javnost pravico vedeti za Johnsonovo »lahkomiselno« vedenje.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/10070055/Public-has-right-to-know-about-Boris-Johnsons-secret-lovechild-court-rules.html|title=Public has right to know about Boris Johnson's secret lovechild, court rules|work=The Daily Telegraph|date=2013-05-21 |accessdate=2016-03-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian130521&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Halliday|first=Josh|title=Public has right to know Boris Johnson fathered child during affair, court rules|url=https://www.theguardian.com/politics/2013/may/21/boris-johnson-fathered-child-affair|accessdate=2016-05-07 |work=The Guardian |date=2013-05-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Pitel|first=Laura|title='Boris lovechild' can be public knowledge, appeal court rules|url=http://www.thetimes.co.uk/tto/law/article3771437.ece |accessdate=2016-05-07 |work=The Times |date=2013-05-22}} {{Zahtevana naročnina}}&lt;/ref&gt; Johnson naj bi imel vsaj še enega izvenzakonskega otroka, a se vprašanjem o številu otrok izogiba.&lt;ref name=Independent291119&gt;{{navedi novice |last1=Buchan |first1=Lizzy |title=Boris Johnson refuses to say how many children he has in live radio interview |url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-children-single-mothers-general-election-brexit-a9225756.html |accessdate=2020-04-29 |work=[[The Independent]] |date=2019-11-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Guardian291119&gt;{{navedi novice |last1=Walker |first1=Peter |title=Johnson dodges LBC radio host's questions about his children |url=https://www.theguardian.com/politics/2019/nov/29/boris-johnson-dodges-lbc-radio-hosts-questions-about-his-children |accessdate=2020-04-29 |work=The Guardian |date=2019-11-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Guardian130521/&gt;

Septembra 2018 sta Johnson in Wheelerjeva v skupnem obvestilu sporočila javnosti, da sta se po 25 letih poroke »pred nekaj meseci« ločila in začela postopek razveze.&lt;ref name=&quot;bbc-7-september&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Boris Johnson and wife to divorce|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-45446254|work=BBC News|accessdate=2018-09-10 |date=2018-09-07}}&lt;/ref&gt; Sporazumni dogovor glede družinskih financ sta sklenila februarja 2020.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.thetimes.co.uk/edition/news/pm-reaches-financial-settlement-with-estranged-wife-g8dxvg878 |title=PM reaches financial settlement with estranged wife |first=Jonathan |last=Ames |newspaper=The Times |publisher= |date=2020-02-18 |url-access=subscription |accessdate=2020-04-16}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je Johnson živel s Carrie Symonds, hčerko soustanovitelja ''[[The Independent|Independenta]]'' Matthewa Symondsa in odvetnice Josephine Mcaffee. Carrie Symonds je v preteklosti delala za Johnsonovo kampanjo ponovne izvolitve za župana Londona.&lt;ref name=&quot;ITV 22 June 2019&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2019-06-22/carrie-symonds-who-is-boris-johnsons-partner/|title=Carrie Symonds: Who is Boris Johnson's partner?|website=itv.com|date=2019-06-22 |access-date=2019-06-24}}&lt;/ref&gt; 29. februarja 2020 sta oznanila, da sta se konec leta 2019 zaročila in da pričakujeta otroka.&lt;ref name=&quot;BBC51691434&quot;&gt;{{navedi novice |title=PM Johnson and Symonds engaged and expecting baby |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-51691434 |accessdate=2020-02-29 |publisher=BBC News |date=2020-02-29}}&lt;/ref&gt; Njun sin Wilfred Lawrie Nicholas Johnson se je rodil 29. aprila 2020.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Braddick|first=Imogen|title=Boris Johnson and Carrie Symonds name baby boy Wilfred Lawrie Nicholas Johnson after doctors who saved PM's life|date=2020-05-02 |url=https://www.standard.co.uk/news/uk/boris-johnson-carrie-symonds-baby-wilfred-a4430206.html|work=Evening Standard|location=London |access-date=2020-05-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Guardian200429&gt;{{navedi novice|last=Proctor|first=Kate|title=Boris Johnson and Carrie Symonds announce birth of baby boy|date=2020-04-29 |url=https://www.theguardian.com/politics/2020/apr/29/boris-johnson-and-carrie-symonds-announce-birth-of-baby-boy |work=The Guardian |access-date=2020-04-29}}&lt;/ref&gt;

== Podoba v javnosti in zapuščina ==
Johnson je v britanski politiki in novinarstvu kontroverzna osebnost.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Olson|first=Donald|title=London for Dummies|date=2010|publisher=John Wiley &amp; Sons|page=21|url=https://books.google.com/books?id=vrayaSsuQbUC&amp;pg=PA21|accessdate=2016-02-21 |isbn=9780470619650}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Stone|first=Madeline|title=21 of the most absurd photos of London mayor Boris Johnson|url=http://uk.businessinsider.com/absurd-photos-london-mayor-boris-johnson-2015-11?r=US&amp;IR=T|accessdate=2016-02-21|work=Business Insider UK|date=2015-11-04|archive-date=2018-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004120655/http://uk.businessinsider.com/absurd-photos-london-mayor-boris-johnson-2015-11?r=US&amp;IR=T|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegova biografka Sonia Purnell ga je opisala kot »izredno nekonvencionalnega, vendar pa prepričljivega politika v obdobju po Blairu«. Dodala je, da ga »imajo radi milijoni—čeprav najbrž manj tisti, ki so morali kdaj delati ob njem ali bili odvisni od njega«.{{Sfn|Purnell|2011|p=1}} Johnson je pri srcu »širokemu preseku javnosti«{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=47}} in pride z ljudmi v stik na način, ki ga drugi konservativci niso zmožni.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Kirkup|first=James|title=Boris Johnson goes looking for Conservative friends in the north|date=2015-01-07 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/general-election-2015/11329569/Boris-Johnson-goes-looking-for-Conservative-friends-in-the-north.html}}&lt;/ref&gt; »Ljudje ga imajo radi, ker jih spravi do smeha«,{{Sfn|Gimson|2012|p=20}} tako da je »priljubljen na vrhu in na dnu Konservativne stranke«.{{Sfn|Gimson|2012|p=148}} 
[[Slika:Newly_Installed_British_Foreign_Secretary_Johnson_Addresses_Reporters_During_a_News_Conference_in_London_(28131494910).jpg|sličica| Johnson kot zunanji minister leta 2016]]
Med volitvami za župana leta 2008 je Johnson »polariziral mnenja do skrajnosti«,{{Sfn|Purnell|2011|p=345}} kritiki pa so v njem videli »malo klovna in rasista ter malo slabo in pobožnjaško osebo«.{{Sfn|Purnell|2011|p=365}} ''Guardian'' ga je na primer opisal kot »dvornega norčka, telebana, vase zagledanega sociopata in serijskega lažnivca«,{{Sfn|Gimson|2012|p=279}} laburistka Hazel Blears pa v njem vidi »neprijetnega desničarskega elitista, z odbijajočimi pogledi in kriminalnimi prijatelji«.{{Sfn|Edwards|Isaby|2008|p=110}} 

V zadnjem času je Johnson vzbudil primerjave z ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[Politico]]|date=2016-05-24|url=http://www.politico.eu/article/donald-trump-boris-johnson-kiss-mural-brexit-referendum-leave-remain/|first=Vince|last=Chadwick|title=Donald Trump and Boris Johnson kiss and make Out}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=The Guardian|first=Roy|last=Greenslade|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2016/jun/29/new-york-post-compares-boris-johnson-to-donald-trump|date=2016-06-29 |title=New York Post compares Boris Johnson to Donald Trump}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[Newsweek]]|url=http://www.newsweek.com/boris-johnson-donald-trump-eu-brexit-439957|agency=Reuters|title=London mayor Boris Johnson eyes Trump-style insurgency in EU battle|date=2016-03-23}}&lt;/ref&gt; Junija 2016 ga je Nick Clegg opisal kot »Donalda Trumpa z leksikonom«,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wright|first=Oliver|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/eu-referendum-boris-johnson-is-like-donald-trump-with-a-thesaurus-claims-nick-clegg-a7062651.html|title=EU referendum: Boris Johnson is like Donald Trump 'with a thesaurus', claims Nick Clegg|work=The Independent|location=London|date=2016-06-02}}&lt;/ref&gt; njegov kolega, konservativni poslanec Kenneth Clarke, pa kot »prijetnejšega Donalda Trumpa«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=The Daily Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/30/ken-clarke-boris-johnson-is-just-a-nicer-donald-trump/ |date=2016-05-30 |title=Ken Clarke: Boris Johnson is just a 'nicer Donald Trump'}}&lt;/ref&gt; Funkcionar Evropske unije Martin Selmayr je možnoist izvolitve Johnsona in Trumpa opisal kot »grozljiv scenarij«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.politico.eu/article/martin-selmayrs-populist-horror-scenario-trump-le-pen-johnson-grillo/|work=Politico|first=Vince|last=Chadwick|title=Martin Selmayr's populist 'horror scenario': Trump, Le Pen, Johnson, Grillo |date=2016-05-26}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Johnson večkrat kritičen do Trumpa, preden je ta postal predsednik Združenih držav,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/boris-johnson/12200562/Boris-Johnson-I-was-mistaken-for-Donald-Trump.html|first=Kate|last=McCann|title=Boris Johnson: 'I was mistaken for Donald Trump'|date=2016-03-21|work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|publisher=[[CNBC]]|date=2016-06-05 |url=https://www.cnbc.com/2016/06/04/trumps-muslim-comments-extraordinary-ex-london-mayor-boris-johnson.html|title=Trump's Muslim comments 'extraordinary': Ex London mayor Boris Johnson}}&lt;/ref&gt; je Trumpa kot predsednika hvalil,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/trump-boris-johnson-conservative-leadership-migration-mexico-border-b-a8980496.html|first=Benjamin|last=Kentish|title=Boris Johnson praises Trump, saying US president has 'many, many good qualities'|date=2019-06-30 |accessdate=2019-07-01}}&lt;/ref&gt; vendar se z mnogimi njegovimi odločitvami ne strinja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[The Independent]]|last=Merrick|first=Rob|title=Boris Johnson explains why he 'admires' Trump and refuses to personally condemn his family separation policy|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/boris-johnson-donald-trump-refuses-condemn-child-migrant-cages-us-border-mexico-a8417541.html|date=2018-06-26 |accessdate=2018-06-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|work=[[The Daily Telegraph]]|last=Crilly|first=Rob|title=Boris Johnson warns Trump that abandoning Iran nuclear deal could spark 'dash for a bomb'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2018/05/07/boris-johnson-warns-trump-abandoning-iran-nuclear-deal-could/ |date=2018-05-07 |accessdate=2018-05-07}}&lt;/ref&gt; ''The Economist ''mu je konec leta 2018 ob nagradah za najslabše britanske politike podelil najvišje priznanje (»politik, ki je najbolj uspešno razočaral svojo stranko in državo«).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/britain/2018/12/08/our-end-of-year-awards-celebrate-the-worst-in-politics |title=Our end-of-year awards celebrate the worst in politics |date=2018-12-06 |work=The Economist |access-date=2020-04-16 |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; ''The Economist'' je opisal Johnsona kot enega od arhitektov »katastrofe Brexit«:{{Citatni blok|V veliki množici kandidatov je bilo najti samo enega, ki je izjemen. Kot zunanji minister je bil Johnson neuspešen. V vladnem kabinetu se je pričkal z gospo May. Iz zadnjih vrst v parlamentu je zelo glasno dvigal prah proti njenim predlogom, prav tako v svoji dobičkonosni kolumni, ne da bi prišel na dan s kako pravo alternativo. Demagog, ki ni državnik, je najbolj neodgovoren politik, kar jih je država videla že vrsto let.}}

=== V pop kulturi ===
Johnsona je leta 2017 v BBC-jevi drami ''Theresa proti Borisu: Kako je Mayjeva postala predsednica vlade'' upodobil Will Barton,&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/tv/2017/06/18/theresa-v-boris-may-became-pm-review-odd-yet-ambitious-concotion/|title=Theresa v Boris: How May Became PM review: an odd yet ambitious concotion |work=The Daily Telegraph |first=Gerard |last=O'Donova |date=2017-06-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2017/jun/19/theresa-vs-boris-how-may-became-pm-review-a-timely-mix-of-treachery-and-mayhem |title=Theresa vs Boris: How May Became PM review – a timely mix of treachery and Mayhem |work=The Guardian |date=2017-06-19 |first=Sam |last=Wollaston}}&lt;/ref&gt; Richard Goulding pa v filmu HBO in Kanala 4 ''Brexit: brezobzirna vojna''.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/tv/0/brexit-uncivil-war-review-benedict-cumberbatch-gripping-watch/|title=Brexit: The Uncivil War review: Benedict Cumberbatch is superb in this thrilling romp through the referendum |last=Bennett |first=Asa |date=2018-12-28 |work=The Daily Telegraph |accessdate=2019-01-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.ft.com/content/49f2b912-0f67-11e9-acdc-4d9976f1533b |title=Vote Leave's Matthew Elliott on Channel 4's Brexit: The Uncivil War |work=[[Financial Times]] |first=Matthew|last=Elliott|date=2019-01-04 |quote=Screenwriter James Graham has turned the campaign into a compelling story – and nailed my mannerisms}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi revijo |title=Why did Boris Johnson win the 2012&amp;nbsp;mayoral election? |last=Crines |first=Andrew S. |journal=Public Policy and Administration Research |volume=3 |issue=9 |pages=1–7 |year=2013 }}
* {{navedi knjigo |last1=Edwards |first1=Giles |last2=Isaby |first2=Jonathan |year=2008 |title=Boris v. Ken: How Boris Johnson Won London |url=https://archive.org/details/borisvkenhowbori0000edwa |publisher=Politico's |location=London |isbn=978-1842752258 }}
* {{navedi knjigo |last=Gimson |first=Andrew |title=Boris: The Rise of Boris Johnson |url=https://archive.org/details/borisriseofboris0000gims |edition=second |publisher=Simon &amp; Schuster |year=2012 }}
* {{navedi knjigo |last=Purnell |first=Sonia |title=Just Boris: Boris Johnson: The Irresistible Rise of a Political Celebrity |url=https://archive.org/details/justborisirresis0000purn |publisher=Aurum Press Ltd |location=London |year=2011 |isbn=978-1-84513-665-9 }}

==Zunanje povezave==
{{Zbirka|Boris Johnson}} 
* {{UK MP links | parliament = boris-johnson/1423 | hansard = mr-boris-johnson | guardian =2735/boris-johnson | publicwhip = Boris_Johnson | theywork = boris_johnson | record = | bbc = | journalisted = boris-johnson }}
* [https://www.telegraph.co.uk/comment/columnists/borisjohnson/ Boris Johnson] arhivi člankov v ''[[The Daily Telegraph]]''
* {{NPG name}}
* {{worldcat id|lccn-nb2002-776}}
* {{IMDb name|1296124}}
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00mg74v Boris Johnson on Samuel Johnson, BBC Radio 4 Great Lives]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Ken Livingstone]]}}
{{s-ttl|title=[[Župan Londona]]|years=2008–2016}}
{{s-aft|after=[[Sadiq Khan]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Philip Hammond]]}}
{{s-ttl|title=[[Zunanji minister Združenega kraljestva]]|years=2016–2018}}
{{s-aft|after=[[Jeremy Hunt]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Theresa May]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik vlade Združenega kraljestva]]|years=2019–danes}}
{{s-inc}}
|-
{{s-ppo}}
{{s-bef|before=[[Theresa May]]}}
{{s-ttl|title=[[Konservativna stranka (Združeno kraljestvo)|Vodja Konservativne stranke]]|years=2019–danes}}
{{s-inc}}
|-
{{s-dip}}
{{s-bef|before=[[Theresa May]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsedujoči Skupnosti narodov]]|years=2019–danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}
{{Države G8}}
{{Prime Ministers of the United Kingdom}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}
{{DEFAULTSORT:Johnson, Boris}}
[[Kategorija:Angleški politiki]]
[[Kategorija:Angleški novinarji]]
[[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Oxfordu]]
[[Kategorija:Britanski monarhisti]]</text>
      <sha1>nyopngeuiv79ieyzxmdsf1fhi9gjd3y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bathurstov otok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463996</id>
    <revision>
      <id>6672661</id>
      <parentid>6545263</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:14:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5755" sha1="q5mgjf3w9ie8nw8vymodeq8nmtmidlp" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki
| name = Bathurstov otok
| image name = Wfm bathurst island.jpg
| image caption = Satelitski posnetek ([[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']])
| image size =
| map_image= Bathurst Island.svg
| map_caption = Lega otoka na severu Kanade
| native name link =
| nickname =
| location = severna Kanada
| coordinates = {{coord|73|15|N|93|30|W|region:CA-NU_type:isle_scale:5000000|display=inline,title}}
| archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]], [[Otoki kraljice Elizabete]]
| total islands =
| major islands =
| area_km2 = 16042
| rank = 54.
| highest mount =
| elevation_m = 457
| country = {{zastava|Kanada}}
| country admin divisions title = Teritorij
| country admin divisions = [[Nunavut]]
| country leader title =
| country leader name =
| population = 0
| population as of =
| density_km2 =
| additional info =
}}

'''Bathurstov otok''' ({{jezik-en|Bathurst Island}}) je nenaseljen [[otok]] v [[Kanadsko arktično otočje|Kanadskem arktičnem otočju]] na severu [[Kanada|Kanade]], s površino 16.042 km² eden od večjih kanadskih otokov in 54. [[Seznam otokov po površini|največji otok na svetu]]. Leži na južnem robu [[Otoki kraljice Elizabete|Otokov kraljice Elizabete]], severne skupine otočja, severno od [[Parryjev preliv|Parryjevega preliva]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/bathurst-island/ |last=Finlayson |first=Douglas |year=2006 |title=Bathurst Island |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-25 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Bathurst-Island |title=Bathurst Island |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2019-07-25}}&lt;/ref&gt; Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadske dežele [[Nunavut]].
[[slika:Polar Bear Pass National Wildlife Area.jpg|thumb|left|Površje južnega dela otoka]]
Večina površja je v obliki planote iz [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], ki dosega nekaj čez 300 m [[nadmorska višina|n. v.]], obale pa so močno razčlenjene, pri čemer izstopata Erskineov in Mayev zaliv, ki se zajedata globoko proti notranjosti. Za zahodni »polotok« je sprva veljalo, da je del glavnega otoka (skupaj z njim bi Bathurstov otok meril prek 18.000 km²), kasneje pa se je izkazalo, da gre za niz samostojnih otokov. Številne formacije [[skrilavec|skrilavca]] in [[muljevec|muljevca]] ter [[mokrišče|mokrišča]] na površju dajejo zatočišče živim bitjem, zato je na otoku razmeroma veliko rastlinstva, ki podpira tudi pestro združbo živali.&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Poleg ptičev v gnezditveni sezoni med drugim živijo tu populacije [[moškatno govedo|moškatnega goveda]], ogrožene lokalne podvrste [[karibu]]ja, [[arktični volk|arktičnih volkov]] in [[arktična lisica|arktičnih lisic]], v priobalnem morju pa so opazili različne vrste [[tjulnji|tjulnjev]], [[mrož]]e, [[enorog]]e ter [[grenlandski kit|grenlandske kite]].&lt;ref name=&quot;CanEn2&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/qausuittuq-national-park |last=Finkelstein |first=Maxwell W. |date=2018-04-30 |title=Qausuittuq National Park |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-25}}&lt;/ref&gt;

Kot pomemben [[habitat]] za živa bitja v visoki Arktiki in postojanka za [[Selitev ptic|selivke]] je bila ožina v sredini Bathurstovega otoka že leta 1982 razglašen za [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko mokrišče]] mednarodnega pomena, leta 1985 pa zaščiten tudi na nacionalni ravni kot ''Polar Bear Pass National Wildlife Area''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.protectedplanet.net/polar-bear-pass-national-wildlife-area-national-wildlife-area |title=Polar Bear Pass National Wildlife Area |work=Protected Planet |publisher=[[Svetovna zveza za varstvo narave]] |accessdate=2019-07-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;designation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mb.ec.gc.ca/nature/whp/ramsar/df02s02.en.html |title=Polar Bear Pass National Wildlife Area, Nunavut - Ramsar Site |publisher=Environment Canada |accessdate=2019-07-25 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080504010050/http://www.mb.ec.gc.ca/nature/whp/ramsar/df02s02.en.html |archivedate=2008-05-04 |df= }}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je bil ustanovljen še narodni park Qausuittuq, ki obsega severozahodni del otoka s priobalnimi vodami in nekaj manjšimi bližnjimi otoki v tem delu, tako da je zdaj zaščiten znaten del ozemlja.&lt;ref name=&quot;CanEn2&quot;/&gt;

V letih približno med 1960 in 1980 se je čez ozemlje otoka proti severu premikal severni [[magnetni tečaj]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.geomag.bgs.ac.uk/education/poles.html |title=Magnetic poles |publisher=British Geological Survey |accessdate=2019-07-25}}&lt;/ref&gt;

Na južnih delih so odkrili ostanke aktivnosti [[Inuiti|Inuitov]], stare 4500 let.&lt;ref name=&quot;CanEn2&quot;/&gt; Prvi Evropejci, ki so ugledali otok, so bili člani odprave britanskega raziskovalca [[William Parry|Williama Parryja]] leta 1819. Parry ga je poimenoval po [[Henry Bathurst, 3. vojvoda Bathurstski|Henryju Bathurstu, 3. vojvodi Bathurstskem]], ki je bil v začetku 19. stoletja britanski sekretar za vojno in kolonije. Kasneje so ga obiskovali razikovalci, ki so iskali sledi pogrešane odprave [[John Franklin|Johna Franklina]], natančneje pa je bil kartiran šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Od leta 1968 na otoku stoji biološka raziskovalna postaja, stalnih prebivalcev pa nima.&lt;ref name=&quot;brit&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Bathurst Island, Canada|Bathurstov otok}}

{{normativna kontrola}}
{{ca-geo-stub}}
[[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]]
[[Kategorija:Nunavut]]</text>
      <sha1>q5mgjf3w9ie8nw8vymodeq8nmtmidlp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bylotov otok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>464003</id>
    <revision>
      <id>6672787</id>
      <parentid>6545264</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:21:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5411" sha1="hfxxjzc7y39kd9m7linu1fc7xmsxxmv" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki
| name = Bylotov otok
| image name = Byylot summer 2012.jpg
| image caption = Satelitski posnetek ([[NASA]] [[MODIS]])
| image size =
| map_image = Bylot Island.png
| map_caption = Lega otoka na severu Kanade
| native name link =
| nickname =
| location = severna Kanada
| coordinates = {{coord|73|16|N|78|30|W|region:CA-NU_type:isle_scale:5000000|display=inline,title}}
| archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]]
| total islands =
| major islands =
| area_km2 = 11067
| rank = 72.
| highest mount =
| elevation_m =
| country = {{zastava|Kanada}}
| country admin divisions title = Teritorij
| country admin divisions = [[Nunavut]]
| country leader title =
| country leader name =
| population = 0
| population as of =
| density_km2 =
| additional info =
}}

'''Bylotov otok''' ({{jezik-en|Bylot Island}}) je nenaseljen [[otok]] v [[Kanadsko arktično otočje|Kanadskem arktičnem otočju]] na severu [[Kanada|Kanade]]. Obsega površino 11.067 km², s čimer je 17. največji kanadski otok in 72. [[Seznam otokov po površini|največji otok na svetu]]. Leži ob [[Baffinov zaliv|Baffinovem zalivu]] na vzhodnem robu otočja, z južnim delom pa je umeščen v zaliv ob severozahodni obali [[Baffinov otok|Baffinovega otoka]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/bylot-island/ |last=Francis |first=Daniel |year=2006 |title=Bylot Island |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2019-07-25 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadskega zveznega ozemlja [[Nunavut]].
[[slika:Station de recherche de l'île Bylot (Nunavut).jpg|thumb|left|Raziskovalna postaja Univerze Laval se nahaja blizu izteka ledeniške doline na jugozahodu otoka]]
Površje otoka je razbrazdano, z mnogimi gorami, s katerih se stekajo številni [[ledenik]]i proti razčlenjenim obalam. Je namreč del [[Arktična kordiljera|Arktičnih kordiljer]], ki se raztezajo od Baffinovega otoka severno do otoka [[Ellesmere]].&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/79813/bylot-island-in-winter-and-summer |title=Bylot Island in Winter and Summer |work=Earth Observatory |publisher=NASA |accessdate=2019-07-25}}&lt;/ref&gt; Izjema je nižinski južni del, kjer se razprostirajo obširne planjave [[tundra|tundre]] z nekaj [[mokrišče|mokrišči]]. Zaradi ugodnih pogojev in dejstva, da po spletu okoliščin morje ob ustju preliva Eclipse, ki ga loči od Baffinovega otoka, ne zamrzne, tu uspeva bujna združba rastlin in živali, nekakšna »polarna oaza«. Preostanek obalnega dela tvorijo nedostopni klifi, ki predstavljajo prvovrstna gnezdišča morskih ptic. Na njih med drugim gnezdi desetina kanadske populacije [[debelokljuna lumna|debelokljunih lumn]] in četrtina kanadske populacije [[triprsti galeb|triprstih galebov]], na južnem delu pa je med drugim največja znana kolonija [[snežna gos|snežnih gosi]] na svetu, kar pomeni stotisoče ptic med gnezditveno sezono vsako pomlad. Skupno so na otoku našteli 360 vrst rastlin, 10 vrst [[sesalci|sesalcev]] in 74 vrst ptic, od katerih jih približno polovica tu gnezdi, kar je izjemna [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] za tako severno okolje. Poleg tega morje v okolici obiskujejo razni tjulnji, [[orka|orke]], [[enorog]]i in [[grenlandski kit]]i.&lt;ref name=&quot;sanct&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/migratory-bird-sanctuaries/locations/bylot-island.html |title=Bylot Island Migratory Bird Sanctuary |publisher=Vlada Kanade |accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;INTERACT&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://eu-interact.org/field-sites/cen-bylot-island-field-station/ |title=CEN Bylot Island Field Station |year=2017 |publisher=Interact International Network for Terrestrial Research and Monitoring in the Arctic |accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt;
{{Infopolje Zavarovano območje
| name            = Zatočišče za ptice selivke Bylotov otok
| alt_name        = Bylot Island Migratory Bird Sanctuary
| iucn_category   = II
| area            = {{convert|1282730|ha|km2}}
| established     = 1965
| visitation_num  =
| visitation_year =
| governing_body  =  Canadian Wildlife Service, Prairie &amp; Northern Region
}}
Zaradi velikega ekološkega pomena je bil ves otok vključno s priobalnim morjem 3,2 km od obale že leta 1965 razglašen za Zatočišče za selivke Bylotov otok (''Bylot Island Migratory Bird Sanctuary'') in zaščiten kot [[narodni park]].&lt;ref name=&quot;sanct&quot;/&gt; Od leta 1999 je tudi del Narodnega parka Sirmilik, ki obsega sever Baffinovega otoka.&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Bylotov otok med lovsko sezono obiskujejo [[Inuiti]] z Baffinovega otoka, stalnih naselbin pa nima. Poimenovan je po britanskem pomorščaku Robertu Bylotu.&lt;ref name=&quot;CanEn&quot;/&gt; Tu ima raziskovalno postajo [[Univerza Laval]] iz [[Quebec City]]ja.&lt;ref name=&quot;INTERACT&quot;/&gt; Za obiskovalce je otok dostopen samo z dovolilnicami, izjema so le Inuiti, ki lahko tu izvajajo tradicionalen lov in druge aktivnosti za samooskrbo.&lt;ref name=&quot;sanct&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Bylot Island|Bylotov otok}}
* [https://www.swisseduc.ch/glaciers/bylot/index-en.html Ledeniki Bylotovega otoka] na ''Glaciers Online''

{{normativna kontrola}}
{{ca-geo-stub}}
[[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]]
[[Kategorija:Nunavut]]</text>
      <sha1>hfxxjzc7y39kd9m7linu1fc7xmsxxmv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman Vodeb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465041</id>
    <revision>
      <id>6672698</id>
      <parentid>6671761</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:55:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6672698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15235" sha1="40uqilkwyw3zm1e5mjy4ygbd0qlc3ee" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2|party=[[LDS]] {{small|nekdanja}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj me vedno izžvižgajo - FokusPokus|url=https://fokuspokus.si/zakaj-me-vedno-izzvizgajo-10078950#:~:text=Desnica%20me%20je%20v%20teh,mo%C5%A1kih%20lahko%20fatalno%20zaznamuje%20dru%C5%BEbo|website=fokuspokus.si|accessdate=2026-05-07|last=Vodeb|first=Roman}}&lt;/ref&gt;}}
'''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kineziologija|kineziolog]], [[sociolog]], politični komentator, [[publicist]], [[športnik]], [[trener]], ljubiteljski [[psihoanalitik]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. 

Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;&quot;Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri&quot;. str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}&lt;/ref&gt; Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328014057/https://www.dnevnik.si/1042759071|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308163802/https://www.dnevnik.si/1042734275|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.&lt;ref&gt;Vodeb, Roman. &quot;Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice.&quot; ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Gimnastika za vse&quot;. str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}&lt;/ref&gt; 

== Življenje in delo ==

=== Mladost ===
Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}}

=== Publikacije ===
Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413190724/https://www.dnevnik.si/1042915467|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Sedanje delo ===
Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so tudi njegove oddaje na TV3 (''[[Faktor (oddaja)|Faktor]]'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije).

Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni.

=== Odnos do žensk ===
Roman Vodeb tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju [[Twitter]]; zapisal je: &quot;''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po &quot;organu&quot;, ki ženski manjka na telesu&quot;'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: &quot;''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!&quot;.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt;

== Športni dosežki ==
Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf &quot;Bronasta kolajna za Karmen Gasar&quot;]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49&lt;/ref&gt; Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta.

== Gledališče ==
Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah:
*''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* ''Najstnica pri seksologu'' (2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
*''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
*''Seks, Freud in jaz'' (2012)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
=== Strokovni članki ===
* &quot;Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50
* &quot;Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45
* &quot;Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice&quot;. ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40

=== Knjige ===
* ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025
* ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019
* ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije &quot;Zimske urice&quot;, 2011
* ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011
* ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005
* ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002
* ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001
* ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall
*[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube
*[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski športniki]]
[[Kategorija:Slovenski trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]
[[Kategorija:Blogerji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]]
[[Kategorija:Slovenski kineziologi]]</text>
      <sha1>40uqilkwyw3zm1e5mjy4ygbd0qlc3ee</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Seznam obletnic (kategorije)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>471115</id>
    <revision>
      <id>6672966</id>
      <parentid>5254653</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:32:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ letnice</comment>
      <origin>6672966</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3032" sha1="dd5dihxwvfzyiyfxzxkzo2v0lnxiusq" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Seznam obletnic (kategorije)
| title = [[Slika:Nuvola apps kalarm.png|22px]] [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|{{Barva|white|Okrogle obletnice}}]] [[{{Digits|{{PAGENAME}}}}|{{Barva|white|{{Digits|{{PAGENAME}}}}}}]]
| titlestyle = color:white;
| basestyle = background-color:#f5ac44;
| state = collapsed

| aboveclass = hlist
| abovestyle = color:white;
| above = 
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2013|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2013 | &lt;u&gt;2013&lt;/u&gt; | 2013 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2014|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2014 | &lt;u&gt;2014&lt;/u&gt; | 2014 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2015|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2015 | &lt;u&gt;2015&lt;/u&gt; | 2015 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2016|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2016 | &lt;u&gt;2016&lt;/u&gt; | 2016 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2017|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2017 | &lt;u&gt;2017&lt;/u&gt; | 2017 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2018|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2018 | &lt;u&gt;2018&lt;/u&gt; | 2018 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2019|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2019 | &lt;u&gt;2019&lt;/u&gt; | 2019 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2020|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2020 | &lt;u&gt;2020&lt;/u&gt; | 2020 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2021|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2021 | &lt;u&gt;2021&lt;/u&gt; | 2021 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2022|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2022 | &lt;u&gt;2022&lt;/u&gt; | 2022 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2023|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2023 | &lt;u&gt;2023&lt;/u&gt; | 2023 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2024|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2024 | &lt;u&gt;2024&lt;/u&gt; | 2024 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2025|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2025 | &lt;u&gt;2025&lt;/u&gt; | 2025 }}}}]]
* [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2026|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2026 | &lt;u&gt;2026&lt;/u&gt; | 2026 }}}}]]
{{#ifexist: Kategorija:Okrogle obletnice 2027 | * [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2027|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2027 | &lt;u&gt;2027&lt;/u&gt; | 2027 }}}}]] }}
{{#ifexist: Kategorija:Okrogle obletnice 2028 | * [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2028|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2028 | &lt;u&gt;2028&lt;/u&gt; | 2028 }}}}]] }}
{{#ifexist: Kategorija:Okrogle obletnice 2029 | * [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2029|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2029 | &lt;u&gt;2029&lt;/u&gt; | 2029 }}}}]] }}
{{#ifexist: Kategorija:Okrogle obletnice 2030 | * [[:Kategorija:Okrogle obletnice 2030|{{Barva|white|{{#ifeq: {{Digits|{{PAGENAME}}}} | 2030 | &lt;u&gt;2030&lt;/u&gt; | 2030 }}}}]] }}

| list1style = text-align:left; background-color:white;
| list1 = {{Seznam obletnic|{{Digits|{{PAGENAME}}}}}}

}}&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Okrogle obletnice v Wikipediji| ]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Okrogle obletnice v Wikipediji|*]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dd5dihxwvfzyiyfxzxkzo2v0lnxiusq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cesarstvo čutil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473189</id>
    <revision>
      <id>6672822</id>
      <parentid>6665772</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:55:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6544" sha1="qwakeau12l9pan17us267ntwis3peqd" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Cesarstvo čutil
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Nagisa Ošima]]
| producer       = [[Anatole Dauman]]
| writer         = Nagisa Ošima
| starring       = [[Eiko Macuda]]&lt;br /&gt;[[Tacuja Fudži]]
| music          = [[Minoru Miki]]
| cinematography = Hideo Ito
| editing        = Keiiči Uraoka
| studio         = Argos Films&lt;br /&gt;Oceanic&lt;br /&gt;Ošima Productions
| distributor    = Argos Films
| released       = 15. september 1976
| runtime        = 104 minut
| country        = Francija&lt;br /&gt;Japonska
| language       = francoščina&lt;br /&gt;japonščina
| budget         = 
| gross          = 1.424.906 [[Švedska krona|SEK]]
}}
'''''Cesarstvo čutil''''' ([[japonščina|japonsko]] {{Nihongo||愛のコリーダ|Ai no korīda}}, {{jezik-fr|L'Empire des sens}}) je francosko-japonski [[umetniški film]] iz leta 1976, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Nagisa Ošima]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.criterion.com/current/posts/1108-in-the-realm-of-the-senses-some-notes-on-oshima-and-pornography|work=Criterion|title=In the Realm of the Senses: Some Notes on Oshima and Pornography|accessdate=13 March 2012|author=Richie, Donald}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmovie.com/movie/in-the-realm-of-passion-v15751|work=[[Allmovie]]|title=In the Realm of Passion|accessdate=8 December 2012|author=Fountain, Clarke}}&lt;/ref&gt; Predstavlja izmišljeni in poudarjeno seksualni prikaz incidenta [[Sada Abe|Sade Abe]] iz [[Japonska|Japonske]] v [[1930.|1930-tih]] letih.&lt;ref name=&quot;Buckley&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of Contemporary Japanese Culture|editor=Sandra Buckley|publisher=[[Routledge]]|date=14 December 2001|pages=9|isbn=0-415-14344-6}}&lt;/ref&gt; Ob izidu je sprožil polemike&lt;ref name=&quot;Buckley&quot;/&gt;, kajti čeprav je bil namenjen za splošno predvajanje v kinematografih, vsebuje prizore z neigranimi [[spolni odnos|spolnimi odnosi]], tudi med glavnima igralcema [[Tacuja Fudži|Tacujo Fudžijem]] in [[Eiko Macuda|Eiko Macudo]].

Film je bil premierno prikazan 15. septembra 1976 v [[Francija|Franciji]], na [[Japonska|Japonskem]] pa 16. oktobra istega leta. V izogib strogim japonskim zakonom glede prikaza spolnosti, je bil film uradno označen kot francoski, spolni prizori pa so bili zamegljeni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.criterion.com/current/posts/1108-in-the-realm-of-the-senses-some-notes-on-oshima-and-pornography|title=In the Realm of the Senses: Some Notes on Oshima and Pornography|work=The Criterion Collection}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/04/26/movies/homevideo/26kehr.html|title=Nagisa Oshima's Realm of Restraint and Precision|date=26 April 2009|work=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Vseeno se je moral režiser na sodišču braniti obtožb [[obscenost]]i, film pa je na Japonskem še vedno prepovedano predvajati v necenzurirani različici.&lt;ref name=&quot;dvor&quot;/&gt; V ZDA je bil film premierno prikazan na [[Newyorški filmski festival|Newyorškem filmskem festivalu]], takoj za tem pa za krajši čas prepovedan.&lt;ref name=&quot;bbcnews&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-21030965 |title=In the Realm of the Senses director Nagisa Oshima dies at 80 |work=BBC News |publisher=BBC |date=2013-01-15 |accessdate=2019-05-16 |quote=The film fell foul of censors in Germany, the UK and the US - where it was seized by customs officials ahead of a planned screening at the New York Film Festival. }}&lt;/ref&gt; Tudi v več evropskih državah je naletel na težave s cenzuro, toda prepovedan je bil le v Belgiji&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cinemazuid.be/nl/film/het-rijk-der-zinnen-l%E2%80%99empire-des-sensai-no-corrida |title=Cinemazuid |website=Cinemazuid.be |date=2013-04-25 |accessdate=2016-01-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160125215805/http://www.cinemazuid.be/nl/film/het-rijk-der-zinnen-l%E2%80%99empire-des-sensai-no-corrida |archivedate=2016-01-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cobra.canvas.be/cm/cobra/videozone/dagopdag2014/november%2B2014/1.2144641|title=Video: Op 17 november 1977 zond de VRT dit uit|work=Cobra.be|language=nl|access-date=2016-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160302220940/http://cobra.canvas.be/cm/cobra/videozone/dagopdag2014/november%2B2014/1.2144641|archive-date=2016-03-02|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dbnl.org/tekst/_ons003198601_01/_ons003198601_01_0134.php |title=Ons Erfdeel. Jaargang 29 · dbnl |website=Dbnl.org |date= |accessdate=2016-01-11}}&lt;/ref&gt;, kjer so prepoved odpravili šele leta 1994.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nova-cinema.org/prog/2013/139b-and-cut/belgique-ceci-n-est-pas-de-la/?lang=nl|title=Nova Cinema|publisher=|accessdate=2020-02-09|archive-date=2023-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230421221143/http://www.nova-cinema.org/prog/2013/139b-and-cut/belgique-ceci-n-est-pas-de-la/?lang=nl|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.filmmagie.be/nieuws/adieu-nagisa-oshima-1932-2013|title=Adieu Nagisa Oshima (1932–2013) - Filmmagie|publisher=|accessdate=2020-02-09|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805043517/https://filmmagie.be/nieuws/adieu-nagisa-oshima-1932-2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na Slovenskem je film predvajal [[Kino Sloga]] leta 1983 in je s 60.454 obiskovalci v 61-ih dneh predvajanja postal najbolj gledani film leta v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;dvor&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.kinodvor.org/film/cesarstvo-cutil/ |title=Cesarstvo čutil / Ai no korida |accessdate=9. februar 2020 |work=[[Kino Dvor]] }}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
* [[Eiko Macuda]] kot [[Sada Abe]]
* [[Tacuja Fudži]] kot Kičizo Išida
* Aoi Nakadžima kot Toku
* Jasuko Macui kot lastnica gostišča
* Meika Seri kot Macuko
* Kanae Kobajaši kot gejša Kikurju
* [[Taidži Tonojama]] kot stari berač
* Kjodži Kokonoe kot učitelj Omija
* Naomi Širaiši kot gejša Jaedži
* Komikiči Hori kot Micuva Geiša

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Nagise Ošime]]
[[Kategorija:Francoski filmi]]
[[Kategorija:Japonski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1976]]
[[Kategorija:Erotični filmi]]
[[Kategorija:Cenzurirani filmi]]
[[Kategorija:Kontroverzni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o prostituciji]]
[[Kategorija:Filmi o prešuštvu]]
[[Kategorija:Filmi o BDSM]]
[[Kategorija:Filmi o nekrofiliji]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Tokio]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]]</text>
      <sha1>qwakeau12l9pan17us267ntwis3peqd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Benjamin Peirce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473814</id>
    <revision>
      <id>6672683</id>
      <parentid>6310993</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:32:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13055" sha1="djyi5rbzq244nb6tarzlp6drhk1w52t" xml:space="preserve">{{infopolje oseba
| nationality = {{ikonazastave|USA}} [[Američani|ameriška]]
}}
[[slika:Louis Aggasiz and Benjamin Peirce.jpg|thumb|right|200px|[[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassis]] in Benjamin Peirce]]
'''Benjamin Peirce''', [[Američani|ameriški]] [[matematik]] in [[astronom]], * [[4. april]] [[1809]], [[Salem, Massachusetts|Salem]], [[Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[6. oktober]] [[1880]], [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]], Massachusetts, ZDA.

Peirce je bil uveljavljen profesor na [[Univerza Harvard|Harvardu]]. Velja za enega najpomembnejših ameriških matematikov in astronomov, saj je močno pripomogel k razvoju in uveljavitvi matematike in drugih fizikalnih ved v obdobju, ko so bile ZDA na teh območjih še manj razvita država. Znan je predvsem po odkritju [[linearna algebra|linearne algebre]], s katero je močno vplival na razvoj splošne matematike. Poleg tega je veliko prispeval tudi na področju [[astronomija|astronomije]] k [[nebesna mehanika|nebesni mehaniki]], [[statistika|statistiki]] in [[teorija števil|teoriji števil]].

Bil je vpliven zagovornik zamisli [[William Rowan Hamilton|Williama Hamiltona]] in se bolj kot kdor koli drug zanimal za [[kvaternion]]e (Hamiltonove posplošitve [[kompleksno število|kompleksnih števil]] na [[trirazsežni prostor|tri razsežnosti]]).

Pomembna je tudi njegova filozofska utemeljitev matematike kot znanosti, ki ni omejena le na količine, ampak ima tudi sposobnost prihajanja do neizogibnih sklepov oz. zaključkov.

== Življenje in delo ==

Rodil se je v Salemu v ameriški zvezni državi Massachusetts, kot sin Benjamina Peircea (1778–1831) in Lydie Ropes Nichols Peirce (1781–1868).

Sprva se je izobraževal na zasebni gimnaziji. Leta 1825 se je vpisal na Univerzo Harvard in diplomiral štiri leta pozneje. Po diplomi je do leta 1839 pomagal [[Nathaniel Bowditch|Nathanielu Bowditchu]] pri reviziji njegovega prevoda in komentarjev prvih štirih knjig [[Pierre-Simon Laplace|Laplaceove]] ''Razprave o nebesni mehaniki'' (''Traité de mécanique céleste''), s čimer je dokazal izjemno matematično nadarjenost. Po končani univerzi je sprejel učiteljsko mesto v šoli Round Hill v Northamptonu, vendar so ga kmalu zatem leta 1831 prosili, da se znova pridruži Harvardu, kot matematični mentor.

Velik del njegovega slovesa temelji na njegovi rešitvi matematičnega problema, ki so ga objavili leta 1832 v reviji ''Mathematical Diary'', s čimer je [[matematični dokaz|dokazal]], da ni [[liho število|lihega]] [[popolno število|popolnega števila]] z manj kot štirimi različnimi [[prafaktor|osnovnimi faktorji]] (»teorija števil«). Leto pozneje je dobil magisterij s Harvarda in bil leta 1842 imenovan za profesorja astronomije in matematike. Ta poklic je opravljal do svoje smrti. Istega leta se je poročil s Sarah Hunt Mills, hčerko senatorja Elijaha Hunta Millsa, s katero je imel štiri sinove in eno hčer. Med njimi je pomembno izpostaviti [[Charles Sanders Peirce|Charlesa Sandersa Peircea]], enega izmed najpomembnejših ameriških filozofov in logikov, na katerega je oče Benjamin s svojim edinstvenim matematičnim pogledom močno vplival.

V naslednjem desetletju je Peirce napisal vrsto učbenikov in monografij, ki se ukvarjajo s [[trigonometrija|trigonometrijo]], [[algebra|algebro]], teorijo števil, [[geometrija|geometrijo]], [[geodezija|geodezijo]] in astronomijo. Znan je tudi po vpeljavi pojma [[idempotentnost]] (statičnost operacij) in delu ''Elementarna traktata o zvoku'' (1836), ki temelji na delu astronoma [[William Herschel|Williama Herschela]], po katerem se je tudi močno zgledoval. Njegova knjiga ''Sistem za analitično mehaniko'' (1855) velja za eno najpomembnejših matematičnih knjig, ki je bila do takrat izdana v ZDA. Njegovo najboljše delo pa je ''Linearna asociativna algebra'' (1870), ki je študija možnih sistemov algeber. Te knjige so bile izvirne in matematično elegantne, vendar za ameriške študente takrat precej zahtevne.

Poleg matematike, je bil prav tako pomemben tudi na astronomskem področju. Igral je pomembno vlogo pri razvoju znanstvenega kurikuluma na univerzi in omogočal izboljšavo [[Observatorij Kolidža Harvard|harvardskega observatorija]], s postavitvijo novega [[teleskop]]a leta 1847. Zanimal se je predvsem za nebesno mehaniko, ki jo je izpopolnil z določitvijo [[Neptun]]ovega tira leta 1846. S svojo znamenito izjavo »Matematika je znanost, ki oblikuje potrebne sklepe«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Benjamin Peirce - Wikiquote|url=https://en.wikiquote.org/wiki/Benjamin_Peirce|website=en.wikiquote.org|accessdate=2020-02-17|language=en}}&lt;/ref&gt;, se je uveljavil tudi na filozofskem področju, saj je skušal izraziti nujnost matematičnih ved pri preučevanju narave in študiju logike.

Leta 1842 je postal član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]]. Leta 1847 ga je Ameriška akademija znanosti in umetnosti, ki je pomagala pri organizaciji in načrtovanju [[Smithsonian Institution|Inštituta Smithsonian]] (Ameriško združenje za napredek znanosti), imenovala v petčlanski odbor. Leta 1850 je postal tuji član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v Londonu, dve leti kasneje pa je postal član [[Kraljeva astronomska družba|Kraljeve astronomske družbe]] in začel sodelovati tudi z Obalno in geodetsko upravo ZDA, pri kateri je nadzoroval izdelavo prvega geodetskega zemljevida ZDA, neodvisnega od krajevnih raziskav. Velja tudi za enega od ustanoviteljev Nacionalne geodetske družbe (1863) in ustanovitelja Znanstvene šole Lawrence (1842), ki je bila del harvardske univerze, v kateri so bila organizirana težja predavanja, namenjena bolj nadarjenim študentom s področja analitične in nebesne matematike.

== Vera ==

Bil je pobožen kristjan in je matematiko dojemal kot orodje, s katerim se lahko približa božjemu razumu. Razširil je preteklo zamisel, ki pravi, da je znanost božja pot, ki nam razkrije knjigo narave ([[Robert Boyle]] in [[John Ray]]; konec 17. stoletja), s tem ko je pravil, da se človek lahko z njo tudi približa Bogu. Če je ta neskončen, je potem matematika idealna stvar, s katero se ga lahko preučuje. Verjel je, da je tudi sam Bog matematik in ga lahko razumejo le tisti, ki se z njo natančneje ukvarjajo. Njegovim trditvam so verjeli in ga pri delovanju tudi finančno podpirali unitarist [[Ralph Waldo Emerson]] in njegovi pristaši.

== Matematika ==

S svojimi deli je izjemno vplival na matematiko ZDA, zaradi katerih se je uveljavil kot »oče čiste in višje matematike«. Peirce je bil bolj neposreden med predavanji na temo »Idealnost v fizikalnih znanostih«, leta 1879, ki jih je Charles Peirce uredil za posmrtno objavo. »Idealnost« je po njegovem označena kot »idealizem, ki je v prvi vrsti temelj matematike«. Peirce je bil v svojem matematičnem slogu predvsem algebrist; zanimali so ga ''kvaternioni'' (sistem [[hiperkompleksno število|hiperkompleksnih števil]]), pokazal pa je tudi nekaj naklonjenosti do »analitičnega« pristopa, ki se nanaša na algebro. Njegova najbolj znana publikacija je bila obravnava 'linearnih asociativnih algeber', torej vseh algeber, za katere je veljal [[asociativnost|asociativni zakon]] za množenje &lt;math&gt; x(yz) = (xy)z \!\, &lt;/math&gt;. Linearnost se ni nanašala na teorijo [[matrika|matrik]], ampak na obliko [[linearna kombinacija|linearne kombinacije]], kot je:

: &lt;math&gt; q = a + bi + cj + dk \!\, . &lt;/math&gt;

Peirce je leta 1870 napisal obširno raziskavo ''Linearna asociativna algebra'', v kateri je določil število vseh algeber, ki imajo od dva do šest elementov in so v skladu z nekaterimi drugimi zakoni. Dvema od njih je dal imeni, ki sta postali trajni: ''[[idempotentnost|idempotent]]''; zakon &lt;math&gt; x^{m} = x \!\, &lt;/math&gt; (za &lt;math&gt; m \ge 2 \!\, &lt;/math&gt;), ki ga je v tej obliki leta 1847 uvedel [[George Boole]] v svoji algebri logike; in ''[[nilpotentnost|nilpotent]]'', kadar je &lt;math&gt; x^{m} = 0 \!\, &lt;/math&gt; (za nek &lt;math&gt; m \!\, &lt;/math&gt;). Element je idempotenten, če po uporabi neke operacije na njem, ostane nespremenjen.

Enajst let po izdaji ''Linearne asociativne algebre'', je Charles Peirce litografijo posmrtno ponatisnil z nekaj dodatnimi zapiski kot daljši članek v ameriški reviji matematike; v naslednjem letu je izšla tudi v knjižni obliki. Ta študija je matematikom pomagala pri prepoznavanju najrazličnejših algeber; igrala je vlogo tudi pri razvoju [[teorija modelov|teorije modelov]] v ZDA v začetku 20. stoletja.

V statistiki je predlagal Peirceov kriterij za statistično obravnavo [[osamelec (statistika)|osamelcev]], to je navidezno ekstremnih opazovanj. Njegove zamisli je naprej razvil njegov sin Charles.&lt;ref&gt;Peirce, Charles Sanders (1870/1871/1873).&lt;/ref&gt;

Leta 1868 je bil [[strokovna priča]] v procesu [[Hetty Green|Robinsonova]] proti Mandellu, kjer mu je pomagal Charles. Sojenje je postalo znano po njegovi forenzični rabi matematike. Njuna analiza vprašljivega podpisa je pokazala kako zelo je podoben drugemu posebnemu primeru pisave, da je bila verjetnost takšnega ujemanja z naključnim podpisom izredno majhna.

=== Filozofija ===

Peirce je začel z drugačno filozofsko razpravo o matematiki, s svojo najbolj znano izjavo »Matematika je znanost, ki oblikuje potrebne sklepe«&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Benjamin Peirce - Wikiquote|url=https://en.wikiquote.org/wiki/Benjamin_Peirce|website=en.wikiquote.org|accessdate=2020-02-17|language=en}}&lt;/ref&gt;. Vprašanje je, kaj je mislil z besedo »potrebne«? Ena izmed možnosti je, da je sledil algebrski tradiciji, ki so jo podpirali zlasti Britanci, za katero je značilno razlikovanje med »obliko« algebre in njeno »materijo« (to je razlaga oz. uporaba dane matematične in/ali fizične situacije) in da bi samo njena oblika lahko s predpostavko prinesla posledice. Njegova izjava se v matematičnih virih pojavlja dokaj pogosto, vendar običajno brez razlage.

== Bibliografija ==

Učbeniki in monografije:

* Elementarni traktat o ravninski trigonometriji (1835);
* Prvi del elementarne traktate o sferični trigonometriji; (1836)
* Elementarni traktat o zvoku (1836);
* Elementarni traktat o algebri: K temu so dodane eksponentne enačbe in logaritmi (1837);
* Elementarni traktat o geometriji ravnine in trdnosti (1837);
* Elementarni traktat o ravninski in sferični trigonometriji (1840);
* Elementarni traktat o krivuljah, funkcijah in silah letnik 1 (1841)

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[Lunini kraterji|Lunin]] [[udarni krater]] [[Peirce (krater)|Peirce]]. Podoktorska delovna mesta na matematičnem oddelku Univerze Harvard so v njegovo čast imenovana kot štipendisti in predavatelji Benjamina Peircea. Ladja Ameriške obalne in geodetske raziskave USCS se je od 1855 do 1868 imenovala Benjamin Peirce.

== Sklici ==

{{refbegin|2|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=

}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* Peirce, B. 1855. ''Physical and celestial mathematics''. Masachussetts: Little Brown and company.
* Peirce, B. 1870. ''Linear associative algebra''. Washington: Brunning Bole.
* Cohen, B. 1980. ''Benjamin Peirce: &quot;father of Pure Mathematics&quot; in America''. New York: Arno Press.
* ''Benjamin Peirce''. [citirano 25.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/peirce-benjamin/
* ''Linear Associative Algebra''. [citirano 29.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://www.jstor.org/stable/2968914?seq=3#metadata_info_tab_contents
* ''Criterion for the rejection of doubtful observations''. [citirano 29.11.2019]. Dostopno na naslovu:http://articles.adsabs.harvard.edu//full/1852AJ......2..161P/0000162.000.html{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* ''Benjamin Peirce''. [citirano 23.11.2019]. Dostopno na naslovu: http://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Peirce_Benjamin.html
* ''Benjamin Peirce Facts''.[internet].[citirano 23.11.2019]. Dostopno na naslovu:https://biography.yourdictionary.com/benjamin-peirce {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200217130433/https://biography.yourdictionary.com/benjamin-peirce |date=2020-02-17 }}
* ''Benjamin Peirce: American mathematician and astronomer''. [citirano 23.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Benjamin-Peirce
* ''Scientist of the Day - Benjamin Peirce''. [citirano 25.11.2019]. Dostopno na naslovu: https://www.lindahall.org/benjamin-peirce/
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

&lt;!-- {{wikinavedel}} --&gt;
{{kategorija v Zbirki|Benjamin Peirce|Benjamin Peirce}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=80886}}
* {{mactutor|id=Peirce_Benjamin|date= avgust 2005}}

{{letvica portalov|Znanost||Astronomija}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Peirce, Benjamin}}

[[Kategorija:Ameriški matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve astronomske družbe]]</text>
      <sha1>djyi5rbzq244nb6tarzlp6drhk1w52t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolsena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474433</id>
    <revision>
      <id>6672720</id>
      <parentid>6642539</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:04:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9573" sha1="dbqwi4nje45l241rluyesxkwo3agnhs" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Bolsena
| official_name       = Comune di Bolsena
| native_name         = 
| image_skyline       = Bolsena.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Pogled na mesto z jezerom.
| image_shield        = bolsena-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 42 |latm  = 38 |lats  = 41 |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 59 |longs = 09  |longEW = E
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Viterbo (pokrajina)|Viterbo]] (VT)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      = &lt;ref&gt;ISTAT[https://www.istat.it/it/archivio/156224]&lt;/ref&gt;
| area_total_km2      = 63,57
| population_footnotes = &lt;ref&gt;Popolazione Residente al 1° Gennaio 2018[http://demo.istat.it/pop2018/index3.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190630220127/http://demo.istat.it/pop2018/index3.html |date=2019-06-30 }}&lt;/ref&gt;
| population_total    = 3903
| population_as_of    = 30. april 2018
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Bolsenesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 350
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Kristina Bolsenska
| day                 = 24. julij
| postal_code         = 01023
| area_code           = 0761
| website             = {{official website|http://www.comunebolsena.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Bolsena''' je mesto in občina v [[Viterbo (pokrajina)|pokrajini Viterbo]] v severnem [[Lacij]]u na vzhodni obali [[Bolsensko jezero|Bolsenskega jezera]]. To je 10 km severozahodno od Montefiascona in 36 km severozahodno od [[Viterbo|Viterba]]. [[Rimska cesta]] [[Via Cassia]], današnja cesta SR143, nekaj kilometrov sledi obali jezera in pelje skozi Bolseno.

== Zgodovina ==
[[File:Bolsena-Castello-2012.JPG|thumb|left| Bolsenski grad.]]
Čeprav je dokaj gotovo, da je mesto naslednik starodavnega rimskega mesta [[Volsinii]] (včasih ga imenujemo ''Volsinii Novi'' - da bi ga razlikovali od [[Etruščani|etruščanskega]] mesta), je znanstveno mnenje ostro razdeljeno glede tega ali je bil ''Volsinii'' isti kot starodavno etruščansko mesto ''Velzna'' ali ''Velsuna'' (včasih imenovano ''Volsinii Veteres'' - Stari Volsinii), drugi kandidat je [[Orvieto]], 20 km severovzhodno. George Dennis je opozoril, da mesto Bolsena nima etruščanskih značilnosti; na primer etruščanska mesta so bila zgrajena na zaščitnih pečinah, kjer hriba, na katerem je grad, ni. Rimski zgodovinar [[Plinij Starejši]] je zapisal &lt;ref&gt;Pliny the Elder, ''Natural History'', II,18&lt;/ref&gt;, da je Marsova strela padla na Bolseno, »najbogatejše mestece Toskane« in da je mesto v celoti požgala. Prebivalstvo se je preselilo na drugo mesto, za katerega je Dennis menil, da je Bolsena. Novo mesto je dobilo ime po starem, zato ima rimska Bolsena etruščansko ime. Dennis predlaga številne pečine na območju, vključno z Orvietom, vendar ne podpira Orvieta, ker je predaleč. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The cities and cemeteries of Etruria|first=George|last=Dennis|edition=revised|publisher=J. Murray|location=London|year=1878|volume=2|page=23}}&lt;/ref&gt;

== Etruščanske grobnice ==
V bližini Bolsene so našli številne etruščanske grobnice. Pogrebni predmeti iz teh grobnic so zdaj v Italiji in tujini, vključno z lepo zbirko v Britanskem muzeju.&lt;ref&gt;[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?searchText=Bolsena+Bronze+Tomb British Museum Collection]&lt;/ref&gt;

== Čudež ==
Bolsena je znana po čudežu, za katerega pravijo, da se je zgodil leta 1263 v baziliki sv. Kristine, ko je češki duhovnik v dvomu o pretvorbi, poročal o krvavitvi iz hostije, ki jo je posvetil pri maši. Stolnica v  Orvietu je bila na koncu zgrajena v spomin na čudež in namestila [[Korporal (liturgija) |korporal]] iz  Bolsene v [[Korporal iz Bolsene|relikviarij]], ki ga je naredil sienski zlatar Ugolino di Vieri v letih 1337-1338.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.it/books?id=gy8VhoP2tW0C&amp;pg=PA585&amp;lpg=PA585&amp;dq=reliquary+corporal+bolsena&amp;source=bl&amp;ots=7AXQo9gsjf&amp;sig=T0MCjU54bnvI8Rqv3woaZ7ToBgo&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjX4erIvtDRAhUDvRQKHV4EAL8Q6AEIXTAP#v=onepage&amp;q=reliquary%20corporal%20bolsena&amp;f=false|title=A Companion to the Eucharist in the Middle Ages|last=Levy|first=Ian|last2=Macy|first2=Gary|last3=Ausdall|first3=Kristen Van|date=2011-10-28|publisher=BRILL|year=|isbn=9004201416|location=|pages=584–585|language=en|quote=|via=}}&lt;/ref&gt;


Znana [[Raffaello Santi |Rafael]]ova [[freska|freska]] in njegove šole v [[Apostolska palača|vatikanskih]] [[Rafaelove sobe, Vatikan |stancah]] prikazuje dogodek.

== Baza US Navy ==
Ameriška mornarica je 21. februarja 1918 ustanovila mornariško letalsko bazo za upravljanje morskih letal med prvo svetovno vojno. Baza so zaprli kmalu po prvem premirju v Compiègneju.&lt;ref name=nan&gt;{{navedi knjigo |last=Van Wyen |first=Adrian O. |authorlink = |title =Naval Aviation in World War I |url=https://archive.org/details/navalaviationinw00wash |publisher =Chief of Naval Operations |volume = |edition = |date =1969 |location =Washington, D.C. |page =[https://archive.org/details/navalaviationinw00wash/page/60 60] |isbn =}}&lt;/ref&gt;

== Partnerska mesta ==
* {{DEU|#}} Volkertshausen, [[Baden-Württemberg]]
* {{ESP|#}} [[Lloret de Mar]], [[Katalonija]]
* {{ITA|#}} Sepino, Molise

== Znamenitosti ==
* Srednjeveški grad, ''Rocca Monaldeschi della Cervara'', s štirimi pravokotnimi stolpi se dviga na hribu, ki tvori zgodovinsko središče &lt;ref&gt;''La Rocca Monaldeschi''[http://www.bolsenanew.it/arte%20e%20cultura/Rocca/rocca.html] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130219033455/http://www.bolsenanew.it/arte%20e%20cultura/Rocca/rocca.html |date=2013-02-19 }}  wayback=20150223130039&lt;/ref&gt;. Od leta 1991 je muzej ''Museo Territoriale del Lago di Bolsena'' z etruščanskimi, rimskimi in srednjeveškimi oddelki; glavne sestavine so izdelki etruščanske obrti, rimski napisi in srednjeveška keramika &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.visitbolsena.it/visitare-rocca-monaldeschi-bolsena.asp |title=www.visitbolsena.it |accessdate=2020-02-29 |archive-date=2016-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161015190230/http://www.visitbolsena.it/visitare-rocca-monaldeschi-bolsena.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.
* Neposredno pod gradom stoji Palazzo Crispi-Cozza-Del Drago, ki je bila zgrajena sredi 16. stoletja kot sedež papeških glavarjev v provinci Patrimonio; v notranjosti ima cikel fresk v slogu [[manierizem|manierizma]].
* [[Cerkev sv. Kristine, Bolsena| Cerkev sv. Kristine]] &lt;ref&gt;[http://www.basilicasantacristina.it/index.php/it/ www.basilicasantacristina.it]{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, sestavljena iz treh cerkva druga ob drugi, ki spadajo v srednji vek in renesanso in vključujejo pred- in zgodnjekrščansko katakombo, ki velja za prvotno pokopališče sv. Kristine: vsebuje njen domnevni [[sarkofag]], starinsko ploščo z njenimi domnevnimi odtisi nog in razdrobljeno oltarno ploščo čudeža ''Corpus Christi''.
* poznogotska cerkev sv. Frančiška z obsežnimi freskami iz obdobja gradnje in renesanse, ki je zdaj prireditvena soba.
* Palazzo Ranieri iz leta 1299, ki jo je kardinal Teodoro Ranieri zgradil kot družinsko palačo.
* Cerkev in frančiškanski samostan Santa Maria del Giglio iz leta 1626, danes namestitev romarjev na [[Via Francigena]].
* Fontana di San Rocco, vodnjak iz leta 1835 z uporabo prejšnjih renesančnih elementov.
* Dvoje renesančnih vrat iz leta 1548 in 1550, ki jih je zgradil kardinal Tiberio Crispo, sorodnik [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]]
* Ruševine rimskega mesta Volsinii Novi na Piazzi del Mercatello z ostanki foruma, dva templja, termalna kopel, latrine, vodovod, stanovanjski prostor, amfiteater in stavbe mestne uprave.
* Zunaj Bolsene je kapela Madonne del Cacciatore z obsežnim renesančnim ciklom fresk.
&lt;gallery perrow=&quot;5&quot;&gt;
Slika:bolsena_kirche_Santi Giorgio e Cristina.jpg|Cerkev sv. Kristine
Slika:Bolsena und see von oben.jpg|Bolsena ob Bolsenskem jezeru
Slika:Santacristina quadro ruota.jpg|Misterij sv. Kristine
Slika:bolsena_fest-santa-cristina.jpg|Misterij sv. Kristine
Slika:bolsena_kirche_Santi Giorgio e Cristina_altar.jpg|Zgodovinski oltar v cerkvi sv. Kristine
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
*Bell, Sinclair and Alexandra A. Carpino, eds. 2016. ''A Companion to the Etruscans.'' Blackwell Companions to the Ancient World. Chichester: John Wiley &amp; Sons. 
*Haynes, Sybille. 2000. ''Etruscan civilization: A cultural history.'' Los Angeles: J. Paul Getty Museum.
*Pallottino, Massimo. 1978. ''The Etruscans.'' Bloomington: Indiana University Press.
*Sprenger, Maia, and Gilda Bartoloni. 1983. ''The Etruscans: Their history, art and architecture.'' Translated by Robert E. Wolf. New York: Harry N. Abrams.
*Turfa, Jean MacIntosh, ed. 2013. ''The Etruscan World.'' Routledge Worlds. Abingdon, UK: Routledge.

==Zunanje povezave==
{{commons|Bolsena}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bolsena Enciklopedija Britanica]
* {{navedi splet|title=Via Francigena - Bolsena|url=http://www.romeartlover.it/Francige2.html|publisher=romeartlover.it|accessdate=4 April 2009}}

{{Pokrajina Viterbo}}

[[Kategorija:Etruščanska mesta]]
[[Kategorija:Mesta v Laciju]]
[[Kategorija:Pokrajina Viterbo]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dbqwi4nje45l241rluyesxkwo3agnhs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balans</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474469</id>
    <revision>
      <id>6672639</id>
      <parentid>6669171</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:24:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10287" sha1="kyrh1c1b3qz4rsotopopp1pi26bvvdf" xml:space="preserve">{{Mala začetnica}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = balans
| Img              = 
| Img_capt         = 
| Origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| Background       = group_or_band
| Genre            = [[post-punk]], art punk
| Years_active     = 2013–danes
| Label            = [[ŠOP Records]]
[[Kapa Records]]
| Associated_acts  = New Balkan Wife, exxxxtra*porno, dokumentakt, C9{{!}}2
| URL              = www.balans.bandcamp.com
| Current_members  = Kristin Čona&lt;br&gt;Andrej Pervanje&lt;br&gt;
| Past_members     = Alessandro di Giampietro&lt;br&gt;
Jan Kmet&lt;br&gt;
}}

'''balans''' (stilizirano z malo začetnico) je bunkerpop/art punk glasbena skupina, v kateri od leta 2013 ustvarjata Andrej Pervanje in Kristin Čona. Skupina se umešča v sodobno glasbeno avantgardo, kjer prepleta elemente jugoslovanskega punka z različnimi sodobnimi performativnimi pristopi. Prepoznavna je po izrazito umetniškem odnosu do glasbenega ustvarjanja in oblikovanja vizualne podobe, pri čemer redno sodeluje z umetniki, modnimi oblikovalci in fotografi. 

==Zgodovina==
Svoj fizični prvenec z naslovom ''Bunkerpop'' sta izdala leta 2017 pri neodvisni založbi ŠOP Records.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŠOP Records bunkerpop|url=https://sop-records.org/?p=1448|website=sop-records.org|accessdate=2020-02-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Balans: Bunkerpop|url=http://www.mladina.si/181383/balans-bunkerpop/|website=Mladina.si|accessdate=2020-02-29}}&lt;/ref&gt; 

Februarja 2018 sta pri isti založbi izdala kritiško dobro sprejet album z naslovom ''[[Kva je s tabo...]]''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Naj Tolpe bumov 2018|url=https://radiostudent.si/Glasba/DJ-Grafiti/Naj-Tolpe-bumov-2018|website=Radio Študent|date=2018-12-29|accessdate=2020-02-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenia|url=https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/|website=beehype – Best Music from Around the World|accessdate=2020-02-29|language=en-US|last=beehype}}&lt;/ref&gt;. V istem letu sta bila izbrana na 18. natečaju [[Radio Študent|Radia Študent]] - [[Klubski maraton]], ki mladim glasbenim skupinam omogoča koncertno turnejo po Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klubski maraton 2018|url=https://radiostudent.si/projekti/klubski-maraton-2018-4|website=Radio Študent|date=2018-10-16|accessdate=2020-02-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V sklopu projekta sta posnela dve pesmi, ki sta bili izdani na kompilaciji ''Klubski maraton 2018''. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klubski maraton 2018, by Various Artists|url=https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2018|website=ZARŠ|accessdate=2020-02-29}}&lt;/ref&gt; 

Januarja leta 2019 sta bila povabljena na koncert v okviru 5. edicije festivala [[Ment]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MENT Ljubljana {{!}} BALANS (Slovenia)|url=https://archive.ment.si/artists/balans-slovenia/|accessdate=2020-02-29|language=en-US|archive-date=2020-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200229193217/https://archive.ment.si/artists/balans-slovenia/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v Ljubljani. 13. maja je nato sledil njun tretji fizični album ''[[A vam je jasno]]'' (ŠOP Records), ki sta ga promovirala s koncertno turnejo od Dunaja do Skopja. Jeseni istega leta je bila skupina razglašena za INES Talent 2020&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=INES#TALENT 2020 ANNOUNCEMENT|url=https://www.ment.si/ines-talents-2020/|website=MENT Ljubljana|date=2019-12-06|accessdate=2020-02-29|language=en-US|archive-date=2020-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200229193218/https://www.ment.si/ines-talents-2020/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in prejela pozitivne kritike s strani več slovenskih medijev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BEST ALBUMS OF 2019 – Part 3|url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019-part-3/|website=beehype – Best Music from Around the World|date=2019-12-26|accessdate=2020-02-29|last=beehype}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ogolelo mesto in ljudje {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/ogolelo-mesto-in-ljudje.html|website=www.sigic.si|accessdate=2020-02-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Naj Tolpe bumov 2019|url=https://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019|website=Radio Študent|date=2019-12-28|accessdate=2020-02-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=balans: a vam je jasno|url=https://www.mladina.si/191212/balans-a-vam-je-jasno/|website=Mladina.si|accessdate=2020-02-29}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2019 sta bila balans povabljena na rezidenco Dvocikel v Layerjevi hiši v Kranju&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=balans ⨂ Krava 22 – Dvocikel|url=https://layer.si/dvocikel/dogodki/balans-%e2%a8%82-krava-22/|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Kot svoje goste sta si izbrala člane beograjskih zasedb Klotljudi, Dogs in Kavala, Tipon in Nevaspitani. Na enotedenski rezidenci je nastala zasedba New Balkan Wife in album Ništaa, ki je izšel februarja 2022 pri srbski založbi Krava 22.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ništaa, by New Balkan Wife|url=https://krava.bandcamp.com/album/ni-taa|website=Krava 22|accessdate=2025-11-28|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BALANS {{!}} www.kaparecords.com|url=https://kaparecords.com/artist/balans/|accessdate=2025-11-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Umetniško delo za album je prispeval italijanski umetnik Alessandro di Giampietro.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ALESSANDRO DI GIAMPIETRO|url=https://www.alessandrodigiampietro.com/css/selectedworks1.html|website=www.alessandrodigiampietro.com|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;  

Leta 2020 je zasedbo pod svoje okrilje vzela ljubljanska založba [[Kapa Records|KAPA Records]], pri kateri je novembra 2020 izšel šesti album [[Sam pravm|''Sam pravm'']].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Med drugim je bil album s strani evropske zveze neodvisnih založnikov IMPALA nominiran za najboljši album leta 2020&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=25 NOMINEES SHORTLISTED FOR IMPALA’S EUROPEAN INDEPENDENT ALBUM OF THE YEAR AWARD - IMPALA|url=https://impalamusic.org/25-nominees-shortlisted-for-impalas-european-independent-album-of-the-year-award/|website=impalamusic.org|date=2021-01-20|accessdate=2025-11-28|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;. Single ''Dežuje'' je balkanska zveza neodvisnih založnikov Runda januarja 2021 razglasila za 3. najboljši single v balkanski regiji, v kategoriji za najboljši album pa je album zasedel šesto mesto (najviše med slovenskimi izvajalci).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Runda za najboljše v letu 2020 {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/runda-za-najboljse-v-letu-2020.html|website=www.sigic.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

Novembra 2020 je balans v sodelovanju z ljubljanskim [[Ment|Festivalom MENT]] in britanskim festivalom Liverpool Sound City objavil live session s štirimi skladbami, ki jih je filmska ekipa Diskont Films posnela na koncertu v trgovini Rutar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Platform|url=https://ment.si/en/platform/|website=MENT|accessdate=2025-11-28|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=balans {{!}} MENT x Sound City Session|url=https://www.youtube.com/watch?v=pll9UJl4rNU|date=2020-12-03|accessdate=2025-11-28|last=MENT Ljubljana}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2021 je skupina prispevala 3 skladbe za celovečerni dramski film [[Prasica, slabšalni izraz za žensko]], ki je leta 2021 prejel vesno za najboljši celovečerni film.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Prasica, slabšalni izraz za žensko (2021)|url=https://bsf.si/sl/film/prasica-slabsalni-izraz-za-zensko/|accessdate=2025-11-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2023 je skupina pri založbi KAPA Records objavila sedmi album z naslovom ''Nima smisla'', ki je izšel v obliki vinilk in digitalno.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pri nastajanju albuma so sodelovali še Jan Kmet (bobni), Jan Bajc Funa (snemalni tehnik), Jan Brovč (kostumografija), Mario Zupanov (fotografija) in Primož Zorko (oblikovanje).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nima smisla, by balans|url=https://balans.bandcamp.com/album/nima-smisla|website=balans|accessdate=2025-11-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Videospot ''Ti si ogenj'' iz zadnjega albuma ''Nima smisla'', ki ga je ustvarila umetnica Petra Korent, je na žirija vizualnih natečajev v sklopu Festivala Tresk nagradila za najboljši videospot leta 2024.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tresk#14: Kdo je ustvaril najboljši videospot leta in kaj je bila najboljša podoba albuma?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/tresk-14-kdo-je-ustvaril-najboljsi-videospot-leta-in-kaj-je-bila-najboljsa-podoba-albuma/681114|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl|first=N.|last=K}}&lt;/ref&gt;  

Junija 2025 je skupina nastopila na 17. ediciji Festivala InMusic v Zagrebu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=balans|url=https://www.inmusicfestival.com/en/lineup/lineup-2025/balans|website=INmusic festival|date=2025-04-18|accessdate=2025-11-28|language=en}}&lt;/ref&gt;, leta 2023 pa je balans nastopil skupaj z angleško post punk skupino Dry Cleaning na festivalu Sexto ’Nplugged v Italiji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dry Cleaning &amp; balans @ Sexto ‘Nplugged - Kino Šiška|url=https://www.kinosiska.si/dogodek/dry-cleaning-balans-sexto-nplugged/|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.  

== Člani ==
===Trenutni člani===
* Andrej Pervanje — bas kitara, vokal
* Kristin Čona — vokal, električna kitara, bas kitara

== Diskografija ==
===Albumi===
*''Praske na parketu'' (2015)
*''LPT'' (2016)
*''Bunkerpop'' (2017)
*''[[Kva je s tabo...]]'' (2018)
*''[[A vam je jasno]]'' (2019)
*''[[Sam pravm]]'' (2020)
*''[[nima smisla]]'' (2023)

===Kompilacije:===
* ''Klubski maraton 2018'' (ZARŠ, 2018)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms'' (ŠOP Records, 2018)
* ''Slovenian moMENT 2019'' (MENT, 2019)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms II'' (ŠOP Records, 2019)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms III α &amp; Ω'' (ŠOP Records, 2020)
* ''ŠOP xmas (s)hits'' (ŠOP Records, 2020)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms V'' (ŠOP Records, 2023)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|5581053|balans}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]]
[[Kategorija:Postpunk skupine]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]</text>
      <sha1>kyrh1c1b3qz4rsotopopp1pi26bvvdf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železniški promet v Albaniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475613</id>
    <revision>
      <id>6672646</id>
      <parentid>6672451</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:38:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>posodobitev</comment>
      <origin>6672646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8856" sha1="1lgfp6pz7g6yfcruaqpma151dg5xqw9" xml:space="preserve">[[Slika:Railway map of Albania.png|300px|sličica|Železniško omrežje v Albaniji]]
'''Železniški promet v [[Albanija|Albaniji]]''' igra vedno manj pomembno vlogo v [[Infrastruktura|infrastrukturi]] države. Po železnici v državi poteka večinoma tovorni promet, medtem ko se potniški promet izvaja v zelo omejenem obsegu. Leta 2022 so obratovali potniški vlaki na relacijah [[Drač]]–[[Elbasan]] in [[Skader]]–[[Laç]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=NJOFTIM PUBLIK|date=8. marec 2022|url=https://hsh.com.al/index.php/2022/03/08/njoftim-publik/|work=Hekurudha Shqiptare|language=sq|accessdate=2022-06-03|archive-date=2022-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220612161347/https://hsh.com.al/index.php/2022/03/08/njoftim-publik/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Železnico je Albanija dobila po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v obdobju [[Komunizem|komunizma]]. Vse [[Železniška proga|železniške proge]] so enotirne in neelektrificirane. Z železniškim omrežjem upravlja državno podjetje [[Hekurudha Shqiptare]] (HSH).

==Železniško omrežje==
[[Slika:Vore passenger train.JPG|sličica|levo|Železniška postaja Vora]]
[[Slika:Railway Bridge Albania.jpg|sličica|levo|Viadukt Bushtrica na progi Librazhd–Pogradec]]
Podjetje ''Hekurudha Shqiptare'' vzdržuje normalnotirno železniško omrežje v skupni dolžini 447 kilometrov,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The statesman's yearbook 2009 : the politics, cultures and economies of the world|url=https://www.worldcat.org/oclc/968706308|location=Basingstoke|isbn=978-1-349-74027-7|oclc=968706308|publisher=|year=|page=87|cobiss=|editor-last=Turner|editor-first=Barry}}&lt;/ref&gt; ki pa ne obratuje več v celoti. Železnica povezuje priobalno ravnino osrednje in severne Albanije ter del vzhoda države. Gorati sever, severovzhod in jug nikoli niso imeli železnice.

Vozni park predstavljajo lokomotive '''T669''' [[Češkoslovaška|češkoslovaške]] izdelave in vagoni iz različnih držav. Omejitev hitrosti na celotnem omrežju je 40 kilometrov na uro, zaradi česar je železniški promet bistveno počasnejši od drugih oblik prevoza.

Glavno železniško vozlišče v državi je [[Drač]]. Železniške proge so:
* '''proga Drač–Peqin–Elbasan–Librazhd–Pogradec''', odprta leta 1947 do [[Peqin]]a, 1950 do [[Elbasan]]a, 1974 do kraja [[Prrenjas]] in 1979 do [[Pogradec|Pogradca]]. Proga poteka po hribovitem površju s številnimi viadukti in predori ter si je zaradi svoje slikovitosti prislužila sloves turistične zanimivosti, vendar je od leta 2012 zaradi dotrajanosti zaprta od [[Librazhd]]a naprej;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=No train to North Macedonia|url=http://www.oneman-onemap.com/en/2019/07/17/no-train-to-north-macedonia/|date=17. 7. 2019|accessdate=20. 3. 2020|language=en|website=oneman-onemap.com|publisher=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* '''proga Rrogozhina–Fier–Vlora''', zgrajena v letih 1967–68 do [[Fier]]a; leta 1975 je bil zgrajen podaljšek do naftne rafinerije v [[Ballsh]]u in 1985 drugi podaljšek do [[Vlora|Vlore]]. Po obeh podaljških poteka samo tovorni promet;
* '''proga Drač–Tirana''', zgrajena leta 1948; po porušitvi železniške postaje v [[Tirana|Tirani]] je zadnja postaja na progi postajališče v predmestnem naselju [[Kashar]];
* '''proga Vora–Skader''', odprta po korakih v letih 1963–1982;
* '''proga Skader–Podgorica''', edina meddržavna železniška povezava. Zgrajena je bila v letih 1984–85 in je vedno služila le tovornemu prometu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.t669.net/hekurudha_shqiptare.html|title=Hekurudha Shqiptare|website=t669.net|language=sq|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110724091220/http://www.t669.net/hekurudha_shqiptare.html|archivedate=24. 7. 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opening Dates of HSH Standard Gauge Lines|url=http://www.angelfire.com/ak/hekurudha/hshopen.html|website=angelfire.com|accessdate=20. 3. 2020|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
[[Slika:Abfahrt der Motorbahn von Durazzo nach Pekinj. (BildID 15571400).jpg|sličica|Poljska železnica v Draču (ok. 1917)]]
[[Slika:Pogradec Railway Qukes.jpg|sličica|Vlak HSH za Pogradec (2009)]]
Albanija pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ni imela prave železnice. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je [[avstro-ogrska]] vojska za vojaške potrebe zgradila obsežno omrežje ozkotirne [[Poljska železnica|poljske železnice]], ki je potekalo od Skadra do spodnjega toka [[Vjosa|Vjose]] z več stranskimi progami. Do konca vojne je bilo zgrajenih okrog 120 kilometrov poljskih železnic, po nekaterih virih celo 300. Deli teh železnic so ostali v uporabi do poznih 1920. let. V času med obema vojnama je po albanskem ozemlju nastalo nekaj zasebnih ozkotirnih železnic. Po italijanski okupaciji Albanije leta 1939 se je začelo načrtovanje železniške povezave med Dračem in Tirano. Južno od Drača je bila zgrajena vojaška poljska železnica, ki so jo po vojni uporabili kot osnovo za prvo normalnotirno železnico.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Mit der Seilbahn durch den Krieg|date=16. 12. 2015|url=http://www.albanien.ch/une/blog/1362|work=albanien.ch|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pre-1930 760mm-gauge Network|url=http://www.angelfire.com/ak/hekurudha/760net.html|website=angelfire.com|accessdate=21. 3. 2020}}&lt;/ref&gt;

Po koncu druge svetovne vojne in nastopu [[Komunizem|komunistične]] oblasti se je začela gradnja današnjega železniškega omrežja Albanije, pogosto v ljudskih in mladinskih delovnih akcijah. Prva proga, od Drača do Peqina, je bila odprta novembra 1947. V obdobju komunizma je po železnici potekala večina potniškega in tovornega prometa v državi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Correspondent's diary, Day three: Albania's long-suffering railways|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2010/07/19/correspondents-diary-day-three-albanias-long-suffering-railways|newspaper=The Economist|issn=0013-0613|date=19. 7. 2010|language=en}}&lt;/ref&gt; Veje železnice so vodile do številnih industrijskih obratov v Fushi-Kruji, Tirani, Elbasanu, Cërriku, Pogradcu, Fieru, Ballshu in Narti, kot tudi do pristanišča v Draču. Ponekod so bile v uporabi gozdne in rudniške železnice.

Po koncu komunističnega režima so se začela velika vlaganja v cestno infrastrukturo in dovoljeno je bilo zasebno lastništvo prevoznih sredstev, pomen železnice pa se je močno zmanjšal. Število potnikov je začelo strmo upadati, propad večine industrije in gospodarska kriza pa sta prizadela tudi tovorni promet. Leta 2010 so prihodki HSH znašali devet milijonov evrov, od česar je pet milijonov prišlo od države. Preostanek je izviral večinoma od tovornega prometa in oddajanja nepremičnin v najem. Prodaja vozovnic je predstavljala manj kot 5 % prihodka.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Zavoljo finančnih težav in dotrajanosti infrastrukture so pogoste težave in prekinitve obratovanja. Leta 2013 je bila zaprta in porušena železniška postaja v Tirani, ki jo do predvidene izgradnje nove nadomešča postaja v nekaj kilometrov oddaljenem Kasharju.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Tiranė, stacioni i trenit zhvendoset nė Vorė|date=1. 9. 2013|url=http://news.albanianscreen.tv/pages/news_detail/67536/ALB|language=sq|work=albanianscreen.tv|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130903225134/http://news.albanianscreen.tv/pages/news_detail/67536/ALB|archivedate=3. 9. 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Where to find Europe's quietest railway stations|url=http://www.independent.co.uk/travel/news-and-advice/europes-quietest-railway-stations-the-vatican-station-is-the-perfect-antidote-to-waterloo-a6826931.html|website=The Independent|date=22. 1. 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 se je začela prenova železniške proge Drač–Tirana skupaj z izgradnjo novega 5-kilometrskega kraka železniške proge do [[Letališče Tirana|mednarodnega letališča Tirana]] v kraju Rinas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Work Starts for New Tirana-Durres Railway|date=9. november 2021|url=https://albaniandailynews.com/news/work-starts-for-new-tirana-durres-railway|work=Albanian Daily News|language=en}}&lt;/ref&gt; Gradnja, ki jo sofinancirata [[Evropska banka za obnovo in razvoj]] in Naložbeni sklad za Zahodni Balkan in ki bo potovalni čas skrajšala na 22 minut, naj bi bila dokončana v začetku leta 2027.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Tirana-Durres railway and extension to Rinas, OSSH will relocate power lines near the tracks |date=2026-03-13 |url=https://www.hashtag.al/en/index.php/2026/03/13/hekurudha-tirane-durres-dhe-zgjatimi-ne-rinas-ossh-do-te-zhvendose-linjat-e-energjise-afer-shinave/ |work=Hashtag.al |language=en}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Kategorija v Zbirki|Rail transport in Albania}}
{{sklici}}

[[Kategorija:Promet v Albaniji]]
[[Kategorija:Železnica po državah|Albanija]]</text>
      <sha1>1lgfp6pz7g6yfcruaqpma151dg5xqw9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Denizli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475746</id>
    <revision>
      <id>6672838</id>
      <parentid>6483759</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13473" sha1="9wqudcf7sljlh6sbl3i8bkdxg0ltpr1" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje  
|settlement_type= Mestna občina
|subdivision_type = [[Država]]
|subdivision_name       = {{TUR}}
|timezone=[[Eastern European Time|EET]]
|utc_offset=+2
|map_caption = Lega Denizlija na zemljevifu ZPof Denizli within Turkey
|timezone_DST=[[Eastern European Summer Time|EEST]]
|utc_offset_DST=+3
|official_name = Denizli
|image_blank_emblem =
|blank_emblem_type = Mestni simbol
|image_skyline = TR Denizli asv2020-02 img11 view from Teleferik viewpoint.jpg
|image_caption = 
|subdivision_type1= Regija
|subdivision_name1 = [[Egej, Turčija|Egej]]
|subdivision_type2= Provinca
|subdivision_name2 = [[Denizli (provinca)|Denizli]]
| area_footnotes          =  
| area_blank1_title       = Okraj
| area_blank1_km2         = 798,75
| elevation_m             = 324
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html |publisher=citypopulation.de|accessdate=2015-02-08}}&lt;/ref&gt; 
| population_urban        = 646.278
| population_total        = 1.027.783
| population_as_of        = 2018

| population_blank1_title = Okraj 
| population_blank1       = 554.424
| population_density_blank1_km2  = auto
|pushpin_map            = Turčija
|pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_caption    = Položaj Denizlija na zemljevidu Turčije
|pushpin_mapsize        =
|coordinates             = {{koord novi|37|46|N|29|05|E|region:TR|display=inline,title}}
|postal_code_type= Poštne številke
|postal_code = 20x xx
|area_code = (0090) 258
|blank_name= Registrska oznaka
|blank_info = 20
|leader_title= [[Župan]]
|leader_name = Bülent Nuri Çavuşoğlu &lt;br&gt; ([[Republikanska ljudska stranka|CHP]])

|website = &lt;ref name=&quot;facebook1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/denizli.20.sohbet |title=Denizli, Turkey - Denizli - Woonplaats, Maatschappij en overheid |publisher=Facebook |date= |accessdate=2013-09-01}}&lt;/ref&gt;
|leader_title1=
|leader_name1 =
}}

'''Denizli''' je industrijsko mesto v jugozahodni [[Anatolija|Anatolji]], [[Turčija]]. Mesto stoji v vzhodnem delu aluvijalne doline, ki jo je ustvarila reka  Büyük Menderes, in spada v [[Egej, Turčija|Egejsko regijo]]. 
 
Leta 2018 je imelo 646.278 prebivalcev. Hiter skok števila prebivalcev v primerjavi z letom 2007 (389.000) je posledica priključitve 13 občin in 10 vasi k mestni občini Denizli. Denizli je glavno mesto [[Denizli (provinca)|Province Denizli]].

Za gospodarski razvoj mesta v zadnjih nekaj desetletjih imata največ zaslug tekstilna industrija in izvoz.&lt;ref&gt;Bernard Fingleton, Ayda Eraydın,  Raffaele Paci,  Bilge Armatlı Köroğlu, Burak Beyhan (2003). ''Regional Economic Growth, SMEs and the Wider Europe, Chapter 11: The changing role of SMEs in the regional growth process: The case of Denizli''. Ashgate Publishing. str. 229. ISBN 0-7546-3613-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hüseyin Özgür, Pamukkale University. [https://web.archive.org/web/20070630115910/http://wz.uni.lodz.pl/ersa/abstr/ozgur_p.pdf ''Integration of a Local Economy to the Global and European Markets through Export–Led Growth and Specialized Textile Products Export: Home Textile Production in Denizli – Turkey''] (PDF). University of Lodz. Arhivirano iz izvirnika 30. junija 2007. Pridobljeno 18. aprila 2007.&lt;/ref&gt;  

Denizli je zanimiv tudi za turiste, predvsem zaradi bližnje naravne znamenitosti [[Pamukkale]] in rdeče obarvane termalne vode v Karahayıtu, samo pet kilometrov severno od  Pamukkala. V zadnjem času je postal Denizli zaradi različnih vrst termalnih izvirov v njegovi okolici (Sarayköy, Akköy, Buldan in Çardak) priljubljen cilj domačih turistov.

V neposredni bližini Pamukkala je porušeno antično mesto [[Hierapolis]]. V okolici so tudi ruševine antične Laodikeje na Likusu, glavnega mesta [[Frigija|Frigije]]. Približno 16 km zahodno od Denizlija so ostanki mesta [[Colossae]] iz 1. stoletja n. št.

Denizli ima vroča poletja in občasno zelo mrzle zime s snegom po gorahokoli mesta. Včasih pade sneg tudi v mestu. Pomladi in jeseni so deževne in tople.

==Zgodovina==
V antiki je bil pomembno grško mesto z imenom Atuda (grško Αττούδα), ki je obstajalo celo grško, rimsko in bizantinsko obdobje zgodovine, dokler ga niso zasedli [[Turki]]. V [[Seldžuki|seldžuškem]] obdobju so tja preselili tudi prebivalce Laodikeje.&lt;ref&gt;John Freely (2004). ''The western shores of Turkey: discovering the Aegean and Mediterranean coasts''. str. 182.  ISBN 1-85043-618-5.&lt;/ref&gt; 

Ko je mesto obiskal Ibn Battuta (1304-1377), je zapisal: 

:''&quot;V mestu  je sedem [[Petkova mošeja|petkovih mošej]], ima čudovite vrtove, potoke in izjemne izvire. Večino umetnikov tvorijo [[Grki]]nje, kajti v njem je veliko Grkov, ki so podrejeni [[Muslimani|muslimanom]] in plačujejo dajatve sultanu, vključno z [[Džizja|džizjo]], in druge davke.&quot;''&lt;ref&gt;Battutah, Ibn (2002). ''The Travels of Ibn Battutah''. London: Picador. str. 105, 309.  ISBN  9780330418799.&lt;/ref&gt;

V 17. stoletju je Denizli obiskal turški popotnik [[Evlija Čelebi]] (1611-1682) in zapisal: 

:''&quot;Turki mesto imenujejo Denizli, kar pomeni da ima obilo vode, tako kot morje.  Okoli mesta je resnično več rek in jezer. Mesto je štiri dni potovanja oddaljeno od morja. V njem je trdnjava pravokotne oblike, ki nima nobenih okopov. Njen obseg meri 470 korakov. Ima štiri vrata: vrata slikarjev na severu, sedlarjev na vzhodu, nova mošejna vrata na jugu in vinogradna na zahodu. V trdnjavi je kakšnik petdeset stražarjev, ki tudi trgujejo. Mesto okoli trdnjave ima 44  četrti s 3600 hišami. V njem je tudi 57 majhnih in velikih [[Mošeja|mošej]] in molilnic, sedem [[medresa|medres]], sedem šol za otroke, šest kopališč in sedemnajst prenočišč za [[derviš]]e. Ker vsi živijo v vinogradih, zgornji sloji in navadni ljudje ne bežijo drug od drugega.&quot;''

Mesto je več stoletij živelo v miru in se ni vključevalo v vojne in neposredne spopade. V turški vojni za neodvisnost po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Grki uspeli prebiti do Sarayköya, majhnega mesta 20 km severozahodno od Denizlija, priti do Denizlija pa jim ni uspelo. Prepoznavni znak Province Denizli je tekstilna industrija.

==Podnebje==
Denizli je v Egejski regiji Turčije, v kateri podnebje ni povsod enako. Celinski deli, na primer okraji Çardak, Bozkurt, Çivril in Çal, imajo večjo nadmorsko višino in so hladnejši od zahodnih obmorskih predelov province. Podnebne razlike so tudi v urbaniziranem delu Denizlija. Pokrajina je odprta za vetrove z [[Egejsko morje|Egejskega morja]], ker ležijo gore pravokotno na morsko obalo. Zime so deževne in včasih snežne, vendar na splošno mile.

{{Weather box |metric first= Yes |single line= Yes |location= Denizli
|Jan record high C= 22.6
|Feb record high C= 25.9
|Mar record high C= 30.8
|Apr record high C= 35.8
|May record high C= 37.0
|Jun record high C= 42.4
|Jul record high C= 43.9
|Aug record high C= 44.4
|Sep record high C= 41.6
|Oct record high C= 34.4
|Nov record high C= 29.9
|Dec record high C= 26.6
|Jan high C= 10.5
|Feb high C= 12.1
|Mar high C= 15.8
|Apr high C= 20.7
|May high C= 26.3
|Jun high C= 31.2
|Jul high C= 34.4
|Aug high C= 34.4
|Sep high C= 29.9
|Oct high C= 23.7
|Nov high C= 17.3
|Dec high C= 12.2
|Jan low C= 2.3
|Feb low C= 2.8
|Mar low C= 5.2
|Apr low C= 9.0
|May low C= 13.2
|Jun low C= 17.3
|Jul low C= 20.0
|Aug low C= 19.7
|Sep low C= 15.7
|Oct low C= 11.3
|Nov low C= 7.0
|Dec low C= 4.0
|Jan record low C= -10.5
|Feb record low C= -11.4
|Mar record low C= -7.0
|Apr record low C= -2.0
|May record low C= 2.7
|Jun record low C= 7.9
|Jul record low C= 12.6
|Aug record low C= 11.6
|Sep record low C= 6.6
|Oct record low C= -0.8
|Nov record low C= -4.5
|Dec record low C= -10.4
|Jan rain days= 11.6
|Feb rain days= 10.8
|Mar rain days= 11.1
|Apr rain days= 10.2
|May rain days= 8.6
|Jun rain days= 4.8
|Jul rain days= 2.0
|Aug rain days= 1.7
|Sep rain days= 3.0
|Oct rain days= 5.8
|Nov rain days= 7.6
|Dec rain days= 12.2
|Jan precipitation mm = 90.3
|Feb precipitation mm = 74.5
|Mar precipitation mm = 63.7
|Apr precipitation mm = 54.2
|May precipitation mm = 42.3
|Jun precipitation mm = 25.4
|Jul precipitation mm = 13.4
|Aug precipitation mm = 8.1
|Sep precipitation mm = 13.6
|Oct precipitation mm = 35.0
|Nov precipitation mm = 55.7
|Dec precipitation mm = 89.9
|Jan sun= 114.7
|Feb sun= 120.4
|Mar sun= 176.7
|Apr sun= 204.0
|May sun= 282.1
|Jun sun= 336.0
|Jul sun= 365.8
|Aug sun= 341.0
|Sep sun= 276.0
|Oct sun= 204.6
|Nov sun= 141.0
|Dec sun= 102.3
|source 1= Turkish State Meteorological Service&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?m=DENIZLI|title=Resmi İstatistikler (İllerimize Ait İstatistiki Veriler)- Meteoroloji Genel Müdürlüğü}}&lt;/ref&gt;
|source 2= Weather2&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.myweather2.com/City-Town/Turkey/Denizli/climate-profile.aspx?month=8 |title=August Climate History for Denizli &amp;#124; Local &amp;#124; Turkey |publisher=Myweather2.com |date= |accessdate=2013-09-01 |archive-date=2016-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160403191939/http://www.myweather2.com/city-town/turkey/denizli/climate-profile.aspx?month=8 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|date= April 2011
}}

==Mestne zanimivosti==
* Laodiceo ad Lycum  pri vasi Eskihisar 6 km severno od Denizlija je ustanovil [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidski]] kralj [[Antioh II.]] in jo imenoval po svoji ženi Laodiki. Bila je trgovsko mesto in slovela po volnenih in bombažnih oblačilih. Nek meščan je v pismu zapisal: ''&quot;Srečen sem. Imam srečo, da ne potrebujem ničesar&quot;''. Mesto je uničil velik [[potres]]. Od antičnega mesta je ostala ena od sedem cerkva v [[Mala Azija|Mali Aziji]],  [[Stadion|stadion]], [[Amfiteater|amfiteater]], cisterna za vodo in [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]. 
* [[Hierapolis]] in [[Pamukkale]] sta del svetovne dediščine. Ležita 20 km severno od Denizlija. Hierapolis  je ustanovil [[pergamon]]ski kralj Eumen II. leta 190 pr. n. št. Mesto je bilo zgrajeno v grškem slogu, preživelo močan potres leta 17 n. št. in doseglo svoj vrh v rimskem in bizantinskem obdobju.  V 2. in 3. stoletju je bilo obnovljeno v rimskem slogu s kamnom iz bližnjih kamnolomov. Najslavnejše obdobje je mesto doživljalo med vladavinama rimskih cesarjev  [[Septimij Sever|Septimija Severja]] in [[Karakala|Karakale]]. V obdobju širjenja [[Krščanstvo|krščanstva]] je postalo sedež [[Škofija|škofije]]. V več potresih, predvsem v tistem leta 1354, je bila večina mesta porušena in prebivalci so se izselili.
* [[Seldžuki|Seldžuški]] [[karavanseraj]] Akhan stoji ob avtocesti proti [[Ankara|Ankari]] 6 km severno od Denizlija. Velik del seraja še stoji. Zgradil ga je Karasungur bin Abdulah v letih 1253-1254, ko je bil poveljnik Ladika. Pred kratkim je bil skupaj z osmanskimi [[konak]]i obnovljen in postal velika turistična zanimivost.
* Gora Honaz je priljubljen cilj poletnih izletov meščanov Denizlija.
* Priljubljena izletniška točka je tudi vas Goncali. Med vaške dobrote sodijo [[kebab |kebab]], pečen na lesnem oglju, imenovan ''çöp şiş'', lokalni ''süzme jogurt'' in žganje (''rakı''). 
* Na Çınar Meydanı v središču mesta stoji [[Atatürk|Atatürkov]] spomenik. 
* Servergazi türbesi pri Yenişehirju  je grobnica turškega poveljnika tamkajšnjih  seldžuških [[Akindžije|akindžij]] iz 12. stoletja. Obiskana je predvsem ob koncu tedna.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;130&quot;&gt;
Slika:TR Pamukkale Laodicea asv2020-02 img11.jpg|Glavna ulica v Laodikeji
Slika:TR Pamukkale Hierapolis asv2020-02 img07.jpg|Glavna ulica v Hierapolisu
Slika:Pamukale Turkey 2013 4.jpg|Pamukkale
Slika:Mount Honaz Denizli Turkey.jpg|Gora Honaz
Slika:Caglayan Waterfalls Honaz Denizli Turkey.jpg|Narodni park Honaz
Slika:Husameddin Gazi Bey Seljuk tomb Baklan Denizli Turkey.JPG|Gazi Begovo turbe
&lt;/gallery&gt;

==Pobratena mesta==
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|NED}} Almelo, [[Nizozemska]] - od 1974
*{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], [[Turčija]]&lt;ref name=&quot;Bursa twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|title=Kardeş Şehirler|accessdate=2013-07-27|work=Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez|publisher=Tüm Hakları Saklıdır|archive-date=2016-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523225737/http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; - od 1986
*{{flagicon|TUR}} Tokat, [[Turčija]] - od 1988
*{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], [[Gruzija]] - od 1993
*{{flagicon|KAZ}} Pavlodar, [[Kazahstan]] - od 1995
*{{flagicon|BLR}} Mogilev, [[Belorusija]] - od  2001
*{{flagicon|GER}} Betzdorf, [[Nemčija]] - od 2002
*{{flagicon|TUR}} [[Amasya]], [[Turčija]] - od 2008
*{{flagicon|ROU}} Brăila, [[Romunija]] - od 2005
*{{flagicon|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] - od 2005
||
*{{flagicon|TUR}} Muş, [[Turčija]] - od 2011
*{{flagicon|TUR}} Bilecik, [[Turčija]] - od 2008
*{{flagicon|GRE}} [[Larisa]], [[Grčija]] - od 2007
*{{flagicon|POL}} [[Łódź]], [[Poljska]] - od 2005
*{{flagicon|SYR}} [[Damask]], [[Sirija]] - od 2010
*{{flagicon|PRC}} Jiaozhou, [[Kitajska]] - od 2002
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], [[Bosna]] - od 2009
*{{flagicon|KOR}} Muan, [[Južna Koreja]] - o 2009
*{{flagicon|IRN}} Kazvin, [[Iran]] - od 2011
*{{flagicon|FRA}} [[Lorient]], [[Francija]]
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Turčiji]]</text>
      <sha1>9wqudcf7sljlh6sbl3i8bkdxg0ltpr1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Caylusova vaza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482847</id>
    <revision>
      <id>6672809</id>
      <parentid>6642391</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:18:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16087" sha1="h7x371a0dznxsq4vy2o6jtrghrhsb02" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow=1|total_width=250
| align    = right
| direction =vertical
| header=Caylusova vaza 
| image1   = Caylus vase (9481653).jpg
| caption1 = &lt;center&gt;Caylusova vaza z napisom v [[klinopis]]u in [[Kartuša (hieroglif)|kartušo]] z egipčanskimi [[hieroglif]]i&lt;ref name=ref2&gt;[http://medaillesetantiques.bnf.fr/ws/catalogue/app/collection/record/ark:/12148/c33gbts1b ''&quot;vase (inv.65.4695) - inv.65.4695.&quot;'']. medaillesetantiques.bnf.fr (francosko).&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;

| image2   = Caylus vase publication by Caylus, 1762.jpg
| caption2 =&lt;center&gt;Prva objava Caylusove vaze leta 1762&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Recueil d'antiquités égyptiennes, étrusques, grecques, romaines et gauloises : Tome cinquième |date=1762 |publisher=Bibliothèque de l'Institut National d'Histoire de l'Art, collections Jacques Doucet |page=Plaque XXX |url=https://bibliotheque-numerique.inha.fr/collection/item/5664-recueil-d-antiquites-egyptiennes-etrusques-grecques-romaines-et-gauloises-tome-5 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| footer=&lt;center&gt;Štirijezična  &quot;Kserksova Caylusova vaza&quot; je po Champollionovem razvozlanju egipčanskih hieroglifov potrdila pravilnost Grotefendovega razvozlanja  perzijskega klinopisa&lt;ref name=ref1&gt;Archibald Henry Sayce (2019). [https://books.google.si/books?id=DTyaDwAAQBAJ&amp;pg=PA12&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions'']. Cambridge University Press. str. 10–14. ISBN 978-1-108-08239-6.&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
}}

'''Caylusova vaza''' je vrč iz [[Alabaster|alabastra]], posvečen [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskemu]] kralju [[Kserks I.|Kserksu I.]], na katerem so napisi v [[Egipčanski hieroglif|egipčanskih hieroglifih]] in [[staroperzijski  klinopis|staroperzijskem klinopisu]]. Napisi so bili ključni element, s katerim se je potrdila pravilnost Grotefendovega razvozlanja staroperzijskega klinopisa. Napisi so potrdili tudi antičnost fonetičnih hieroglifov iz obdobja pred [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in fonetično dešifriranje imen starodavnih egipčanskih [[faraon]]ov. Vaza je dobila ime po Anne Claudeu de Tubièresu, grofu Caylusa, zgodnjem francoskem zbiralcu starin, ki je vazo pridobil v 18. stoletju med letoma 1752 in 1765.&lt;ref name=ref2/&gt; Vaza je zdaj v pariškem [[Kabinet medalj|Kabinetu medalj]], ki je del [[Francoska narodna knjižnica|Francoske narodne knjižnice]] (inv. št. 65.4695).&lt;ref name=ref2/&gt;

==Opis==
Vaza je izdelana iz alabastra. Visoka je 20,2 cm in ima premer 16 cm.&lt;ref name=ref2/&gt; V Egiptu je bilo v Kserksovem imenu izdelanih verjetno več podobnih vaz, ker so v ruševinah [[Mavzolej v Halikarnasu|Mavzoleja v Halikarnasu]] odkrili podoben [[Vrč Kserksa I.]]

[[Slika:Xerxes Vase inscription (Cabinet des Médailles).jpg|thumb|center|upright=2|Štirijezični napis na Caylusovi vazi; transkript Georgesa Alberta Legraina]]

Na vazi je štirijezični napis v staroperzijskem, babilonskem in elamskem klinopisu in egipčanskih hieroglifih.&lt;ref name=ref2/&gt; Vsi napisi imajo enako vsebino: ''&quot;Kserks, kralj kraljev&quot;''. Napis v staroperzijskem klinopisu je prvi v vrsti in se glasi:

{{Quotation|
[[Wikt:𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠|𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠]] 𐏐 [[Wikt:𐏋|𐏋]] 𐏐 [[Wikt:𐎺𐏀𐎼𐎣|𐎺𐏀𐎼𐎣]]&lt;br&gt;
('' Xšayāršā : XŠ : vazraka'')&lt;br&gt;
&quot;Kserks : veliki kralj&quot;}}

Vladarjevo ime v hieroglifih je zapisano v kartuši. 

Napisi so ostali dolgo časa nerazvozlani. Caylus jih je že leta 1762 objavil in hkrati sporočil, da so ob egipčanskih hieroglifih napisi v klinopisni pisavi, ki so jo odkrili v [[Perzepolis]]u.&lt;ref&gt;Caylus (1762). ''Recueil d'antiquités égyptiennes, étrusques, grecques, romaines et gauloises''. Tome 5. str. 80.&lt;/ref&gt; Po Caylusovi smrti leta 1765 je bila vaza dana v zbirko Kabineta medalj v Parizu.&lt;ref name=ref2/&gt;&lt;ref&gt;Rebecca Hasselbach-Andee (2020). [https://books.google.si/books?id=Hd7SDwAAQBAJ&amp;pg=PA10&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''A Companion to Ancient Near Eastern Languages'']. John Wiley &amp; Sons. str. 10. ISBN 978-1-119-19389-0.&lt;/ref&gt;

==Prispevek vaze k razvozlavanju klinopisa==
===Grotefendova hipoteza (1802-1815)===
Prve poskuse razvozlanja staroperzijskega klinopisa sta opravila Münter in Grotefend z ugibanjem. Uporabila sta ahemenidski klinopisni napis, odkrit v Perzepolisu. Leta 1802 je Friedrich Münter odkril, da morajo ponavljajoče se skupine znakov ustrezati besedi ''&quot;kralj&quot;'' (𐎧𐏁𐎠𐎹𐎰𐎡𐎹, ki se zdaj izgovarja ''xšāyaϑiya''). Georg Friedrich Grotefend je kasneje ugotovil, da kraljevemu imenu pogosto sledi napis ''&quot;veliki kralj, kralj kraljev&quot;'' in ime kraljevega očeta.&lt;ref&gt;Kent, R. G. ''&quot;Old Persian: Grammar Texts Lexicon&quot;''. American Oriental Society, 1950. str. 10.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ref7&quot;&gt;Sayce, Archibald Henry (2019). [https://books.google.si/books?id=DTyaDwAAQBAJ&amp;pg=PA12&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions'']. Cambridge University Press. str. 10–14. ISBN 978-1-108-08239-6.&lt;/ref&gt; Spoznanje je povezal z znano kronologijo [[Ahemenidi|Ahemenidov]] in relativnimi dolžinami imen kraljev, s čimer je omogočil, da je Grotefend prepoznal klinopisne znake v imenih [[Darej I.|Dareja I.]], [[Histasp]]a (Darejev oče) in [[Kserks I.|Kserksa I.]] (Darejev sin). Grotefendov prispevek je edinstven, ker ni imel nobene primerjave stare perzijščine s kakšnim drugim znanim jezikom. Za razvozlanje hieroglifov, na primer, je bil ključen večjezičen [[Kamen iz Rosette]]. Vsa dosedanja razvozlavanja pisav so temeljila na primerjavah večjezičnih besedil.&lt;ref name=ref7/&gt;

Grotefend je svoja odkritja predstavil leta 1802, vendar jih je akademska skupnost zavrnila. Zavrnila je tudi njihovo objavo.&lt;ref name=ref7/&gt; Grotefend je zato leta 1805 predlagal branje klinopisnih napisov na Caylusovi vazi, ki jih je dokaj natančno prevedel kot ''&quot;Xerxes rex fortis&quot;'' (''&quot;Kserks, močni kralj&quot;'', čeprav je pravi prevod ''&quot;Kserks, veliki kralj&quot;'').&lt;ref&gt;Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/n327/mode/2up  ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 318.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref9&gt;Pauthier, Guillaume (1842). [https://books.google.si/books?id=yp3LAAAAMAAJ&amp;pg=PA123&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false  ''Sinico-aegyptica: essai sur l'origine et la formation similaire des écritures figuratives chinoise et égyptienne...''] (francosko). Firmin Didot frères. str. 123–124.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1815). [https://books.google.si/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&amp;pg=PA565&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Völker der alten Welt''] (nemško). Bey Vandenhoeck und Ruprecht. str. 565.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Heeren Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/324/mode/2up?q=caylus  ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 324.&lt;/ref&gt; Bil je prvi, ki je predstavil ta predlog.&lt;ref name=ref9/&gt;

[[Slika:Caylus vase inscription according to Grotefend in 1815.jpg|thumb|upright=3|center|&lt;center&gt;Grotefendov prepis napisov na Caylusovi vazi in predlagani prevod ''&quot;Kserks, močni kralj&quot;'' (''&quot;Xerxes rex fortis&quot;'') v skrajno desni koloni; prvič je bil objavljen v nemščini leta 1815&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Heeren |first1=Arnold Hermann Ludwig |title=Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Völker der alten Welt |date=1815 |publisher=Bey Vandenhoeck und Ruprecht |page=562 |url=https://books.google.com/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&amp;pg=PA562 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;]]

=== Champollionova potrditev (1823)===
[[Slika:Champollion, reading of Xerxes on the Caylus vase.jpg|thumb| Champollionovo branje imena Kserks na Caylusovi vazi je potrdilo Grottefendovo hipotezo&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Recueil des publications de la Société Havraise d'Études Diverses |date=1869 |publisher=Société Havraise d'Etudes Diverses |page=423 |url=https://books.google.com/books?id=XcRJAAAAcAAJ&amp;pg=PA423 |language=fr}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:Caylus vase 1905.jpg|thumb|Vaza na gravuri iz leta 1905]]

Grotefendovo odkritje je dobilo potrditev šele leta 1823, ko je [[Champollion]], ki je ravno razvozlal egipčanske hieroglife, predlagal, da se poskuša razvozlati štirijezični napis na Caylusovi vazi v pariškem Kabinetu medalj.&lt;ref name=ref1/&gt;&lt;ref name=ref14&gt;Saint-Martin, Antoine-Jean (januar 1823). &quot;Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres&quot;. ''Journal asiatique'' (francosko). Société asiatique (France): 86.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref15&gt;Bulletin des sciences historiques, antiquités, philologie (francosko). Treuttel et Würtz. 1825. str. 135.&lt;/ref&gt; V napisu v hieroglifih je Champollion prebral Kserksovo ime, njegov spremljevalec, orientalist Antoine-Jean Saint-Martin, pa je potrdil, da ustrezni znaki v klinopisu (𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠 𐏐 𐏋 𐏐 𐎺𐏀𐎼𐎣, Xšayāršā : XŠ : vazraka, &quot;Kserks : veliki kralj&quot;) resnično ustrezajo besedi, ki jo je Gotefend z ugibanjem prepoznal kot ''&quot;kralj&quot;''.&lt;ref name=ref1/&gt;&lt;ref name=ref14/&gt;&lt;ref name=ref15/&gt; Odkritja je objavil A.J. Saint-Martin v ''Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres'' (''Izvleček zapisa, ki se nanaša na starodavne napise iz Perzepolisa, prebrane v Académie des Inscriptions et Belles Lettres'').&lt;ref&gt;Saint-Martin, Antoine-Jean (januar 1823). &quot;Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres&quot;. ''Journal asiatique'' (francosko). Société asiatique (France): 65-90.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Journal asiatique II, 1823, PI. II, str. 65—90; AAGE PALLIS, SVEND. &quot;EARLY EXPLORATION IN MESOPOTAMIA&quot; (PDF): 36.&lt;/ref&gt; Saint-Martin je poskušal razvozlati tudi staroperzijsko klinopisno abecedo in od skupaj 39 črk pravilno prepoznal deset črk.&lt;ref&gt;J.W. Parker (1846). [https://books.google.si/books?id=8spIAQAAMAAJ&amp;pg=PA6&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''The Persian Cuneiform Inscription at Behistun: Decyphered and Tr.; with a Memoir on Persian Cuneiform Inscriptions in General, and on that of Behistun in Particular'']. str. 6.&lt;/ref&gt;

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot; perrow=&quot;4&quot;&gt;
Slika:Caylus vase Transcription by Saint-Martin 1823.jpg|Caylusova vaza, Saint-Martinov transkript iz leta 1823&lt;ref name=ref14/&gt;
Slika:Saint-Martin Persepolitan alphabet 1823.jpg| Saint-Martinov perzepolski alfabet iz leta 1823&lt;ref name=ref14/&gt;
Slika:Saint-Martin Translation 1823.jpg|Saint-Martinov prevod staroperzijskega klinopisa iz leta 1823&lt;ref name=ref14/&gt;
&lt;/gallery&gt;

Caylusova vaza je bila ključna za potrditev točnosti prvega razvozlanja staroperzijskega klinopisa in odprla vrata za kasnejše razvozlavanje vseh drugih klinopisov, vse do najstarejših akadskih in sumerskih.&lt;ref name=ref7/&gt; Za razvozlavanje klinopisa in končno potrditev je bilo pravzaprav odločilno poznavanje egipčanskih hieroglifov.&lt;ref name=ref15/&gt;

Največji napredek na tem področju je dosegel Grotefend, ki je do leta 1847 pravilno prepoznal večino simbolov. Za razvozlavanje elamitskega, babilonskega in akadskega klinopisa so bila ključna druga dvojezična besedila, ki so jih medtem odkrili arheologi, in dvojezični [[Behistunski napis]].

===Potrditev antičnosti fonetskih hieroglifov===
[[Slika:Tableau Général des signes et groupes hieroglyphiques No 125 (color).jpg|thumb|Enakovrednost hieroglifskih in klinopisnih znakov v Kserksovem imenu, ki jo je odkril Champollion in opisal v ''Tableau Général des signes et groupes hieroglyphiques'';&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Champollion |first1=Jean-François (1790-1832) Auteur du texte |title=Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens, ou Recherches sur les éléments premiers de cette écriture sacrée, sur leurs diverses combinaisons, et sur les rapports de ce système avec les autres méthodes graphiques égyptiennes. Planches / . Par Champollion le jeune... |date=1824 |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k10475324/f35.item. |language=EN}}&lt;/ref&gt; klinopisni napis je zasukan v levo]]

Champollion se je soočal z dvomi raznih učenjakov glede obstoja fonetičnih hieroglifov pred makedonsko in rimsko zasedbo Egipta, še posebej zato, ker je svoj fonetični sistem dokazal le na podlagi imen grških in rimskih vladarjev, zapisanih s hieroglifi na egipčanskih spomenikih.&lt;ref name=ref20&gt;Revue archéologique (francosko). Leleux. 1844. str. 444.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref21&gt;Champollion, Jean-François (1790-1832) Auteur du texte (1828). str. 225-233.&lt;/ref&gt; Do svoje razvozlave Caylusove vaze ni našel nobenega tujega imena pred Aleksandrom Velikim, ki je bilo zapisano z abecednimi hieroglifi. Okoliščine so privedle do sumov, da so Egipčani črkovne hieroglife uvedli šele v času Grkov in Rimljanov, in spodbudilo dvome, ali bi se fonetični hieroglifi lahko uporabili za razvozlavanje imen staroegipčanskih faraonov.&lt;ref name=ref20/&gt;&lt;ref name=ref21/&gt; Kserksovo ime je bilo prvo tuje ime, 150 let starejše od Aleksandra Velikega, zapisano fonetično z egipčanskimi hieroglifi, ki je dokazalo Champollionovo tezo.&lt;ref name=ref20/&gt; Champollion je v svojem delu ''Précis du Système Champollion'' (''Natančnost hieroglifnega sistema''), objavljenem leta 1824, napisal: ''&quot;S tem je dokazano, da so egipčanski hieroglifi vključevali fonetične znake vsaj od leta 460 pr. n. št.&quot;''&lt;ref&gt;Champollion, Jean-François (1828). ''Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens''. str.  231–233.&lt;/ref&gt;

==Podobni vrči==
Iz obdobja od Dareja I. do Kserksa in nekaj kasnejših vladarjev, zlasti [[Artakserks I.|Artakserksa I.]], obstaja več podobnih vrčev iz [[Alabaster|alabastra]].&lt;ref&gt;Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. 1924. str. 282-283. ISBN 9780521228046.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Egyptian alabaster vase of Darius I with quadrilingual hieroglyphic and cuneiform inscriptions.jpg|Egipčanska alabastrna vaza Dareja I. s štirijezičnim klinopisnim in hieroglifskim besedilom
Slika:Jar of Xerxes I 1862.jpg| [[Vrč Kserksa I.]] iz [[Mavzolej v Halikarnasu|Mavzoleja v Halikarnasu]] v času odkritja leta 1857
Slika:Xerxes_Jar_from_the_Mausoleum_at_Halicarnassus.jpg|Isti vrč v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] 
Slika:Alabaster jar with inscription in four languages- Cuneiform- Persian, Elamitic, Babylonian; Hieroglyphs- Egyptian.jpeg|Drug vrč Kserksa I. v Metropolitanskem muzeju umetnosti&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/543949}}&lt;/ref&gt;
Slika:Jar with the name of Xerxes the Great MET hb14 2 8.jpg|Isti vrč na črno beli fotografiji&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
Slika:Egypte louvre 036 fragment.jpg|Fragment vrča Kserksa I. v [[Muzej Louvre|Muzeju Louvre]] 
Slika:Xerxes I Vase Year 2.jpg|Vrč Kserksa I., Muzej Louvre&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Site officiel du musée du Louvre|url=http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not&amp;idNotice=12902|website=cartelfr.louvre.fr}}&lt;/ref&gt;
Slika:Quadrilingual inscription of Artaxerxes on an Egyptian alabaster vase.jpg|thumb|Štirijezični napis Strakserksa I. na egipčanski alabastrni vazi&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Revue archéologique|date=1844|publisher=Leleux|page=444-450|url=https://books.google.com/books?id=_CYGAAAAQAAJ&amp;pg=PA444|language=fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;The vase is now in the Reza-Abbasi Museum in Teheran ([https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185 inv. 53]). [https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185/fig_9-a image] [https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185/fig_9-b inscription]&lt;/ref&gt;
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Hieroglifi]]
[[Kategorija:Ahemenidi]]
[[Kategorija:Staroegipčanska umetnost]]</text>
      <sha1>h7x371a0dznxsq4vy2o6jtrghrhsb02</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Calgary</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484017</id>
    <revision>
      <id>6672794</id>
      <parentid>6654957</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:35:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28687" sha1="23s5fgh7t3xou6uv0fk1t3x6v4h2dja" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                            = Calgary
| official_name                   = City of Calgary
| settlement_type                 = mesto
| image_skyline                   = {{Photomontage
| photo1a                         = Downtown Calgary 2020-3.jpg
| photo2a                         = Stephen-Ave-West-Szmurlo.jpg
| photo2b                         = Lougheed house Calgary (36102398304).jpg
| photo3a                         = Olympic Plaza Calgary.jpg
| photo4a                         = Sait heritage hall.jpg
| photo4b                         = Calgary Stampede Rodeo final day 18 - 2011.jpg
| spacing                         = 2
| position                        = center
| color_border                    = white
| color                           = white
| size                            = 280
}} 
| image_caption                   = od vrha in od leve proti desni: panoramski pogled na središče meste, Stephen Avenue, Lougheed House, Olympic Plaza, Southern Alberta Institute of Technology, rodeo [[Calgary Stampede]]
| image_flag                      =
| image_shield                    = 
| image_blank_emblem              = 
| blank_emblem_type               = 
| shield_link                     = 
| nickname                        = Cowtown, Stampede City, Mohkínstsis, Wichispa Oyade, Guts'ists'i idr.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://calgaryherald.com/news/calgary/Alberta+best+film+feted+Rosies/6613055/story.html |title=Alberta's best in TV, film feted at Rosies |author=Eric Volmers |newspaper=Calgary Herald |date=2012-05-13 |accessdate=2015-01-03 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120617170236/http://www.calgaryherald.com/news/calgary/Alberta%2Bbest%2Bfilm%2Bfeted%2BRosies/6613055/story.html |archivedate=2012-06-17 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=https://calgaryherald.com/sports/Alberta+plenty+swing/1768383/story.html | title=Alberta's got plenty of swing | first=Curtis |last=Stock | newspaper=Calgary Herald | date=2009-07-07 | accessdate=2015-01-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150103200055/http://www.calgaryherald.com/sports/Alberta+plenty+swing/1768383/story.html | archive-date=2015-01-03 | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| motto                           = ''Onward''
| pushpin_map                     = Kanada
| pushpin_map_caption             = Lega mesta v Kanadi
| pushpin_relief                  = Yes
| coordinates                     = {{koord novi|51|03|N|114|04|W|region:CA-AB|display=inline,title}}
| subdivision_type                = Država
| subdivision_name                = {{zastava|Kanada}}
| subdivision_type1               = [[Province in ozemlja Kanade|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Alberta (provinca)|Alberta]]
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 1875
| established_title1 = Vključeno&lt;ref name=AMACityProfiles&gt;{{cite web|url=http://www.municipalaffairs.alberta.ca/cfml/MunicipalProfiles/basicReport/CITY.PDF|publisher=Alberta Municipal Affairs|title=Location and History Profile: City of Calgary|page=15|date=June 17, 2016|access-date=June 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160325212924/http://www.municipalaffairs.alberta.ca/cfml/MunicipalProfiles/basicReport/CITY.PDF|archive-date=March 25, 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| established_date1  = &amp;nbsp;
| established_title2 = &amp;nbsp;• mesto
| established_date2  = 7. november 1884
| established_title3 = &amp;nbsp;• mesto
| established_date3  = 1. januar 1894
| named_for                       = 
| governing_body                  = mestni svet
| leader_title                    = Župan
| leader_name                     = Jeromy Farkas
| leader_title2                   = Upravnik
| leader_name2                    = David Duckworth&lt;ref name=CalgaryCityManager&gt;{{navedi splet|url=https://www.calgary.ca/ca/city-manager/city-managers-biography.html/|title=City Manager’s Biography|publisher=City of Calgary|date=August 30, 2019|accessdate=September 3, 2019|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806222439/https://www.calgary.ca/ca/city-manager/city-managers-biography.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| area_land_km2                   = 825,56
| area_urban_km2                  = 586,08
| area_metro_km2                  = 5110,21
| area_footnotes                  = &amp;nbsp;(2021)
| elevation_m                     = 1045
| elevation_footnotes             = &lt;ref name=&quot;downtown elevation&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.safetycodes.ab.ca/Public/Documents/PSSSOP_Handbook_Version_12_Online_Feb_21_2012b.pdf | title=Alberta Private Sewage Systems 2009 Standard of Practice Handbook: Appendix A.3 Alberta Design Data (A.3.A. Alberta Climate Design Data by Town) | publisher=Safety Codes Council | type=PDF | pages=212–215 (PDF pages 226–229) | date=januar 2012 | accessdate=2013-10-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131016085027/http://www.safetycodes.ab.ca/Public/Documents/PSSSOP_Handbook_Version_12_Online_Feb_21_2012b.pdf | archive-date=2013-10-16 | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_total                = 1.306.784
| population_as_of                = 2021
| population_footnotes            = &lt;ref name=2021censusPC&gt;{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810001101 | title=Population and dwelling counts: Canada and population centres | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 |access-date=February 13, 2022}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2          = 1592,4
| population_urban                = 1.305.550
| population_density_urban_km2    = 2099,9
| population_metro                = 1.481.806
| population_density_metro_km2    = 290,6
| population_demonym              = Calgarec/ka
| timezone                        = MST
| utc_offset                      = −07:00
| timezone_DST                    = MDT
| utc_offset_DST                  = −06:00
| postal_code_type                = Poštne številke
| postal_code                     = T1Y, T2A - T3S
| area_code                       = 403, 587, 825
| website                         = www.calgary.ca
}}

'''Calgary''' je [[mesto]] v [[Kanada|kanadski]] provinci [[Alberta (provinca)|Alberta]], ki stoji ob sotočju rek [[Bow (reka)|Bow]] in [[Elbow (reka)|Elbow]] na jugu te province na zahodu Kanade. Leta 2021 je imelo mesto 1.306.784 prebivalcev, metropolitansko območje pa 1.481.806, zaradi česar je Calgary tretje največje mesto in peto največje metropolitansko območje v Kanadi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Calgary |url= https://regionaldashboard.alberta.ca/region/calgary/#/ |access-date=September 13, 2023 |website=Alberta.ca |language=en-CA}}&lt;/ref&gt; 

Predstavlja južni rob [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]], poimenovanega »koridor Calgary–Edmonton«, kjer je v začetku stoletja živelo skoraj tri četrtine vseh prebivalcev province.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://geodepot.statcan.ca/Diss/Highlights/Page9/Page9d_e.cfm | title=Calgary-Edmonton Corridor | publisher=Statistics Canada | accessdate=2020-09-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070223191204/http://geodepot.statcan.ca/Diss/Highlights/Page9/Page9d_e.cfm | archive-date=2007-02-23 | url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Edmonton]], ki je glavno mesto province, je od Calgaryja oddaljen približno 300 km.

V mestu imajo sedež naftna podjetja, ki izkoriščajo vire [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|plina]] v regiji, zato je pomembno poslovno središče, tradicionalen pomen pa ima tudi živinoreja in kultura kavbojev (znamenit je vsakoletni [[rodeo]] [[Calgary Stampede]]). Calgary je sicer nastal leta 1875 kot utrjena postojanka konjeniške policije v boju proti nelegalnim trgovcem z žganjem, ki so prodajali alkohol lokalnim plemenom staroselcev v zameno za [[bizon]]ove kože. Leta 1883 je bila do naselja zgrajena železniška proga, zato je začelo hitro rasti; leta 1884 je bilo formalno ustanovljeno kot naselje, deset let kasneje pa je Calgary pridobil status mesta.&lt;ref name=&quot;CanEnc&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/calgary |title=Calgary |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2020-09-20 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Calgary |title=Calgary |work=Britannica Online |accessdate=2020-09-20}}&lt;/ref&gt;

Calgary je leta 1988 kot prvo kanadsko mesto gostil [[Zimske olimpijske igre 1988|zimske olimpijske igre]].&lt;ref name=&quot;CanEnc&quot;/&gt;

== Izvor imena ==
Calgary je dobil ime po gradu Calgary (v škotski gelščini {{lang|gd|Caisteal Chalgairidh}}) na otoku Mull na [[Škotska|Škotskem]].&lt;ref name=ABplacenames&gt;{{cite book | title=Alberta Place Names: The Fascinating People &amp; Stories Behind the Naming of Alberta | url=https://archive.org/details/albertaplacename0000dono | first1=Larry |last1=Donovan |first2=Tom |last2=Monto | publisher=Dragon Hill Publishing Ltd. | page=[https://archive.org/details/albertaplacename0000dono/page/34 34] | year=2006}}&lt;/ref&gt; Polkovnik James Macleod, komisar severozahodne konjeniške policije, je bil tam pogost poletni gost. Leta 1876, kmalu po vrnitvi v Kanado, je predlagal ime za tisto, kar je kasneje postalo utrdba Calgary.

Ljudje iz ''pogodbe 7'' ali Prvi narodi južne Alberte območje Calgaryja imenujejo 'komolec', kar se nanaša na oster ovinek, ki ga tvorita reki Bow in Elbow. V nekaterih primerih je območje dobilo ime po trstičju, ki je raslo ob rečnih bregovih, trstičju, ki so ga uporabljali za izdelavo lokov. V jeziku Blackfoot (Siksiká) je območje znano kot ''Mohkínstsis akápiyoyis'', kar pomeni 'komolec mnogih hiš', kar odraža močno prisotnost naseljencev. Krajša oblika imena Blackfoot, ''Mohkínstsis'', ki preprosto pomeni 'komolec',&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ahvVAgAAQBAJ&amp;q=Wincheesh-pah&amp;pg=PT47|title=2001 Indian Place Names of the West - Part 1|last=Fromhold|first=Joachim|publisher=Lulu|year=2001|isbn=9780557438365|location=Calgary|pages=CCC}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=GKQXBAAAQBAJ&amp;q=mokinstsis&amp;pg=PA24|title=2001 Indian Place Names of the West, Part 2: Listings by Nation|last=Fromhold|first=Joachim|publisher=Lulu|year=2001|isbn=9781300389118|location=Calgary|pages=24}}&lt;/ref&gt; je priljubljen avtohtoni izraz za območje Calgaryja.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://thewalrus.ca/how-naheed-nenshis-tense-re-election-forces-us-to-confront-canadian-racism/|title=How Naheed Nenshi's Tense Re-election Forces Us to Confront Canadian Racism|last=Klaszus|first=Jeremy|date=October 18, 2017|work=The Walrus|access-date=November 20, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201035532/https://thewalrus.ca/how-naheed-nenshis-tense-re-election-forces-us-to-confront-canadian-racism/|archive-date=December 1, 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V jeziku Nakoda ali Stoney je območje znano kot ''Wîchîspa Oyade'' ali ''Wenchi Ispase'', kar obe pomenita 'komolec'. V jeziku Cree je območje znano kot ''otôskwanihk'' (ᐅᑑᐢᑿᓂᕽ), kar pomeni 'na komolec' ali ''otôskwunee'', kar pomeni 'komolec'. V jeziku Tsuutʼina (Sarcee) je območje znano kot ''Guts’ists’i'' (starejši pravopis, ''Kootsisáw''), kar pomeni 'komolec'. V jeziku Kutenai se mesto imenuje ''ʔaknuqtapȼik’''. V jeziku Slavey je območje znano kot ''Klincho-tinay-indihay'', kar pomeni 'mesto z veliko konji', kar se nanaša na Calgarijski stampedo in dediščino naseljencev v mestu.

Večkrat so poskušali oživiti avtohtona imena Calgaryja. V odgovor na zahteve Komisije za resnico in spravo Kanade so lokalne visokošolske ustanove sprejele 'uradna priznanja' avtohtonega ozemlja z uporabo imena mesta, ki ga uporabljajo pripadniki plemena Blackfoot, Mohkínstsis. Leta 2017 je Stoney Nakoda vladi Alberte poslal prošnjo za preimenovanje Calgaryja v Wichispa Oyade, kar pomeni 'mesto komolec';&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.cbc.ca/news/canada/calgary/alberta-calgary-first-nations-stoney-nakoda-canmore-place-names-1.4399941|title=What's in a name? For Alberta First Nations seeking heritage recognition, plenty|date=November 13, 2017|publisher=CBC News|access-date=November 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171115113436/http://www.cbc.ca/news/canada/calgary/alberta-calgary-first-nations-stoney-nakoda-canmore-place-names-1.4399941|archive-date=November 15, 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; vendar so to izpodbijali pripadniki plemena Piikani Blackfoot.

== Zgodovina ==
Območje Calgaryja je naseljevala kultura pred Clovisom, katere prisotnost sega vsaj 11.000 let nazaj.&lt;ref&gt;{{cite web | url= https://www.ucalgary.ca/~walde/testtime.html | title= Archaeology Timeline of Alberta | publisher= University of Calgary | access-date= May 10, 2007 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120329150036/http://people.ucalgary.ca/~walde/testtime.html | archive-date= March 29, 2012 | url-status= live }}&lt;/ref&gt; Območje so naseljevali številni Prvi narodi, Niitsitapi (Konfederacija Blackfoot; Siksika, Kainai, Piikani), îyârhe Nakoda, ljudstva Tsuutʼina in narod Métis, Regija 3.

Leta 1787 je David Thompson, 17-letni kartograf pri Hudson's Bay Company (HBC), preživel zimo s skupino naroda Piikani, ki se je utaborila ob reki Bow. Bil je tudi trgovec s krznom in geodet ter prvi zabeleženi Evropejec, ki je obiskal to območje. John Glenn je bil leta 1873 prvi dokumentirani evropski naseljenec na območju Calgaryja.&lt;ref&gt;{{cite web| url=http://tprc.alberta.ca/parks/fishcreek/glenns.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927220124/http://tprc.alberta.ca/parks/fishcreek/glenns.asp|archive-date=September 27, 2007| title=The Glenns|publisher=Alberta Tourism Parks, Recreation and Culture| access-date=August 24, 2007}}&lt;/ref&gt; Spomladi 1875 so trije duhovniki – Lacombe, Remus in Scollen – zgradili majhno brunarico na bregovih reke Elbow.
[[File:FortCalgary1878.jpg|thumb|left|Leta 1875 je severozahodna konjeniška policija postavila utrdbo Calgary za nadzor območja]]

Prvi naseljenci so prispeli v zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja, večinoma zaradi lova na bizone. Leta 1875 je bila ustanovljena postaja Kraljeve kanadske konjeniške policije, sprva imenovana Fort Brisebois. Leta 1876 se je preimenovala v Fort Calgary po mestu Calgary (škotsko gelsko ''Cala Ghearraidh'', 'plaža ob travniku') na otoku Mull. Leta 1883 je naselje dosegla [[Kanadska pacifiška železnica]]. Naseljenci, ki so se zdaj lahko hitro pripeljali z vzhodne obale po železnici, so dobili zemljo in prebivalstvo je hitro raslo. Hkrati so živinorejci z juga Združenih držav iskali nove pašnike za svojo živino in svoje črede gnali vedno proti severu v prerije Alberte, ki takrat še ni bila del Kanade. Calgary je postal središče živinoreje in kavbojskega življenja. Ta tradicija se še danes nadaljuje v ''Calgary Stampedeu''. Mesto je bilo uradno ustanovljeno leta 1884.

Konec 1940-ih so v Alberti odkrili ogromne zaloge [[nafta|nafte]] in Calgary se je iz mesta, kjer se je ukvarjalo z živinorejo, preobrazil v gospodarsko metropolo. Naftna kriza leta 1973 je ta razvoj pospešila, tako da je imelo do 1970-ih v Calgaryju sedež 450 naftnih podjetij, 70 odstotkov delovnih mest v Calgaryju pa je bilo odvisnih od nafte. Padec cen nafte v začetku 1980-ih je mesto pahnil v hudo krizo, od katere si je le počasi opomoglo do konca desetletja.

[[Zimske olimpijske igre 1988]] in širitev gospodarske in kulturne baze so prispevale k okrevanju. Od takrat gospodarstvo, prebivalstvo in turizem vztrajno rastejo.

== Geografija ==
[[File:Calgary by Sentinel-2.jpg|left|thumb|Satelitski posnetek Calgaryja, ki se nahaja na prehodnem območju med vznožjem in prerijami]]

Calgary leži v jugozahodni [[Alberta (provinca)|Alberti]] in poleg Skalnega gorovja, v prehodnem območju med vznožjem [[Kanadsko Skalno gorovje|Kanadskega Skalnega gorovja]] in kanadskimi prerijami. Mesto leži v vznožju naravne regije Parkland in naravne regije Grasslands.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://tpr.alberta.ca/parks/heritageinfocentre/naturalregions/default.aspx |title=Alberta Natural Regions |author=Government of Alberta |access-date=April 6, 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120122090712/http://tpr.alberta.ca/parks/heritageinfocentre/naturalregions/default.aspx |archive-date=January 22, 2012 }}&lt;/ref&gt; Calgary je približno 80 km vzhodno od gora, približno 299 km južno od [[Edmonton]]a (glavnega mesta province), približno 240 km severno od meje med Kanado in Združenimi državami Amerike ter 295 km severozahodno od Medicine Hata. Mesto leži na južnem koncu koridorja Calgary-Edmonton, urbanega območja, ki ga opredeljuje Statistični urad Kanade. Središče Calgaryja leži približno na 1042,4 m nadmorske višine, letališče pa na 1076 m. Leta 2016 je mesto pokrivalo površino 825,56 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Government of Canada |first=Statistics Canada |date=February 8, 2017 |title=Population and Dwelling Count Highlight Tables, 2016 Census |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&amp;T=301&amp;S=3&amp;O=D |access-date=July 18, 2025 |website=www12.statcan.gc.ca}}&lt;/ref&gt;

Skozi mesto tečeta dve reki in dva potoka. Reka Bow je večja in teče od zahoda proti jugu. Reka Elbow teče proti severu od juga, dokler se ne izliva v reko Bow na zgodovinskem mestu Fort Calgary blizu središča mesta. Potok Nose Creek se izliva v Calgary s severozahoda, nato pa proti jugu in se izliva v reko Bow nekaj kilometrov vzhodno od sotočja Elbow in Bow. Potok Fish Creek se izliva v Calgary z jugozahoda in se izliva v reko Bow blizu McKenziejevega jezera.

Mesto Calgary je sestavljeno iz mestnega središča, obdanega s primestnimi naselji različne gostote. Mesto neposredno obdajata dve občinski okrožji – okrožje Foothills na jugu in okrožje Rocky View na severu, zahodu in vzhodu. Bližnje urbane skupnosti zunaj mesta znotraj metropolitanske regije Calgary vključujejo: mesto Airdrie na severu; mesto Chestermere, mesto Strathmore in Hamlet of Langdon na vzhodu; mesti Okotoks in High River na jugu; ter mesto Cochrane na severozahodu. Številne podeželske podrazdelitve so v območjih Elbow Valley, Springbank in Bearspaw na zahodu in severozahodu. Indijanski rezervat naroda Tsuu T'ina št. 145 meji na Calgary na jugozahodu.

Z leti je mesto izvedlo številne priključitve zemljišč, da bi spodbudilo rast. V najnovejši priključitvi zemljišč okoliške okrožne občine Rocky View, ki je bila zaključena julija 2007, je mesto priključilo Shepard, nekdanjo vasico, in njene meje postavilo ob vasico Balzac in mesto Chestermere ter zelo blizu mesta Airdrie.
{{Wide image|Calgary-2387396 1280 (cropped).jpg|1100px|{{center|Pogled na središče Calgaryja}}|dir=rtl}}

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
Podnebje Calgaryja omogoča obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst v mestu in okolici. Skalna gorska duglazija (''Pseudotsuga menziesii var. glauca'') je blizu vzhodne meje svojega območja razširjenosti v Calgaryju. Drug iglavec, ki je široko razširjen na območju Calgaryja, je bela smreka (''Picea glauca''). Listopadna drevesa, ki lahko rastejo v Calgaryju, so trpežne različice hrasta, breze, javorja in trepetlike, med (prav tako trpežnimi) sadnimi drevesi pa so jablana, hruška, sliva in ''Prunus virginiana''.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=page |first=Information |title=Top Tree Species for Calgary |url=https://www.calgary.ca/content/www/en/home/parks/trees/top-species-for-calgary.html |access-date=May 27, 2025 |website=calgary.ca |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Sesalci, ki jih lahko najdemo v Calgaryju in okolici, so belorepi jeleni, kojoti, severnoameriški ježevci, losi, netopirji, kunci, podlasice, črni medvedi, rakuni in pume.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Calgary's critters: A hinterland who's who on wildlife in the city |url=https://www.cbc.ca/news/canada/calgary/calgary-mammals-wildlife-1.3258682 |website=CBC |publisher=CBC News |access-date=January 19, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727212446/https://www.cbc.ca/news/canada/calgary/calgary-mammals-wildlife-1.3258682 |archive-date=July 27, 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Calgary ima znotraj mesta vlažno celinsko podnebje z vplivom [[monsun]]ov ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dwb'', Trewarthova podnebna klasifikacija ''Dclo''), kar je nenavadno zaradi polmonsunskega in monsunskega podnebja, ki ni značilno za to območje. Mesto je zaradi svoje lege znotraj stepske regije Palliserjevega trikotnika tudi blizu hladnega polsušnega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''BSk'', Trewarthova podnebna klasifikacija ''BSlo'').&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Weather in Calgary: A Guide to the City's Climate and Seasons |url=https://www.movefaster.ca/moving-to-calgary/weather-in-calgary/ |access-date=January 31, 2025 |website=www.movefaster.ca |language=en}}&lt;/ref&gt; Mesto ima topla, mokra poletja in hladne, suhe, a zelo spremenljive zime. Po podatkih Environment Canada se povprečne dnevne temperature v Calgaryju gibljejo od 16,9 °C v juliju do -7,6 °C v januarju. Zime v Calgaryju so dolge in hladne, z divjimi in nepredvidljivimi temperaturnimi nihanji zaradi vetrov ''[[chinook]]''.

Najvišja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Calgaryju, je bila 36,7 °C 10. avgusta 2018. Najnižja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, je bila −45,0 °C 4. februarja 1893. Najbolj moker mesec je junij s povprečno količino padavin 112,7 milimetra, najbolj suh mesec pa januar s povprečno količino padavin 10,0 milimetra.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite web |title=Canadian Climate Normals 1991-2020 |url=https://climate.weather.gc.ca/climate_normals/results_1991_2020_e.html?searchType=stnName_1991&amp;txtStationName_1991=calgary&amp;searchMethod=contains&amp;txtCentralLatMin=0&amp;txtCentralLatSec=0&amp;txtCentralLongMin=0&amp;txtCentralLongSec=0&amp;stnID=273000000&amp;dispBack=1 |access-date=February 8, 2025 |website=Environment and Climate Change Canada}}&lt;/ref&gt; Calgary spada v območje odpornosti rastlin NRC 4a in območje USDA 4a. ''Chinook'' otežuje rast nekaterih rastlinskih vrst v Calgaryju v primerjavi s tistimi deli prerijskih provinc, kjer so zime dosledno hladnejše, saj lahko povzročijo škodo zaradi vetra, dehidracijo in prezgodnji prebujanje iz mirovanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.gooseberrygardens.ca/post/gardening-in-calgary-101 |title=Gardening in Calgary 101 |publisher=Gooseberry Gardens |date=October 25, 2023 |access-date=June 10, 2025}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
Po popisu prebivalstva iz leta 2021, ki ga je izvedel Statistični urad Kanade, je imelo mesto Calgary 1.306.784 prebivalcev, ki so živeli v 502.301 od skupno 531.062 zasebnih stanovanj, kar je 5,5-odstotna sprememba v primerjavi s prebivalstvom leta 2016, ki je znašalo 1.239.220 prebivalcev. Z ozemljem 820,62 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 1.592,4 prebivalca/km².&lt;ref name=2021census&gt;{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&amp;geocode=A000248 | title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, and census subdivisions (municipalities) | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 | accessdate=February 9, 2022 | archive-date=2022-02-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220209200828/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&amp;geocode=A000248 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Na ravni popisnega metropolitanskega območja (CMA) v popisu prebivalstva leta 2021 je imelo Calgary CMA 1.481.806 prebivalcev, ki so živeli v 563.440 od ​​skupno 594.513 zasebnih stanovanj, kar je 6,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.392.609 prebivalci leta 2016. S površino 5.098,68 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 290,6 prebivalcev/km².&lt;ref name=2021censusCMA&gt;{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000501 | title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, census metropolitan areas and census agglomerations | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 |access-date=March 28, 2022}}&lt;/ref&gt;

Po popisu prebivalstva leta 2019 je število prebivalcev mesta Calgary 1.285.711,&lt;ref name=2019census&gt;{{cite web|url=https://newsroom.calgary.ca/2019-census-results-released/|title=2019 Census Results Released|publisher=City of Calgary|date=September 3, 2019|access-date=September 3, 2019}}&lt;/ref&gt; kar je 1,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.267.344 prebivalci leta 2018.

== Znamenitosti ==
[[File:Stephen Avenue Walk. Calgary. (28278179767).jpg|thumb|Stephen Avenue, ki ponuja mešanico butikov, luksuznih trgovin in restavracij, je glavna pešpot in turistična atrakcija v Calgaryju.]]
[[File:Calgary Tower (222091642).jpg|thumb|Kljub temu, da ni več najvišja stavba v mestu, ostaja Calgary Tower pomembna znamenitost in simbol calgaryjske kulture.]]

Center Calgaryja ponuja eklektično mešanico restavracij in barov, kulturnih prizorišč, javnih trgov in nakupovalnih središč. Med znamenitosti v središču mesta so Calgary Tower, Wilderjev inštitut/Calgaryjski živalski vrt, Nacionalni glasbeni center, kongresni center Calgary Telus, kitajska četrt, Arts Commons, osrednja knjižnica, otok sv. Patrika, muzej Glenbow, umetnostna galerija Calgaryja (AGC), olimpijski trg, območje Calgary Stampede in vojaški muzeji ter različne druge visoke stavbe. Med pomembnimi nakupovalnimi središči so Core Centre, Stephen Avenue in tržnica Eau Claire. Most miru se razprostira čez reko Bow v središču mesta. V regiji je tudi park Prince's Island, mestni park, ki je severno od okrožja Eau Claire. Devonski vrtovi, veliki 1,0 ha, so eden največjih mestnih notranjih vrtov na svetu,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.calgary.ca/portal/server.pt/gateway/PTARGS_0_0_780_247_0_43/http%3B/content.calgary.ca/CCA/City+Living/Parks+and+Cemeteries/Parks/Devonian+Gardens/Devonian+Gardens.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071013191918/http://calgary.ca/portal/server.pt/gateway/PTARGS_0_0_780_247_0_43/http;/content.calgary.ca/CCA/City+Living/Parks+and+Cemeteries/Parks/Devonian+Gardens/Devonian+Gardens.htm|url-status=dead|archive-date=October 13, 2007| title= Devonian Gardens|author=City of Calgary|access-date=September 25, 2007}}&lt;/ref&gt; v zgornjem nadstropju nakupovalnega središča Core Centre. Neposredno južno od središča mesta je Beltline, urbana skupnost, znana po barih, nočnih klubih, restavracijah in nakupovalnih središčih. V središču Beltlinea je 17 Avenue SW, glavno območje zabave in nočnega življenja v skupnosti, ob katerem je veliko barov in zabavnih prizorišč. Med osvojitvijo Stanleyjevega pokala Calgary Flames leta 2004 je 17 Avenue SW obiskalo več kot 50.000 navijačev in podpornikov na tekmo. Koncentracija navijačev v rdečih dresih je privedla do vzdevka ulice v končnici, ''Rdeča milja''. Do središča Calgaryja je enostavno dostopati s tranzitnim sistemom CTrain z 9 železniškimi postajami v središču mesta. Vlak je v središču mesta tudi brezplačen.

Med znamenitostmi v drugih delih mesta je zgodovinska vas Heritage Park, ki prikazuje življenje v Alberti pred letom 1914 in vključuje delujoča zgodovinska vozila, kot so parni vlak, parnik in električni tramvaj. Sama vas je sestavljena iz mešanice replik stavb in zgodovinskih struktur, preseljenih iz južne Alberte. Zahodno od mestnih meja je Calaway Park, največji zabaviščni park za družine na prostem v zahodni Kanadi, severno od parka čez cesto [[Trans-Canada Highway]] pa je letališče YBV Springbank, kjer vsako leto julija poteka letalski miting Wings over Springbank. Med drugimi večjimi mestnimi znamenitostmi sta Kanadski olimpijski park (kjer je tudi kanadska športna dvorana slavnih) in Spruce Meadows. Poleg številnih nakupovalnih središč v središču mesta je v mestu tudi več velikih primestnih nakupovalnih kompleksov. Med največjimi so Chinook Centre in Southcentre Mall na jugu, Westhills in Signal Hill na jugozahodu, South Trail Crossing in Deerfoot Meadows na jugovzhodu, Market Mall na severozahodu, Sunridge Mall na severovzhodu ter novozgrajena CrossIron Mills in New Horizon Mall severno od meja mesta Calgary in južno od mesta Airdrie.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Calgary}}
* [https://www.calgary.ca/home.html Spletna stran]
* [https://www.visitcalgary.com/ Visit Calgary]
* [[http://www.calgarymapped.com Cartes Interactives de Calgary]

{{Olympic Winter Games Host Cities}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Calgary| ]]
[[Kategorija:Mesta v Alberti]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1875]]</text>
      <sha1>23s5fgh7t3xou6uv0fk1t3x6v4h2dja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ŠOP Records</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488189</id>
    <revision>
      <id>6672994</id>
      <parentid>6660172</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:37:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27698-11</username>
        <id>259478</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diskografija */</comment>
      <origin>6672994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21299" sha1="js3cph8q2jf9vhbtossvk1rkcnax4l9" xml:space="preserve">{{Infopolje glasbena založba
| name	   = ŠOP Records
| image         = soprecordslogo.jpg
| caption       = 
| parent        = 
| founded      = 28. julij 2013
| founder       = 
| distributor   =
| genre         = [[eksperimentalna glasba]], [[lo-fi]], [[noise glasba]], [[avantgardna glasba]], [[indie rock]]
| country       = Slovenija
| website       = {{URL|http://sop-records.org/}}
}}

'''ŠOP Records''' (izg. ['ʃɔp], pisano z veliko, ker gre za kratico; včasih tudi '''Š.O.P. Records''') je slovenska glasbena založba, ki se nahaja v Ljubljani. Izdaja zlasti &quot;''underground''&quot; in DIY amatersko glasbo, posneto brez profesionalnega snemalnega studia, pa tudi glasbo raznih eksperimentalnih in [[noise glasba|noise]] projektov.&lt;ref name=sigic&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/sop-records-splanice-nad-prepadi.html |title=ŠOP Records - splanice nad prepadi |author=Sinanović, Muanis |work=[[SIGIC]] |date=28. 8. 2018 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt;

Založba ne postavlja kriterijev glede kakovosti glasbe, ki jo izdaja. Zagovarja princip &quot;naredi sam&quot;.&lt;ref name=sigic/&gt;

==Zgodovina==
Prva izdaja založbe je bil album ''Pesmi za mojo mamo'' izvajalcev Jozo Elektronik feat. DJ Potrebuješ, sestavljen iz dveh avantgardnih improviziranih kompozicij s kitaro in samplerjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/pesmi-za-mojo-mamo |title=Pesmi za mojo mamo by Jozo Elektronik feat. DJ Potrebuješ |work=Bandcamp |date=28. 7. 2013 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; Kasneje so pri založbi izdajali tudi izvajalci, ki so pozneje postali na alternativni sceni popularnejši: indie rock izvajalec Jan Cizej v okviru projekta [[Morvern]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/intentalo-de-nuevo |title=Intentalo de Nuevo by ｍｏｒｖｅｒｎ |work=Bandcamp |date=2019 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; (in tudi njegovih stranskih projektov As Key Snjt in Bigdumbman)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/destroying-yourself-is-too-accesible |title=Destroying Yourself Is Too Accesible by As Key Snjt |work=Bandcamp |date=2020 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/24-7-exhibitionist-hell |title=24/7 Exhibitionist Hell by bigdumbman |work=Bandcamp |date=2020 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; [[postpunk]] skupina [[Balans]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/a-vam-je-jasno |title= a vam je jasno by balans |work=Bandcamp |date=2019 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/kva-je-s-tabo |title=kva je s tabo... by balans |work=Bandcamp |date=2018 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; Nina Hlebec, Črn škrat, [[industrial]] skupina U.Z.O. (Uho za oko),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://uhozaoko.bandcamp.com/album/strup-za-podgane |title=Strup za podgane by U.Z.O. (Uho za Oko) |work=Bandcamp |date=2019 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; eksperimentalni [[vaporwave]] projekt [[Drone Emoji]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=เป็นฟอนต์ที่ได้ by drone emoji |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/- |work=Bandcamp |date=2018 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; rap projekt Fatter (parodija skupine [[Matter]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://soprecords.bandcamp.com/album/demo-mode |title=DEMO MODE by Fatter |work=Bandcamp |date=2020 |accessdate=27. 12. 2020}}&lt;/ref&gt; in drugi.

Balans in Drone Emoji sta leta 2020  zapustila ŠOP Records in izdala studijska albuma pri drugih založbah.

==Kompilacije ''Sounds from Slovenian Bedrooms''==
Založba izdaja tudi [[kompilacijski album|kompilacijske sampler albume]], naslovljene ''Sounds from Slovenian Bedrooms''. Do sedaj so izšli štirje:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/197542/razlicni-izvajalci-sounds-from-slovenian-bedrooms-iii/ |title=Različni izvajalci: Sounds From Slovenian Bedrooms III (α &amp; Ω) |author=Kompoš, Goran |date=10. 4. 2020 |accessdate=27. 12. 2020 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}&lt;/ref&gt;
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms: ŠOP Greatest Hits'' (2018)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms II'' (2019)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms III α'' (2020)
* ''Sounds from Slovenian Bedrooms III Ω'' (2020)
*''Sounds from Slovenian Bedrooms IV'' (2021)
*''Sounds from Slovenian Bedrooms V (2023)''

==Diskografija==
{| class=&quot;wikitable collapsible sortable&quot;
! Artist !! Plata !! Izdaja !! Leto
|-
| Jozo Elektronik &amp; DJ Potrebuješ || Pesmi za mojo mamo || SOP001 || 2013
|-
| Folder New Quartet || Cvetober || SOP002 || 2013
|-
| Folder New Quartet || Miles Away From Miles || SOP003 || 2013
|-
| BJizz || Tancmaher || SOP004 || 2013
|-
| Jozo Elektronik || Tancmaher Remixed || SOP005 || 2014
|-
| Dražen Stjepanović || Nemam ništa protiv Dereka || SOP006 || 2014
|-
| Patak Filip || Kaj ti bo kronograf? || SOP007 || 2014
|-
| Jozo Elektronik || Žongler Mastif || SOP008 || 2014
|-
| Jozo Elektronik || Moj pulover je vreden več od tvojga lajfa || SOP009 || 2014
|-
| Jozo Elektronik || Seko slušaj! || SOP010 || 2014
|-
| Dražen Stjepanović || Životinja nije tako zločesta kao čovjek || SOP011 || 2014
|-
| Patak Filip || Pijan grem spat || SOP012 || 2014
|-
| Patak Filip &amp; Dražen Stjepanović || Sprehod || SOP014 || 2014
|-
| DJ Potrebuješ &amp; Jozo Elektronik || The Complete Basement Sessions || SOP015 || 2014
|-
| Patak Filip || Pashmaniddim || SOP016 || 2014
|-
| Various || ŠOP Odpadki VOL.I || SOP017 || 2014
|-
| Jozo Elektronik || Spastikprogramer || SOP018 || 2014
|-
| Bushkapyetta || OST za neimenovan filem || SOP019 || 2014
|-
| Da'Mon || Mrtev ptič || SOP020 || 2014
|-
| Dražen Stjepanović || Posao i seks za sve || SOP021 || 2014
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Splav meduze || SOP022 || 2014
|-
| Patak Filip || FIMUTHE || SOP023 || 2014
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Tepih Steppin' || SOP024 || 2015
|-
| Patak Filip || Šopov || SOP025 || 2015
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Polysexuality || SOP026 || 2015
|-
| Jozo Elektronik || Antagonist || SOP027 || 2015
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Potica Trobentice Vaporizer || SOP028 || 2015
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Communist Nipples || SOP029 || 2015
|-
| Dražen Stjepanović || Život sa Desanko || SOP030 || 2015
|-
| Jozo Elektronik Sex Tet || Rough Guide to Chale || SOP031 || 2015
|-
| Dishimir &amp; Bazdiman || IGSIVSPS || SOP032 || 2015
|-
| Jozo Elektronik || 33 || SOP033 || 2015
|-
| Bushkapyetta || 1.1 || SOP034 || 2015
|-
| Gobe Na Soncu || Selftilted || SOP035 || 2015
|-
| Dražen Stjepanović || Sisa za bebu || SOP036 || 2015
|-
| Chichi feat. Terasa Bend || Plata za deset orgazmov || SOP037 || 2015
|-
| Patak Filip || Summer Heppens || SOP038 || 2015
|-
| Jozo Elektronik || Live@Bunker || SOP039 || 2015
|-
| Art Ensemble of Burt Reynolds || Lo-Fi Sesije || SOP040 || 2015
|-
| KL || PutARingOnMyPinky || SOP041 || 2015
|-
| Rimjob Texas || Norway Grants EP || SOP042 || 2016
|-
| Da'Mon || Sonce || SOP043 || 2016
|-
| C9|&lt;nowiki&gt;C9|2 feat. Jozo Elektronik&lt;/nowiki&gt; || 706c6174612031 || SOP044 || 2016
|-
| Kaganovich || Lisboa 1_3 || SOP045 || 2016
|-
| NSSS || Chesilars EP || SOP046 || 2016
|-
| Moot Moon || Sh || SOP047 || 2016
|-
| Jozo Elektronik || Computer Controlled Sample Improvised Music Pt. 1 EP || SOP048 || 2016
|-
| Rimjob Texas || The AMR Album || SOP049 || 2016
|-
| Šovinjista! || Pićke || SOP050 || 2016
|-
| Šovinjista! || Če pička je kosmata (soft'n'furry mix) || SOP051 || 2016
|-
| Tihomir Toplishek || Pimple Under The Noise || SOP052 || 2016
|-
| Patak Filip || Bepo || SOP053 || 2016
|-
| Tihomir Toplishek || Pimple Under The Noise Is No More || SOP054 || 2016
|-
| Tihomir Toplishek || Bassoise || SOP055 || 2016
|-
| Patak Filip &amp; Dražen Stjepanović || Nedeljsko kosilo || SOP056 || 2016
|-
| Rimjob Texas || Recep T || SOP057 || 2016
|-
| 0801000 || F80DD55F180C65906CE0EE44CD270553 || SOP058 || 2016
|-
| Samorog Benimir || Moj lajf v večih gibanjih || SOP059 || 2016
|-
| Rimjob Texas || Proljev || SOP060 || 2017
|-
| balans || bunkerpop || SOP061 || 2017
|-
| Patak Filip || Jadranska magistrala od Karlobaga do Crikvenice aka Boj se Senjske bure i Šibenske cure || SOP062 || 2017
|-
| Moot Moon || Her || SOP063 || 2017
|-
| Samorog Benimir || Kontemplacije || SOP065 || 2017
|-
| Žongler Mastif || Flowers for Abe || SOP066 || 2017
|-
| Ferdo St(e)rgar || Flying Legends || SOP064 || 2017
|-
| Voidvodinja || Medtem, ko je Barši plesal swing || SOP067 || 2017
|-
| Nina Hlebec || 112 || SOP068 || 2018
|-
| Rimjob Texas || Buttleg Jan18 || SOP069 || 2018
|-
| Bushkapyetta || Sequence || SOP070 || 2018
|-
| Rimjob Texas || Na proteste hodim zaradi deklet || SOP071 || 2018
|-
| Folder New Quartet || Und Jetzt? || SOP072 || 2018
|-
| Left || Noisy Loops || SOP073 || 2018
|-
| T4&amp;4 || SUMMER OFF PARADIŽNIKI || SOP074 || 2018
|-
| balans || kva je s tabo... || SOP075 || 2018
|-
| Various || Sounds From Slovenian Bedrooms: ŠOP Greatest Hits || SOP076 || 2018
|-
| dokumentakt || freefuma || SOP077 || 2018
|-
| exxxxtra*porno || slabo sm spala || SOP078 || 2018
|-
| Rimjob Texas || D*A*S*H || SOP079 || 2018
|-
| Rimjob Texas || Plačilni nalog || SOP080 || 2018
|-
| drone emoji || เป็นฟอนต์ที่ได้ || SOP081 || 2018
|-
| Samorog Benimir in Frida Bit || Samorog Benimir in Frida Bit || SOP082 || 2018
|-
| kje so roke || EP || SOP083 || 2019
|-
| kje so roke || LIVE || SOP084 || 2019
|-
| Cvrano || doom.wave || SOP089 || 2019
|-
| U.Z.O. (Uho za Oko) || Strup za podgane || SOP085 || 2019
|-
| DJ Potrebuješ &amp; Jozo Elektronik || Drajsava || SOP086 || 2019
|-
| Various || Sounds From Slovenian Bedrooms II || SOP087 || 2019
|-
| balans || a vam je jasno || SOP088 || 2019
|-
| morvern || Intentalo de Nuevo || SOP090 || 2019
|-
| lulica || brusnica || SOP091 || 2019
|-
| drone emoji || DAS KAPITAL || SOP092 || 2019
|-
| C9|&lt;nowiki&gt;C9|2&lt;/nowiki&gt; || C19 |C19|1B || SOP093 || 2019
|-
| Samorog Benimir feat. Steber || Roza gazele in zlati sokoli || SOP094 || 2019
|-
| KITA || RA (DIO) || SOP095 || 2019
|-
| morvern || AMBIENTALO || SOP097 || 2019
|-
| morvern || Hawaii || SOP098 || 2019
|-
| Žudi Riga || We are Tulio Kobayashi. || SOP096 || 2019
|-
| morvern || Without Love || SOP099 || 2019
|-
| morvern || Intentalo de Demos || SOP100 || 2020
|-
| Various || Sounds From Slovenian Bedrooms III α || SOP101 || 2020
|-
| Various || Sounds From Slovenian Bedrooms III Ω || SOP102 || 2020
|-
| Patak Filip || Triptih || SOP103 || 2020
|-
| Trinajst || Culture of Ongoing Violence, Insecurity and Distress || SOP104 || 2020
|-
| Lil Bini || Bedroom Demons || SOP105 || 2020
|-
| morvern || How Are You? || SOP106 || 2020
|-
| fiji || polagamo račune EP || SOP107 || 2020
|-
| VINTAGE VERSACE || Sample Vibes Vol. 1 - Home Edition || SOP108 || 2020
|-
| Pregor Gintar ft. Partin Meterca || Spidvej Techno || SOP109 || 2020
|-
| fiji || EP2 || SOP135 || 2021
|-
| Steber || s klikom na predvajaj se odpoveš kr ene parim sivim celicam ampak yolo kenede || SOP110 || 2020
|-
| Nina Hlebec || Isodrone || SOP111 || 2020
|-
| As Key Snjt || Destroying Yourself Is Too Accesible || SOP112 || 2020
|-
| Črn Škrat || Demo kraclji v l'ajvarju || SOP113 || 2020
|-
| ujma || spawn feat. Ajdova Deklica || SOP114 || 2020
|-
| morvern || JADRAN || SOP115 || 2020
|-
| morvern || ANEMOIA || SOP116 || 2020
|-
| Luka Ivezić || Psevdo || SOPX001 || 2020
|-
| bigdumbman || 24/7 Exhibitionist Hell || SOP117 || 2020
|-
| As Key Snjt || Bottlenecks and Choke Points || SOP118 || 2020
|-
| Trinajst || Twentytwenty || SOP119 || 2020
|-
| Various || ŠOP xmas (s)hits || SOP120 || 2020
|-
| Fatter || DEMO MODE || SOP121 || 2020
|-
| Žudi Riga || Postcard from Mariana Trench (Enrico Caruso REMIX) || SOP122 || 2021
|-
| kje so roke || seja shetraja || SOP124 || 2021
|-
| kje so roge || naš dolgoročni plan je da na hitr vse zjebemo || SOP125 || 2021
|-
| morvern || Not What I Heard || SOP123 || 2021
|-
| Drago Sabian || Scapegoats Landscapes || SOP126 || 2021
|-
| Cvrano || Q.wave || SOP127 || 2021
|-
| pistol mustang || svež ep || SOP128 || 2021
|-
| Mr. Smith || Sounds of the past || SOP129 || 2021
|-
| Lil Bini || MESAJA || SOP130 || 2021
|-
| Žabar || prvi komad || SOP131 || 2021
|-
| Various || Sounds From Slovenian Bedrooms IV || SOP132 || 2021
|-
| Pralni Stroj || ker je lovrenc tko reku || SOP133 || 2021
|-
| Elextroman || The lost demos || SOP134 || 2021
|-
| Trinajst || Anomie || SOP136 || 2021
|-
| kje so roke || PROSIMO POČAKAJTE TRENUTEK || SOP137 || 2021
|-
| Zhammet || Zhammet || SOP138 || 2021
|-
| pistol mustang || Live at ŠOP Bday Bootleg || SOP139 || 2021
|-
| kje so roke || beograd pakrac || SOP140 || 2021
|-
| kje so rolade || muzika za zadete ljudi || SOP141 || 2021
|-
| morvern || Oh So Neat &amp; Revealer || SOP142 || 2021
|-
| Patak Filip || Compositions for an Automobile without a Catalytic Converter || SOP143 || 2021
|-
| morvern || Captain Trips || SOP144 || 2021
|-
| Vsi so u bendu || Kok plat je blo med platami || SOP145 || 2022
|-
| Lord Nap || amon_ra || SOP146 || 2022
|-
| Lord Nap || Ghosts || SOP147 || 2022
|-
| Rimjob Texas || Samorazglašeni Radikalni Amaterji || SOP148 || 2022
|-
| Tejp Rikordr || old shit || SOP149 || 2022
|-
| S. Moki || .bmp nojz || SOP150 || 2022
|-
| S. Moki || tut nojz sam drgač || SOP151 || 2022
|-
| Lord Nap || Ghosts, They Teleport! || SOP152 || 2022
|-
| Dražen Stjepanović || Dražen i sin || SOP153 || 2022
|-
| kje so roke feat. duet za radio kaki || For development purposes only || SOP154 || 2022
|-
| H!PE || PERFECT COMBUSTION EP || SOP155 || 2022
|-
| Lila Giljotina || Pop Filter || SOP156 || 2022
|-
| Moot Moon || Friday Night Vaporwave Radio || SOP157 || 2022
|-
| Lord Nap || Spear || SOP158 || 2022
|-
| Lord Nap || Borderlines || SOP159 || 2022
|-
| tachyon || Doing computer music volume one || SOP160 || 2022
|-
| pistol mustang || resurrection men || SOP195 || 2022
|-
| morvern || KING TORO || SOP161 || 2022
|-
| See Me, It's Easy || Amanita || SOP162 || 2022
|-
| Jezus posluša || Pit pa fukat || SOP163 || 2022
|-
| nosferatu3285 || The Twelve || SOP164 || 2022
|-
| Lord Nap || Oddysea || SOP165 || 2022
|-
| Lord Nap || Landing On Mars || SOP166 || 2022
|-
| Lord Nap || Captain Masta &amp; His Voyage To The Universe || SOP167 || 2022
|-
| Lord Nap || Shamanism || SOP168 || 2022
|-
| Lord Nap || Prophecy || SOP169 || 2022
|-
| Lord Nap || Toy Machine || SOP170 || 2022
|-
| Jezus posluša || Križa || SOP171 || 2022
|-
| morvern || outtakes 2017-2021 || SOP172 || 2022
|-
| Šovinjista! || LAJV@ROSTFRAJ || SOP173 || 2022
|-
| Lord Nap || Particles || SOP174 || 2022
|-
| Lord Nap || Orbitals || SOP175 || 2022
|-
| tachyon || Doing computer music, Vol. -2 || SOP176 || 2022
|-
| Tachyon &amp; Marjan Miyamoto || Electronic Textures For Symbiotic Ambidextrous || SOP177 || 2022
|-
| KL || DoTheLaundryWhileICompose || SOP178 || 2022
|-
| Ansambel Nojzeta Slaka || Daleč u Himalajo || SOP179 || 2022
|-
| Lord Nap || Neverest || SOP180 || 2022
|-
| Lord Nap || Phoenix A || SOP181 || 2022
|-
| Lord Nap || Lord Nap || SOP182 || 2022
|-
| Jernej Grmek || Images of you || SOP196 || 2022
|-
| Moot Moon || morvern tribute ((ful nekih pismenk)) || SOP183 || 2022
|-
| DJ Anti-Shock || November Yeah! || SOP184 || 2022
|-
| Vintgar || Mourning Palace (Dimmu Borgir cover) || SOP197 || 2022
|-
| morvern || In The Sun EP || SOP185 || 2022
|-
| Žudi Riga || Beelzeboob || SOP186 || 2022
|-
| Lord Nap || Telepathetic || SOP187 || 2022
|-
| Lord Nap || Torch || SOP188 || 2022
|-
| Lord Nap || Holy Sorcerer || SOP189 || 2022
|-
| Lord Nap || Residence || SOP190 || 2022
|-
| Lord Nap || The Great Reward || SOP191 || 2022
|-
| Lord Nap || Animals || SOP192 || 2022
|-
| Lord Nap || Gradients || SOP193 || 2022
|-
| Fatter || LASTNA TRGATEV || SOP194 || 2022
|-
| Aguywhoknowsaguy || Gujguj || SOP198 || 2023
|-
| Vsi so u bendu || Novoletna plata za staro in novo godbo || SOP199 || 2023
|-
| morvern || Broken Back Johnny || SOP200 || 2023
|-
| Lord Nap || Abstrakt (Full Tape || SOP201 || 2023
|-
| Lord Nap || Levitation || SOP202 || 2023
|-
| Jernej Grmek || Glasbena partitura za življenje čarodeja (izgubljene skladbe prvi zvezek) || SOP203 || 2023
|-
| Marjan Miyamoto || Ra​č​unalni​š​ka Pismenost || SOP204 || 2023
|-
| Zettor || Jiwe so naše || SOP205 || 2023
|-
| Jezus posluša || III || SOP206 || 2023
|-
| MILF || Brez naslova || SOP207 || 2023
|-
| Maks, skutin zvaitek || S Kartico?! || SOP208 || 2023
|-
| tachyon || Škratje poezije iz druge dimenzije || SOP209 || 2023
|-
| Sticky Fruitman || Confused Liminality || SOP210 || 2023
|-
| Moot Moon || Moot Moth || SOP211 || 2023
|-
| Only Space || The Thing You Do With Your Heart || SOP212 || 2023
|-
| Bull Shart || Luminaut || SOP213 || 2023
|-
| KAMENIAK || KAMENIAK I || SOP214 || 2023
|-
|Lord Nap
|Rush
|SOP215
|2023
|-
|Snegosumje
|Snegosumje
|SOP216
|2023
|-
|The Wonderer
|Last Goodbye
|SOP217
|2023
|-
|Jezus zares posluša
|20230707_tosesamizda
|SOP218
|2023
|-
|U. Z. O. (Uho za Oko)
|Pyramids in the Sand
|SOP219
|2023
|-
|morvern
|Bootleg
|SOP220
|2023
|-
|Mr. Smith
|Lo-Fi Lover
|SOP221
|2023
|-
|SAMOČ
|brez besed
|SOP222
|2023
|-
|morvern
|Welcome to Hell
|SOP223
|2023
|-
|Lord Nap
|After The Disco
|SOP224
|2023
|-
|Lord Nap
|The Arcade
|SOP225
|2023
|-
|Various
|Sounds From Slovenian Bedrooms V
|SOP226
|2023
|-
|Lord Nap
|Risky Business
|SOP227
|2023
|-
|CLIMATE DOOM
|Wien-Wien Situation
|SOP228
|2023
|-
|Introspecs
|One More Day
|SOP229
|2023
|-
|Ansambel Nojzeta Slaka
|začetki in konci narodnozabavne glasbe
|SOP230
|2023
|-
|Pafu Pafu
|Master Roshi's Cosmic Journey
|SOP231
|2023
|-
|Sasha Raven
|The Fusion of Styles
|SOP232
|2023
|-
|Dishimir &amp; Bazdiman
|LeSqueak
|SOP233
|2023
|-
|KAMENIAK
|KAMENIAK II
|SOP234
|2023
|-
|Jammal
|Crippled Mind
|SOP 235
|2023
|-
|Polnoletni kapitan
|Jahtna godba
|SOP236
|2023
|-
|The Last Krep Project
|Caoutchouc Boy (Unhealthy Version)
|SOP237
|2023
|-
|morvern
|CELICA LIVE 23'
|SOP238
|2023
|-
|fun irl
|loh mi kličeš taxi
|SOP239
|2023
|-
|Fatter
|TEHNIČNI PREGLED
|SOP240
|2023
|-
|H!PE
|Rahu's Appetite
|SOP241
|2024
|-
|Lord Nap
|Tutankhamon
|SOP242
|2024
|-
|Sonervol
|Beautiful babe Elena Koshka deepthroats and bounces on dick feat. Busty Buffy
|SOP243
|2024
|-
|Sasha Poet
|Look at Me, Look at You
|SOP244
|2024
|-
|MILF
|Jaz pa že napol spim, dovolj!
|SOP245
|2024
|-
|Lord Nap
|Mind Over Matter
|SOP246
|2024
|-
|Ansambel Nojzeta Slaka
|raztegnjena harmonika
|SOP247
|2024
|-
|Moron Bros Factory
|OPERAZIONE NOSTALGIA VOL. 1 AND 2
|SOP248
|2024
|-
|Tihomir Toplishek
|Necrotizing Soft Tissue Infection
|SOP249
|2024
|-
|Lord Nap
|Eternal Flight
|SOP250
|2024
|-
|ansambel nojzeta slaka
|glasba za češki trg
|SOP251
|2024
|-
|fekalni madež
|luleq
|SOP252
|2024
|-
|pelinkina
|pelinkina
|SOP253
|2024
|-
|Lord Nap
|Aretacija
|SOP254
|2024
|-
|Lord Nap
|Kobra
|SOP255
|2024
|-
|H!PE
|28
|SOP256
|2024
|-
|Lord Nap
|Andreus Amadeus
|SOP257
|2024
|-
|Kameniak
|Black Sky Summer
|SOP258
|2024
|-
|Surbiton
|Gray Matter
|SOP259
|2024
|-
|H!PE
|JOYBOY EP
|SOP260
|2024
|-
|morvern
|Happy Hour Bungalow Drip
|SOP261
|2024
|-
|pelinkina
|gurmet
|SOP262
|2024
|-
|Various
|ĐABE LAJF/ GEN 26 split
|SOP263
|2024
|-
|Khatmurba
|In time
|SOP264
|2024
|-
|Lord Nap
|Resurrection
|SOP265
|2024
|-
|ansambel nojzeta slaka
|national fun music
|SOP266
|2024
|-
|Fedja Saksida
|Improvisation 1
|SOP267
|2024
|-
|fun irl
|zastave
|SOP268
|2024
|-
|tachyon
|V ovoju inkompatibilnih odmevov digitalno simuliranih pojočih žab al žag al whatever
|SOP269
|2024
|-
|Fedja Saksida
|Improvisation 3
|SOP270
|2025
|-
|Muzikačaka
|Ladja
|SOP271
|2025
|-
|Jezus posluša
|IV XX
|SOP272
|2025
|-
|Lord Nap
|Loverboy
|SOP273
|2025
|-
|Omajgat kaj je sploh kitara
|Kitara žge
|SOP274
|2025
|-
|fun irl
|plišasta piksna
|SOP275
|2025
|-
|robbie and miguel
|fight
|SOP276
|2025
|-
|Soldat Poljanšek in Javni uslužbenki
|brez naslova
|SOP277
|2025
|-
|adis molar
|je treba dilat
|SOP278
|2025
|-
|fiji
|polagamo račune EP 2
|SOP279
|2025
|-
|Not a Unicorn
|zhilina_31072025_3
|SOP280
|2025
|-
|Superluminal
|Eclectic misspellings and decorations of time Volume 1
|SOP281
|2025
|-
|DJ Potrebuješ &amp; Jozo Elektronik
|Vinjak Roots
|SOP282
|2025
|-
|robrrr_
|cuahag nan craobh
|SOP283
|2025
|-
|Leo Fister
|EVERLASTING CALL
|SOP284
|2025
|-
|morvern
|WHISPER ep
|SOP285
|2025
|-
|mytits from america
|straight as a candle
|SOP286
|2025
|-
|Jozo Elektronik
|Nepopularna glasbena umetnost
|SOP287
|2025
|-
|_tmn
|bolAN_alb dan 1
|SOP288
|2025
|-
|_tmn
|bolAN_alb dan 2
|SOP289
|2025
|-
|_tmn
|bolAN_alb dan 3
|SOP290
|2025
|-
|_tmn
|bolAN_alb dan 4
|SOP291
|2025
|-
|_tmn
|bolAN_alb dan 5
|SOP292
|2025
|-
|Lord Nap
|Eruption
|SOP293
|2026
|-
|Jezus posluša
|V
|SOP294
|2026
|-
|zdravje
|sprostitev
|SOP295
|2026
|-
|Jozo Elektronik
|Adenomyosis
|SOP296
|2026
|-
|Leo Fister
|Distance
|SOP297
|2026
|-
|Jezus posluša
|666
|SOP298
|2026
|-
|KAMENIAK
|FUTURE PRIMAL
|SOP299
|2026
|-
|dnsc
|... in memory of Edi Cius
|SOP300
|2026
|-
|morvern
|superglued
|SOP301
|2026
|-
|Vsi so u bendu
|Lagano Šopski: Complete Tresk 17 Session
|SOP302
|2026
|}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske glasbene založbe]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2013]]</text>
      <sha1>js3cph8q2jf9vhbtossvk1rkcnax4l9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici</title>
    <ns>0</ns>
    <id>494812</id>
    <revision>
      <id>6672989</id>
      <parentid>6616603</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:33:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <comment>/* Korvete */ +1</comment>
      <origin>6672989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="140792" sha1="le6yb6cb1ztza5qu9trngqhbisdh4zd" xml:space="preserve">[[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]]
[[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]]
'''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. 

Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.&lt;ref&gt;Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)&lt;/ref&gt;

Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}&lt;/ref&gt; V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Flote==
Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje:
* [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark&lt;ref name=&quot;nah&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pjotr&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;usti&quot;/&gt; ter rušilcev.&lt;ref name=&quot;lev&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;kul&quot;/&gt;&lt;ref name=sev&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;caba&quot;/&gt;
* [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev&lt;ref name =&quot;šapo&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bin22&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;vino&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt; je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet&lt;ref name=&quot;sove&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;grom&quot;/&gt; in dizel-električnih podmornic.&lt;ref name=&quot;seawaves.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pk&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;vol&quot;/&gt;
* [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,&lt;ref name=&quot;nov&quot;/&gt; fregat&lt;ref name=&quot;gri&quot;/&gt; in korvet&lt;ref name=&quot;mer&quot;/&gt; po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje&lt;ref name=&quot;jaro&quot;/&gt; in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.&lt;ref name=&quot;dmi&quot;/&gt; Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]].
* [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;/&gt; in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ast&quot;/&gt;

== Aktivne ladje in podmornice ==
{{Div col|colwidth=22em}}
* 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]]
* 2 [[raketna križarka|raketni križarki]]
* 8 [[Rušilec|rušilcev]]
* 12 [[Fregata|fregat]]
* 89 [[Korveta|korvet]]
* 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]]
* 51 [[Minolovec|minolovcev]]
* 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]]
* 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]
* 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]]
* 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]]
* 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]]
* 13 podmornic za posebne namene
{{div col end}}

===Težki raketni križarki===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]
[[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 11442 
| {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota&lt;ref name=&quot;nah&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;pjotr&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|}

===Raketni križarki===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] 
[[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 1164 
| {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;usti&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t ||  [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bin22&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

===Rušilci===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:17%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]
[[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]]

[[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;7&quot;| 1155
| {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;kul&quot;&gt;{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota ||  Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje&lt;ref name =&quot;šapo&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota ||  Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje&lt;ref name=&quot;bin22&quot;/&gt;
|-
| {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje&lt;ref name=sev&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024&lt;ref name=&quot;vino&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;lev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025&lt;ref name=&quot;caba&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|}

===Fregate===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot;| 1135M
| [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot;| 11540
| [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024&lt;ref name=&quot;jaro&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 11356R
| {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494&lt;ref name=&quot;gri&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&amp;sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&amp;sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}&lt;/ref&gt; || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ &quot;Янтарь&quot; сдал &quot;Адмирала Григоровича&quot; » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}&lt;/ref&gt; april 2024 Sredozemsko morje
|-
| {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод &quot;Янтарь&quot; завершил строительство фрегата &quot;Адмирал Эссен&quot; для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате &quot;Адмирал Макаров&quot; поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]]
|rowspan=&quot;2&quot;| 11661K
|[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &amp;#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna&lt;ref name=&quot;auto3&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 22350
| {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат &quot;Адмирал Горшков&quot; включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate &quot;Admiral Kasatonov&quot; in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|}

===Korvete===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:14%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;20&quot;| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]&lt;ref name=&quot;1124a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&amp;m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]]
| 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]&lt;ref name=&quot;1134a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]]
| 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;21&quot;| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]&lt;ref name=&quot;12411a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]]
| 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena&lt;ref&gt;{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;6&quot;| [[Projekt 1131]]&lt;ref name =&quot;1131a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]]
| 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]&lt;ref name=&quot;1239a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]]
| 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']]  || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || &lt;ref name=&quot;1239a&quot;/&gt;
|-
| 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier &quot;Samum&quot; near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]]
| 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']]  || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;ast&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan
|language=en|website=Russianships }}&lt;/ref&gt;
|-
| 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']]  || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК &quot;Волгодонск&quot; вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']]  || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ &quot;Алмаз&quot; состоится подписание акта приемо-передачи МАК &quot;Махачкала&quot;|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;12&quot;| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]]
| 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']]  || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']]  || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Domnevno poškodovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']]  || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;sdelanounas.ru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title=&quot;Зелёный Дол&quot; и &quot;Серпухов&quot; пришли на Мальту, а &quot;Ярослав Мудрый&quot; ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']]  || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']]  || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']]  || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military &amp; Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']]  || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль &quot;Ингушетия&quot; |trans-title=The newest small missile ship &quot;Ingushetia&quot; entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль &quot;Грайворон&quot; |trans-title=A new small missile ship &quot;Graivoron&quot; was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли &quot;Генералиссимус Суворов&quot;, &quot;Анатолий Шлемов&quot;, &quot;Град&quot; приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;/&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;9&quot;| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]]
| 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']]  || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']]  || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;rusnavy2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']]  || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет &quot;Бойкий&quot; передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']]  || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял &quot;Стойкий&quot; спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']]  || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;sove&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет &quot;Совершенный&quot; вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']]  || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;grom&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']]  || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']]  || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;mer&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']]  || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет &quot;Резкий&quot;|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;1&quot;| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]]
| 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']]  || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]]
| 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']]  || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле &quot;Советск&quot; |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']]  || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль &quot;Одинцово&quot; с зенитным комплексом &quot;Панцирь-М&quot; приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship &quot;Odintsovo&quot; with anti-aircraft complex &quot;Pantsir-M&quot; was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']]  || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']]  || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref&gt;{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']]  || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']]  ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;/&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']]  ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}&lt;/ref&gt;
|}

===Amfibijskodesantne ladje===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]]
| 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
| 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
| 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;13&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]]
| 775|| {{ladja||Olenegorskij Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}} || 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto22&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Georgij Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}} || 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]]
| 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
| 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|}

===Patruljne ladje===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]]
| 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль &quot;Дмитрий Рогачёв&quot; |trans-title=The newest patrol ship &quot;Dmitry Rogachev&quot; was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Domnevno poškodovana oktobra 2023&lt;ref name=&quot;reu1410&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Domnevno potopljena&lt;ref&gt;{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;&gt;{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;1&quot;| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол &quot;Иван Пананин&quot; 03.jpg|brezokvirja]]
| 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Ladje za posebne namene===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:14%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 &quot;Jupiter&quot; 1.jpg|brezokvirja]]
| 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota  || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}&lt;/ref&gt;
|-
| 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota  || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 503R
| 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}}
|-
| 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;7&quot;| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]]
| 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;meridian&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota  || Aktivna 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]]
| 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 18280
| 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}}
|-
| 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023&lt;ref name=&quot;kommuna&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Baklan''
| 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
!| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship &quot;Marshal Krylov&quot; in 1991.jpeg|brezokvirja]]
| 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=IntCom}}
|-
!| Projekt 7452
| 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;auto2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Krjujs''
| 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota  || &lt;ref name=&quot;PortNews&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}}
|}

===Podmornice z balističnimi raketami===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]]
| 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title=&quot;Звездочка&quot; способна продлить срок службы АПЛ &quot;Брянск&quot; на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег &quot;Брянск&quot; вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года
}}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Na remontu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН &quot;Новомосковск&quot; | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]]
| 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &amp;#124; Defense &amp;#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;commissioned&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта &quot;Борей-А&quot; &quot;Князь Владимир&quot; |trans-title=On Russia Day, &quot;Knyaz Vladimir&quot;, the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;oleg&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки &quot;Князь Олег&quot; и &quot;Новосибирск&quot; приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A ||  {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;/&gt;
|-
| 955A ||  {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

===Podmornice z manevrirnimi raketami===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;7&quot;| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]
[[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]]
| 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025&lt;ref name=&quot;tass.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022&lt;ref name=&quot;navaltoday.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;–
|-
| 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина &quot;Смоленск&quot; осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''&lt;ref name=&quot;omsk&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки
}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja&lt;ref name=&quot;omsk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;5&quot;|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]
[[Slika:АПКР &quot;Северодвинск&quot;.jpg|brezokvirja]]
| 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &amp;#124; Defense &amp;#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube&lt;ref name=&quot;mil521&quot;&gt;{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews
|title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;oleg&quot;/&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;&gt;{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный &quot;Ясень&quot; пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;/&gt;
|}

===Jurišne jedrske podmornice===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']]
[[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]]
| 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008&lt;ref name=&quot;auto54&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]
[[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]]
| 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;10&quot;| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]
[[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]]
| 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,&lt;ref name=&quot;auto5&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; neuradno ime ''Magadan''
|-
| 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''&lt;ref name=&quot;omsk&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto5&quot;/&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971I ||  {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}}  || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию
|publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}&lt;/ref&gt;
|}

===Dizel-električne podmornice===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]]
| 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка &quot;Комсомольск-на-Амуре&quot; спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;dmi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;12&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]]
| 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref name=&quot;nov&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку &quot;Новороссийск&quot; |trans-title=The State Commission accepts the submarine &quot;Novorossiysk&quot; |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ &quot;Старый Оскол&quot; поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО &quot;Адмиралтейские верфи&quot;|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;pk&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;vol&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seawaves.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;navalnews&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thediplomat.com&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=ДЭПЛ &quot;Магадан&quot; |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья &quot;Варшавянка&quot; для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;
[[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]]
| 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}&lt;/ref&gt;
|-
| 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта &quot;Лада&quot; передана флоту
 |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Podmornice za posebne namene===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
!| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]
| 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]]
| 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]]
| 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]]
| 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov4&gt;{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']]
| rowspan=&quot;2&quot;| 18511
| [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]]
| 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=mil&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']]
| 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t  || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t  || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;CFW&quot;&gt;Wertheim 2007, p.610.&lt;/ref&gt;
|}

===Minolovci===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]]
| 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;Rubin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Rubin&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]]
| 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;/&gt;
|-
| 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Projekt 697TB
| 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;TV&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;TV&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;7&quot; | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]]
| 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;6&quot; | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]]
| 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;19&quot; | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]]
| 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;9&quot;|Aleksandrit [[File:Тральщик_&quot;Александр_Обухов&quot;.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;9&quot;| 12700
|''Aleksandr Obuhov''	 |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Georgij Kurbatov''	 |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике &quot;Иван Антонов&quot;|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны &quot;Владимир Емельянов&quot;|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jakov Baljajev''	 |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль &quot;Яков Баляев&quot; вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Pjotr Iljičev''	 |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Anatolij Šlemov''	 |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Lev Černavin''	 |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Afanasij Ivannikov''	 |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Pomožne ladje===
====Tankerji====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_&quot;Dnestr&quot;_in_1993.JPEG|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 1559V
|''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=БПК &quot;Адмирал Левченко&quot; и БДК &quot;Александр Отраковский&quot; вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
|Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021&lt;ref name=&quot;r3321&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 160
|''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную &quot;охоту&quot; на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Танкер &quot;Ижора&quot; пополнил запасы фрегата &quot;Маршал Шапошников&quot;|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Dubna 
| rowspan=&quot;3&quot;|
|''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021&lt;ref name=&quot;irkut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Kaliningradneft
| rowspan=&quot;2&quot;| REF-675
|''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,&lt;ref name=&quot;auto23&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt; 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;/&gt;
|-
|Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_&quot;Академик_Пашин&quot;.jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Bolnišnične ladje====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Projekt 320
|rowspan=&quot;3&quot;|320
|''Jenisej''
|
| 1981
|
| Črnomorska flota
|Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Svir''
|
| 1989
|
| Severna flota
|Neaktivna (od 2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &amp;#91;Форумы Balancer.Ru&amp;#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Irtiš''
|
| 1990
|
| Tihooceanska flota
| Aktivna v 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Ledolomilca====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Projekt 21180
|rowspan=&quot;2&quot;|21180
|''Ilja Muromec''
|
| 2017
|
| Severna flota
|Aktivna&lt;ref name=&quot;portnews30112017&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jevpatij Kolovrat ''
|
| 2024
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna&lt;ref name=&quot;jevpatij&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол &quot;Евпатий Коловрат&quot; передали военным
}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Vlačilci====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Projekt P-5757
|rowspan=&quot;2&quot;|P-5757
|''Nikolaj Čiker''
|
| 1989
|
| Severna flota
|Aktivna 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;/&gt;
|-
|''Fotij Krilov''
|
| 1989
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ &quot;Фотий Крылов&quot; | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}&lt;/ref&gt;
|-
|Projekt 527
|527
|''Epron''
|
| 1959
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|''Ohtenski/Goliat''
|rowspan=&quot;3&quot;|733
|SB-4
|
| 1959
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}&lt;/ref&gt;
|-
|SB-5
|
| 1965
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2021&lt;ref&gt;https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&amp;_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|SB-9
|
| 1964
|
|Severna flota
|Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|''Pamir/Ingul''
|rowspan=&quot;3&quot;|1452
|''Pamir''
|
| 1974
|
| Severna flota
|Aktivna 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Alatau''
|
| 1983
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ &quot;Алатау&quot; будет задействован в поисках шхуны &quot;Муксун&quot;, пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Altaj''
|
| 1987
|
|Severna flota
|Aktivna 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;/&gt;
|}

==Ladje v gradnji==
===Nosilki helikopterjev===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| [[Projekt 23900]]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:23900 project landing craft utility layout during the &quot;Armiya 2022&quot; exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]]
|
| ''Ivan Rogov''
| 20. julij 2020
|
| ''2028''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Tihooceanska flota
|
|-
|
| ''Mitrofan Moskalenko''
| 20. julij 2020
|
| ''2029''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
|&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

===Fregate===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]
| rowspan=&quot;7&quot;| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]]
|
| [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']]
| 14. november 2013&lt;ref name=&quot;auto233&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
| 27. september 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат &quot;Адмирал Исаков&quot; войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
|Splavljena
|-
|
| {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}}
| 23. april 2019&lt;ref name=&quot;Putin frigate&quot;&gt;{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 14. avgust 2025&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат &quot;Адмирал Амелько&quot; спустили на воду на &quot;Северной верфи&quot; в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}&lt;/ref&gt;
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota&lt;ref name=&quot;fleets&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|Splavljena&lt;ref name=&quot;upgraded frigates&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа &quot;Адмирал Горшков&quot; вооружат 24 &quot;Калибрами&quot; |trans-title=The fifth and sixth frigates of the &quot;Admiral Gorshkov&quot; class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Čičagov''
| 23. april 2019&lt;ref name=&quot;Putin frigate&quot;/&gt;
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota&lt;ref name=&quot;fleets&quot;/&gt;
|-
|
| ''Admiral Jumašev''
| 20. julij 2020
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Spiridonov''
| 20. julij 2020
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Gromov''
| ''2026''
|
| ''2030''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Visocki''
| ''2026''
|
| ''2030''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|}

===Strateške jedrske podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]]
|
| ''Knjaz Potjomkin''
| 23. avgust 2021&lt;ref name=&quot;auto12&quot;/&gt;
|
| ''2028''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Severna flota
| V gradnji&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки &quot;Борей-А&quot; |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more &quot;Borey-A&quot; strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Dmitrij Donskoj''
| 23. avgust 2021&lt;ref name=&quot;auto12&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}&lt;/ref&gt;
| ''2025''&lt;ref name=&quot;donskoy_launch_2023&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А &quot;Дмитрий Донской&quot; спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
| ''2026''&lt;ref name=&quot;donskoy_launch_2023&quot;/&gt; ali ''2029''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Severna flota
| V gradnji
|}

===Jurišne jedrske podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;5&quot;|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]
| rowspan=&quot;5&quot;| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]]
|
| {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}}
|29. julij 2016
|28. marec 2025&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера &quot;Пермь&quot;|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}&lt;/ref&gt;
|''2026''
|Tihooceanska flota
|Splavljena&lt;ref name=&quot;https://tass.com/defense/1356871&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military &amp; Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}}
|28. julij 2017
|
|''2026''
|Severna flota
|V gradnji&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}}
|20. julij 2020
|
|''2027''
|Severna flota
|V gradnji&lt;ref name=&quot;Voronezh_Vladivostok_laid_down&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М &quot;Ясень-М&quot; |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}}
|20. julij 2020
|
|''2027''
|Tihooceanska flota
|V gradnji&lt;ref name=&quot;Voronezh_Vladivostok_laid_down&quot;/&gt;
|-
|
| {{ladja||Bratsk|podmornica|2}}
|''2025''
|
|
|Tihooceanska flota
|Napovedana&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1479217 | title=Russia looks into building four extra Borei, Yasen-class submarines – source|date=13 Jul 2023|website=TASS|language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

===Dizel-električne jurišne podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! Razred
! Slika
! Številka
! Ime
! Gredelj položen
! Splavljena
! Predana
! Flota
! Opombe
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]]
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' ||  || ''jesen 2025'' || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' ||  || ''jesen 2026'' || Severna flota || &lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;/&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot;| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]
| rowspan=&quot;4&quot;| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]]
|
| {{ladja|B-587|Velikije Luki||2}}  || 19. marec 2015 ||23. december 2022 ||  || Preizkušanje&lt;ref name=&quot;Velikije Luki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16672457|title=В Петербурге состоялся торжественный спуск на воду подлодки &quot;Великие Луки&quot;|language=ru|website=[[TASS]]|date=23. december 2022|accessdate=27. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || V gradnji&lt;ref name=&quot;laid_12-6&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО &quot;Адмиралтейские Верфи&quot; Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || V gradnji&lt;ref name=&quot;laid_12-6&quot;/&gt;
|-
|
| | || ''2024'' ||  || || Naročena&lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;/&gt;
|-
|}

== Opombe ==
{{portal|Vojaštvo}}
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]]
[[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]]</text>
      <sha1>le6yb6cb1ztza5qu9trngqhbisdh4zd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672990</id>
      <parentid>6672989</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:34:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <origin>6672990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="140792" sha1="gi7r4i23zq8csyk3lnkrsmj5m3wmnix" xml:space="preserve">[[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]]
[[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]]
'''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. 

Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.&lt;ref&gt;Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)&lt;/ref&gt;

Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}&lt;/ref&gt; V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Flote==
Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje:
* [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark&lt;ref name=&quot;nah&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pjotr&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;usti&quot;/&gt; ter rušilcev.&lt;ref name=&quot;lev&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;kul&quot;/&gt;&lt;ref name=sev&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;caba&quot;/&gt;
* [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev&lt;ref name =&quot;šapo&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bin22&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;vino&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto1&quot;/&gt; je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet&lt;ref name=&quot;sove&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;grom&quot;/&gt; in dizel-električnih podmornic.&lt;ref name=&quot;seawaves.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pk&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;vol&quot;/&gt;
* [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,&lt;ref name=&quot;nov&quot;/&gt; fregat&lt;ref name=&quot;gri&quot;/&gt; in korvet&lt;ref name=&quot;mer&quot;/&gt; po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje&lt;ref name=&quot;jaro&quot;/&gt; in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.&lt;ref name=&quot;dmi&quot;/&gt; Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]].
* [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;/&gt; in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ast&quot;/&gt;

== Aktivne ladje in podmornice ==
{{Div col|colwidth=22em}}
* 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]]
* 2 [[raketna križarka|raketni križarki]]
* 8 [[Rušilec|rušilcev]]
* 12 [[Fregata|fregat]]
* 90 [[Korveta|korvet]]
* 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]]
* 51 [[Minolovec|minolovcev]]
* 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]]
* 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]
* 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]]
* 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]]
* 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]]
* 13 podmornic za posebne namene
{{div col end}}

===Težki raketni križarki===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]
[[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 11442 
| {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota&lt;ref name=&quot;nah&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;pjotr&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|}

===Raketni križarki===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] 
[[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot; | 1164 
| {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;usti&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t ||  [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bin22&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

===Rušilci===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:17%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]
[[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]]

[[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;7&quot;| 1155
| {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;kul&quot;&gt;{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota ||  Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje&lt;ref name =&quot;šapo&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota ||  Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje&lt;ref name=&quot;bin22&quot;/&gt;
|-
| {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje&lt;ref name=sev&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024&lt;ref name=&quot;vino&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;lev&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025&lt;ref name=&quot;caba&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|}

===Fregate===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:9%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:22%;&quot;|Oporišče
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot;| 1135M
| [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;2&quot;| 11540
| [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024&lt;ref name=&quot;jaro&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 11356R
| {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494&lt;ref name=&quot;gri&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&amp;sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&amp;sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}&lt;/ref&gt; || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ &quot;Янтарь&quot; сдал &quot;Адмирала Григоровича&quot; » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}&lt;/ref&gt; april 2024 Sredozemsko morje
|-
| {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод &quot;Янтарь&quot; завершил строительство фрегата &quot;Адмирал Эссен&quot; для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате &quot;Адмирал Макаров&quot; поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]]
|rowspan=&quot;2&quot;| 11661K
|[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &amp;#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna&lt;ref name=&quot;auto3&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 22350
| {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат &quot;Адмирал Горшков&quot; включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate &quot;Admiral Kasatonov&quot; in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|}

===Korvete===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:14%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;20&quot;| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]&lt;ref name=&quot;1124a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&amp;m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]]
| 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
| 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1124a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]&lt;ref name=&quot;1134a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]]
| 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
| 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;1134a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;21&quot;| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]&lt;ref name=&quot;12411a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]]
| 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena&lt;ref&gt;{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
| 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;12411a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;6&quot;| [[Projekt 1131]]&lt;ref name =&quot;1131a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]]
| 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
| 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 ||  950 t || Baltska flota ||&lt;ref name =&quot;1131a&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]&lt;ref name=&quot;1239a&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]]
| 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']]  || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || &lt;ref name=&quot;1239a&quot;/&gt;
|-
| 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier &quot;Samum&quot; near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]]
| 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']]  || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;ast&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan
|language=en|website=Russianships }}&lt;/ref&gt;
|-
| 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']]  || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК &quot;Волгодонск&quot; вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']]  || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ &quot;Алмаз&quot; состоится подписание акта приемо-передачи МАК &quot;Махачкала&quot;|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;12&quot;| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]]
| 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']]  || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']]  || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Domnevno poškodovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']]  || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;sdelanounas.ru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title=&quot;Зелёный Дол&quot; и &quot;Серпухов&quot; пришли на Мальту, а &quot;Ярослав Мудрый&quot; ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']]  || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']]  || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']]  || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military &amp; Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']]  || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль &quot;Ингушетия&quot; |trans-title=The newest small missile ship &quot;Ingushetia&quot; entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль &quot;Грайворон&quot; |trans-title=A new small missile ship &quot;Graivoron&quot; was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли &quot;Генералиссимус Суворов&quot;, &quot;Анатолий Шлемов&quot;, &quot;Град&quot; приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}&lt;/ref&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;/&gt;
|-
| 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;9&quot;| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]]
| 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']]  || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']]  || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;rusnavy2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']]  || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет &quot;Бойкий&quot; передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']]  || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял &quot;Стойкий&quot; спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']]  || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;sove&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет &quot;Совершенный&quot; вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']]  || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;grom&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']]  || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']]  || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;mer&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}&lt;/ref&gt;
|-
| 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']]  || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет &quot;Резкий&quot;|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;1&quot;| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]]
| 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']]  || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]]
| 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']]  || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле &quot;Советск&quot; |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']]  || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль &quot;Одинцово&quot; с зенитным комплексом &quot;Панцирь-М&quot; приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship &quot;Odintsovo&quot; with anti-aircraft complex &quot;Pantsir-M&quot; was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']]  || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']]  || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref&gt;{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']]  || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']]  ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;/&gt;
|-
| 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']]  ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}&lt;/ref&gt;
|}

===Amfibijskodesantne ladje===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]]
| 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
| 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
| 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;13&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]]
| 775|| {{ladja||Olenegorskij Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}} || 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto22&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Georgij Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}} || 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
| 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;navykorabel_july2022&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]]
| 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
| 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;ozberk&quot;/&gt;
|}

===Patruljne ladje===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]]
| 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль &quot;Дмитрий Рогачёв&quot; |trans-title=The newest patrol ship &quot;Dmitry Rogachev&quot; was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Domnevno poškodovana oktobra 2023&lt;ref name=&quot;reu1410&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Domnevno potopljena&lt;ref&gt;{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}&lt;/ref&gt;
|-
| 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;3ladje&quot;&gt;{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;1&quot;| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол &quot;Иван Пананин&quot; 03.jpg|brezokvirja]]
| 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Ladje za posebne namene===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:14%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 &quot;Jupiter&quot; 1.jpg|brezokvirja]]
| 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota  || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}&lt;/ref&gt;
|-
| 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota  || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 503R
| 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}}
|-
| 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;7&quot;| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]]
| 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;meridian&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota  || Aktivna 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;meridian&quot;/&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]]
| 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| Projekt 18280
| 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}}
|-
| 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023&lt;ref name=&quot;kommuna&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Baklan''
| 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 
|-
!| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship &quot;Marshal Krylov&quot; in 1991.jpeg|brezokvirja]]
| 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=IntCom}}
|-
!| Projekt 7452
| 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;auto2019&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
!| ''Krjujs''
| 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota  || &lt;ref name=&quot;PortNews&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}}
|}

===Podmornice z balističnimi raketami===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]]
| 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title=&quot;Звездочка&quot; способна продлить срок службы АПЛ &quot;Брянск&quot; на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег &quot;Брянск&quot; вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года
}}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Na remontu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН &quot;Новомосковск&quot; | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;8&quot;| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]]
| 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &amp;#124; Defense &amp;#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;commissioned&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта &quot;Борей-А&quot; &quot;Князь Владимир&quot; |trans-title=On Russia Day, &quot;Knyaz Vladimir&quot;, the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;oleg&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки &quot;Князь Олег&quot; и &quot;Новосибирск&quot; приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 955A ||  {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;/&gt;
|-
| 955A ||  {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

===Podmornice z manevrirnimi raketami===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;7&quot;| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]
[[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]]
| 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025&lt;ref name=&quot;tass.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022&lt;ref name=&quot;navaltoday.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;–
|-
| 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина &quot;Смоленск&quot; осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''&lt;ref name=&quot;omsk&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки
}}&lt;/ref&gt;
|-
| 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja&lt;ref name=&quot;omsk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;5&quot;|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]
[[Slika:АПКР &quot;Северодвинск&quot;.jpg|brezokvirja]]
| 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &amp;#124; Defense &amp;#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube&lt;ref name=&quot;mil521&quot;&gt;{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews
|title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;oleg&quot;/&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;&gt;{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный &quot;Ясень&quot; пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}&lt;/ref&gt;
|-
| 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;2p&quot;/&gt;
|}

===Jurišne jedrske podmornice===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']]
[[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]]
| 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008&lt;ref name=&quot;auto54&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]
[[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]]
| 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;10&quot;| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]
[[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]]
| 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,&lt;ref name=&quot;auto5&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; neuradno ime ''Magadan''
|-
| 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''&lt;ref name=&quot;omsk&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;auto5&quot;/&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971I ||  {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}}  || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию
|publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}&lt;/ref&gt;
|}

===Dizel-električne podmornice===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]]
| 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка &quot;Комсомольск-на-Амуре&quot; спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna&lt;ref name=&quot;dmi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;12&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]]
| 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref name=&quot;nov&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку &quot;Новороссийск&quot; |trans-title=The State Commission accepts the submarine &quot;Novorossiysk&quot; |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ &quot;Старый Оскол&quot; поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО &quot;Адмиралтейские верфи&quot;|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;pk&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref name=&quot;vol&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seawaves.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;navalnews&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thediplomat.com&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=ДЭПЛ &quot;Магадан&quot; |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья &quot;Варшавянка&quot; для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}&lt;/ref&gt;
|-
| 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;
[[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]]
| 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}&lt;/ref&gt;
|-
| 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта &quot;Лада&quot; передана флоту
 |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Podmornice za posebne namene===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Podmornica
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
!| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]
| 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]]
| 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]]
| 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]]
| 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov4&gt;{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']]
| rowspan=&quot;2&quot;| 18511
| [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}&lt;/ref&gt;
|-
!| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]]
| 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=mil&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']]
| 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t  || Severna flota ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t  || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;CFW&quot;&gt;Wertheim 2007, p.610.&lt;/ref&gt;
|}

===Minolovci===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:8%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]]
| 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;Rubin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Rubin&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]]
| 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;/&gt;
|-
| 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Korund&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Projekt 697TB
| 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;TV&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;TV&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;7&quot; | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]]
| 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
| 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Sapfir&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;6&quot; | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]]
| 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
| 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||&lt;ref name=&quot;akvamarin&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;19&quot; | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]]
| 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
| 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||&lt;ref name=&quot;Jahont&quot;/&gt;
|-
! rowspan=&quot;9&quot;|Aleksandrit [[File:Тральщик_&quot;Александр_Обухов&quot;.jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;9&quot;| 12700
|''Aleksandr Obuhov''	 |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Georgij Kurbatov''	 |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике &quot;Иван Антонов&quot;|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны &quot;Владимир Емельянов&quot;|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jakov Baljajev''	 |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль &quot;Яков Баляев&quot; вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Pjotr Iljičev''	 |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Anatolij Šlemov''	 |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||&lt;ref&gt;{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Lev Černavin''	 |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Afanasij Ivannikov''	 |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

===Pomožne ladje===
====Tankerji====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_&quot;Dnestr&quot;_in_1993.JPEG|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 1559V
|''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=БПК &quot;Адмирал Левченко&quot; и БДК &quot;Александр Отраковский&quot; вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
|Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021&lt;ref name=&quot;r3321&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]]
| rowspan=&quot;3&quot;| 160
|''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную &quot;охоту&quot; на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Танкер &quot;Ижора&quot; пополнил запасы фрегата &quot;Маршал Шапошников&quot;|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Dubna 
| rowspan=&quot;3&quot;|
|''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021&lt;ref name=&quot;irkut&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Kaliningradneft
| rowspan=&quot;2&quot;| REF-675
|''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,&lt;ref name=&quot;auto23&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt; 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;/&gt;
|-
|Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_&quot;Академик_Пашин&quot;.jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Bolnišnične ladje====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|Projekt 320
|rowspan=&quot;3&quot;|320
|''Jenisej''
|
| 1981
|
| Črnomorska flota
|Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Svir''
|
| 1989
|
| Severna flota
|Neaktivna (od 2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &amp;#91;Форумы Balancer.Ru&amp;#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Irtiš''
|
| 1990
|
| Tihooceanska flota
| Aktivna v 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Ledolomilca====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:18%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Projekt 21180
|rowspan=&quot;2&quot;|21180
|''Ilja Muromec''
|
| 2017
|
| Severna flota
|Aktivna&lt;ref name=&quot;portnews30112017&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Jevpatij Kolovrat ''
|
| 2024
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna&lt;ref name=&quot;jevpatij&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол &quot;Евпатий Коловрат&quot; передали военным
}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

====Vlačilci====
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Razred
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Projekt
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Ladja
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Številka
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Predana
! style=&quot;text-align:center; width:10%;&quot;|Izpodriv
! style=&quot;text-align:center; width:12%;&quot;|Flota
! style=&quot;text-align:center; width:16%;&quot;|Opombe
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Projekt P-5757
|rowspan=&quot;2&quot;|P-5757
|''Nikolaj Čiker''
|
| 1989
|
| Severna flota
|Aktivna 2021&lt;ref name = &quot;week 062021&quot;/&gt;
|-
|''Fotij Krilov''
|
| 1989
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ &quot;Фотий Крылов&quot; | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}&lt;/ref&gt;
|-
|Projekt 527
|527
|''Epron''
|
| 1959
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|''Ohtenski/Goliat''
|rowspan=&quot;3&quot;|733
|SB-4
|
| 1959
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}&lt;/ref&gt;
|-
|SB-5
|
| 1965
|
| Črnomorska flota
|Aktivna 2021&lt;ref&gt;https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&amp;_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|SB-9
|
| 1964
|
|Severna flota
|Neaktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|''Pamir/Ingul''
|rowspan=&quot;3&quot;|1452
|''Pamir''
|
| 1974
|
| Severna flota
|Aktivna 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Alatau''
|
| 1983
|
| Tihooceanska flota
|Aktivna 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ &quot;Алатау&quot; будет задействован в поисках шхуны &quot;Муксун&quot;, пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}&lt;/ref&gt;
|-
|''Altaj''
|
| 1987
|
|Severna flota
|Aktivna 2022&lt;ref name=&quot;auto11&quot;/&gt;
|}

==Ladje v gradnji==
===Nosilki helikopterjev===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| [[Projekt 23900]]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:23900 project landing craft utility layout during the &quot;Armiya 2022&quot; exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]]
|
| ''Ivan Rogov''
| 20. julij 2020
|
| ''2028''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Tihooceanska flota
|
|-
|
| ''Mitrofan Moskalenko''
| 20. julij 2020
|
| ''2029''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
|&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

===Fregate===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]
| rowspan=&quot;7&quot;| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]]
|
| [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']]
| 14. november 2013&lt;ref name=&quot;auto233&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}&lt;/ref&gt;
| 27. september 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат &quot;Адмирал Исаков&quot; войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
|Splavljena
|-
|
| {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}}
| 23. april 2019&lt;ref name=&quot;Putin frigate&quot;&gt;{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 14. avgust 2025&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат &quot;Адмирал Амелько&quot; спустили на воду на &quot;Северной верфи&quot; в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}&lt;/ref&gt;
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota&lt;ref name=&quot;fleets&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|Splavljena&lt;ref name=&quot;upgraded frigates&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа &quot;Адмирал Горшков&quot; вооружат 24 &quot;Калибрами&quot; |trans-title=The fifth and sixth frigates of the &quot;Admiral Gorshkov&quot; class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Čičagov''
| 23. april 2019&lt;ref name=&quot;Putin frigate&quot;/&gt;
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota&lt;ref name=&quot;fleets&quot;/&gt;
|-
|
| ''Admiral Jumašev''
| 20. julij 2020
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Spiridonov''
| 20. julij 2020
|
| ''2027''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Gromov''
| ''2026''
|
| ''2030''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Admiral Visocki''
| ''2026''
|
| ''2030''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Črnomorska flota
|&lt;ref name=&quot;7th and 8th frigate&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}&lt;/ref&gt;
|}

===Strateške jedrske podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]]
|
| ''Knjaz Potjomkin''
| 23. avgust 2021&lt;ref name=&quot;auto12&quot;/&gt;
|
| ''2028''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Severna flota
| V gradnji&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки &quot;Борей-А&quot; |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more &quot;Borey-A&quot; strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| ''Dmitrij Donskoj''
| 23. avgust 2021&lt;ref name=&quot;auto12&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}&lt;/ref&gt;
| ''2025''&lt;ref name=&quot;donskoy_launch_2023&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А &quot;Дмитрий Донской&quot; спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
| ''2026''&lt;ref name=&quot;donskoy_launch_2023&quot;/&gt; ali ''2029''&lt;ref name=&quot;navykorabelbuild_2023july&quot;/&gt;
| Severna flota
| V gradnji
|}

===Jurišne jedrske podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! style=&quot;width:11%;&quot; | Razred
! style=&quot;width:11%;&quot; | Slika
! style=&quot;width:5%;&quot; | Številka
! style=&quot;width:13%;&quot; | Ime
! style=&quot;width:9%;&quot; | Gredelj položen
! style=&quot;width:9%;&quot; | Splavljena
! style=&quot;width:9%;&quot; | Predana&lt;br /&gt;
! style=&quot;width:9%;&quot; | Flota
! style=&quot;width:24%;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=&quot;5&quot;|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]
| rowspan=&quot;5&quot;| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]]
|
| {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}}
|29. julij 2016
|28. marec 2025&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера &quot;Пермь&quot;|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}&lt;/ref&gt;
|''2026''
|Tihooceanska flota
|Splavljena&lt;ref name=&quot;https://tass.com/defense/1356871&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military &amp; Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}}
|28. julij 2017
|
|''2026''
|Severna flota
|V gradnji&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}}
|20. julij 2020
|
|''2027''
|Severna flota
|V gradnji&lt;ref name=&quot;Voronezh_Vladivostok_laid_down&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М &quot;Ясень-М&quot; |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}}
|20. julij 2020
|
|''2027''
|Tihooceanska flota
|V gradnji&lt;ref name=&quot;Voronezh_Vladivostok_laid_down&quot;/&gt;
|-
|
| {{ladja||Bratsk|podmornica|2}}
|''2025''
|
|
|Tihooceanska flota
|Napovedana&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1479217 | title=Russia looks into building four extra Borei, Yasen-class submarines – source|date=13 Jul 2023|website=TASS|language=en }}&lt;/ref&gt;
|}

===Dizel-električne jurišne podmornice===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! Razred
! Slika
! Številka
! Ime
! Gredelj položen
! Splavljena
! Predana
! Flota
! Opombe
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]&lt;ref name=&quot;russianships1&quot;/&gt;
| rowspan=&quot;2&quot;| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]]
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' ||  || ''jesen 2025'' || Baltska flota || &lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' ||  || ''jesen 2026'' || Severna flota || &lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;/&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot;| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]
| rowspan=&quot;4&quot;| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]]
|
| {{ladja|B-587|Velikije Luki||2}}  || 19. marec 2015 ||23. december 2022 ||  || Preizkušanje&lt;ref name=&quot;Velikije Luki&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16672457|title=В Петербурге состоялся торжественный спуск на воду подлодки &quot;Великие Луки&quot;|language=ru|website=[[TASS]]|date=23. december 2022|accessdate=27. december 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || V gradnji&lt;ref name=&quot;laid_12-6&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО &quot;Адмиралтейские Верфи&quot; Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
| {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || V gradnji&lt;ref name=&quot;laid_12-6&quot;/&gt;
|-
|
| | || ''2024'' ||  || || Naročena&lt;ref name=&quot;navykorabel2022b&quot;/&gt;
|-
|}

== Opombe ==
{{portal|Vojaštvo}}
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]]
[[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]]</text>
      <sha1>gi7r4i23zq8csyk3lnkrsmj5m3wmnix</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jedrska elektrarna Černobil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>494904</id>
    <revision>
      <id>6672970</id>
      <parentid>6577637</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:36:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Elektrarna po černobilski nesreči */ pp</comment>
      <origin>6672970</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25647" sha1="7npeerfko01t57kllbwredzvo547b7y" xml:space="preserve">'''Jedrska elektrarna Černobil''', uradno '''jedrska elektrarna Vladimirja Iljiča Lenina''', je zaprta jedrska elektrarna, ki se nahaja v bližini zapuščenega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] na severu Ukrajine, 16,5 kilometra severozahodno od mesta [[Černobil]] in 16 kilometrov od belorusko-ukrajinske meje in približno 100 kilometrov severozahodno od mesta [[Kijev]]. Elektrarno je hladil inženirski ribnik, ki ga reka [[Pripet (reka)|Pripet]] napaja približno 5 kilometrov severozahodno od sotočja z Dneprom.

{{Infopolje elektrarna
| name = Jedrska elektrarna Černobil
| name_official = Jedrska elektrarna Vladimirja Iljića Lenina
| image = Chernobyl NPP cut.png
| image_caption = Jedrska elektrarna Černobil leta 2009. Vidni so vsi štirje reaktorji.
| coordinates = {{koord novi|51|23|21|N|30|05|58|E|region:UA_type:landmark|display=title,inline}}
| country = [[Ukrajina]]
| location = [[Pripjat]]
| status = Neaktivno
| construction_began = 15. avgust 1972
| commissioned = 26. september 1977
| decommissioned = Zaprtje 15. december 2000. Postopek razgradnje od leta 2015 
| operator = SAUEZM
| np_reactors = 4
| ps_thermal_capacity = 12,800 MW
| ps_units_operational = 0
| ps_electrical_capacity = 4,000 MW
}}

Leta 1986 je bil reaktor 4 kraj [[Černobilska nesreča|černobilske katastrofe]], ko je eksplodiral,&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The Legacy of Chernobyl|url=https://archive.org/details/legacyofchernoby0000medv|publisher=W. W. Norton &amp; Company|year=1990}}&lt;/ref&gt; elektrarna pa je zdaj v središču omejenega gibanja, znanem kot [[černobilsko izključitveno območje]]. Območje in nekdanjo elektrarno sedaj upravlja državna agencija Ukrajine za upravljanje z območjem izključitve. Preostali trije reaktorji so po nesreči še naprej delovali, vendar so bili leta [[2000]] trajno zaustavljeni, elektrarna pa je od leta [[2021]] v postopku razgradnje. Postopek razgradnje jedrske elektrarne naj bi se končal leta 2065.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/56391/|title=Chernobyl nuclear power plant site to be cleared by 2065}}&lt;/ref&gt;

Med [[Požari v Černobilskem izključitvenem območju leta 2020|požari leta 2020 v černobilskem izključitvenem območju]] so se požari razširili tudi do slaba 2 km stran od elektrarne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://m.theengineer.co.uk/1020859.article?mobilesite=enabled|title=NOVARKA and Chernobyl Project Management Unit confirm cost and time schedule for Chernobyl New Safe Confinement}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. Černobilsko izključitveno območje je bilo prizorišče spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami med [[Bitka za Černobil|bitko za Černobil]] 24. februarja 2022 kot del [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. Ruske sile so še isti dan okupirale elektrarno, dokler niso bile konec marca prisiljene v umik.

== Gradnja elektrarne ==
[[Slika:IAEA 02790022 (5612542985).jpg|levo|sličica|258x258_pik|Černobilska elektrarna leta 1979. Vidna sta prva dva reaktorja, 1 in 2. Reaktor 3 je bil takrat v zgodnji fazi gradnje.]]
V poznih šestdesetih letih 20. stoletja je [[Sovjetska zveza]] načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki bi nadomestile pomanjkanje električne energije v osrednji energetski regiji. Leta 1968 je bila desna stran bregov reke Pripet, ki se nahaja 15&amp;nbsp;km stran od [[Černobil]]a, izbrana za primerno mesto za gradnjo ene izmed jedrskih elektraren, sestavljenih iz štirih [[Reaktor RBMK|reaktorjev RBMK]]. Leta 1970 je bil ukrajinski arhitekt [[Viktor Brjuhanov]] izbran za direktorja elektrarne, ki je aprila istega leta podpisal dokumente za gradnjo in s tem dokončno odobril gradnjo elektrarne na bregovih reke Pripet. Do leta 1971 so bili na mesto gradnje pripeljani vsi gradbeni materiali in orodja za gradnjo elektrarne.

15. avgusta 1972 se je gradnja Černobilske jedrske elektrarne začela. Med gradnjo so bili zamujeni roki zaradi tesnih urnikov ter pomanjkanja gradbene opreme in materialov. 1. avgusta 1977, skoraj pet let po začetku gradnje, je bil prvi reaktor, reaktor št. 1 odprt. 26. septembra istega leta je reaktor št. 1 začel obratovati in elektrarna je uradno začela proizvajati [[Električna energija|električno energijo]]. Po odprtju prvega reaktorja so sledila odprtja še štirih reaktorjev: reaktor št. 2 je bil odprt 16. novembra 1978, reaktor št. 3 3. decembra 1981 in reaktor št. 4 20. decembra 1983. Še dva reaktorja 5 in 6, bolj ali manj enake izvedbe reaktorja, sta bila načrtovana na lokaciji približno kilometer od sosednjih stavb štirih starejših blokov. Njuna gradnja je bila ustavljena po eksploziji v reaktorju 4 in s časom dokončno preklicana konec aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico nesreče. Po katastrofi je bila gradnja reaktorjev št. 5 in št. 6 ustavljena in sčasoma dokončno preklicana aprila 1989, le nekaj dni pred tretjo obletnico eksplozije leta 1986. Na drugi strani reke je bilo predvideno zgraditi še šest drugih reaktorjev. Vseh 12 reaktorjev naj bi bilo zgrajenih do leta 2010. To je bila tretja sovjetska jedrska elektrarna z reaktorji RBMK po izgradnji jedrske elektrarne Leningrad in jedrski elektrarni Kursk Rastlina.

Reaktorja št. 3 in 4 sta bili enoti druge generacije, št. 1 in 2 pa enoti prve generacije, kot tisti, ki delujejo v elektrarni Kursk. Zasnove reaktorjev RBMK druge generacije so bile opremljene z varnejšo zadrževalno konstrukcijo, vidno na fotografijah objekta.

== Načrtovanje ==

=== Električni sistemi ===
[[Slika:Chernobyl 04710018 (8134364258).jpg|sličica|292x292_pik|Pogled na černobilsko elektrarno iz zraka, v ozadju pa je viden hladilni ribnik]]
Jedrska elektrarna v [[Černobil]]u je bila sestavljena iz štirih reaktorjev RBMK-1000, od katerih je vsak lahko proizvedel 1000 megavatov (MW) električne energije (3200 MW toplotne moči), v času katastrofe pa so vsi skupaj proizvedli približno 10% električne energije v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Elektrarna je priključena na električno omrežje 330 kV in 750 kV.  Blok ima dva električna generatorja, ki sta na omrežje 750 kV povezana z enim transformatorjem. Generatorja sta povezana s skupnim transformatorjem z dvema zaporednima stikaloma. Med njimi so enotni transformatorji povezani za napajanje lastnih sistemov elektrarne; vsak generator je torej mogoče priključiti na enotni transformator za napajanje elektrarne ali na enotni transformator in generatorjski transformator, ki napajata tudi omrežje.

Vod 330 kV se običajno ni uporabljal in je služil kot zunanji napajalnik, povezan s transformatorjem postaje - kar pomeni z električnimi sistemi elektrarne. Elektrarno so poganjali lastni generatorji ali pa so jo v vsakem primeru napajali iz nacionalnega omrežja 750 kV prek rezervnega napajanja glavnega omrežja v transformatorju, ali iz napajanja 330 kV v omrežnem transformatorju 2 ali iz drugih blokov elektrarne prek dve rezervni vodili. V primeru popolne zunanje izgube električne energije bi lahko bistvene sisteme napajali dizelski generatorji. Transformator vsake enote je zato povezan z dvema 6 kV stikalnima ploščama za glavni daljnovod, A in B (npr. 7A, 7B, 8A, 8B za generatorje 7 in 8), ki napaja glavne bistvene sisteme in je povezan s še enim transformatorjem pri napetosti 4 kV, ki je podprta dvakrat (rezervna vodila 4 kV).

Plošče 7A, 7B in 8B so prav tako povezane s tremi bistvenimi daljnovodi (za črpalke za hladilno tekočo vodo), vsak pa ima tudi svoj [[dizel]]ski generator. V primeru okvare hladilnega krogotoka s hkratno izgubo zunanje moči lahko turbogeneratorji vrtijo navzdol za približno 45 do 50 sekund, medtem ko morajo biti dizelski generatorji zaženjeni. Generatorji so samodejno zagnani v 15 sekundah ob izgubi moči zunaj lokacij.

=== Turbine ===
[[Slika:Chernobyl Power Station aerial view.jpg|sličica|259x259_pik|Računalniško narejena skica elektrarne, s štirimi rekatorji.]]
Električno energijo so proizvajali par turbogeneratorjev z vodikovim hlajenjem z močjo 500 MW. Ti se nahajajo v 600 metrov dolgi strojnici v bližini reaktorske zgradbe. Turbine - častitljivi petvaljnik K-500-65 / 3000 - dobavlja turška elektrarna Harkov; električni generatorji so TBB-500. Turbina in rotorji generatorja so nameščeni na isti gredi; skupna teža rotorjev je skoraj 200 ton (220 kratkih ton) in njihova hitrost je 3.000 vrtljajev na minuto.

Turbogenerator je dolg 39 metrov in ima skupno težo 1.200 ton. Pretok hladilne tekočine za vsako turbino je 82.880 t / h. Generator proizvaja 20 kV 50&amp;nbsp;Hz izmenične moči. Stator generatorja hladi voda, rotor pa [[vodik]]. Vodik za generatorje se proizvaja na mestu z elektrolizo. Zasnova in zanesljivost turbin sta jim prinesli državno nagrado Ukrajine za leto 1979.

Harkovska turbinska tovarna je kasneje razvila novo različico turbine K-500-65 / 3000-2, da bi zmanjšala uporabo dragocene kovine. Obrat v Černobilu je bil opremljen z obema vrstama turbin; reaktor 4 je imel novejše. Izkazalo pa se je, da so novejše turbine bolj občutljive na svoje obratovalne parametre, njihovi ležaji pa so imeli pogoste težave z vibracijami.

=== Vloga reaktorjev ===

==== Reaktorja 5 in 6 ====
[[Slika:Chernobyl Unit 5 hnapel 001.jpg|sličica|273x273_pik|Nedokončana reaktorja 5 in 6.]]
Gradnja reaktorjev 5 in 6 se je začela leta 1982, pol leta potem, ko je bila njuna gradnja naročena. Po eksploziji v reaktorju 4 konec aprila 1986 je bila njuna gradnja ustavljena zaradi velikega radioaktivnega onesnaženja na območju elektrarne. V času eksplozije reaktorja 4 je bil reaktor 5 zgrajen 70 % in je bil predviden za odprtje in začetek obratovanja 7. novembra 1986, medtem, ko je bil reaktor 6 načrtovan za odprtje in začetek obratovanja konec leta 1987. Reaktorja sta bila v tem času prekrita z sredstvi za zaščito pred vremenom. 10. oktobra 1986 se je njuna gradnja znova zagnala. 24. aprila 1987 je bila gradnja reaktorjev znova ustavljena, 23. maja 1989 pa je Sovjetska zveza dokončno sprejela odločitev, da gradnjo reaktorjev 5 in 6 ne bodo dokončali. Pozneje so bili objavljeni načrti, da bi reaktorja dokončali po osamosvojitvi Ukrajine, vendar Ukrajina ni imela tako politične volje kot denarnih financ za dokončanje reaktorjev.

==== Računalniški sistemi ====
SKALA (rusko: СКАЛА, система контроля аппарата Ленинградской Атомной; система контроля аппарата Leningradskoj Atomnoj, »Nadzorni sistem naprav jedrske elektrarne Leningrad«) je bil procesni računalnik za jedrski reaktor RBMK v Černobilski jedrski elektrarni pred oktobrom 1995. Že od šestdesetih let dvajsetega stoletja je za nalaganje programske opreme uporabljal pomnilnik z magnetnim jedrom, shranjevanje podatkov z magnetnim trakom in udarni trak.

SKALA je spremljala in beležila stanje reaktorja in vhode nadzorne plošče. Ožičeno je bilo za sprejem 7200 analognih in 6500 digitalnih signalov. Sistem je neprekinjeno spremljal obrat in te informacije prikazoval operaterjem. Poleg tega je program, imenovan PRIZMA (rusko: ПРИЗМА, программа измерения мощности аппарата; program izmereniya moshchnosti apparata, »Program merjenja moči naprave«), obdeloval pogoje obratov in dal priporočila za usmerjanje upravljavcev obratov. Ta program je trajal od 5 do 10 minut in ni mogel neposredno nadzorovati reaktorja.

== Znane nezgode in nesreče ==

=== Delno taljenje jedra v reaktorju 1 leta 1982 ===
9. septembra 1982 je v reaktorju št. 1 prišlo do delnega taljenja jedra zaradi okvare hladilnega ventila, ki je po vzdrževanju ostala zaprta. Ko se je reaktor med povprečnim načrtovanim popravilom ob 13:30 zagnal, se je [[uran]] v rezervoarju pregrel in počil. V zasilnem kondenzatorju, plinovodnih cevovodnih komunikacijskih cevovodov reaktorja je prišlo do kratotrajnega povečanja tlaka, ki je privedlo do izpusta 800&amp;nbsp;kg vode iz vrat med reaktorjem 1 in reaktorjem 2. Zaradi izhlapevanja izpuščene vode se je tlak v reaktorskem prostoru povečal, kar je posledično privedlo do premika drugih hidravičnih ventilov iz reaktorskega prosotora. Obseg škode je bil razmeroma majhen in med nesrečo ni nihče umrl, zaradi malomarnosti upravljavcev pa so nesrečo opazili šele čez nekaj ur. Zaradi pretrganega kanala ob ventilu reaktorja 1 pa je iz reaktorja v ozračje izšla majhna količina radioaktivnih delcev v obliki drobcev uranovega oksida in več drugih radioaktivnih izotopov, ki so uhajajli s paro iz reaktorja preko prezračevalnega sklada. Radioaktivni delci so se razširili 14&amp;nbsp;km stran od elektrarne in dosegli mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Reaktor 1 je bil po osmih mesecih popravljen in spet zagnan v obratovanje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com.pa/books?id=WwPJDwAAQBAJ&amp;pg=PA61&amp;lpg=PA61&amp;dq=rbmk+serpentinite&amp;source=bl&amp;ots=PA9C0cLIgj&amp;sig=ACfU3U3n-V6Qy-lPJ5GZLs9kkPGo2heQMw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj9yJqE6OjuAhX7TTABHWDZA5s4ChDoATAJegQICRAB#v=onepage&amp;q=rbmk+serpentinite&amp;f=false|title=Midnight in Chernobyl: The Untold Story of the World's Greatest Nuclear Disaster}}&lt;/ref&gt;. Nesreča je bila v javnost objavljena šele leta 1985.

=== Incidenti v reaktorju 3 in 4 leta 1984 ===
Leta 1984 se je v reaktorju 3 in 4 zgodilo več resnejših incidentov, vendar so bili tej dokumenti v Ukrajini objavljeni šele aprila 2021. Po istih dokumentih je osrednja vlada v [[Moskva|Moskvi]] že leta 1983 vedela, da je černobilska elektrarna ena najnevarnejših jedrskih elektrarn v ZSSR.

=== Eksplozija v reaktorju 4 leta 1986 ===
[[Slika:IAEA 02790015 (5613115146).jpg|sličica|Reaktor 4 Černobilske elektrarne je bil katastrofalno uničen 26. aprila 1986. Ta fotografija je bila posneta iz vojaškega helikopterja, dva meseca po nesreči.]]
26. aprila 1986 se je ob izvajanju varnostnega testa v reaktorju 4 ob 1:23 zgodila [[Černobilska nesreča]], ko je reaktor 4 eksplodiral zaradi katastrofalno povečane moči, ki je povzročila, da je jedro razneslo, v reaktorju pa je nato izbruhnil velik [[požar]]. Zaradi tega so se velike količine [[Radioaktivnost|radioaktivnih]] delcev [[Ionizirajoče sevanje|sevanja]] razširile iz reaktorja v zrak in se nato razširile v ozračje in po okoliških zemljiščih. V eksploziji je neposredno umrl en inženir, še en pa je bil huje poškodovan in je pozneje umrl v bolnišnici v Pripjatu. Veliko delov [[grafit]]a iz česar je bila sestavljena sredica reaktorja 4, je pristalo na strehi reaktorja 3 in na strehi reaktorja zanetlo več večjih [[Ogenj|ognejv]]. Kmalu po eksploziji so inženirji začeli v porušen reaktor dovajati hladno vodo za ohladitev, za pogašenje požara pa so bili poklicani gasilci iz Pripjata, Černobila in [[Kijev]]a. Požar je bil pogašen približno pet ur po eksploziji, pri tem pa je veliko gasilcev, inženirjev in drugih reševalcev prejelo smrtne doze sevanja.

Nesreča je prizadela velika območja [[Evropa|Evrope]], zaradi česar velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Radioaktivni dim, ki je uhajal iz reaktorja in se spremenil v velik oblak, se je razširil preko [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]], pa tudi preko evropskega dela [[Turčija|Turčije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Litva|Litve]], [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Italija|Italije]], [[Francija|Francije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Irska|Irske]] ter čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] do vzhodnega dela [[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;. Posledično je bil reaktor 4 popolnoma uničen zaradi česar je bil do novembra 1986 ob reaktorju zgrajen velik [[Sarkofag jedrske elektrarne Černobil|betonsko-železni sarkofag]], ki je zaprl poškodovan reaktor in preprečil nadaljnjo uhajanje sevanja. Do leta 2017 je bil nad reaktorjem zgrajen [[Nova varna zapora Černobil|nov, večji in varnejši sarkofag]], ki je zaprl uničen reaktor in starejši sarkofag, ki je zaradi slabega stanja že začel razpadati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/news/world/chernobyl-radiation-unaffected-roof-collapse-article-1.1263037|title=Chernobyl radiation unaffected after heavy snow causes partial roof collapse, Ukrainian officials say}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Chernobyl roof collapses under snow|date=14. februarja 2013|url=http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&amp;objectid=10865344|accessdate=2021-03-26|archive-date=2013-04-13|archive-url=https://archive.today/20130413233159/http://m.nzherald.co.nz/world/news/article.cfm?c_id=2&amp;objectid=10865344|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Požar v reaktorju 2 leta 1991 ===
11. oktobra 1991 je v turbinski dvorani reaktorja št. 2 izbruhnil [[požar]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1991/10/12/world/fire-reported-in-generator-area-at-the-chernobyl-nuclear-plant.html|title=Fire Reported in Generator Area At the Chernobyl Nuclear Plant}}&lt;/ref&gt;, zaradi okvarjenega stikala v turbini. Ob 20:10 je bila moč v reaktorju zmanjšala, da bi popravili seperator pregrevalnika, pri tem pa je bila turbina v prostem teku. Napačno stikalo je povzročilo val toka na generatorju, kar je prižgalo izolacijski material na nekaterih električnih napeljavah&lt;ref&gt;[http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl Roof fire at Chernobyl intensifies Ukrainian calls to close nuclear plant] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140429201732/http://articles.baltimoresun.com/1991-10-13/news/1991286047_1_reactor-nuclear-power-chernobyl |date=2014-04-29 }} Baltimore Sun (October 13, 1991)&lt;/ref&gt;. To je nato privedlo do tega, da je vodik, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v sinhronem generatorju, uhajal v turbinsko dvorano, &quot;kar je očitno ustvarilo pogoje za začetek požara v strehi in za zrušitev enega od nosilcev strehe&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/1991/10/13/world/soviets-assure-safety-at-a-plant-damaged-by-fire.html Soviets Assure Safety at A-Plant Damaged by Fire] New York Times (October 13, 1991)&lt;/ref&gt;.&quot;  Požar se je začel v četrti turbini reaktorja 2. V požaru se je porušila streha strojnice in pri tem poškodovala opremo, ki je sodelovala pri zagotavljanju varnosti in hlajenja reaktorja. Izgorelo je 180 ton turbinskega olja in 500 m³ vodika. Požar so do 23:30 zvečer 11. oktobra pogasile gasilske enote iz Černobila in Kijeva. Pri tem ni nihče umrl, gasilci in inženirji pa so prejeli majhen odmerek sevanja, samo od 0,02 do 0,17, ki ni niti najmanj smrtonosen. Sosednja reaktorska dvorana in reaktor nista bila prizadeta, iz reaktorja pa v ozračje ni izšla nobena radioaktivnost. Takoj po požaru je Ukrajinska oblast, ki je bila takrat še pod Sovjetsko zvezo, sprejela ukrepe za popravilo reaktorja, a je kmalu ugotovila, da je škoda v reaktorju prevelika in da so stroški za popravilo škode previsoki, zato je bilo odločeno, da se reaktor 2 po zasilnem popravilu trajno zaustavi.

== Elektrarna po černobilski nesreči ==
[[Slika:Chaes cz 1.jpg|sličica|279x279_pik|Strojnica reaktorja 1.]]
Po eksploziji v reaktorju 4 so preostali trije reaktorji v elektrarni še naprej delovali (reaktor 1 je bil ponovno zagnan 1. oktobra 1986, reaktor 2 je bil ponovno zagnan 5. novembra 1986, reaktor 3 pa je bil ponovno zagnan 4. decembra 1987), saj si Sovjetska zveza zaradi pomanjkanja električne energije v državi, ni mogla privoščiti zaustavitve elektrarne. Po evakuaciji mesta Pripjat je bilo za elektrarno zgrajeno novo mesto [[Slavutych]] za namestitev domov delavcev elektrarne. Maja 1989 je Sovjetska oblast dokončno prekinila gradnjo dveh delno zgrajenih reaktorjev 5 in 6, saj ni imela politične volje in ni hotela porabljati dodatnega denarja za njuno gradnjo. Elektrarna je med reaktorjem 3 in 4 zgradila dolg visok kamnit hodnik za ločitev reaktorjev in omejila dostop do radioaktivnih prostorov, nekatere pa zaprla.

Oktobra 1991 je bil reaktor 2 trajno zaustavljen potem, ko je v njem izbruhnil požar zaradi okvarjenega stikala v turbini. Po osamosvojitvi [[Ukrajina|Ukrajine]] od Sovjetske zveze so Ukrajinske oblasti začele novo temo o razpravi Černobila. Ukrajinske oblasti so ugotovile, da je škoda v reaktorju prevelika in da bi bila popravila predraga zato so dogovorile o trajni odpovedi obratovanja reaktorja 2. S tem je prihodnost celotne černobilske elektrarne postajala vse bolj mračna. 30. novembra 1996 je bil reaktor 1 trajno zaustavljen zaradi pritiska več vlad na Ukrajino glede mednarodnega negodovanja o zastrupitvah z vplivi na zdravje zaradi sevanja. Kmalu po zaprtju reaktorja 1 je Ukrajina pozimi 1997 podpisala memorandum in se z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] dogovorila, da bo elektrarno zaprla najkasneje do konca leta 2000.

15. decembra 2000 je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti v elektrarni ob 13:17 osebno zaustavil reaktor 3 (po krajšem obratovanju reaktorja od marca 1999, ki je bil pred tem pet mesecev zaprt zaradi popravil), reaktor 3 pa je ob njegovem izklopu trajno prenehal z obratovanjem. S tem se je celotna elektrarna zaprla in prenehala prozivajati električno energijo. 1. januarja 2001 je bila elektrarna uradno odklopljena iz omrežja.

=== Nova varna zapora ===
{{Glavni članek|Nova varna zapora Černobil}}
[[Slika:Chernobyl New Safe Confinement August 2016.jpg|sličica|264x264px|Betonsko-železni sarkofag med končnimi deli gradnje leta 2016.]]
Prvotno napovedana junija 2003 je bila zgrajena nova jeklena zadrževalna konstrukcija z imenom [[Nova varna zapora Černobil|New Safe Confinement]] (nova varna zapora), ki je nadomestila staranje in na hitro zgrajen sarkofag, ki je ščitil reaktor št. 4. Čeprav se je razvoj projekta večkrat zavlekel, se je gradnja uradno začela septembra 2010. Novo varno zapornico je financiral mednarodni sklad, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, načrtoval in zgradil pa ga je konzorcij Novarka pod vodstvom [[Francija|Francije]].

Novarka je iz jekla zgradila veliko strukturo v obliki loka, široko 270 metrov, visoko 100 metrov in dolgo 150 metrov, da pokrije staro razpadajočo betonsko kupolo, ki je bila takrat v uporabi. Struktura je bila zgrajena v dveh segmentih, ki sta bila združena avgusta 2015. Novembra 2016 je bil dokončan lok postavljen nad obstoječi sarkofag. Ta projekt jeklenih ohišij naj bi stal 1,4 milijarde dolarjev, končan pa je bil leta 2017. Ohišje ustreza tudi definiciji naprave za jedrsko pokopavanje.

Ločen dogovor je bil sklenjen z ameriškim podjetjem Holtec International za gradnjo skladišča znotraj izključevalnega območja za jedrske odpadke, ki jih proizvaja Černobil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/chernobyl-ukraine-petya-cyber-attack-hack-nuclear-power-plant-danger-latest-a7810941.html|title=Chernobyl's radiation monitoring system has been hit by the worldwide cyber attack|date=26. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

14. februarja med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] je Rusija z brezpilotnikom [[Geran-2]] zadela novo varno zaporo in jo poškodovala - prebita je bila tako zunanja kot notranja plast.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian drone attack damages Chernobyl nuclear plant’s shelter, Zelensky says|url=https://www.theage.com.au/world/europe/russian-drone-attack-damages-chernobyl-nuclear-plant-s-shelter-zelensky-says-20250214-p5lcbh.html|website=|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|last=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hole Blasted By Drone In Chernobyl's Radiation Shield: What We Know|url=https://www.twz.com/news-features/hole-blasted-by-drone-in-chernobyls-radiation-shield-what-we-know|website=The War Zone|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en-US|first=Howard|last=Altman}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine says Russia drone attack hits Chernobyl nuclear plant, radiation levels normal|url=https://www.cnn.com/2025/02/14/europe/russia-ukraine-drones-chernobyl-intl-hnk|website=CNN|date=2025-02-14|accessdate=2025-12-28|language=en|first=Daria Tarasova-Markina, Tim Lister, Christian|last=Edwards}}&lt;/ref&gt;

== Razgradnja elektrarne ==
[[Slika:Reactor Hall of Unit 2, Chernobyl Nuclear Power Plant.webm|sličica|Razstavljanje kontrolnih palic reaktorja 1 in 2.]]
Ukrajina je načrt za razgradnjo elektrarne odobrila leta 2009. Časovni razpored razgradnje elektrarne je tesno zaokrožen z demontažo reaktorja 4 in dekontaminacijo okolice. Leta 2013 je bila črpalka, ki je rečno vodo dvigovala v hladilni rezervoar ob elektrarni, izklopljena, pri čemer naj bi ponor toplote počasi izhlapeval. Aprila 2015 so reaktorji 1, 2 in 3 vstopili v fazo razgradnje in se pri tem začela dela za odstranjevanje neonesnažene opreme. Odstranjevanje neonesnažene opreme v reaktorjih naj bi se končalo konec leta 2022. Do leta 2046 bo iz reaktorjev odstranjena najbolj onesnažena oprema, pri tem pa se bo s pomočjo dozimetrov in drugih strojev radioaktivnost zmanjšala. Sami reaktorji (vključno z dvema delno zgrajenima) ter celotna elektrarna bodo nato razstavljanjeni do leta 2065, območje pa bo počiščeno.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Chernobyl Nuclear Power Plant}}
* {{Uradna spletna stran|https://chnpp.gov.ua/en}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jedrske elektrarne|Černobil]]
[[Kategorija:Černobilska nesreča]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1977]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pripjatu]]</text>
      <sha1>7npeerfko01t57kllbwredzvo547b7y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Liège–Bastogne–Liège</title>
    <ns>0</ns>
    <id>496482</id>
    <revision>
      <id>6672610</id>
      <parentid>6666852</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:48:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* =Večkratni zmagovalci */</comment>
      <origin>6672610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21278" sha1="9onfdd1sb109rwzqrxpz5ezjc4d8dcv" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}
'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|La Doyenne}} (»Stara dama«)) je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[Kolesarska klasika|klasična kolesarska dirka]] v [[Belgija|Belgiji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; Prvič je potekala leta 1892 in je najstarejša izmed petih klasičnih dirk, znanih kot [[spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]. Običajno poteka v drugi polovici aprila kot zadnja dirka spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu zaradi svoje dolžine in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj [[UCI World Tour]] in je zaključna dirka ardenskih klasik, v okviru katerih poteka tudi [[Valonska puščica]]. Obe dirki organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in dirko [[Paris–Roubaix]]. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, [[Moreno Argentin]], [[Alejandro Valverde]] in [[Tadej Pogačar]] pa so dirko osvojili po štirikrat.&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] leta 2020, v letih 2021, 2024, 2025 in 2026 je zmagal Tadej Pogačar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|''brez''
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|''brez''
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>9onfdd1sb109rwzqrxpz5ezjc4d8dcv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672615</id>
      <parentid>6672610</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:06:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21332" sha1="sm1nmunkw4nzwtarrqzgqlc2powc8ph" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} (»'''''Stara dama'''''«)) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu zaradi svoje dolžine in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka ardenskih klasik, v okviru katerih poteka tudi [[Valonska puščica]]. Obe dirki organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in dirko [[Paris–Roubaix]]. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, [[Moreno Argentin]], [[Alejandro Valverde]] in [[Tadej Pogačar]] pa so dirko osvojili po štirikrat.&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] leta 2020, v letih 2021, 2024, 2025 in 2026 je zmagal Tadej Pogačar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|''brez''
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|''brez''
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>sm1nmunkw4nzwtarrqzgqlc2powc8ph</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672617</id>
      <parentid>6672615</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:12:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21407" sha1="pjyvwl3krc8e9frn1c66auy6ue693k3" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} (»'''''Stara dama'''''«)) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, [[Moreno Argentin]], [[Alejandro Valverde]] in [[Tadej Pogačar]] pa so dirko osvojili po štirikrat.&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] leta 2020, v letih 2021, 2024, 2025 in 2026 je zmagal Tadej Pogačar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|''brez''
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|''brez''
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>pjyvwl3krc8e9frn1c66auy6ue693k3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672620</id>
      <parentid>6672617</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21426" sha1="c06gafkkt3t6dfj4itazde8jclgvwvp" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} (»'''''Stara dama'''''«)) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|''brez''
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|''brez''
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>c06gafkkt3t6dfj4itazde8jclgvwvp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672621</id>
      <parentid>6672620</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:26:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6672621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21453" sha1="1hdobfox1m5qj753p2h8d4cpt453xx8" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} (»'''''Stara dama'''''«)) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|''brez''
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|''brez''
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>1hdobfox1m5qj753p2h8d4cpt453xx8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672623</id>
      <parentid>6672621</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:30:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */</comment>
      <origin>6672623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21879" sha1="r30ne3czjg2yxd878ksf85599e2o3fz" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} (»'''''Stara dama'''''«)) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>r30ne3czjg2yxd878ksf85599e2o3fz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672724</id>
      <parentid>6672623</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:21:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21875" sha1="rqw47fm054sa7xjee1sd2aysj9onp0o" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne'' (»Stara dama«)
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (po {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} ali '''''Stara dama''''') je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>rqw47fm054sa7xjee1sd2aysj9onp0o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672725</id>
      <parentid>6672724</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21878" sha1="kkzo4u9zcytkh89ctq57alp9r0vsyyu" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne''&lt;br&gt;(''Stara dama'')
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (po {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} ali '''''Stara dama''''') je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>kkzo4u9zcytkh89ctq57alp9r0vsyyu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672727</id>
      <parentid>6672725</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:23:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21878" sha1="7y2qqtx8m1twsv8vcnrc7z0ri05c3jv" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne''&lt;br&gt;(''Stara dama'')
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (po {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} ali '''''Stara dama''''') je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik, po [[Ardeni]]h od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>7y2qqtx8m1twsv8vcnrc7z0ri05c3jv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672798</id>
      <parentid>6672727</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:44:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22121" sha1="mg631jdtspbi2gldjlhsamd6puob59d" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne''&lt;br&gt;(''Stara dama'')
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (po {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} ali '''''Stara dama''''') je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik, po [[Ardeni]]h od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>mg631jdtspbi2gldjlhsamd6puob59d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672895</id>
      <parentid>6672798</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:26:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22131" sha1="mg1z1zcej3l8ts2hj9rqvk4js0shab9" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Liège–Bastogne–Liège
| image         = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]]
| date          = pozni april
| region        = [[Valonija]], [[Ardeni]]
| localnames    = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}}
| nickname      = ''La Doyenne''&lt;br&gt;(''Stara dama'')
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = [[Christian Prudhomme]]
| first         = {{start date|1892}}
| number        = 112
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]| (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Liège–Bastogne–Liège''' (po {{jezik-fr|'''La Doyenne'''}} ali '''''Stara dama''''') je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki po [[Belgija|Belgiji]] poteka že od leta 1892 in je ena najstarejših še aktivnih kolesarskih dirk na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&quot;&gt;Cycling Weekly, UK, 13 March 1993&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cycling Weekly, UK, 7 March 1992&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali današnji štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Dirka je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Običajno poteka v zadnji tretjini aprila kot zadnja od spomladanskih klasik, po [[Ardeni]]h od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj.

Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu, predvsem zaradi svoje dolžine (ca. 260 km) in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}&lt;/ref&gt; Dirka je del tekmovanj in je zaključna dirka izmed treh ardenskih klasik, v okviru katerih potekata tudi [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Slednjo in to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in spomenik [[Paris–Roubaix]]. 

Najuspešnejši kolesar v zgodovini je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, 4-krat so zmagali [[Alejandro Valverde]], [[Moreno Argentin]] in [[Tadej Pogačar]]. Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] (2020), Pogačar pa je zmagal letih 2021, 2024, 2025 in 2026, enkrat padel (2023) in eno dirko izpustil (2022).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Valverde 2015&quot;&gt;{{navedi splet|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016|archive-date=2015-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427161815/http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1971, 1972, 1973, 1975
|-
| align=center rowspan=3| 4 || {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] || 1985, 1986, 1987, 1991
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] || 2006, 2008, 2015, 2017
|-
| {{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2024, 2025, 2026
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=3| 3 || {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] || 1892, 1893, 1894
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] || 1929, 1931, 1935
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958, 1959
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| 2 || {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] || 1921, 1922
|-
|{{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] || 1943, 1947
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme]] || 1946, 1950
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1951, 1952
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1980
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Seán Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1984, 1989
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 1997, 1998
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2000, 2002
|-
|{{flagicon|KAZ}} [[Alexander Vinokourov]] || 2005, 2010
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Remco Evenepoel]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Houa.jpg|sličica|187px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]]
[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|187px|Dirka leta 2007]]
[[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|187px|Dirka leta 2014]]
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|187px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=187px|Zmagovalec
!width=187px|Drugi
!width=187px|Tretji
|-
| 1892
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|-
| 1893
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]]
|-
| 1894
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1895 in 1907 dirk niso organizirali''
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1910 dirke niso organizirali''
|-
| 1911
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1914 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[Prva svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|-
|colspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''leta 1944 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=a|[[Ronald De Witte]] (BEL), ki je bil leta 1974 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|style=&quot;color:gray&quot;|&amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp; &amp;nbsp;brez uvrstitve{{efn|name=b|[[Johan van der Velde]] (NED), ki je bil leta 1981 tretji, so mu rezultat naknadno izbrisali. Tretje mesto je tako ostalo prazno oz. brez uvrstitve.}}
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]]
|-
| 2020
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Thomas Pidcock]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Buitrago]]
|-
| 2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Ben Healy (kolesar)|Ben Healy]]
|-
| 2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]]</text>
      <sha1>mg1z1zcej3l8ts2hj9rqvk4js0shab9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pariz–Roubaix</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497150</id>
    <revision>
      <id>6672797</id>
      <parentid>6666837</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:43:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23826" sha1="lbmwpj653y65x1j4e4jzkdamnfjaecv" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Pariz–Roubaix
| image         = 
| date          = zgodnji april
| region        = severna [[Francija]]
| localnames    = Paris–Roubaix (fr.)
| nickname      = {{Unbulleted list|Severni pekel|Kraljica klasik|Velikonočna dirka|Nedelja v peklu|L'enfer du Nord}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = Jean-François Pescheux
| first         = {{start date|1896}}
| number        = 123
| final         =
| firstwinner   = {{flagicon|GER|empire}} [[Josef Fischer (kolesar)|Josef Fischer]]
| mostwins      = '''vsak po 4 zmage:'''&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]
| mostrecent    = {{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]]
}}

'''Pariz–Roubaix''' ({{jezik-fr|'''Paris–Roubaix'''}}; in tudi '''''Severni pekel''''', '''''Kraljica klasik''''', '''''Velikonočna dirka''''', '''''Nedelja v peklu''''' in '''''L'enfer du Nord''''') je pomladanska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] oziroma [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v severni [[Francija|Franciji]], ki od leta 1896 poteka med [[Pariz]]om in [[Roubaix]]om na [[Belgija|belgijski]] meji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=I'm talking total cobbles |author=Matt Seaton |work=The Guardian|date=2006-04-05 |url=https://www.theguardian.com/g2/story/0,1746888,00.html |access-date=2007-09-01 }}{{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Poleg [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP (cestna dirka)]].

Je ena najstarejših aktivnih kolesarskih dirk na svetu in je trenutno del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Dirko organizira skupina [[Amaury Sport Organisation]], direktor pa je [[Jean-François Pescheux]]. 

V sodobnem kolesarstvu je dirka znana kot ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], kamor pa zraven [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] (obe trasi na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke [[Milano–San Remo]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji]]. 

Od leta 1977 zmagovalec te dirke z tehnično zelo zahtevno traso, dobi pokal s tlakovcem. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke sta [[Roger De Vlaeminck]] in [[Tom Boonen]] s po štirimi zmagami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Hood, Andrew |title=Racing this week&amp;nbsp;— Of txapelas and pavé |url=http://www.velonews.com/article/90231 |publisher=VeloNews |date=2009-04-06 |access-date=2009-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410203849/http://www.velonews.com/article/90231 |archive-date=10 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] spada med tlakovane klasike.

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan=2|4 || {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972,&amp;nbsp;1974,&amp;nbsp;1975,&amp;nbsp;1977
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2005,&amp;nbsp;2008,&amp;nbsp;2009,&amp;nbsp;2012
|-
| align=center rowspan=8|3 || {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] || 1909,&amp;nbsp;1910,&amp;nbsp;1911
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] || 1931,&amp;nbsp;1934,&amp;nbsp;1935
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1961,&amp;nbsp;1962,&amp;nbsp;1965
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968,&amp;nbsp;1970,&amp;nbsp;1973
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1978,&amp;nbsp;1979,&amp;nbsp;1980
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] || 1996,&amp;nbsp;2000,&amp;nbsp;2002
|-
| {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2006,&amp;nbsp;2010,&amp;nbsp;2013
|-
| {{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023,&amp;nbsp;2024,&amp;nbsp;2025
|-
| align=center rowspan=11|2 || {{flagicon|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] || 1897,&amp;nbsp;1898
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Lucien Lesna]] || 1901,&amp;nbsp;1902
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] || 1903,&amp;nbsp;1904
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Charles Crupelandt]] || 1912,&amp;nbsp;1914
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] || 1919,&amp;nbsp;1921
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Georges Claes]] || 1946,&amp;nbsp;1947
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 1948,&amp;nbsp;1952
|-
| {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] || 1984,&amp;nbsp;1986
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Marc Madiot]] || 1985,&amp;nbsp;1991
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] || 1992,&amp;nbsp;1993
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Franco Ballerini]] || 1995,&amp;nbsp;1998
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Tom Boonen in Bos van Wallers-Arenberg.JPG|thumb|165px|d'Arenberg (2009)]]
[[Slika:Trouee dArenberg - Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Tlakovani odsek Arenberg]]
[[Slika:Btv1b8438637g-p030a.jpg|thumb|right|165px|Prva dirka (1896)]]
[[Slika:Course Paris-Roubaix - dans la cote de Doullens Georges Ronse (?) et Charles Pelissier - btv1b9056461m.jpg|thumb|right|165px|Dirka (1927)]]
[[Slika:The peloton through Trouée d'Arenberg, Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2008)]]
[[Slika:2012 Paris-Roubaix (6918999466).jpg|thumb|right|165px|Dirka (2012)]]
[[Slika:Tête du Paris-Roubaix - 2015.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2015)]]
[[Slika:Paris-Roubaix 2019 Bois Wallers-Arenberg 9.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2019)]]
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji 
|-
| 1896
|{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Charles Meyer]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|-
| 1897
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu Cordang]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michel Frédérick]]
|-
| 1898
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Auguste Stephane]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]]
|-
| 1899
|{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Champion]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Bor]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|-
| 1900
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Bouhours]]
|{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|-
| 1901
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Itsweire]]
|-
| 1902
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|-
| 1903
|{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Chapperon]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
| 1904
|{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[César Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Pothier]]
|-
| 1905
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]]
|-
| 1906
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Cadolle]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]]
|-
| 1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Passerieu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
| 1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Lorgeou]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
| 1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|-
| 1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alphonse Charpiot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Leturgie]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
| 1914
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Luguet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1915 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Honoré Barthélémy]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1888)|Émile Masson Sr.]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Ville]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Bestetti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Delbecque]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Curtel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Deolet]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Maréchal]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Decroix]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Herbert Sieronski]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Léon Le Calvez]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Wauters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Aerts]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Declercq]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Storme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Van Houtte]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1915)|Émile Masson Jr.]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Lowie]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1944
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Desimpelaere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1945
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Kléber Piot]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Gauthier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Vlaemynck]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Serse Coppi]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Leenen]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Donato Piazza]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Rijckaert]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tino Sabbadini]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vanderveken]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Post]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf De Smet]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vekemans]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Teirlinck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Bertin]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Rogiers]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Wojtinek]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Versluys]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk Demol]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Thomas Wegmüller]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Steve Bauer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Colotti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Carlo Bomans]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Guesdon]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|NLD}} [[Servais Knaven]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vjačeslav Jekimov]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|SWE}} [[Magnus Bäckstedt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Tristan Hoffman]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Roger Hammond]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|USA}} [[George Hincapie]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Steffen Wesemann]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Vansummeren]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten Tjallingii]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sébastien Turgot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|AUS}} [[Mathew Hayman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ian Stannard]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Sebastian Langeveld]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Silvan Dillier]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Nils Politt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=4 |''leta 2020 je bila dirka odpovedana zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florian Vermeersch]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|NED}} [[Dylan van Baarle]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|}

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 58|| {{BEL}}
|-
| align=center | 28|| {{FRA}}
|-
| align=center | 14|| {{ITA}}
|-
| align=center | 10|| {{NED}}
|-
| align=center | 4|| {{SUI}}
|-
| align=center rowspan=3| 2|| {{AUS}}
|-
| {{GER}}
|-
| {{IRL}}
|-
| align=center rowspan=4| 1|| {{LUX}}
|-
| {{MLD}}
|-
| {{SVK}}
|-
| {{SWE}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Paris-Roubaix}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1896]]</text>
      <sha1>lbmwpj653y65x1j4e4jzkdamnfjaecv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672894</id>
      <parentid>6672797</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:25:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23836" sha1="hv41sxczrnkhun3mk9yblz8uqtju5iu" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Pariz–Roubaix
| image         = 
| date          = zgodnji april
| region        = severna [[Francija]]
| localnames    = Paris–Roubaix (fr.)
| nickname      = {{Unbulleted list|Severni pekel|Kraljica klasik|Velikonočna dirka|Nedelja v peklu|L'enfer du Nord}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Amaury Sport Organisation]]
| director      = Jean-François Pescheux
| first         = {{start date|1896}}
| number        = 123
| final         =
| firstwinner   = {{flagicon|GER|empire}} [[Josef Fischer (kolesar)|Josef Fischer]]
| mostwins      = '''vsak po 4 zmage:'''&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]
| mostrecent    = {{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]]
}}

'''Pariz–Roubaix''' ({{jezik-fr|'''Paris–Roubaix'''}}; in tudi '''''Severni pekel''''', '''''Kraljica klasik''''', '''''Velikonočna dirka''''', '''''Nedelja v peklu''''' in '''''L'enfer du Nord''''') je pomladanska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] oziroma [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v severni [[Francija|Franciji]], ki od leta 1896 poteka med [[Pariz]]om in [[Roubaix]]om na [[Belgija|belgijski]] meji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=I'm talking total cobbles |author=Matt Seaton |work=The Guardian|date=2006-04-05 |url=https://www.theguardian.com/g2/story/0,1746888,00.html |access-date=2007-09-01 }}{{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali današnji štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Poleg [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP (cestna dirka)]].

Je ena najstarejših aktivnih kolesarskih dirk na svetu in je trenutno del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Dirko organizira skupina [[Amaury Sport Organisation]], direktor pa je [[Jean-François Pescheux]]. 

V sodobnem kolesarstvu je dirka znana kot ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], kamor pa zraven [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] (obe trasi na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke [[Milano–San Remo]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji]]. 

Od leta 1977 zmagovalec te dirke z tehnično zelo zahtevno traso, dobi pokal s tlakovcem. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke sta [[Roger De Vlaeminck]] in [[Tom Boonen]] s po štirimi zmagami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Hood, Andrew |title=Racing this week&amp;nbsp;— Of txapelas and pavé |url=http://www.velonews.com/article/90231 |publisher=VeloNews |date=2009-04-06 |access-date=2009-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410203849/http://www.velonews.com/article/90231 |archive-date=10 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] spada med tlakovane klasike.

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan=2|4 || {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972,&amp;nbsp;1974,&amp;nbsp;1975,&amp;nbsp;1977
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2005,&amp;nbsp;2008,&amp;nbsp;2009,&amp;nbsp;2012
|-
| align=center rowspan=8|3 || {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] || 1909,&amp;nbsp;1910,&amp;nbsp;1911
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] || 1931,&amp;nbsp;1934,&amp;nbsp;1935
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1961,&amp;nbsp;1962,&amp;nbsp;1965
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968,&amp;nbsp;1970,&amp;nbsp;1973
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1978,&amp;nbsp;1979,&amp;nbsp;1980
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] || 1996,&amp;nbsp;2000,&amp;nbsp;2002
|-
| {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2006,&amp;nbsp;2010,&amp;nbsp;2013
|-
| {{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023,&amp;nbsp;2024,&amp;nbsp;2025
|-
| align=center rowspan=11|2 || {{flagicon|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] || 1897,&amp;nbsp;1898
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Lucien Lesna]] || 1901,&amp;nbsp;1902
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] || 1903,&amp;nbsp;1904
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Charles Crupelandt]] || 1912,&amp;nbsp;1914
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] || 1919,&amp;nbsp;1921
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Georges Claes]] || 1946,&amp;nbsp;1947
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 1948,&amp;nbsp;1952
|-
| {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] || 1984,&amp;nbsp;1986
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Marc Madiot]] || 1985,&amp;nbsp;1991
|-
| {{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] || 1992,&amp;nbsp;1993
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Franco Ballerini]] || 1995,&amp;nbsp;1998
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Tom Boonen in Bos van Wallers-Arenberg.JPG|thumb|165px|d'Arenberg (2009)]]
[[Slika:Trouee dArenberg - Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Tlakovani odsek Arenberg]]
[[Slika:Btv1b8438637g-p030a.jpg|thumb|right|165px|Prva dirka (1896)]]
[[Slika:Course Paris-Roubaix - dans la cote de Doullens Georges Ronse (?) et Charles Pelissier - btv1b9056461m.jpg|thumb|right|165px|Dirka (1927)]]
[[Slika:The peloton through Trouée d'Arenberg, Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2008)]]
[[Slika:2012 Paris-Roubaix (6918999466).jpg|thumb|right|165px|Dirka (2012)]]
[[Slika:Tête du Paris-Roubaix - 2015.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2015)]]
[[Slika:Paris-Roubaix 2019 Bois Wallers-Arenberg 9.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2019)]]
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji 
|-
| 1896
|{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Charles Meyer]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|-
| 1897
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu Cordang]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Michel Frédérick]]
|-
| 1898
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Auguste Stephane]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]]
|-
| 1899
|{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Champion]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Bor]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|-
| 1900
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Bouhours]]
|{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]]
|-
| 1901
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Itsweire]]
|-
| 1902
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]]
|-
| 1903
|{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Chapperon]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
| 1904
|{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[César Garin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Pothier]]
|-
| 1905
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]]
|-
| 1906
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Cadolle]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]]
|-
| 1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Passerieu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
| 1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Lorgeou]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
| 1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|-
| 1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alphonse Charpiot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Leturgie]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
| 1914
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Luguet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1915 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1919
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Honoré Barthélémy]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1888)|Émile Masson Sr.]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Ville]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Bestetti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Delbecque]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Curtel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Deolet]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Maréchal]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Decroix]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Herbert Sieronski]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Léon Le Calvez]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Wauters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Aerts]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Declercq]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Storme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Van Houtte]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1915)|Émile Masson Jr.]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1940 in 1942 so bile dirke odpovedane zaradi [[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Lowie]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1944
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Desimpelaere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1945
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Kléber Piot]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Gauthier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Vlaemynck]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Serse Coppi]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]]
|
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Leenen]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Donato Piazza]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Rijckaert]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tino Sabbadini]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vanderveken]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Post]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf De Smet]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vekemans]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Teirlinck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Bertin]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Rogiers]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Wojtinek]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Versluys]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk Demol]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Thomas Wegmüller]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Steve Bauer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Colotti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Carlo Bomans]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Guesdon]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|NLD}} [[Servais Knaven]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vjačeslav Jekimov]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|SWE}} [[Magnus Bäckstedt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Tristan Hoffman]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Roger Hammond]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|USA}} [[George Hincapie]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Steffen Wesemann]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Vansummeren]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten Tjallingii]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sébastien Turgot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|AUS}} [[Mathew Hayman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ian Stannard]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Sebastian Langeveld]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Silvan Dillier]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Nils Politt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=4 |''leta 2020 je bila dirka odpovedana zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florian Vermeersch]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|NED}} [[Dylan van Baarle]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|}

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 58|| {{BEL}}
|-
| align=center | 28|| {{FRA}}
|-
| align=center | 14|| {{ITA}}
|-
| align=center | 10|| {{NED}}
|-
| align=center | 4|| {{SUI}}
|-
| align=center rowspan=3| 2|| {{AUS}}
|-
| {{GER}}
|-
| {{IRL}}
|-
| align=center rowspan=4| 1|| {{LUX}}
|-
| {{MLD}}
|-
| {{SVK}}
|-
| {{SWE}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Paris-Roubaix}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1896]]</text>
      <sha1>hv41sxczrnkhun3mk9yblz8uqtju5iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Korvete razreda Karakurt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497739</id>
    <revision>
      <id>6672992</id>
      <parentid>6559685</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:36:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <origin>6672992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28009" sha1="8o7as7trfafsow7y4galjrhbvjuahgp" xml:space="preserve">{|{{Infopolje Ladja Začetek
| infobox caption = Razred ''Karakurt''
| display title = Korvete razreda ''Karakurt''
}}
{{Infopolje Ladja Slika
| Ship image = File:Schiff «Burya» 03.jpg
| Ship caption = ''Burja''
}}
{{Infopolje Ladja Pregled Razreda
| Name = Razred ''Karakurt''
| Builders = *[[Ladjedelnica Pella]]
*[[Ladjedelnica Morje]]
*[[Ladjedelnica Zaliv]]
*[[Ladjedelnica Zelenodolsk]]
*[[Ladjedelnica Amur]]
*[[Vostočna Verf]]
| Operators = {{mornarica|Rusija}}
| Class before = [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]
| Class after = 
| Subclasses = 
| Cost = cca. 2 mrd RUB&lt;ref name=&quot;kommersant-2017&quot;&gt;{{navedi splet|author1=Герман Костринский|title=&quot;Каракурты&quot; размажут по верфям|url=https://www.kommersant.ru/doc/3371787|publisher=Kommersant|access-date=1 August 2017|language=ru|date=31 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801025850/https://www.kommersant.ru/doc/3371787|archive-date=1 August 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| Built range = 2015–
| In service range = 2018–
| In commission range = 
| Total ships building = 3
| Total ships planned = 16&lt;ref name=&quot;arms-expo-2016&quot;&gt;{{navedi splet|author1=Станислав Закарян|title=В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 &quot;Каракурт&quot;|url=http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/|publisher=Оружие России|access-date=1 August 2017|date=24 September 2016|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802040703/http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/|archive-date=2 August 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cancel&quot; /&gt;
| Total ships completed = 13
| Total ships cancelled = 
| Total ships active = 7
| Total ships laid up = 
| Total ships lost = 
| Total ships retired = 
| Total ships preserved = 
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Header caption = 
| Ship type = [[Korveta]]
| Ship displacement = 800 t (860 t od tretje ladje dalje)
| Ship length = *67 m
| Ship beam = *11 m
| Ship height = 
| Ship draft = *3,3 m
| Ship power = 
| Ship propulsion = kombinacija [[Dizel|dizelskih motorjev]] (CODAD, dizelski motor Zvezda ZE M-507D1 s 3 dizelskimi generatorji DGAS-315)
ali kombinacija dizelskega motorja in [[Plinska turbina|plinske turbine]] (CODAG, dizelski motor Zvezda ZE ali Kolomna Penza RUMO itd., plinska turbina NPO Saturn, Turborus, Saljut, Turbokon ali PermMZ)
| Ship speed = *30 [[vozel (enota)|vozlov]]
| Ship range = *2500 [[Morska milja|navtičnih milj]]
| Ship endurance = 15 dni
| Ship complement = 
| Ship sensors = 
| Ship EW = 
| Ship armament = *1 × 76,2 mm [[top]] kalibra 59 [[AK-176|AK-176]]MA ali 100 mm A-190 samodejni dvonamenski top
*1 × [[Pancir-S1|Pancir-M]] s [[Hermes (izstrelek)|Hermes]] izstrelki ali 1 × 3M89 Palaš/Palma CIWS z [[9M337 Sosna-R]] izstrelki (4+4 izstrelki in dodatni za ponovno polnjenje) ''ali'' 2 × [[AK-630|AK-630M-2]] CIWS (prvi dve ladji)
*8 (2 × 4) navpičnih izstrelitvenih celic UKSK za protiladijske ali kopenske izstrelke [[3M-54 Kalibr]] ali [[P-800 Oniks]] 
*2 × 14,5 mm [[KPV|MTPU]] strojnici
| Ship armour = 
| Ship armor = 
| Ship aircraft = Vzletišče za brezpilotni letalnik [[Orlan-10]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|title=Судьба «Каракурта»: распределена первая партия малых ракетных кораблей|access-date=2020-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200529120808/https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|archive-date=2020-05-29|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| Ship aircraft facilities = 
| Ship notes = 
}}
|}

'''Razred ''Karakurt''''' ({{jezik-ru|Проект 22800 Каракурт|Projekt 22800 Karakurt|[[Latrodectus tredecimguttatus|črna udova]]}}) je najnovejši razred [[korveta|korvet]] v gradnji za [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]]. Namenjen je protiladijskemu in kopenskemu bojevanju in je komplement predhodnemu razredu [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].

==Zgodovina==
Razred je konstruiral sanktpeterburški [[Osrednji mornariški konstruktorski biro Almaz]] kot modrovodni komplement korvetam razreda ''Bujan''. Razred ima boljšo plovnost in večjo avtonomijo (15 dni v primerjavi z 10), pa tudi boljšo plovnost v ledenih razmerah kot razred ''Bujan''.&lt;ref name=&quot;oborona-2015&quot;&gt;{{navedi splet|author1=Юрий Макаров|author2=Александр Мозговой|title=Через тернии… к здравому смыслу|url=http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml|website=Национальная оборона|access-date=2 November 2016|language=ru|date=30 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213221014/http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml|archive-date=13 February 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Osnovna oborožitev razreda je osem navpičnih izstrelitvenih celic UKSK za izstrelke [[3M-54 Kalibr]] ali [[P-800 Oniks]]. Ladje imajo tudi 76 mm [[top]], prva ladja pa ima 100 mm samodejni top A-190. Razred ima nadgradnjo z [[Stealth|znižano radarsko opaznostjo]] in integriran jambor s štirimi antenami faznega niza.

[[Slika:Sovetsk_(Schiff)_2019.jpg|sličica|levo|200px|''Sovjetsk'' na morskem preizkušanju leta 2019]]

Ladje imajo močnejšo zračno obrambo od razreda ''Bujan'', saj imajo tretja in nadaljnje ladje sistem zračne obrambe [[Pancir-S1|Pancir-M]], prvi dve pa dva protiletalska topova [[AK-630|AK-630M]].

Doktrinalno razred sledi liniji razredov manjših, nesorazmerno težko oboroženih ladij ({{jezik-ru|Малый ракетный корабль}}, ''Mali raketni karabl'' – majhna raketna ladja) ''Ovod'', ''Molnija'' in ''Bujan'', ki so nameščene zlasti v zaprtih morjih, kot sta [[Baltsko morje|Baltsko]] in [[Črno morje]] z namenom preprečevanja vstopa večjim sovražnikovim vojnim ladjam v vojnem času. Skladno s konceptom asimetričnega bojevanja lahko ladje razreda ''Karakurt'' kljub majhnem izpodrivu uničijo veliko večje ladje.

Strateški pomen razreda je v tem, da lahko izstrelki ''Kalibr'' nosijo tudi jedrske bojne glave in v tem, da je bilo v času veljanja Pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega INF (1988–2019) prepovedano nameščati rakete dosega 500–5500 km na kopnem in je imela Rusija možnost njihove namestitve (poleg na bombnikih) vsaj na ladjah.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ракетный сюрприз Путина|url=http://politikus.ru/articles/31683-raketnyy-syurpriz-putina.html|work=Политикус — Politikus.ru|accessdate=2016-11-05}}&lt;/ref&gt;

Ruska vojna mornarica je razred osemnajstih korvet prvotno načrtovala kot nadomestilo za tri fregate razreda [[Razred Burevestnik|''Burevestnik'']] na [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]], ki so ostale nedokončane zaradi ukrajinske prepovedi izvoza pogonskega sklopa. Pozneje je bil del ladij namenjen drugim flotam, Črnomorska flota pa je prejela tudi korvete razreda ''Bujan''.

Leta 2020 je bilo ''Odincovo'' premeščeno iz Baltskega v [[Belo morje]] prek [[Belomorsko-baltski prekop|Belomorsko-baltskega prekopa]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |title=Analysis: Zeleny Dol corvette passes successful trials |date=18 September 2020 |website=Navy Recognition |accessdate=2021-04-24 |archive-date=2020-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201016230938/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9009-analysis-zeleny-dol-corvette-passes-successful-trials.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bila v ukrajinskem raketnem napadu z raketo Storm Shadow 4. novembra 2023 močno poškodovana korveta ''Askold''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=One of Russia’s ‘most modern ships’ target of Ukraine’s successful Storm Shadow strike on Kerch shipyard — UA Air Force|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-af-commander-hints-kalibr-missile-carrier-was-hit-with-storm-shadow-cruise-missiles-50365856.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russians take 'operational pause' after Ukrainian army strikes Kerch shipyard|url=https://english.nv.ua/nation/ukrainian-military-strike-on-shipyard-in-occupied-kerch-forces-russian-navy-operational-pause-50365887.html|website=english.nv.ua|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=New Russian naval corvette damaged in Ukraine cruise missile attack on Crimea base|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/russia-cruise-missile-carrier-askold-crimea-b2444270.html|newspaper=The Independent|date=2023-11-09|accessdate=2024-05-20|language=en|first=Arpan|last=Rai}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je škoda nepopravljiva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Damaged Beyond Repair! 1st Image Of Russian Missile Cruiser Obliterated By Ukraine Surfaces Online|url=https://www.eurasiantimes.com/1st-image-of-russian-warship/|website=Latest Asian, Middle-East, EurAsian, Indian News|date=2023-11-08|accessdate=2024-05-20|language=en-US|first=Sakshi|last=Tiwari}}&lt;/ref&gt; 21. maja 2024 je Ukrajina na okupiranem [[Krim (polotok)|Krimu]] uničila korveto ''Ciklon''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-destroys-russian-missile-ship-crimea-strike-2024-05-21/|title=Ukraine says it destroys Russian missile ship in Crimea strike|date=2024-05-21|accessdate=2024-08-27|website=reuters.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}&lt;/ref&gt;

==Enote==
V poševnem tisku so ocenjeni podatki.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Razred ''Karakurt'' – ključni datumi
|-
! Ime
! Ladjedelnica
! Gredelj položen
! Splavljena
! Predana
! Flota
! Stanje
|-
| ''Mitišči'' (prej ''Uragan'')
| [[Ladjedelnica Pella]]
| 24. december 2015&lt;ref name=&quot;Uragan and Taifun&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.pellaship.ru/zakladka-dvuh-malih-korablei-proekta-22800-24-12-2015.html|title=Осуществлена торжественная закладка двух малых ракетных кораблей проекта 22800 стр. № 251 &quot;Ураган&quot; и стр. № 252 &quot;Тайфун&quot;.|publisher=Pella Shipyard|date=24 December 2015|access-date=26 May 2019}}&lt;/ref&gt;
| 29. julij 2017&lt;ref name=&quot;Uragan launched&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://ria.ru/arms/20170729/1499395686.html|title=Корабль &quot;Ураган&quot; проекта 22800 передадут Минобороны до конца года|website=ria.ru|language=ru|date=29 July 2017|access-date=29 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729131547/https://ria.ru/arms/20170729/1499395686.html|archive-date=29 July 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 17. december 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| [[Baltska flota]]
| Aktivna
|-
| ''Sovjetsk'' (prej ''Tajfun'')
| Ladjedelnica Pella
| 24. december 2015&lt;ref name=&quot;Uragan and Taifun&quot;/&gt;
| 24. november 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Малый ракетный корабль &quot;Тайфун&quot;, оснащенный крылатыми ракетами &quot;Калибр&quot;, спустили на воду в Петербурге|url=http://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&amp;nid=467485|website=Interfax|access-date=24 November 2017|language=ru|date=24 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171130115846/http://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&amp;nid=467485|archive-date=30 November 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 12. oktober 2019&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле &quot;Советск&quot;|publisher=Ministry of Defence Russia|lang=ru|date=12 October 2019|access-date=12 October 2019}}&lt;/ref&gt;
| Baltska flota
| Aktivna
|-
| ''Kozjolsk'' (prej ''Štorm'')
| [[Ladjedelnica Morje]]
| 10. maj 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sdelanounas.ru/blogs/77465/|title=В Феодосии на ССЗ &quot;Море&quot; заложен малый ракетный корабль &quot;Шторм&quot;|website=sdelanounas.ru|date=10 May 2016|access-date=26 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/may-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3951-morye-shipyard-lays-down-3rd-project-22800-shtorm-missile-craft-in-crimean-city-of-feodosiya.html|title=Morye Shipyard Lays Down 3rd Project 22800 Shtorm Missile Craft in Crimean City of Feodosiya|website=navyrecognition.com|date=11 May 2016|access-date=27 May 2019|archive-date=2017-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802001503/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/may-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3951-morye-shipyard-lays-down-3rd-project-22800-shtorm-missile-craft-in-crimean-city-of-feodosiya.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 9. oktober 2019&lt;ref name=&quot;Kozelsk and Okhotsk&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3827424.html|title=В Феодосии спущены на воду малые ракетные корабли «Козельск» и «Охотск» проекта 22800|website=bmpd.livejournal.com|date=5 November 2019|access-date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;
| ''2022''
| Baltska flota&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|title=«Защита юга России и пресечение провокаций»: как проходит перевооружение Черноморского флота|url=https://russian.rt.com/russia/article/746155-chernomorskii-flot-korabli-modernizaciya|website=RT на русском|language=ru|access-date=2020-05-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://iz.ru/1146957/roman-kretcul-aleksei-ramm/ne-khvatalo-malogo-raketnyi-karakurt-otpraviat-na-baltiku|title=Не хватало малого: ракетный «Каракурт» отправят на Балтику|date=6 April 2021|website=iz.ru|access-date=7 April 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;
| Splavljena
|-
| ''Ciklon'' 
| [[Ladjedelnica Zaliv]]
| 26. julij 2016
| 24. julij 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Archus|first=Dorian|date=2020-07-24|title=Russian Zaliv Shipyard launches new Karakurt-class corvette Tsiklon|url=https://navalnews.net/russian-zaliv-shipyard-launches-new-karakurt-class-corvette-tsiklon/|access-date=2020-07-24|website=Naval News|language=en-US|archive-date=2020-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724220427/https://navalnews.net/russian-zaliv-shipyard-launches-new-karakurt-class-corvette-tsiklon/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 4. julij 2023
| [[Črnomorska flota]]
| Uničena&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
| ''Odincovo'' (prej ''Škval'')
| Ladjedelnica Pella
| 29. julij 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ria.ru/20160729/1473164289.html|title=В Ленобласти заложили малый ракетный корабль &quot;Шквал&quot; для ВМФ|website=ria.ru|date=29 July 2016|access-date=26 May 2019}}&lt;/ref&gt;
| 5. maj 2018&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.pellaship.ru/spusk-22800-shkval-5-05-2017.html|title=Состоялась торжественная церемония спуска на воду второго серийного малого ракетного корабля проекта 22800 &quot;Шквал&quot;, стр. № 253|publisher=Pella Shipyard|language=ru|date=5 May 2018|access-date=5 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180507085233/http://pellaship.ru/spusk-22800-shkval-5-05-2017.html|archive-date=7 May 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 21. november 2020
| Baltska flota
| Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль &quot;Одинцово&quot; с зенитным комплексом &quot;Панцирь-М&quot; приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship &quot;Odintsovo&quot; with anti-aircraft complex &quot;Pantsir-M&quot; was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| ''Askold'' (prej ''Musson'')
| Ladjedelnica Zaliv
| 18. november 2016
| 21. september 2021
| ''2022''
| Črnomorska flota
| Močno poškodovana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-military-says-it-hit-zalyv-plant-port-city-kerch-crimea-2023-11-04/|title=Ukraine hits Russian shipyard in Crimea port, damages ship|date=2023-11-05|accessdate=2023-12-23|website=reuters.com|publisher=Reuters}}&lt;/ref&gt;/uničena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Askold': Zelensky Confirms Destruction of Major Russian Warship|url=https://www.kyivpost.com/post/23747|website=Get the Latest Ukraine News Today - KyivPost|accessdate=2023-12-23|language=en|first=Kyiv|last=Post}}&lt;/ref&gt;
|-
| ''Burja''
| Ladjedelnica Pella
| 24. december 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/3903401|title=Малый ракетный корабль &quot;Буря&quot; заложен на верфи в Санкт-Петербурге|website=TASS|date=24 December 2016|access-date=26 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4734-pella-shipyard-laid-keel-of-4th-project-22800-karakurt-class-corvette-for-russian-navy.html|title=Pella Shipyard Laid Keel of 4th Project 22800 Karakurt-class Corvette for Russian Navy|website=navyrecognition.com|date=28 December 2016|access-date=27 May 2019|archive-date=2018-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20180406230304/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4734-pella-shipyard-laid-keel-of-4th-project-22800-karakurt-class-corvette-for-russian-navy.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 23. oktober 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1027331|title=Small missile ship floated out in northwest Russia|website=[[TASS]]|date=23 October 2018|access-date=23 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181024035330/http://tass.com/defense/1027331|archive-date=24 October 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 8. maj 2026
| Baltska flota
| Aktivna&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}&lt;/ref&gt;
|-
| ''Ohotsk''
| Ladjedelnica Morje
| 17. marec 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ria.ru/20170317/1490260198.html|title=В Феодосии заложили малый ракетный корабль проекта &quot;Каракурт&quot;|website=[[TASS]]|date=17 March 2017|access-date=26 May 2019}}&lt;/ref&gt;
| 29. oktober 2019&lt;ref name=&quot;Kozelsk and Okhotsk&quot;/&gt;
| 
| Črnomorska flota
| Splavljena
|-
| ''Amur'' (prej ''Passat'')
| Ladjedelnica Zaliv
| 30. julij 2017
| 26. december 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://forums.airbase.ru/2023/06/t91586_267--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.491.html}}&lt;/ref&gt;
| 26. avgust 2024&lt;ref&gt;{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}&lt;/ref&gt;
| Kaspijska flotilja
| Aktivna
|-
| ''Vihr''
| Ladjedelnica Morje
| 19. december 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Малый ракетный корабль &quot;Вихрь&quot; проекта 22800 &quot;Каракурт&quot; заложат в Феодосии|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/4823143|website=[[TASS]]|access-date=19 December 2017|language=ru|date=19 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171222031141/http://tass.ru/armiya-i-opk/4823143|archive-date=22 December 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 13. november 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3859795.html|title=В Феодосии спущен на воду малый ракетный корабль «Вихрь» проекта 22800|website=bmpd.livejournal.com|date=2 December 2019|access-date=2 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| 
| Črnomorska flota
| Splavljena
|-
| ''Tuča''
| [[Ladjedelnica Zelenodolsk]]
| 26. februar 2019&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3878|title=Закладка корпуса малого ракетного корабля проекта 22800|publisher=Zelenodolsk Shipyard|language=ru|date=26 February 2019|access-date=28 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306111651/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3878/|archive-date=6 March 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| 30. junij 2023
| 21. december 2024	
|Kaspijska flotilja&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| Aktivna
|-
| ''Ržev''
| [[Ladjedelnica Amur]]
| 1. julij 2019&lt;ref name=&quot;Rzhev and Udomlya&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-dva-malykh-raketnykh-korablya-proekta-22800|title=На Амурском судостроительном заводе заложили два малых ракетных корабля проекта 22800|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=11 September 2019|access-date=11 September 2019|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130519/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-dva-malykh-raketnykh-korablya-proekta-22800|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 27. september 2023&lt;ref name=&quot;spust&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://forums.airbase.ru/2023/09/t91586_272--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.39.html#p11760969|title=Юрий Смитюк/ТАСС|website=forums.airbase.ru|date=27. september 2023|access-date=27. september 2023}}&lt;/ref&gt;
| ''2023''&lt;ref name=&quot;commissioning 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://bmpd.livejournal.com/3888024.html|title=На Амурском судостроительном заводе заложен малый ракетный корабль «Уссурийск» проекта 22800|website=/bmpd.livejournal.com|date=27 December 2019|access-date=27 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| [[Tihooceanska flota]]
| Splavljena
|-
| ''Udomlja''
| Ladjedelnica Amur
| 1. julij 2019&lt;ref name=&quot;Rzhev and Udomlya&quot;/&gt;
| 27. september 2023
| ''2023''&lt;ref name=&quot;commissioning 2&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
| Splavljena
|-
| ''Tajfun''
| Ladjedelnica Zelenodolsk
| 11. september 2019&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3995/|title=Торжественная церемония закладки МРК проекта 22800 «Тайфун»|publisher=Zelenodolsk Shipyard|date=11 September 2019|access-date=19 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190919063712/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/3995/|archive-date=19 September 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|7. maj 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2020/%C7%E5%EB%E5%ED%EE%E4%EE%EB%FC%F1%EA%E8%E9%C7%E0%E2%EE%E41/ |title=Зеленодольский завод намерен завершить серию &quot;Каракуртов&quot; к октябрю 2022 года |website=ФлотПром |language=ru |access-date=2020-01-27 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| 28. avgust 
2025&lt;ref&gt;{{Cite web |title=В состав ВМФ РФ приняты три современных боевых корабля |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24892607 |access-date=2025-08-28 |website=TACC |language=ru}}&lt;/ref&gt;
|Črnomorska flota &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Судьба «Каракурта»: распределена первая партия малых ракетных кораблей|url=https://iz.ru/1013506/aleksei-ramm-bogdan-stepovoi/sudba-karakurta-raspredelena-pervaia-partiia-malykh-raketnykh-korablei|last=Степовой|first=Алексей Рамм, Богдан|date=2020-05-21|website=Известия|language=ru|access-date=2020-05-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| Aktivna&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2020/%C7%E5%EB%E5%ED%EE%E4%EE%EB%FC%F1%EA%E8%E9%C7%E0%E2%EE%E41/|title=Зеленодольский завод намерен завершить серию &quot;Каракуртов&quot; к октябрю 2022 года|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2020-01-27}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|-
| ''Ussurijsk''
| Ladjedelnica Amur
| 26. december 2019&lt;ref name=&quot;aoosk.ru&quot;&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-malyy-raketnyy-korabl/|title=На Амурском судостроительном заводе заложили малый ракетный корабль|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=26 December 2019|access-date=27 December 2019|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130519/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-malyy-raketnyy-korabl/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 
| ''2024''&lt;ref name=&quot;commissioning 2&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
| V gradnji
|-
| ''Pavlovsk''
| Ladjedelnica Amur
| 29. julij 2020&lt;ref&gt;{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-mrk/|title=На Амурском судостроительном заводе заложили малый ракетный корабль|publisher=United Shipbuilding Corporation|language=ru|date=29 July 2020|access-date=29 July 2020|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424130522/https://www.aoosk.ru/press-center/news/na-amurskom-sudostroitelnom-zavode-zalozhili-mrk/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| 
| ''2024''&lt;ref name=&quot;commissioning 2&quot;/&gt;
| Tihooceanska flota
| V gradnji
|-
|  
| [[Vostočna Verf]]
| 
| 
|
| Tihooceanska flota
| Odpovedana&lt;ref name=&quot;cancel&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sudostroenie.info/novosti/31223.html|title=Восточная верфь готовится к неполной рабочей неделе из-за расторжения контракта с Минобороны|publisher=Sudostroenie.info|date=17 September 2020|access-date=17 September 2020|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|-
| 
| Vostočna Verf
| 
| 
| 
| Tihooceanska flota
| Odpovedana&lt;ref name=&quot;cancel&quot; /&gt;
|}

==Glej tudi==
*[[Korvete razreda Bujan|Razred ''Bujan'']]
*[[Korvete razreda Steregušči|Razred ''Steregušči'']]

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
*[http://russianships.info/eng/warships/project_22800.htm Russianships.info: Razred ''Karakurt''] {{in lang|en}}

{{Kategorija v Zbirki|Karakurt class corvette}}
{{portal|Vojaštvo}}
{{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}}

{{DEFAULTSORT: Karakurt, Korvete razreda}}
[[Kategorija:Razredi ladij Ruske vojne mornarice]]
[[Kategorija:Razredi korvet]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8o7as7trfafsow7y4galjrhbvjuahgp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deklica iz Bezkida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498492</id>
    <revision>
      <id>6672835</id>
      <parentid>6279066</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T03:41:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4078" sha1="ft6eahtdi0uowshd8pyw286l9dfj9bd" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Deklica iz Bezkida
| image          = 
| image_size     = 
| caption        = 
| director       = [[František Čap]]
| producer       = 
| based_on       = {{based on|''Paprádná nenaříká''|[[Miloslav J. Sousedík]]}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://biography.hiu.cas.cz/Personal/index.php/%C4%8C%C3%81P_Franti%C5%A1ek_7.12.1913-13.1.1972|title=ČÁP František 7.12.1913-13.1.1972 | author=Marie Makariusová | work=Biografický slovník. Institute of History. [[Czech Academy of Sciences]] |language=cs}}&lt;/ref&gt;
| writer         = [[Jan Drda]]
| narrator       = 
| starring       = [[Jaroslav Vojta]]&lt;br&gt;[[Marie Nademlejnská]]&lt;br&gt;[[Jiřina Štěpničková]]
| music          = [[Jiří Srnka]]
| cinematography = [[Ferdinand Pečenka]]
| editing        = [[Jan Kohout]]
| studio         = [[Lucernafilm]]
| distributor    = [[Lucernafilm]]
| released       = {{film date|1944|10|27|df=yes}}
| runtime        = 85 minut&lt;ref name=&quot;csfd&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.csfd.cz/film/2069-devcica-z-beskyd |title=Děvčica z Beskyd (1944) | website=Česko-Slovenská Filmová Databáze|language=cs}}&lt;/ref&gt;
| country        = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]]
| language       = [[češčina]]
}}

'''''Deklica iz Bezkida''''' ({{jezik-cs|Děvčica z Beskyd}})  je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[dramski film]] iz leta 1943, ki ga je režiral [[František Čap]] po scenariju [[Jan Drda|Jana Drde]] in temelji na romanu ''Paprádná nenaříká'' [[Miloslav J. Sousedík|Miloslava J. Sousedíka]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Franz Cap. Průvodce životem a dílem filmového režiséra Františka Čápa| last=Slavíková | first=Hana |publisher=[[Janáček Academy of Music and Performing Arts]] | place= Brno| date=2016 | isbn= 978-80-7460-108-8| language=cs}}&lt;/ref&gt; V glavnih vlogah nastopajo [[Jaroslav Vojta]], [[Marie Nademlejnská]] in [[Jiřina Štěpničková]]. Zgodba prikazuje drvarja Vavruša (Vojta) in Cyrila ([[Otomar Korbelář]]), ki z družinama živita v [[Beskidi]]h.

Primerno je bil prikazan 27. oktobra 1944 v čeških kinematografih. Snemanje je potekalo v Beskidih.&lt;ref name=&quot;broz-frida&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Brož | first1=Jaroslav |last2=Frída |first2=Myrtil | title=Historie československého filmu v obrazech 1930 &amp;ndash; 1945 | publisher=Orbis | place=Prague| date=1966 | page=225 |language=cs}}&lt;/ref&gt; Prebivalci vasi Hážovice, Tylovice in [[Rožnov pod Radhoštěm]] so igralcem posodili [[narodna noša|narodne noše]] in dodatke.&lt;ref name=&quot;prehled&quot;&gt;{{navedi splet| url=https://www.filmovyprehled.cz/en/film/395997| title=The Girl from Beskydy Mountains| website=Filmový přehled| publisher=NFA}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; To je Čapov zadnji dokončani film iz [[druga svetovna vojna|vojnega obdobja]] [[Protektorat Češka in Moravska|Protektorata Češke in Moravske]].&lt;ref name=&quot;slo-bio&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-02 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}&lt;/ref&gt;

==Vloge==
* [[Jaroslav Vojta]] kot drvar Vavruš Cagala
* [[Marie Nademlejnská]] kot Filoména, Cagalova žena
* [[Terezie Brzková]] kot babica Cagalová
* [[Marie Glázrová]] kot Terezka, Cagalova hči
* [[Vladimír Salač]] kot Ondra, Cagalov sin
* [[Otomar Korbelář]] kot drvar Cyril Hanulík
* [[Jiřina Štěpničková]] kot Heva, Hanulíkova žena
* [[Gustav Nezval]] kot Tomáš, Hanulíkov sin
* [[Gustav Hilmar]] kot posestnik Zgabaj
* [[Jiří Dohnal]] kot Pavel, Zgabajev sin
* [[František Kreuzmann]] kot posestnik Vincek Kapralík
* [[Vítězslav Vejražka]] kot Francek, Vinceov brat

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{František Čap}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]]
[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Lucernafilm]]</text>
      <sha1>ft6eahtdi0uowshd8pyw286l9dfj9bd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arsenij Golovko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498750</id>
    <revision>
      <id>6672622</id>
      <parentid>6672589</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T13:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6672622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4445" sha1="l05lhhd4hvt53n5rwpm0pkr5s05c07z" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
| honorific_prefix  = [[Admiral]]
| name          = Arsenij Grigorjevič Golovko
| birth_name    = 
| birth_date    = 
| death_date    = 
| birth_place   = 
| death_place   = 
| image         = 
| caption       = 
| nickname      = 
| allegiance    = {{ZSSR}}
| branch        = {{mornarica|ZSSR}}
| serviceyears  = 1925–1962
| rank          = [[Admiral]]
| commands      = {{plainlist|
*[[Severna flota]]
*[[Baltska flota]]
*[[Kaspijska flotilja]]
}}
| battles       = 
| awards        = [[Red Lenina]] (štirikrat)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://gorets-media.ru/page/mihail-shemjakin-jurij-temirkanov-valerij-kokov-arsenij-golovko |title=Михаил Шемякин, Юрий Темирканов, Валерий Коков, Арсений Головко… // Горец, № 2, 2011 |accessdate=2021-05-05 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101055630/http://gorets-media.ru/page/mihail-shemjakin-jurij-temirkanov-valerij-kokov-arsenij-golovko |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[[Red rdeče zastave]] (štirikrat)&lt;br&gt;[[Red Ušakova]] 1. razreda (dvakrat)&lt;br&gt;[[Red Nahimova]] 1. razreda&lt;br&gt;[[Red rdeče zvezde]] (dvakrat)
| laterwork     = 
}}
'''Arsenij Grigorjevič Golovko''' ({{jezik-ru|Арсений Григорьевич Головко}}), [[Sovjeti|sovjetski]] mornariški [[častnik]]. * [[10. junij]] [[1906]], Prohladnij, † [[17. maj]] [[1962]],&lt;ref&gt;[http://flot.sevastopol.info/ship/cruiser/admiral_golovko.htm Ракетный крейсер «Адмирал Головко»]&lt;/ref&gt; [[Moskva]].

Bil je [[admiral]] [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetske vojne mornarice]] in vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Življenjepis ==
Rodil se je v [[Prohladni|Prohladnem]] v [[Kabardino-Balkarija|Kabardino-Balkariji]]. Leta 1925 se je pridružil Sovjetski vojni mornarici, leta 1928 pa je diplomiral na [[Višja mornariška šola M. V. Frunzeja|Višji mornariški šoli M. V. Frunzeja]]. V letih 1937 in 1938 se je udeležil [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] na strani republikancev, po vrnitvi v domovino pa se je vpisal na šolo za mornariško bojevanje. Med letoma 1938 in 1939 je bil vrhovni poveljnik [[Kaspijska flotilja|Kaspijske flotilje]], med letoma 1940 in 1946 pa je bil vrhovni poveljnik sovjetske Severne flote.&lt;ref&gt;[https://pamyatnaroda.mil.ru/heroes/podvig-chelovek_nagrazhdenie50609069/ Послужной список А. Г. Головко в Объединённой базе данных «Память народа».]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
Leta 1946 je postal namestnik poveljnika štaba Sovjetske vojne mornarice, 1947 pa njegov poveljnik. Potem ko je bila [[Baltska flota]] leta 1946 razdeljena na 4. in 8. floto, je 4. floti med letoma 1952 in 1955 poveljeval Golovko, po ponovni združitvi leta 1956 pa je za eno leto postal poveljnik združene Baltske flote. Istega leta je postal namestnik vrhovnega poveljnika Sovjetske vojne mornarice.

Po njem je nosila ime [[križarka]] [[Križarke projekta 58|projekta 58]], v uporabi pa je tudi fregata {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] z njegovim imenom.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{portal|Vojaštvo}}
{{Kategorija v Zbirki|Arseniy Golovko}}

{{s-start}}
{{s-mil}}
    {{s-bef|before=[[Valentin Petrovič Drozd]]}}
    {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Severna flota|Severne flote]]|years=1940–1946||}}
    {{s-aft|after=[[Vasilij Ivanovič Platonov]]}}
    {{s-bef|before=Arsenij Golovko in [[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]]}}
    {{s-ttl|title=Vrhovni poveljnik [[Baltska flota|Baltske flote]]|years=1956||}}
    {{s-aft|after=[[Nikolaj Mihajlovič Harlamov]]}}
{{s-end}}

{{DEFAULTSORT:Golovko, Arsenij}}
[[Kategorija:Admirali Sovjetske vojne mornarice]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]]
[[Kategorija:Nosilci reda Lenina]]
[[Kategorija:Nosilci reda Nahimova]]
[[Kategorija:Nosilci reda Ušakova]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdeče zvezde]]
[[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]</text>
      <sha1>l05lhhd4hvt53n5rwpm0pkr5s05c07z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mučeništvo svete Uršule (Caravaggio)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499757</id>
    <revision>
      <id>6672606</id>
      <parentid>6313187</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:47:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ziv</username>
        <id>221276</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:CaravaggioUrsula.jpg]] → [[File:The Martyrdom of Saint Ursula-Caravaggio (1610).jpg]] → File replacement: Updating from a low-quality version to a higher-quality version ([[c:c:GR]])</comment>
      <origin>6672606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7375" sha1="nn1vltil6zmbjcozj0zi1v2yth1v8d9" xml:space="preserve">{{Infobox Artwork
| image_file=The Martyrdom of Saint Ursula-Caravaggio (1610).jpg
| title=Mučeništvo svete Uršule
| other_language_1   = Italian
| other_title_1      = Martirio di Sant' Orsola
| artist=[[Caravaggio]]
| year=1610
| medium=[[olje na platnu]]
| height_metric=140,5
| width_metric=170,5
| metric_unit=cm
| city=[[Neapelj]]
| museum=Palazzo Zevallos Stigliano
}}

'''''Mučeništvo svete Uršule''''' (1610) je slika italijanskega umetnika [[Caravaggio|Caravaggia]] (1571–1610), ki naj bi bila njegova zadnja slika. Hranijo jo v zbirki Intesa Sanpaolo, galeriji Palazzo Zevallos Stigliano v [[Neapelj|Neaplju]].&lt;ref name=Graham-Dixon&gt;{{navedi knjigo|last=Graham-Dixon|first=Andrew|title=Caravaggio: A Life Sacred and Profane|year=2011|publisher=Penguin Books Limited|isbn=9780241954645|url=https://books.google.com/books?id=9lI76naiYuMC}}&lt;/ref&gt;

Po eni od verzij legende o [[sveta Uršula|sveti Uršuli]] so njo in njenih enajst tisoč deviških družic ujeli Huni. Enajst tisoč devic je bilo poklanih, a kralja Hunov je premagala Uršulina skromnost in lepota in jo je prosil za odpuščanje, če bi se le poročila z njim. Uršula je ponudbo odklonila, na kar jo je kralj prebodel s puščico.

== Zgodovina ==
Caravaggio je leta 1610 v Neaplju naslikal ''sveto Uršulo'' za Marcantonio Doria, 25-letnega plemiča iz Genove. Doria je postal goreč zbiratelj Caravaggiovih del in naročil je sliko, da zaznamuje vstop svoje pastorke v verski red kot sestra Uršula. Datum slike lahko najdemo tik pred 11. majem 1610&lt;ref name=Hibbard&gt;{{navedi knjigo|last=Hibbard|first=Howard|title=Caravaggio|year=1985|publisher=Westview Press|location=Oxford|isbn=9780064301282|page=252}}&lt;/ref&gt;, ko je Dorijin prokurist v Neaplju Lanfranco Massa pisal svojemu gospodarju, da je slika končana. Agent je zapisal, da je prišlo do rahle nesreče, ko je poskušal sušenje pospešiti tako, da jo je dan prej pustil na soncu in mehčal lak.&lt;ref name=Langdon&gt;{{navedi knjigo|last=Langdon|first=Helen|title=Caravaggio: A Life|year=2000|publisher=Westview Press|isbn=9780813337944|url=https://books.google.com/books/about/Caravaggio.html?id=PHwNAAAACAAJ}}&lt;/ref&gt; Zastopnik je Dorii rekel, naj ne skrbi, saj jo bo odpeljal nazaj Caravaggiu, da jo popravijo, pravzaprav pa bi moral Doria naročiti več del umetniku, saj se »ljudje borijo zanj in to je dobra priložnost«. Vendar je to morda sklic na drugega umetnika, ki ga je Marcantonio tudi naročil. Izvirni izvorni dokument ni jasen. Slika je bila prejeta v Genovi 18. junija in Doria je bil navdušen, postavil jo je skupaj s svojimi [[Raffaello Santi|Rafaeli]] in [[Leonardo da Vinci|Leonardi]] ter svojo vialo z verodostojno krvjo [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]].

Marcantonio je v oporoki z dne 19. oktobra 1651 svojo umetniško zbirko zapustil najstarejšemu sinu Nicolòju, princu Angrija in vojvodi Ebole. Posestvo je v Neapelj prenesla Maria Doria Cattaneo leta 1832. Slika je navedena v inventarju dediščine Giovana Carlo Doria, ki je bila sprejeta v letih 1854–55, v palači Doria d'Angri allo Spirito Santo v Neaplju.&lt;ref name=Met&gt;{{navedi knjigo|last=Metropolitan Museum of Art|title=The Age of Caravaggio|year=1985|publisher=Metropolitan Museum of Art|location=New York|isbn=9780870993800|page=352|url=https://books.google.com/books?id=nxXYirDzSdIC}}&lt;/ref&gt;

Caravaggio je v Neapelj prispel s [[Sicilija|Sicilije]] septembra ali oktobra 1609. V nekaj dneh so ga pred restavracijo napadli štirje oboroženi moški, kar je privedlo do govoric, da je bil umorjen ali dejansko iznakažen. Verjetno je dolgo okreval in težko je povezati več kot le peščico del in to večino oklevajoče, s tem drugim bivanjem v mestu. ''Sveto Uršulo'' pa lahko pozitivno prepoznamo. Zaznamuje še eno spremembo sloga: na Siciliji je nadaljeval kompozicijsko shemo, uvedeno z ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', majhno skupino figur, ki so preplavljene z masivno arhitekturo, toda ''Uršula'' pomeni vrnitev na sceno, ki akcijo pripelje neposredno v prostor gledalca, ravno v trenutku, ko hunski kralj pusti puščico, in Uršula pogleda z izrazom blagega presenečenja nad koščkom, ki ji štrli iz prsi. Desno in zadaj nekaj opazovalcev šokirano strmi, eden izmed njih, obrnjen obraz za Uršulo, je očitno sam Caravaggio. Vsi, ki so videli sliko, so bili osupli, je poročal agent Dorie. Morda bi bil Doria sam vesel, da je videl svojega najljubšega izvajalca, ne glede na vse govorice, neoznačen.

''Sveta Uršula'' je bila ena zadnjih slik, ki jih je sploh naredil Caravaggio. Julija se je s čolnom odpravil na papeževo pomilostitev, ker je sodeloval pri smrti mladeniča v dvoboju leta 1606. Toda namesto pomilostitve je umrl v mestu Porto Ercole na obali severno od Rima; kako natančno ni jasno, čeprav je najpogosteje kot razlog navedena vročina. Razprava o njegovi smrti je podana v članku o ''Janezu Krstniku''.

== Opis in slog ==
Po svoji navadi Caravaggio odstopa od tradicionalne [[ikonografija|ikonografije]] sv. Uršule, ki je na splošno upodobljena samo s simboli mučeništva in v družbi ene ali več svojih spremljevalk devic; namesto tega se odloči, da bo prikazal trenutek, v katerem svetnico, ker se ni hotela podrediti tiranu Atili, ta prebode s puščico in prizor naloži z izjemno dramatičnim tonom. Slika je postavljena v Atilov šotor, ki je komaj zaznaven zahvaljujoč draperiji v ozadju, ki skorajda deluje kot gledališka kulisa. Celotno okolje, kot je običajno na Caravaggiovih slikah, prežema zapletena igra svetlobe in sence, ki pa na zadnji umetnikovi sliki, kot kaže, daje slednji večjo prednost kot prvi: je ogledalo nemirnega obdobja, ki avtor je živel v zadnjem delu svojega življenja.

Prvi lik na levi je sam Atila, upodobljen z oblačili iz sedemnajstega stoletja; barbar je ravnokar sprožil puščico in zdi se, da je že obžaloval svojo gesto: zdi se, da skoraj popusti prijem na loku in njegov obraz se stisne v grimasi bolečine, kot da bi rekel »kaj sem storil?«. Blizu njega je sveta Uršula, ki jo prebode komaj vidna puščica na njenih dojkah: v tej smeri upogne glavo in z rokami potiska prsi nazaj, kot da bi bolje videla glasbeni instrument svojega mučeništva. Zdi se, da ne čuti bolečine, prej nezainteresiran odstop, toda njen obraz in roke, zelo beli v primerjavi z očmi drugih likov, so uvod v njeno takojšnjo smrt. Pravzaprav trije barbari, tudi v modernih oblačilih (eden ima celo železen oklep), hitijo podpirati sveto Uršulo in tudi sami se zdijo nejeverni ob nenadni in impulzivni gesti svojega vodje. V značilnostih tistega, ki je takoj za svetnikom, se je Caravaggio upodobil z odprtimi usti in bolečim izrazom: zdi se, da prejema prebadanje skupaj z njo&lt;ref name=Zevallos&gt; ''Palazzo Zevallos'' [http://www.palazzozevallos.com/pop_palazzo.asp]&lt;/ref&gt;.

Po nedavni obnovi (2005) se je pojavilo kesanje: med svetnikom in krvnikom se je ponovno pojavila roka, skoraj kot da bi nasprotovala usmrtitvi; ne vemo, ali jo je naslikal sam Caravaggio ali poznejši posegi.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* {{navedi knjigo|authorlink= |title=M (Peter Robb book) |year=1998|isbn=0-312-27474-2|first=Peter|last=Robb}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Martyrdom of Saint Ursula by Caravaggio}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slike leta 1610]]
[[Kategorija:Dela Caravaggia]]
[[Kategorija:Baročno slikarstvo]]</text>
      <sha1>nn1vltil6zmbjcozj0zi1v2yth1v8d9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikinovice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501561</id>
    <revision>
      <id>6672711</id>
      <parentid>6092256</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:30:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Ukinitve leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6672711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1742" sha1="3xko5qstp19pdxx6udb1ftpwhj654an" xml:space="preserve">[[Slika:Wikinews-logo-en.png|sličica|282x282_pik|Logotip Wikinovic]]

'''Wikinovice''' ({{Jezik-en|Wikinews}}) so wiki novice z brezplačno vsebino in projekt [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]. Spletno mesto deluje prek sodelovalnega novinarstva.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Wikipedia Creators Move Into News|date=November 29, 2004|url=https://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2004/11/65819}}&lt;/ref&gt; Soustanovitelj [[Wikipedija|Wikipedije]] [[Jimmy Wales]] Wikinovice od [[Wikipedija|Wikipedije]] razlikuje z besedami: »na Wikinewsu je treba vsako zgodbo napisati kot novico v nasprotju s člankom o enciklopediji.«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Unassociated Press|date=February 10, 2005|url=https://www.nytimes.com/2005/02/10/technology/circuits/10wiki.html?ex=1177300800&amp;en=024e251d2c696137&amp;ei=5070}}&lt;/ref&gt; V nasprotju z večino projektov Fundacije Wikimedia Wikinovice omogoča izvirno delo v obliki izvirnega poročanja in intervjujev.&lt;ref&gt;[[wikinews:Wikinews:Original reporting|Wikinews:Original reporting]].&lt;/ref&gt;

Od junija 2021 obstajajo lokalni projekti Wikinovic, ki delujejo v 29 jezikih in obsegajo skupno 889.865 člankov in 577 nedavno aktivnih urednikov. Uredniki Wikinovic so znani kot wikinewses (wikinovinarji).&lt;ref&gt;[[:en:Wikimedia|Wikimedia]]'s [[:en:MediaWiki|MediaWiki]] [[mw:API:Sitematrix|API:Sitematrix]]. Retrieved {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} from [[c:Data:Wikipedia_statistics/meta.tab|Data:Wikipedia statistics/meta.tab]]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Fundacija Wikimedia]]

{{Fundacija Wikimedia}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Projekti Fundacije Wikimedia]]
[[Kategorija:Novinarstvo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2026]]</text>
      <sha1>3xko5qstp19pdxx6udb1ftpwhj654an</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672712</id>
      <parentid>6672711</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:33:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>ukinitev</comment>
      <origin>6672712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1951" sha1="logqjvguj4o5c8ejdci45tzfjwol4ul" xml:space="preserve">[[Slika:Wikinews-logo-en.png|sličica|282x282_pik|Logotip Wikinovic]]

'''Wikinovice''' ({{Jezik-en|Wikinews}}) so bile novičarski portal v [[Wiki|wiki formatu]] z brezplačno vsebino ter ena izmed družin projektov [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]. Spletno mesto je delovalo na principu sodelovalnega novinarstva.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Wikipedia Creators Move Into News|date=November 29, 2004|url=https://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2004/11/65819}}&lt;/ref&gt; Soustanovitelj [[Wikipedija|Wikipedije]] [[Jimmy Wales]] je Wikinovice od [[Wikipedija|Wikipedije]] razlikoval z besedami: »na Wikinovicah je treba vsako zgodbo napisati kot novico v nasprotju s člankom v enciklopediji.«&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Unassociated Press|date=February 10, 2005|url=https://www.nytimes.com/2005/02/10/technology/circuits/10wiki.html?ex=1177300800&amp;en=024e251d2c696137&amp;ei=5070}}&lt;/ref&gt; V nasprotju z večino projektov Fundacije Wikimedia so Wikinovice omogočale izvirno delo v obliki izvirnega poročanja in intervjujev.&lt;ref&gt;[[wikinews:Wikinews:Original reporting|Wikinews:Original reporting]].&lt;/ref&gt;

Wikinovice so obstajale v 29 jezikih in so skupno obsegale 889.865 člankov. Uredniki Wikinovic so bili znani kot wikinewses (wikinovinarji).&lt;ref&gt;[[:en:Wikimedia|Wikimedia]]'s [[:en:MediaWiki|MediaWiki]] [[mw:API:Sitematrix|API:Sitematrix]]. Retrieved {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} from [[c:Data:Wikipedia_statistics/meta.tab|Data:Wikipedia statistics/meta.tab]]&lt;/ref&gt; Družina projektov je bila zaprta 5. maja 2026 po odločitvi Skrbniškega sveta Fundacije Wikimedija z dne 30. marca 2026 in niso več na voljo za urejanje, njihove vsebine pa so bile arhivirane.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Fundacija Wikimedia]]

{{Fundacija Wikimedia}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Projekti Fundacije Wikimedia]]
[[Kategorija:Novinarstvo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2026]]</text>
      <sha1>logqjvguj4o5c8ejdci45tzfjwol4ul</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eleni Foureira</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502287</id>
    <revision>
      <id>6672953</id>
      <parentid>6505380</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:54:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672953</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12582" sha1="rpgdylmh7jwxiei1p968jaoq811tqxv" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background      = solo_singer
| origin             = [[Atene]], [[Grčija]]
| genre = {{Hlist|[[Grška ljudska glasba|Laïko]]|[[Pop]]|[[Dance-pop]]}}
| occupation = [[Pevka]], [[Igralka]], [[Plesalka]], [[Glasbenica]], [[Modna oblikovalka]]
| years_active = 2007- danes
| label = {{Hlist|[[Universal Music Group|Universal Music Greece]]|[[Minos EMI]]|[[Panik Records]]|[[Sony Music]]}}
| website = www.elenifoureira.gr/
|module=|native_name=Ελένη Φουρέιρα}}

'''Entela Fureraj''' znana tudi kot '''Eleni Foureira''' ({{Jezik-el|Ελένη Φουρέιρα}}), [[Grki|grška]] [[pevka]], [[igralka]] in [[plesalka]] * [[7. marec]] [[1987]], [[Fier]], [[Albanija]].

Svojo glasbeno pot je začela leta 2007 kot članica grške dekliške skupine [[Mystique]] po razpadu skupine 2009 pa je nadaljevala s samostojno kariero. Foureira je leta 2010 podpisala pogodbo z [[Universal Music Greece]] in istega leta izdala svoj debitantski album z imenom Eleni Foureira. Album je v Grčiji prejel platinasti certifikat. Kasneje je podpisala pogodbo z [[Minos EMI]] s katerim je v letih 2012 do 2014 izdala svoj drugi in tretji studijski album ''[[Ti Poniro Mou Zitas]]'' in ''[[Anemos Agapis]].'' Oba albuma sta bila dobro uvrščena na grških in ciprskih lestvicah. Eleni je leta 2015 zapustila glasbeno založbo [[Minos EMI]] ter podbisala novo pogodbo z založbo [[Panik Records]]. Z njimi je posnela njen četrti studijski album ''[[Vasilissa]],'' ki je izšel decembra 2017.

Eleni je zastopala [[Ciper na Pesmi Evrovizije|Ciper]] na [[Pesem Evrovizije 2018|Pesmi Evrovizije 2018]] s pesmijo &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;[[Fuego (Eleni Foureira)|Fuego]]&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; s katero je 8. maja nastopila v prvem polfinalu in končala kot prva ter se uvrstila v finale, kjer je zasedla 2. mesto s 436 točkami ter osvojila najboljšo ciprsko uvrstitev na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]].

== Zgodnje življenje ==
Foureira se je rodila 7. marca 1987 v [[Fier]] v Albaniji kot Entela Fureraj. Njena mama je [[šivilja]], oče pa [[gradbenik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.protothema.gr/life-style/article/430173/eleni-foureira-giati-ekrupsa-pos-eimai-apo-tin-alvania/|language=el|title=Eleni Foureira prišla iz Albanije v Grčijo}}&lt;/ref&gt; Ima enega brata (Giorgos) in dve sestri (Ioanna in Margarita). Leta 1997 je njena družina zapustila [[Albanija|Albanijo]] zaradi državljanskih nemirov. Preselili so se v [[Grčija|Grčijo]] v [[Atene]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.iefimerida.gr/news/256414/foyreira-irtha-apo-tin-alvania-8-hronon-thymamai-na-mpainoyn-oi-sfaires-mesa-sto-spiti|work=iefimerida.gr|date=2016-03-14|language=el|accessdate=2016-10-28|title=Selitev v Grčijo}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==

=== 2007-2009 ===
Foureira je svojo glasbeno pot začela kot članica dekliške skupine Mystique. Skupino sta sestavljali tudi [[Alkmini Chatzigianni]] in [[Maria Makri]].&lt;ref name=&quot;Mystique&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.protothema.gr/life-style/article/430360/psemata-oti-eipame-stin-foureira-na-krupsei-tin-katagogi-tis-leei-o-proin-manatzer-tis/|date=28 November 2014|language=el|publisher=Protothema|title=Članstvo v skupini Mystique}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 so izdale svojo prvo pesem &quot;[[Se alli selida]]&quot;, kasneje pa so uspeh dosegli tudi s pesmijo &quot;[[Min kaneis pos de thymasai]]&quot;. Leta 2009 se je skupina razšla.

=== 2010-2018 ===
Po razpadu skupine Mystique leta 2009 je Foureira podpisala pogodbo z glasbeno založbo [[Universal Music Group|Universal Music Greece]]. Eleni je sodelovala v dobrodelni oddaji ''[[Just the Two of Us]]''. Skupaj s pevcem Panagiotisom Petrakisom sta osvojila prvo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.agelioforos.gr/default.asp?pid=7&amp;ct=63&amp;artid=75794|title=Eleni Foureira wons at the &quot;Just the two of us|website=www.aggelioforos.gr|accessdate=30 July 2013|language=el|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110119225723/http://www.agelioforos.gr/default.asp?pid=7&amp;ct=63&amp;artid=75794|archivedate=19 January 2011}}&lt;/ref&gt; Foureira je decembra 2010 izdala svoj prvistudijski album z imenom Eleni Foureira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/eleni-foureira-mw0002091831|title=Eleni Foureira|publisher=AllMusic|accessdate=24 January 2018}}&lt;/ref&gt; Kasneje je podpisala pogodbo z [[Minos EMI]], s katerim je izdala še dva albuma. Od leta 2015 do 2016 je igrala Sofio v muzikalu ''[[Barbarella: 80-ih muzikal]]'' v [[Atene|Atenah]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.verysorry.gr/i-eleni-foyreira-metraei-antistrofa-g/|trans-title=Eleni Foureira counts down to her theatrical debut|language=el|website=Very Sorry|accessdate=10 September 2015|date=10 September 2015|title=Sofia, muzikal Barbarella}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mad.tv/h-eleni-foureira-tha-pexi-se-miouzikal/|trans-title=Eleni Foureira will play in a musical|language=el|website=[[MAD TV (Greece)|MAD]]|accessdate=9 September 2015|date=9 September 2015|title=Sofia, muzikal Barbarella}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.real.gr/DefaultArthro.aspx?page=arthro&amp;id=446555&amp;catID=8|trans-title=Katy Garbi: In which musical will she star?|last=Mitsopolos|first=Odisseas|website=Real.gr|accessdate=14 September 2015|date=14 September 2015|title=Sofia, muzikal Barbarella}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;barbarela2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.getgreekmusic.gr/garbi-foureira-adamou-musical/|trans-title=Katy Garbi - Eleni Foureira - Ivi Adamou: In which musical will they star?|language=el|website=Get Greek Music|accessdate=14 September 2015|date=14 September 2015|title=Sofia, muzikal Barbarella}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je zapustila glasbeno založbo Minos EMI in podpisala pogodbo z založbo Panik Records. Bila je sodnica tretje sezone grške različice oddaje ''[[So You Think You Can Dance]]''. Leta 2017 je izdala še četrti studijski album ''[[Vasilissa (album)|Vasilissa]].''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.panikrecords.gr/eshop/product/eleni-foureira-vasilissa/|title=Eleni Foureira - Vasilissa|publisher=Panik Records|accessdate=24 January 2018|archive-date=2018-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180125021450/https://www.panikrecords.gr/eshop/product/eleni-foureira-vasilissa/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Pesem Evrovizije 2018 ===
[[Slika:ESC2018 - Cyprus 04.jpg|sličica|263x263_pik|Eleni Foureira med nastopom v prvem polfinalu]]
Februarja 2018 je bilo sporočeno, da bo Ciper na Pesmi Evrovizije 2018 zastopala Eleni Foureira s pesmijo &lt;nowiki&gt;''Fuego''&lt;/nowiki&gt;&lt;ref name=&quot;Mercereau&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Mercereau|first=Damien|title=Eurovision 2018 : Chypre joue avec le feu avec Eleni Foureira|url=http://tvmag.lefigaro.fr/programme-tv/eurovision-2018-chypre-joue-avec-le-feu-avec-eleni-foureira_926390d4-21f8-11e8-a08d-0ef2079ac73d/|accessdate=9 March 2018|publisher=[[Le Figaro]]|date=7 March 2018|language=fr}}&lt;/ref&gt; Pesem je napisalgrško-švedski tekstopisec [[Alex Papaconstantinou]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/02/01/cyprus-eleni-foureira-officially-confirmed-eurovision-2018/|title=Cyprus: Eleni Foureira Officially Confirmed for Eurovision 2018|last=Farren|first=Neil|publisher=Eurovoix|date=1 February 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/157485/cyprus-eleni-foureira-lisbon/|title=Cyprus: Eleni Foureira to Lisbon!|last=Jiandani|first=Sanjay|date=1 February 2018|publisher=ESCToday}}&lt;/ref&gt; 8. maja 2018 se je iz prvega polfinala uvrstila v veliki finale. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.radiotimes.com/news/tv/2018-05-09/eurovision-2018-cyprus-entry-song-contestant-eleni-foureira/|publisher=RadioTimes|date=9 May 2018|last=Cremona|first=Patrick|title=Who is Cyprus’s Eurovision 2018 entry Eleni Foureira?}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.express.co.uk/showbiz/tv-radio/957107/Eurovision-2018-Cyprus-Eleni-Foureira-Fuego-odds-Eurovision-Song-Contest-2018|publisher=Express|title=Eurovision 2018 Cyprus: Who is representing Cyprus? Who is favourite Eleni Foureira?|last=Debnath|first=Neela|date=9 May 2018}}&lt;/ref&gt; V finalu, ki je potekal 12. maja 2018, je končala na drugem mestu tik za zmagovalko [[Netta Barzilai|Netto]] iz [[Izrael|Izraela]]. Eleni je usvojila najboljšo ciprsko uvrstitev na [[Evrovizija 2018|Evroviziji]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.express.co.uk/showbiz/tv-radio/958885/Eurovision-2018-winner-Israel-Netta-Barzilai-results-Toy-video-Cyprus-Eleni-Foureira|title=Eurovision 2018 winner: Israel wins Eurovision Song Contest with Netta Barzilai|last=Kelly|first=Helen|date=2018-05-13|work=Express.co.uk|accessdate=2018-05-12|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/liveblog/backstage-grand-final-eurovision-2018|title=Live blog: The Grand Final of Eurovision 2018 - Eurovision Song Contest Lisbon 2018|website=eurovision.tv|accessdate=2018-05-12|archive-date=2018-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180513081106/https://eurovision.tv/liveblog/backstage-grand-final-eurovision-2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== 2019- danes ===
Kmalu po nastopu na [[Pesem Evrovizije 2018|Evroviziji 2018]] je Eleni podpisala pogodbo s [[Sony Music]]. &lt;ref&gt;https://twitter.com/foureira_eleni/status/998290441517879296&lt;/ref&gt; S tem je postala šele druga grška umetnica, ki je po [[Helena Paparizou|Heleni Paparizou]] (zmagovalki [[Pesem Evrovizije 2005|Evroviziji 2005]] ) podpisala mednarodno pogodbo z eno izmed večjih glasbenih založb založbo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://infenetwork.net/cyprus-sony-music-international-has-secured-fuegos-rights-abroad/|title=Cyprus: Sony Music International has secured Fuego’s rights abroad|website=infenetwork.net|date=2018-05-18|accessdate=2021-07-01|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018234511/https://infenetwork.net/cyprus-sony-music-international-has-secured-fuegos-rights-abroad/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2018/05/20/eleni-foureira-global-deal-sony/|title=Eleni Foureira signs global deal with Sony Music International following Eurovision success|website=escxtra.com|date=2018-05-20}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je nastopila kot gost presenečenja na albanskem nacionalnem izboru za Evrovizijo v [[Tirana|Tirani]] v Albaniji. Po izvedbi mešanice lastnih pesmi in mednarodnih uspešnic je skupaj s televizijsko voditeljico [[Alketa Vejsiu|Alketo Vejsiu]] zapela nekaj albanskih ljudskih pesmi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.revistawho.com/video-eleni-foureira-kendon-shqip-vera-grabocka-i-meson-kengen-e-njohur-shqiptare/|title=Foureira speaks and sings in Albanian, slays with Fuego, supports Elvana and gives political statement|date=2020-12-22|language=sq-Al|accessdate=2021-07-01|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182443/https://www.revistawho.com/video-eleni-foureira-kendon-shqip-vera-grabocka-i-meson-kengen-e-njohur-shqiptare/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

=== Studijski albumi ===

* ''Eleni Foureira'' (2010)
* ''Ti Poniro Mou Zitas'' (2012)
* ''Anemos Agapis'' (2014)
* ''Vasilissa'' (2017)

== Nastop na televiziji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; |Televizija
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
!Leto
!Naslov
!Vloga
!Opombe
|-
|2010
|Grški nacionali izbor za Pesem Evrovizije 2010
| rowspan=&quot;10&quot; |Sama
|osvojila je 2. mesto
|-
|2010–2011
|Just the Two of Use
|Grška oddaja prva sezona
1. mesto skupaj s
|-
|2017
|So You Think You Can Dance
|Grška oddaja
Sodnica
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2018
|''[[Pesem Evrovizije 2018]]''
|Tekmovalka             2. mesto v finalu
|-
|Tu Cara Me Suena
|Španska oddaja
Sodnica
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2019
|''Operación Triunfo''
|Španska oddaja
10. sezona

Gost
|-
|''Eser Yenenlerjeva show''
|Turška oddaja
1. sezona

Gost
|-
|''[[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]]''
|Gost
|-
|''The Final Four''
|Grška oddaja
Sodnik
|-
|2021 – danes
|House of Fame
|Grška oddaja
Televizijski predstavnik
|-
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; |Gledališče
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
!Leto
!Naslov
!Vloga
!Opombe
|-
|2015–2016
|''Barbarella: muzikal osemdesetih''
|Sophia
|
|-
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot; |Film
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
!Leto
!Naslov
!Vloga
!Opombe
|-
|2018
|''Aigaio SOS''
|Eleni Foureira
|Gost
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Foureira, Eleni}}
[[Kategorija:Grški pevci]]
[[Kategorija:Grški pravoslavni kristjani]]
[[Kategorija:Predstavniki Cipra na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>rpgdylmh7jwxiei1p968jaoq811tqxv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Lombardiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506238</id>
    <revision>
      <id>6672799</id>
      <parentid>6670270</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:44:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21789" sha1="li14ufgrhqye873j0iwpmrionejh4qf" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Lombardiji
| current_event = 
| image         = [[File:Giro lombardia 2008.svg|200px]]
| date          = začetek oktobra
| region        = [[Lombardija]], [[Italija]]
| localnames    = Giro di Lombardia&lt;br&gt; Il Lombardia
| nickname      = ''La classica delle foglie morte'' {{in lang|it}}&lt;br&gt; ''Klasika odpadlega listja''
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = Michele Acquarone
| first         = {{start date|1905}}
| number        = 119
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Gerbi]]
| mostwins      = {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] (5)&lt;br&gt;{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Dirka po Lombardiji''' ({{lang-it|'''Giro di Lombardia'''}}, uradno '''''Il Lombardia'''''), je enodnevna italijanska [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] po [[Lombardija|Lombardiji]], ki poteka od leta 1905 in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Giro di Lombardia 2012|url=http://www.cyclingnews.com/races/giro-di-lombardia-2012/|website=[[cyclingnews.com]]|access-date=26 September 2016}}&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Tradicionalno poteka kot zadnja od petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], edini jesenski spomenik (oktobra), ter velja za eno od petih najprestižnejših enodnevnih kolesarskih dirk in eno zadnjih dirk na koledarju. 

V vsej svoji zgodovini je odpadla samo dvakrat, leta 1943 in 1944 zaradi [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Vzdevek za dirko je ''Classica delle foglie morte'' (''Klasika odpadlega listja''), velja za najpomembnejšo jesensko klasiko, ki jo zaznamuje vzpon na [[Madonna del Ghisallo]], ki običajno odloča. 

Italijanski as [[Fausto Coppi]] je najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke s petimi zmagami, leta 2025 je njegov dosežek izenačil [[Tadej Pogačar]] s petimi zaporednimi zmagami.

Pet zaporednih zmag Pogačarja (kot edini) velja za absolutni rekord katerega od petih spomenikih.

==Moški==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan=2 | '''5''' || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1947, 1948, 1949, 1954
|-
|{{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center  | '''4''' || {{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1925, 1926, 1927, 1931
|-
| align=center rowspan= 6 | '''3''' || {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] || 1911, 1913, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1919, 1921, 1922
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1915, 1918, 1928
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1936, 1939, 1940
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1983, 1985, 1991
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Damiano Cunego]] || 2004, 2007, 2008
|-
| align=center rowspan= 17 | '''2''' || {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Brunero]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Aldo Bini]] || 1937, 1942
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Mario Ricci]] || 1941, 1945
|-
|{{flagicon|NED}} [[Jo de Roo]] || 1962, 1963
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1967, 1970
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1971, 1972
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] || 1966, 1973
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1974, 1976
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1975, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1979, 1984
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] || 1977, 1986
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1992
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 2002, 2003
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2005, 2006
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] || 2009, 2010
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2012, 2013
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] || 2015, 2017
|}

=== Zmagovalci po letih ===
[[Slika:Henri Pélissier, vainqueur au sprint du Tour de Lombardie en 1911.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 1911]]
[[Slika:Gino Bartali, vainqueur du Tour de Lombardie en novembre 1936.jpg|sličica|180px|Dirka leta 1936]]
[[Slika:Moreno Argentin - Giro di Lombardia 1987.jpg|sličica|180px|Dirka leta 1987]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Tretji 
|-
|1905
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Rossignoli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1906
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Brambilla]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ernesto Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Omer Beaugendre]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Micheletto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Bailo (kolesar)|Luigi Bailo]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Micheletto]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Verde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Brocco]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Brocco]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Godivier]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Lauro Bordin]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Piacco]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Paride Ferrari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Caravaglia|Gaetano Garavaglia]]
|-
|1916
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Bertarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|-
|1917
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ermanno Vallazza]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ermanno Vallazza]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Piccin]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Fossati]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Fossati]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adriano Zanaga]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Raffaele Di Paco]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Firpo]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Remo Bertoni]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Diego Marabelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aimone Landi]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Salvatore Crippa]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1943 in 1944 sta bili dirki odpovedane zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Casola]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Motta]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo De Zan]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fritz Schär]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Soldani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arrigo Padovan]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Landi (kolesar)|Bruno Landi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Molinéris]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mino De Rossi]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Cleto Maule]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti (kolesar)|Bruno Monti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aurelio Cestari]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Aerde]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Fontana]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Imerio Massignan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Fontona]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Livio Trapè]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alcide Cerato]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Pierre Monseré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Cyrille Guimard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Costantino Conti]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Bernt Johansson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Roosen]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Martial Gayant]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladislav Bobrik]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Jeker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Lanfranchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Felice Puttini]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|LTU}} [[Raimondas Rumšas]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Niklas Axelsson]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Lopeboselli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Frigo]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Fabian Wegmann]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Riccò]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Janez Brajkovič]]'''
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pablo Lastras]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oliver Zaugg]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Rosa (kolesar)|Diego Rosa]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Moscon]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dylan Teuns]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]]
|-
|2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Masnada]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Landa]]
|-
|2023
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Bagioli]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|-
|2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|-
|2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Storer]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki|Giro di Lombardia}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1905]]
[[Kategorija:Lombardija]]</text>
      <sha1>li14ufgrhqye873j0iwpmrionejh4qf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672896</id>
      <parentid>6672799</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:27:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21799" sha1="qv0fvfc2uztvwlkpru9tl2z19m3e4g4" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Lombardiji
| current_event = 
| image         = [[File:Giro lombardia 2008.svg|200px]]
| date          = začetek oktobra
| region        = [[Lombardija]], [[Italija]]
| localnames    = Giro di Lombardia&lt;br&gt; Il Lombardia
| nickname      = ''La classica delle foglie morte'' {{in lang|it}}&lt;br&gt; ''Klasika odpadlega listja''
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = Michele Acquarone
| first         = {{start date|1905}}
| number        = 119
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Gerbi]]
| mostwins      = {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] (5)&lt;br&gt;{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] (5)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Dirka po Lombardiji''' ({{lang-it|'''Giro di Lombardia'''}}, uradno '''''Il Lombardia'''''), je enodnevna italijanska [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] po [[Lombardija|Lombardiji]], ki poteka od leta 1905 in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Giro di Lombardia 2012|url=http://www.cyclingnews.com/races/giro-di-lombardia-2012/|website=[[cyclingnews.com]]|access-date=26 September 2016}}&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali današnji štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Tradicionalno poteka kot zadnja od petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], edini jesenski spomenik (oktobra), ter velja za eno od petih najprestižnejših enodnevnih kolesarskih dirk in eno zadnjih dirk na koledarju. 

V vsej svoji zgodovini je odpadla samo dvakrat, leta 1943 in 1944 zaradi [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Vzdevek za dirko je ''Classica delle foglie morte'' (''Klasika odpadlega listja''), velja za najpomembnejšo jesensko klasiko, ki jo zaznamuje vzpon na [[Madonna del Ghisallo]], ki običajno odloča. 

Italijanski as [[Fausto Coppi]] je najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke s petimi zmagami, leta 2025 je njegov dosežek izenačil [[Tadej Pogačar]] s petimi zaporednimi zmagami.

Pet zaporednih zmag Pogačarja (kot edini) velja za absolutni rekord katerega od petih spomenikih.

==Moški==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan=2 | '''5''' || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1947, 1948, 1949, 1954
|-
|{{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center  | '''4''' || {{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1925, 1926, 1927, 1931
|-
| align=center rowspan= 6 | '''3''' || {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] || 1911, 1913, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1919, 1921, 1922
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1915, 1918, 1928
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1936, 1939, 1940
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1983, 1985, 1991
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Damiano Cunego]] || 2004, 2007, 2008
|-
| align=center rowspan= 17 | '''2''' || {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Brunero]] || 1923, 1924
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Aldo Bini]] || 1937, 1942
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Mario Ricci]] || 1941, 1945
|-
|{{flagicon|NED}} [[Jo de Roo]] || 1962, 1963
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1967, 1970
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1971, 1972
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] || 1966, 1973
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1974, 1976
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1975, 1978
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1979, 1984
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] || 1977, 1986
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1992
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] || 2002, 2003
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] || 2005, 2006
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] || 2009, 2010
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2012, 2013
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] || 2015, 2017
|}

=== Zmagovalci po letih ===
[[Slika:Henri Pélissier, vainqueur au sprint du Tour de Lombardie en 1911.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 1911]]
[[Slika:Gino Bartali, vainqueur du Tour de Lombardie en novembre 1936.jpg|sličica|180px|Dirka leta 1936]]
[[Slika:Moreno Argentin - Giro di Lombardia 1987.jpg|sličica|180px|Dirka leta 1987]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Tretji 
|-
|1905
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Rossignoli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1906
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Brambilla]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ernesto Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Omer Beaugendre]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Micheletto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Bailo (kolesar)|Luigi Bailo]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Micheletto]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Verde]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Brocco]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Brocco]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Godivier]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Lauro Bordin]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Piacco]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Paride Ferrari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Caravaglia|Gaetano Garavaglia]]
|-
|1916
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Bertarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|-
|1917
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ermanno Vallazza]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ermanno Vallazza]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Piccin]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Fossati]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Fossati]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adriano Zanaga]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Raffaele Di Paco]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Firpo]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Remo Bertoni]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Diego Marabelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aimone Landi]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Salvatore Crippa]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1943 in 1944 sta bili dirki odpovedane zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Casola]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Motta]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo De Zan]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fritz Schär]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Soldani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arrigo Padovan]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Landi (kolesar)|Bruno Landi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Molinéris]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mino De Rossi]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Cleto Maule]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti (kolesar)|Bruno Monti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aurelio Cestari]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Aerde]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Fontana]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Imerio Massignan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Fontona]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Livio Trapè]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alcide Cerato]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Pierre Monseré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Cyrille Guimard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Costantino Conti]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Bernt Johansson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Roosen]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Martial Gayant]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladislav Bobrik]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Jeker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Lanfranchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Felice Puttini]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|LTU}} [[Raimondas Rumšas]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Niklas Axelsson]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Lopeboselli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Frigo]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Fabian Wegmann]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Riccò]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Janez Brajkovič]]'''
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pablo Lastras]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|CHE}} [[Oliver Zaugg]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Rosa (kolesar)|Diego Rosa]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Moscon]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dylan Teuns]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]]
|{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]]
|-
|2021
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Masnada]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Landa]]
|-
|2023
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Bagioli]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Primož Roglič]]'''
|-
|2024
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
|-
|2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Storer]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki|Giro di Lombardia}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1905]]
[[Kategorija:Lombardija]]</text>
      <sha1>qv0fvfc2uztvwlkpru9tl2z19m3e4g4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lecce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514565</id>
    <revision>
      <id>6672962</id>
      <parentid>6392409</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:24:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27685-98</username>
        <id>259474</id>
      </contributor>
      <comment>spremenil sem ime mesta v enem stavku</comment>
      <origin>6672962</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15967" sha1="3gcyiar7j7rrf4div8hf6pfp7dmdqmo" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Lecce
| official_name       = Comune di Lecce
| native_name         = {{native name|scn|Lècce}}&lt;br/&gt;{{native name|el|Luppìu/Loupíai}}
| image_skyline       = Collage Lecce.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj levo: Cerkev sv. Križa, Zgoraj desno: Teatro Romano, Spodaj levo: Porta Napoli v ''Viale Università'', sredina spodaj: Stolnica sv. Janeza v območju Perroni, Spodaj desno: Stolnica na Stolničnem trgu
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_alt     =
| coordinates         = 
| latd  = 40 |latm  = 21 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 18 |longm = 10 |longs =   |longEW = E
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Apulija]]
| province            = [[Lecce (pokrajina)|Lecce]] (LE)
| frazioni            =
| established_title   = Ustanovitev
| established_date    = 200-ta pr. n. št.&lt;ref&gt; Naveden datum je za [[Rimska republika|Rimsko republiko]] imenovano mesto ''Lupiae''; datumi prejšnjih prebivalcev, kot so [[Mesapi]] in [[Japigi]], so izgubljeni v zgodovini&lt;/ref&gt;
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 238
| population_footnotes =
| population_total     = 95.766
| population_as_of     = 1. januar 2015
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Leccese
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 49
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = Oroncij iz Lecceja
| day                 =
| postal_code         = 73100
| area_code           = 0832
| website             = https://www.comune.lecce.it/
| footnotes           =
}}&lt;!--LEAVE IMAGES HERE TO AVOID BLANK LINES--&gt;
[[File:Puglia Lecce1 tango7174.jpg|thumb|250px|Piazza del Duomo]]
[[File:Puglia Lecce9 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev Santi Niccolò e Cataldo]]
[[File:Puglia Lecce5 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]
[[File:Anfiteatro romano Lecce.jpg|thumb|250px| Rimski amfiteater]]

'''Lecce''' (Anejev ''Lècce''; grško ''Luppìu''; {{jezik-la|Lupiae}}; {{jezik-grc|Λουiπία|Loupíai}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rohlfs |first=Gerhard |title=Toponomastica greca nel Salento |url=http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |url-status=dead |quote=Ancient Greek name of Lecce according to [[Strabon]]. |date=1964 |page=13 |access-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801041216/http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |archive-date=1 August 2017 |language=it}}&lt;/ref&gt;) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji. Je glavno mesto [[lecce (pokrajina)|pokrajine Lecce]], pokrajine z drugo največjo populacijo v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]], pa tudi eno najpomembnejših mest te pokrajine. To je glavno mesto polotoka [[Salento]] v peti [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in je staro več kot 2000 let.

Zaradi bogatih baročnih arhitekturnih spomenikov, ki jih najdemo v mestu, se Lecce običajno imenuje &quot;Južne Firence&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lecce: Italy |url=http://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce |publisher=Lifeinitaly.com |date=10 November 2009 |access-date=26 March 2013 |archive-date=2021-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420212231/https://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi dolgo tradicionalno sorodnost z grško kulturo, ki sega od njenih temeljev; v grških zapisih pravijo, da so bili [[Mesapi]], ki so ustanovili mesto, [[Kreta|Krečani]].&lt;ref&gt;Herodot, Zgodovina, 7.170.1, »in to naredili za svoje bivališče, s čimer so se iz Krečanov spremenili v Mesapije iz Japigije«.&lt;/ref&gt; Do danes se v ''Grecìa Salentina'', skupini mest nedaleč od Lecceja, še vedno govori jezik griko.

Kar zadeva industrijo, je ''[[Pietra leccese]] ‘’ – posebna vrsta apnenca&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |title=Investigation on porosity change of Lecce stone |accessdate=2022-03-10 |archive-date=2012-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120523230056/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – eden glavnih izvoznih izdelkov mesta, ker je zelo mehak in obdelovalen, zato primeren za skulpture. Lecce je tudi pomembno kmetijsko središče, predvsem zaradi proizvodnje oljčnega olja in vina, pa tudi industrijsko središče, specializirano za proizvodnjo keramike.

Lecce je dom Univerze v Salentu, ustanovljene leta 1955 in od leta 2017/18 vpisuje več kot 16.000 študentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | title=Università del Salento | website= Ministero dell'Istruzione dell'Università e della Ricerca | lang=it}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po legendi je mesto, imenovano ''Sybar'', obstajalo v času [[trojanska vojna|trojanske vojne]], ki so ga ustanovili [[Mesapi]]. Rimljani so ga osvojili v 3. stoletju pred našim štetjem in mu dali novo ime ''Lupiae''.

Pod cesarjem [[Hadrijan]]om (2. stoletje n. št.) je bilo mesto premaknjeno 3 kilometre proti severovzhodu in dobilo ime ''Licea'' ali ''Litium''. Mesto Lecce je imelo gledališče in amfiteater ter bilo povezano s pristaniščem ''Hadrian'' (sedanji San Cataldo). Oroncij iz Lecceja, lokalno imenovan Sant'Oronzo, velja za prvega krščanskega škofa v mestu in je zavetnik Lecceja.

Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Lecce v [[gotska vojna|gotskih vojnah]] opustošil [[Ostrogoti|ostrogotski]] kralj [[Totila]]. Leta 549 je bilo obnovljeno pod rimsko oblastjo in je ostalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] pet stoletij, s kratkimi osvajanji [[Saraceni|Saracenov]] in [[Langobardi|Langobardov]].

Po [[Normani|normanskem]] osvajanju v 11. stoletju je Lecce ponovno pridobil komercialni in politični pomen (grof [[Tancredi Sicilski|Tancredi]] iz Lecceja je bil zadnji normanski kralj Sicilije), ki je cvetel v kasnejši vladavini [[Staufovci|Hohenstaufenov]] in [[Anžujci|Anžujcev]]. Grofija Lecce je bila eden največjih in najpomembnejših fevdov v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]] od leta 1053 do 1463, ko je bila priključena neposredno kroni. Od 15. stoletja je bil Lecce eno najpomembnejših mest južne Italije, od leta 1630 pa je bil obogaten z dragocenimi baročnimi spomeniki. Da bi preprečili invazijo Osmanov, je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (ki je bil tudi cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) v prvi polovici 16. stoletja zgradil novo linijo obzidja in grad.

Leta 1656 je v mestu izbruhnila [[kuga]], ki je ubila tisoč prebivalcev.

Leta 1943 so lovska letala s sedežem v Lecceju pomagala podpirati izolirane italijanske garnizije v Egejskem morju med drugo svetovno vojno. Ker so zavezniki zamudili, niso mogli preprečiti poraza. V letih 1944 in 1945 so bili v Lecceju bazirani [[Consolidated B-24 Liberator|bombniki velikega dosega B-24]] 98. bombne skupine 15. letalska sile ameriške vojske, od koder so posadke letele na misije nad Italijo, Balkan, Avstrijo, Nemčijo in Francijo.

== Geografija ==
V lokalni geografiji Lecce zavzema osrednji-severni del ravnice [[Salento]], v tako imenovani plošči Lecce, obsežni in enotni nižini Salenta med terasastimi griči Murge na severu in rastlinjaki Salento na jugu. Za območje je značilna posebna zemlja, apnenčasto-lapornata iz [[miocen]]a, ki jo v južni Italiji najdemo skoraj izključno v [[Terra d'Otranto]] in ki je splošno znana kot ''pietra leccese'', ki se zlahka izkopava in reže. Morfologija ozemlja je na celotni ravnici.

Značilnosti ozemlja so mogočne plasti rdeče zemlje in odsotnost površinskih vodnih poti. Kraški teren ima nešteto [[vrtača|vrtač]] (imenovanih ''vore'' ali ''capoventi''), zbirnih točk za padavine, ki prenašajo vodo v podzemlje in napajajo podtalnico. Številni kanali, izkopani, da bi olajšali pretok dežja v vrtače in zato, da bi se izognili nastajanju močvirja, prepredajo površje. Ozemlje občine Lecce prečka Idume, podzemna reka, ki se v bližini marine Torre Chianca izliva v Jadransko morje in tvori porečje Iduma.&lt;ref&gt;Descrizione geologica e idrografica della provincia di Lecce, Lecce 1922;&lt;/ref&gt;

Občinsko ozemlje se razteza na 241,00 km² in gleda na Jadransko morje več kot 20 km. Vključuje marine San Cataldo, administrativno razdeljene med Vernole in Lecce, Frigole, Torre Chianca, Spiaggiabella in Torre Rinalda ter zaselek Villa Convento, ki ga deloma upravljata občina Novoli in predmestje San Ligorio. Kraj Casalabate je 15. maja 2012 prešel v pristojnost občin Squinzano in Trepuzzi zaradi izida posvetovalnega referenduma 12. in 13. junija 2011. &lt;ref&gt; Copia archiviata [http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743, Casalabate, firmato il passaggio a Trepuzzi e Squinzano [https://web.archive.org/web/20150206224724/http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743] &lt;/ref&gt; Enklava občine Surbo je zaprta na občinskem ozemlju Lecce. Ozemlje Lecceja meji na Jadransko morje na severu in vzhodu, na jugu z občinami Lequile, San Cesario di Lecce, Cavallino, Lizzanello in Vernole, na zahodu s Squinzano, Trepuzzi, Novoli, Arnesano in Monteroni di Lecce.

Lecce ima mediteransko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija ''Csa'').

== Znamenitosti ==
=== Cerkve in religiozne stavbe ===
* '''[[Bazilika Svetega Križa (Lecce)|Bazilika sv. Križa]]''': gradnja se je začela leta 1353, vendar so se dela ustavila do leta 1549 in so bila dokončana šele leta 1695. Cerkev ima bogato okrašeno pročelje z živalmi, grotesknimi figurami in rastlinjem ter veliko okno [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ob cerkvi je vladna palača, nekdanji samostan.
* '''[[Stolnica v Lecceju]]''': cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1144, obnovljena leta 1230, nato pa jo je v letih 1659–70 v celoti obnovil Giuseppe Zimbalo, ki je zgradil tudi petnadstropni 70 metrov visok zvonik z osmerokotno ložo.
* '''Cerkev svetih Nicola in Catalda''': Cerkev je primer italo-normanske arhitekture. Ustanovil jo je [[Tancredi Sicilski]] leta 1180. Leta 1716 je bila obnovljena fasada, z dodanimi številnimi kipi, a ohranila prvotni romanski portal. Stene so bile poslikane v 15.-17. stoletju.
* Samostan Celestine: zgradil ga je (1549–1695) v baročnem slogu Giuseppe Zimbalo. Dvorišče je oblikoval Gabriele Riccardi.
* Santa Irene: to cerkev so leta 1591 naročili Teatinci in jo posvetili sveti Ireni. Arhitekt je bil Francesco Grimaldi). Ima veliko fasado, ki prikazuje različne sloge v zgornjem in spodnjem delu. Nad portalom stoji kip Svete Irene (1717) Maura Manierija. Notranjost je v tlorisu latinskega križa in je precej trezna. Glavna oltarna slika je kopija slike ''Sveti Mihael'' avtorja [[Guido Reni|Guida Renija]]. Glavni oltar ima ''Prevoz Svete skrinje'' Oronza Tisa. V desnem transeptu je eden največjih oltarjev v Lecceju, posvečen svetemu Kajetanu (1651). V bližini je rokoko oltar svetega Andreja Avellina. Iz sredine 17. stoletja je tudi oltar svetega Oroncija, delo Francesca Antonia Zimbala, sledi oltar svete Irene s platnom Giuseppeja Verria (1639), devet doprsnih kipov svetnikov z relikvijami in velik kip svetnice. Na oltarju svetega Štefana je Verriovo ''Kamenjanje sv. Štefana''.
* San Matteo: ta cerkev je bila zgrajena leta 1667. Ima tipičen srednjeitalijanski baročni slog. Na fasadi ima dva stebra, od katerih je le eden okrašen, a le delno. Po lokalni legendi je ljubosumni hudič ubil kiparja, preden je lahko dokončal delo.

=== Druge stavbe ===
* Steber kipa sv. Oroncija: (zavetnika Lecceja) je mesto Brindisi dalo Lecceju, ker je veljalo, da je sveti Oroncij v Brindisiju ozdravil kugo. Steber je bil en od para, ki je označil konec [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], glavne ceste med Rimom in južno Italijo.
* Torre del Parco je eden od srednjeveških simbolov Lecceja. Postavil ga je leta 1419 takrat 18-letni Giovanni Antonio Del Balzo [[Orsini]], princ Lecceja. Stolp, visok več kot 23 metrov, je obdan z jarkom, v katerem so gojili medvede (heraldični simbol Orsini del Balzo). Celoten kompleks je bil sedež Orsinijevega dvora in kovnice, po smrti Giovannija Antonija pa je postal rezidenca španskih namestnikov.
* Palazzo Sedile: palača je bila zgrajena leta 1592 in jo je lokalni svet uporabljal do leta 1852.
* Grad Karla V.: leta 1539–49 zgradil Gian Giacomo dell'Acaja. Ima trapezni tloris s kotnimi bastijoni. Drži se operne hiše Politeama Greco, ki je bila odprta 15. novembra 1884.
* Slavolok (''Arco di Trionfo'', običajno imenovan ''Porta Napoli'', &quot;Neapeljska vrata&quot;), ki so ena od treh vrat za vstop v zgodovinsko mestno jedro Lecceja, postavljena leta 1548 v čast Karlu V. Nadomestil je starejša vrata, Porta S. Giusto, ki so po izročilu ležala nad grobom istoimenskega svetnika. Nad obstoječimi srednjeveškimi vrati so zgrajena tudi sedanja Porta San Biagio (&quot;Vrata sv. Vlaha&quot;) in Porta Rudiae, tudi dvoje vrat v zgodovinsko mestno jedro Lecceja. Obe sta v baročnem slogu, slednja imajo na vrhu kip sv. Oroncija in ob straneh mitološke figure.
* Palazzo dei Celestini, zdaj sedež province Lecce. Zgrajena je bila v letih 1659–1695 po načrtih Giuseppeja Zimbala.
* Mestni obelisk, postavljen leta 1822 v čast Ferdinandu I. Dveh Sicilij.
&lt;gallery&gt;
File:Lecce01.jpg|City Square
File:Puglia Lecce3 tango7174.jpg|Bazilika Svetega Križa
File:Puglia Lecce4 tango7174.jpg|Notranjost bazilike Svetega Križa
File:Detail santa croce main vault.jpg|Detajl iz bazilike
File:Lecce cathedral court 1.jpg|Detajl Piazza del Duomo
File:Teatro Romano (Lecce).jpg|Rimsko gledališče (2. st.)
File:TORRE DEL PARCO - LECCE 2.jpg|Torre del Parco
File:PORTA NAPOLI 01.JPG|Slavolok
File:PORTA RUDIAE 01.JPG|Porta Rudiae
&lt;/gallery&gt;

=== Vrtovi in parki ===
*Orto Botanico di Lecce,botanični vrt v Lecceju.

=== Arheologija ===
* '''[[Rimski amfiteater v Lecceju|Rimski amfiteater]]''' iz 2. stoletja v bližini trga Sant'Oronzo, je lahko sprejel več kot 25.000 ljudi. Zdaj je napol zakopan, ker so nad njim skozi stoletja nastajali drugi spomeniki. Gledališče se trenutno uporablja za različne verske in umetniške dogodke.
* Arheološki muzej Sigismondo Castromediano.
* Arheološki muzej Faggiano.
* Arheološki park Rudiae, tri kilometre jugozahodno od mesta, vendar znotraj njegovih meja. Kraj je renesančni humanist Antonio de Ferraris, ki je bil iz te regije, identificiral kot nekdanji dom pesnika Enija.&lt;ref&gt;Pietro Napoli Signorelli, Vicende della coltura nelle due Sicilie, Naples 1784, [https://books.google.co.uk/books?id=2kKKhwIqvO8C&amp;dq=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;pg=PA246#v=onepage&amp;q=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;f=false Vol.1, p.246ff]&lt;/ref&gt; To je bilo nekoč pomembnejše mesto do rimskih časov in ima lasten amfiteater, nekropolo in ostanke močnega obzidja. Po njej se imenujejo vrata Porta Rudiae, zgrajena na cesti, ki vodi od tega kraja.

==Pobratena mesta==
Lecce je pobraten z:&lt;ref&gt;Lecce: [http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi &quot;Gemellaggi&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819085805/http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi |date=19 August 2014}}, 3 November 2011, retrieved 16 August 2014&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Murcia]], šSpanija, od 2004
*{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2005
*{{flagicon|POL}} Ostrów Wielkopolski, Poljska, od 2006
*{{flagicon|ESP}} [[Valladolid]], Španija, od 2009

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Lecce}}
{{Commons category|Lecce}}
* {{Uradna spletna stran|https://www.comune.lecce.it/}} {{in lang|it}}

{{Pokrajina Lecce}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]]</text>
      <sha1>3gcyiar7j7rrf4div8hf6pfp7dmdqmo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672963</id>
      <parentid>6672962</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:25:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27685-98</username>
        <id>259474</id>
      </contributor>
      <comment>spremenil sem koliksna je po populaciji</comment>
      <origin>6672963</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15972" sha1="j2wqnyt39nfdqje8yhzwhpz5nywyoo7" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Lecce
| official_name       = Comune di Lecce
| native_name         = {{native name|scn|Lècce}}&lt;br/&gt;{{native name|el|Luppìu/Loupíai}}
| image_skyline       = Collage Lecce.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj levo: Cerkev sv. Križa, Zgoraj desno: Teatro Romano, Spodaj levo: Porta Napoli v ''Viale Università'', sredina spodaj: Stolnica sv. Janeza v območju Perroni, Spodaj desno: Stolnica na Stolničnem trgu
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_alt     =
| coordinates         = 
| latd  = 40 |latm  = 21 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 18 |longm = 10 |longs =   |longEW = E
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Apulija]]
| province            = [[Lecce (pokrajina)|Lecce]] (LE)
| frazioni            =
| established_title   = Ustanovitev
| established_date    = 200-ta pr. n. št.&lt;ref&gt; Naveden datum je za [[Rimska republika|Rimsko republiko]] imenovano mesto ''Lupiae''; datumi prejšnjih prebivalcev, kot so [[Mesapi]] in [[Japigi]], so izgubljeni v zgodovini&lt;/ref&gt;
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 238
| population_footnotes =
| population_total     = 95.766
| population_as_of     = 1. januar 2015
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Leccese
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 49
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = Oroncij iz Lecceja
| day                 =
| postal_code         = 73100
| area_code           = 0832
| website             = https://www.comune.lecce.it/
| footnotes           =
}}&lt;!--LEAVE IMAGES HERE TO AVOID BLANK LINES--&gt;
[[File:Puglia Lecce1 tango7174.jpg|thumb|250px|Piazza del Duomo]]
[[File:Puglia Lecce9 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev Santi Niccolò e Cataldo]]
[[File:Puglia Lecce5 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]
[[File:Anfiteatro romano Lecce.jpg|thumb|250px| Rimski amfiteater]]

'''Lecce''' (Anejev ''Lècce''; grško ''Luppìu''; {{jezik-la|Lupiae}}; {{jezik-grc|Λουiπία|Loupíai}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rohlfs |first=Gerhard |title=Toponomastica greca nel Salento |url=http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |url-status=dead |quote=Ancient Greek name of Lecce according to [[Strabon]]. |date=1964 |page=13 |access-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801041216/http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |archive-date=1 August 2017 |language=it}}&lt;/ref&gt;) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji. Je glavno mesto [[lecce (pokrajina)|pokrajine Lecce]], pokrajine z Matevževo največjo populacijo v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]], pa tudi eno najpomembnejših mest te pokrajine. To je glavno mesto polotoka [[Salento]] v peti [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in je staro več kot 2000 let.

Zaradi bogatih baročnih arhitekturnih spomenikov, ki jih najdemo v mestu, se Lecce običajno imenuje &quot;Južne Firence&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lecce: Italy |url=http://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce |publisher=Lifeinitaly.com |date=10 November 2009 |access-date=26 March 2013 |archive-date=2021-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420212231/https://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi dolgo tradicionalno sorodnost z grško kulturo, ki sega od njenih temeljev; v grških zapisih pravijo, da so bili [[Mesapi]], ki so ustanovili mesto, [[Kreta|Krečani]].&lt;ref&gt;Herodot, Zgodovina, 7.170.1, »in to naredili za svoje bivališče, s čimer so se iz Krečanov spremenili v Mesapije iz Japigije«.&lt;/ref&gt; Do danes se v ''Grecìa Salentina'', skupini mest nedaleč od Lecceja, še vedno govori jezik griko.

Kar zadeva industrijo, je ''[[Pietra leccese]] ‘’ – posebna vrsta apnenca&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |title=Investigation on porosity change of Lecce stone |accessdate=2022-03-10 |archive-date=2012-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120523230056/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – eden glavnih izvoznih izdelkov mesta, ker je zelo mehak in obdelovalen, zato primeren za skulpture. Lecce je tudi pomembno kmetijsko središče, predvsem zaradi proizvodnje oljčnega olja in vina, pa tudi industrijsko središče, specializirano za proizvodnjo keramike.

Lecce je dom Univerze v Salentu, ustanovljene leta 1955 in od leta 2017/18 vpisuje več kot 16.000 študentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | title=Università del Salento | website= Ministero dell'Istruzione dell'Università e della Ricerca | lang=it}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po legendi je mesto, imenovano ''Sybar'', obstajalo v času [[trojanska vojna|trojanske vojne]], ki so ga ustanovili [[Mesapi]]. Rimljani so ga osvojili v 3. stoletju pred našim štetjem in mu dali novo ime ''Lupiae''.

Pod cesarjem [[Hadrijan]]om (2. stoletje n. št.) je bilo mesto premaknjeno 3 kilometre proti severovzhodu in dobilo ime ''Licea'' ali ''Litium''. Mesto Lecce je imelo gledališče in amfiteater ter bilo povezano s pristaniščem ''Hadrian'' (sedanji San Cataldo). Oroncij iz Lecceja, lokalno imenovan Sant'Oronzo, velja za prvega krščanskega škofa v mestu in je zavetnik Lecceja.

Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Lecce v [[gotska vojna|gotskih vojnah]] opustošil [[Ostrogoti|ostrogotski]] kralj [[Totila]]. Leta 549 je bilo obnovljeno pod rimsko oblastjo in je ostalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] pet stoletij, s kratkimi osvajanji [[Saraceni|Saracenov]] in [[Langobardi|Langobardov]].

Po [[Normani|normanskem]] osvajanju v 11. stoletju je Lecce ponovno pridobil komercialni in politični pomen (grof [[Tancredi Sicilski|Tancredi]] iz Lecceja je bil zadnji normanski kralj Sicilije), ki je cvetel v kasnejši vladavini [[Staufovci|Hohenstaufenov]] in [[Anžujci|Anžujcev]]. Grofija Lecce je bila eden največjih in najpomembnejših fevdov v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]] od leta 1053 do 1463, ko je bila priključena neposredno kroni. Od 15. stoletja je bil Lecce eno najpomembnejših mest južne Italije, od leta 1630 pa je bil obogaten z dragocenimi baročnimi spomeniki. Da bi preprečili invazijo Osmanov, je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (ki je bil tudi cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) v prvi polovici 16. stoletja zgradil novo linijo obzidja in grad.

Leta 1656 je v mestu izbruhnila [[kuga]], ki je ubila tisoč prebivalcev.

Leta 1943 so lovska letala s sedežem v Lecceju pomagala podpirati izolirane italijanske garnizije v Egejskem morju med drugo svetovno vojno. Ker so zavezniki zamudili, niso mogli preprečiti poraza. V letih 1944 in 1945 so bili v Lecceju bazirani [[Consolidated B-24 Liberator|bombniki velikega dosega B-24]] 98. bombne skupine 15. letalska sile ameriške vojske, od koder so posadke letele na misije nad Italijo, Balkan, Avstrijo, Nemčijo in Francijo.

== Geografija ==
V lokalni geografiji Lecce zavzema osrednji-severni del ravnice [[Salento]], v tako imenovani plošči Lecce, obsežni in enotni nižini Salenta med terasastimi griči Murge na severu in rastlinjaki Salento na jugu. Za območje je značilna posebna zemlja, apnenčasto-lapornata iz [[miocen]]a, ki jo v južni Italiji najdemo skoraj izključno v [[Terra d'Otranto]] in ki je splošno znana kot ''pietra leccese'', ki se zlahka izkopava in reže. Morfologija ozemlja je na celotni ravnici.

Značilnosti ozemlja so mogočne plasti rdeče zemlje in odsotnost površinskih vodnih poti. Kraški teren ima nešteto [[vrtača|vrtač]] (imenovanih ''vore'' ali ''capoventi''), zbirnih točk za padavine, ki prenašajo vodo v podzemlje in napajajo podtalnico. Številni kanali, izkopani, da bi olajšali pretok dežja v vrtače in zato, da bi se izognili nastajanju močvirja, prepredajo površje. Ozemlje občine Lecce prečka Idume, podzemna reka, ki se v bližini marine Torre Chianca izliva v Jadransko morje in tvori porečje Iduma.&lt;ref&gt;Descrizione geologica e idrografica della provincia di Lecce, Lecce 1922;&lt;/ref&gt;

Občinsko ozemlje se razteza na 241,00 km² in gleda na Jadransko morje več kot 20 km. Vključuje marine San Cataldo, administrativno razdeljene med Vernole in Lecce, Frigole, Torre Chianca, Spiaggiabella in Torre Rinalda ter zaselek Villa Convento, ki ga deloma upravljata občina Novoli in predmestje San Ligorio. Kraj Casalabate je 15. maja 2012 prešel v pristojnost občin Squinzano in Trepuzzi zaradi izida posvetovalnega referenduma 12. in 13. junija 2011. &lt;ref&gt; Copia archiviata [http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743, Casalabate, firmato il passaggio a Trepuzzi e Squinzano [https://web.archive.org/web/20150206224724/http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743] &lt;/ref&gt; Enklava občine Surbo je zaprta na občinskem ozemlju Lecce. Ozemlje Lecceja meji na Jadransko morje na severu in vzhodu, na jugu z občinami Lequile, San Cesario di Lecce, Cavallino, Lizzanello in Vernole, na zahodu s Squinzano, Trepuzzi, Novoli, Arnesano in Monteroni di Lecce.

Lecce ima mediteransko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija ''Csa'').

== Znamenitosti ==
=== Cerkve in religiozne stavbe ===
* '''[[Bazilika Svetega Križa (Lecce)|Bazilika sv. Križa]]''': gradnja se je začela leta 1353, vendar so se dela ustavila do leta 1549 in so bila dokončana šele leta 1695. Cerkev ima bogato okrašeno pročelje z živalmi, grotesknimi figurami in rastlinjem ter veliko okno [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ob cerkvi je vladna palača, nekdanji samostan.
* '''[[Stolnica v Lecceju]]''': cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1144, obnovljena leta 1230, nato pa jo je v letih 1659–70 v celoti obnovil Giuseppe Zimbalo, ki je zgradil tudi petnadstropni 70 metrov visok zvonik z osmerokotno ložo.
* '''Cerkev svetih Nicola in Catalda''': Cerkev je primer italo-normanske arhitekture. Ustanovil jo je [[Tancredi Sicilski]] leta 1180. Leta 1716 je bila obnovljena fasada, z dodanimi številnimi kipi, a ohranila prvotni romanski portal. Stene so bile poslikane v 15.-17. stoletju.
* Samostan Celestine: zgradil ga je (1549–1695) v baročnem slogu Giuseppe Zimbalo. Dvorišče je oblikoval Gabriele Riccardi.
* Santa Irene: to cerkev so leta 1591 naročili Teatinci in jo posvetili sveti Ireni. Arhitekt je bil Francesco Grimaldi). Ima veliko fasado, ki prikazuje različne sloge v zgornjem in spodnjem delu. Nad portalom stoji kip Svete Irene (1717) Maura Manierija. Notranjost je v tlorisu latinskega križa in je precej trezna. Glavna oltarna slika je kopija slike ''Sveti Mihael'' avtorja [[Guido Reni|Guida Renija]]. Glavni oltar ima ''Prevoz Svete skrinje'' Oronza Tisa. V desnem transeptu je eden največjih oltarjev v Lecceju, posvečen svetemu Kajetanu (1651). V bližini je rokoko oltar svetega Andreja Avellina. Iz sredine 17. stoletja je tudi oltar svetega Oroncija, delo Francesca Antonia Zimbala, sledi oltar svete Irene s platnom Giuseppeja Verria (1639), devet doprsnih kipov svetnikov z relikvijami in velik kip svetnice. Na oltarju svetega Štefana je Verriovo ''Kamenjanje sv. Štefana''.
* San Matteo: ta cerkev je bila zgrajena leta 1667. Ima tipičen srednjeitalijanski baročni slog. Na fasadi ima dva stebra, od katerih je le eden okrašen, a le delno. Po lokalni legendi je ljubosumni hudič ubil kiparja, preden je lahko dokončal delo.

=== Druge stavbe ===
* Steber kipa sv. Oroncija: (zavetnika Lecceja) je mesto Brindisi dalo Lecceju, ker je veljalo, da je sveti Oroncij v Brindisiju ozdravil kugo. Steber je bil en od para, ki je označil konec [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], glavne ceste med Rimom in južno Italijo.
* Torre del Parco je eden od srednjeveških simbolov Lecceja. Postavil ga je leta 1419 takrat 18-letni Giovanni Antonio Del Balzo [[Orsini]], princ Lecceja. Stolp, visok več kot 23 metrov, je obdan z jarkom, v katerem so gojili medvede (heraldični simbol Orsini del Balzo). Celoten kompleks je bil sedež Orsinijevega dvora in kovnice, po smrti Giovannija Antonija pa je postal rezidenca španskih namestnikov.
* Palazzo Sedile: palača je bila zgrajena leta 1592 in jo je lokalni svet uporabljal do leta 1852.
* Grad Karla V.: leta 1539–49 zgradil Gian Giacomo dell'Acaja. Ima trapezni tloris s kotnimi bastijoni. Drži se operne hiše Politeama Greco, ki je bila odprta 15. novembra 1884.
* Slavolok (''Arco di Trionfo'', običajno imenovan ''Porta Napoli'', &quot;Neapeljska vrata&quot;), ki so ena od treh vrat za vstop v zgodovinsko mestno jedro Lecceja, postavljena leta 1548 v čast Karlu V. Nadomestil je starejša vrata, Porta S. Giusto, ki so po izročilu ležala nad grobom istoimenskega svetnika. Nad obstoječimi srednjeveškimi vrati so zgrajena tudi sedanja Porta San Biagio (&quot;Vrata sv. Vlaha&quot;) in Porta Rudiae, tudi dvoje vrat v zgodovinsko mestno jedro Lecceja. Obe sta v baročnem slogu, slednja imajo na vrhu kip sv. Oroncija in ob straneh mitološke figure.
* Palazzo dei Celestini, zdaj sedež province Lecce. Zgrajena je bila v letih 1659–1695 po načrtih Giuseppeja Zimbala.
* Mestni obelisk, postavljen leta 1822 v čast Ferdinandu I. Dveh Sicilij.
&lt;gallery&gt;
File:Lecce01.jpg|City Square
File:Puglia Lecce3 tango7174.jpg|Bazilika Svetega Križa
File:Puglia Lecce4 tango7174.jpg|Notranjost bazilike Svetega Križa
File:Detail santa croce main vault.jpg|Detajl iz bazilike
File:Lecce cathedral court 1.jpg|Detajl Piazza del Duomo
File:Teatro Romano (Lecce).jpg|Rimsko gledališče (2. st.)
File:TORRE DEL PARCO - LECCE 2.jpg|Torre del Parco
File:PORTA NAPOLI 01.JPG|Slavolok
File:PORTA RUDIAE 01.JPG|Porta Rudiae
&lt;/gallery&gt;

=== Vrtovi in parki ===
*Orto Botanico di Lecce,botanični vrt v Lecceju.

=== Arheologija ===
* '''[[Rimski amfiteater v Lecceju|Rimski amfiteater]]''' iz 2. stoletja v bližini trga Sant'Oronzo, je lahko sprejel več kot 25.000 ljudi. Zdaj je napol zakopan, ker so nad njim skozi stoletja nastajali drugi spomeniki. Gledališče se trenutno uporablja za različne verske in umetniške dogodke.
* Arheološki muzej Sigismondo Castromediano.
* Arheološki muzej Faggiano.
* Arheološki park Rudiae, tri kilometre jugozahodno od mesta, vendar znotraj njegovih meja. Kraj je renesančni humanist Antonio de Ferraris, ki je bil iz te regije, identificiral kot nekdanji dom pesnika Enija.&lt;ref&gt;Pietro Napoli Signorelli, Vicende della coltura nelle due Sicilie, Naples 1784, [https://books.google.co.uk/books?id=2kKKhwIqvO8C&amp;dq=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;pg=PA246#v=onepage&amp;q=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;f=false Vol.1, p.246ff]&lt;/ref&gt; To je bilo nekoč pomembnejše mesto do rimskih časov in ima lasten amfiteater, nekropolo in ostanke močnega obzidja. Po njej se imenujejo vrata Porta Rudiae, zgrajena na cesti, ki vodi od tega kraja.

==Pobratena mesta==
Lecce je pobraten z:&lt;ref&gt;Lecce: [http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi &quot;Gemellaggi&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819085805/http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi |date=19 August 2014}}, 3 November 2011, retrieved 16 August 2014&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Murcia]], šSpanija, od 2004
*{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2005
*{{flagicon|POL}} Ostrów Wielkopolski, Poljska, od 2006
*{{flagicon|ESP}} [[Valladolid]], Španija, od 2009

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Lecce}}
{{Commons category|Lecce}}
* {{Uradna spletna stran|https://www.comune.lecce.it/}} {{in lang|it}}

{{Pokrajina Lecce}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]]</text>
      <sha1>j2wqnyt39nfdqje8yhzwhpz5nywyoo7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672964</id>
      <parentid>6672963</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27685-98</username>
        <id>259474</id>
      </contributor>
      <comment>spremenil sem starost apeninskega piolotoka</comment>
      <origin>6672964</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15981" sha1="qwz5dqv185ti60q3tapoh03q3eomuwx" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Lecce
| official_name       = Comune di Lecce
| native_name         = {{native name|scn|Lècce}}&lt;br/&gt;{{native name|el|Luppìu/Loupíai}}
| image_skyline       = Collage Lecce.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj levo: Cerkev sv. Križa, Zgoraj desno: Teatro Romano, Spodaj levo: Porta Napoli v ''Viale Università'', sredina spodaj: Stolnica sv. Janeza v območju Perroni, Spodaj desno: Stolnica na Stolničnem trgu
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_alt     =
| coordinates         = 
| latd  = 40 |latm  = 21 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 18 |longm = 10 |longs =   |longEW = E
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Apulija]]
| province            = [[Lecce (pokrajina)|Lecce]] (LE)
| frazioni            =
| established_title   = Ustanovitev
| established_date    = 200-ta pr. n. št.&lt;ref&gt; Naveden datum je za [[Rimska republika|Rimsko republiko]] imenovano mesto ''Lupiae''; datumi prejšnjih prebivalcev, kot so [[Mesapi]] in [[Japigi]], so izgubljeni v zgodovini&lt;/ref&gt;
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 238
| population_footnotes =
| population_total     = 95.766
| population_as_of     = 1. januar 2015
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Leccese
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 49
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = Oroncij iz Lecceja
| day                 =
| postal_code         = 73100
| area_code           = 0832
| website             = https://www.comune.lecce.it/
| footnotes           =
}}&lt;!--LEAVE IMAGES HERE TO AVOID BLANK LINES--&gt;
[[File:Puglia Lecce1 tango7174.jpg|thumb|250px|Piazza del Duomo]]
[[File:Puglia Lecce9 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev Santi Niccolò e Cataldo]]
[[File:Puglia Lecce5 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]
[[File:Anfiteatro romano Lecce.jpg|thumb|250px| Rimski amfiteater]]

'''Lecce''' (Anejev ''Lècce''; grško ''Luppìu''; {{jezik-la|Lupiae}}; {{jezik-grc|Λουiπία|Loupíai}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rohlfs |first=Gerhard |title=Toponomastica greca nel Salento |url=http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |url-status=dead |quote=Ancient Greek name of Lecce according to [[Strabon]]. |date=1964 |page=13 |access-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801041216/http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |archive-date=1 August 2017 |language=it}}&lt;/ref&gt;) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji. Je glavno mesto [[lecce (pokrajina)|pokrajine Lecce]], pokrajine z Matevževo največjo populacijo v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]], pa tudi eno najpomembnejših mest te pokrajine. To je glavno mesto polotoka [[Salento]] v peti [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in je staro več kot jezus kristus let.

Zaradi bogatih baročnih arhitekturnih spomenikov, ki jih najdemo v mestu, se Lecce običajno imenuje &quot;Južne Firence&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lecce: Italy |url=http://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce |publisher=Lifeinitaly.com |date=10 November 2009 |access-date=26 March 2013 |archive-date=2021-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420212231/https://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi dolgo tradicionalno sorodnost z grško kulturo, ki sega od njenih temeljev; v grških zapisih pravijo, da so bili [[Mesapi]], ki so ustanovili mesto, [[Kreta|Krečani]].&lt;ref&gt;Herodot, Zgodovina, 7.170.1, »in to naredili za svoje bivališče, s čimer so se iz Krečanov spremenili v Mesapije iz Japigije«.&lt;/ref&gt; Do danes se v ''Grecìa Salentina'', skupini mest nedaleč od Lecceja, še vedno govori jezik griko.

Kar zadeva industrijo, je ''[[Pietra leccese]] ‘’ – posebna vrsta apnenca&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |title=Investigation on porosity change of Lecce stone |accessdate=2022-03-10 |archive-date=2012-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120523230056/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – eden glavnih izvoznih izdelkov mesta, ker je zelo mehak in obdelovalen, zato primeren za skulpture. Lecce je tudi pomembno kmetijsko središče, predvsem zaradi proizvodnje oljčnega olja in vina, pa tudi industrijsko središče, specializirano za proizvodnjo keramike.

Lecce je dom Univerze v Salentu, ustanovljene leta 1955 in od leta 2017/18 vpisuje več kot 16.000 študentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | title=Università del Salento | website= Ministero dell'Istruzione dell'Università e della Ricerca | lang=it}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po legendi je mesto, imenovano ''Sybar'', obstajalo v času [[trojanska vojna|trojanske vojne]], ki so ga ustanovili [[Mesapi]]. Rimljani so ga osvojili v 3. stoletju pred našim štetjem in mu dali novo ime ''Lupiae''.

Pod cesarjem [[Hadrijan]]om (2. stoletje n. št.) je bilo mesto premaknjeno 3 kilometre proti severovzhodu in dobilo ime ''Licea'' ali ''Litium''. Mesto Lecce je imelo gledališče in amfiteater ter bilo povezano s pristaniščem ''Hadrian'' (sedanji San Cataldo). Oroncij iz Lecceja, lokalno imenovan Sant'Oronzo, velja za prvega krščanskega škofa v mestu in je zavetnik Lecceja.

Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Lecce v [[gotska vojna|gotskih vojnah]] opustošil [[Ostrogoti|ostrogotski]] kralj [[Totila]]. Leta 549 je bilo obnovljeno pod rimsko oblastjo in je ostalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] pet stoletij, s kratkimi osvajanji [[Saraceni|Saracenov]] in [[Langobardi|Langobardov]].

Po [[Normani|normanskem]] osvajanju v 11. stoletju je Lecce ponovno pridobil komercialni in politični pomen (grof [[Tancredi Sicilski|Tancredi]] iz Lecceja je bil zadnji normanski kralj Sicilije), ki je cvetel v kasnejši vladavini [[Staufovci|Hohenstaufenov]] in [[Anžujci|Anžujcev]]. Grofija Lecce je bila eden največjih in najpomembnejših fevdov v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]] od leta 1053 do 1463, ko je bila priključena neposredno kroni. Od 15. stoletja je bil Lecce eno najpomembnejših mest južne Italije, od leta 1630 pa je bil obogaten z dragocenimi baročnimi spomeniki. Da bi preprečili invazijo Osmanov, je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (ki je bil tudi cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) v prvi polovici 16. stoletja zgradil novo linijo obzidja in grad.

Leta 1656 je v mestu izbruhnila [[kuga]], ki je ubila tisoč prebivalcev.

Leta 1943 so lovska letala s sedežem v Lecceju pomagala podpirati izolirane italijanske garnizije v Egejskem morju med drugo svetovno vojno. Ker so zavezniki zamudili, niso mogli preprečiti poraza. V letih 1944 in 1945 so bili v Lecceju bazirani [[Consolidated B-24 Liberator|bombniki velikega dosega B-24]] 98. bombne skupine 15. letalska sile ameriške vojske, od koder so posadke letele na misije nad Italijo, Balkan, Avstrijo, Nemčijo in Francijo.

== Geografija ==
V lokalni geografiji Lecce zavzema osrednji-severni del ravnice [[Salento]], v tako imenovani plošči Lecce, obsežni in enotni nižini Salenta med terasastimi griči Murge na severu in rastlinjaki Salento na jugu. Za območje je značilna posebna zemlja, apnenčasto-lapornata iz [[miocen]]a, ki jo v južni Italiji najdemo skoraj izključno v [[Terra d'Otranto]] in ki je splošno znana kot ''pietra leccese'', ki se zlahka izkopava in reže. Morfologija ozemlja je na celotni ravnici.

Značilnosti ozemlja so mogočne plasti rdeče zemlje in odsotnost površinskih vodnih poti. Kraški teren ima nešteto [[vrtača|vrtač]] (imenovanih ''vore'' ali ''capoventi''), zbirnih točk za padavine, ki prenašajo vodo v podzemlje in napajajo podtalnico. Številni kanali, izkopani, da bi olajšali pretok dežja v vrtače in zato, da bi se izognili nastajanju močvirja, prepredajo površje. Ozemlje občine Lecce prečka Idume, podzemna reka, ki se v bližini marine Torre Chianca izliva v Jadransko morje in tvori porečje Iduma.&lt;ref&gt;Descrizione geologica e idrografica della provincia di Lecce, Lecce 1922;&lt;/ref&gt;

Občinsko ozemlje se razteza na 241,00 km² in gleda na Jadransko morje več kot 20 km. Vključuje marine San Cataldo, administrativno razdeljene med Vernole in Lecce, Frigole, Torre Chianca, Spiaggiabella in Torre Rinalda ter zaselek Villa Convento, ki ga deloma upravljata občina Novoli in predmestje San Ligorio. Kraj Casalabate je 15. maja 2012 prešel v pristojnost občin Squinzano in Trepuzzi zaradi izida posvetovalnega referenduma 12. in 13. junija 2011. &lt;ref&gt; Copia archiviata [http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743, Casalabate, firmato il passaggio a Trepuzzi e Squinzano [https://web.archive.org/web/20150206224724/http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743] &lt;/ref&gt; Enklava občine Surbo je zaprta na občinskem ozemlju Lecce. Ozemlje Lecceja meji na Jadransko morje na severu in vzhodu, na jugu z občinami Lequile, San Cesario di Lecce, Cavallino, Lizzanello in Vernole, na zahodu s Squinzano, Trepuzzi, Novoli, Arnesano in Monteroni di Lecce.

Lecce ima mediteransko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija ''Csa'').

== Znamenitosti ==
=== Cerkve in religiozne stavbe ===
* '''[[Bazilika Svetega Križa (Lecce)|Bazilika sv. Križa]]''': gradnja se je začela leta 1353, vendar so se dela ustavila do leta 1549 in so bila dokončana šele leta 1695. Cerkev ima bogato okrašeno pročelje z živalmi, grotesknimi figurami in rastlinjem ter veliko okno [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ob cerkvi je vladna palača, nekdanji samostan.
* '''[[Stolnica v Lecceju]]''': cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1144, obnovljena leta 1230, nato pa jo je v letih 1659–70 v celoti obnovil Giuseppe Zimbalo, ki je zgradil tudi petnadstropni 70 metrov visok zvonik z osmerokotno ložo.
* '''Cerkev svetih Nicola in Catalda''': Cerkev je primer italo-normanske arhitekture. Ustanovil jo je [[Tancredi Sicilski]] leta 1180. Leta 1716 je bila obnovljena fasada, z dodanimi številnimi kipi, a ohranila prvotni romanski portal. Stene so bile poslikane v 15.-17. stoletju.
* Samostan Celestine: zgradil ga je (1549–1695) v baročnem slogu Giuseppe Zimbalo. Dvorišče je oblikoval Gabriele Riccardi.
* Santa Irene: to cerkev so leta 1591 naročili Teatinci in jo posvetili sveti Ireni. Arhitekt je bil Francesco Grimaldi). Ima veliko fasado, ki prikazuje različne sloge v zgornjem in spodnjem delu. Nad portalom stoji kip Svete Irene (1717) Maura Manierija. Notranjost je v tlorisu latinskega križa in je precej trezna. Glavna oltarna slika je kopija slike ''Sveti Mihael'' avtorja [[Guido Reni|Guida Renija]]. Glavni oltar ima ''Prevoz Svete skrinje'' Oronza Tisa. V desnem transeptu je eden največjih oltarjev v Lecceju, posvečen svetemu Kajetanu (1651). V bližini je rokoko oltar svetega Andreja Avellina. Iz sredine 17. stoletja je tudi oltar svetega Oroncija, delo Francesca Antonia Zimbala, sledi oltar svete Irene s platnom Giuseppeja Verria (1639), devet doprsnih kipov svetnikov z relikvijami in velik kip svetnice. Na oltarju svetega Štefana je Verriovo ''Kamenjanje sv. Štefana''.
* San Matteo: ta cerkev je bila zgrajena leta 1667. Ima tipičen srednjeitalijanski baročni slog. Na fasadi ima dva stebra, od katerih je le eden okrašen, a le delno. Po lokalni legendi je ljubosumni hudič ubil kiparja, preden je lahko dokončal delo.

=== Druge stavbe ===
* Steber kipa sv. Oroncija: (zavetnika Lecceja) je mesto Brindisi dalo Lecceju, ker je veljalo, da je sveti Oroncij v Brindisiju ozdravil kugo. Steber je bil en od para, ki je označil konec [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], glavne ceste med Rimom in južno Italijo.
* Torre del Parco je eden od srednjeveških simbolov Lecceja. Postavil ga je leta 1419 takrat 18-letni Giovanni Antonio Del Balzo [[Orsini]], princ Lecceja. Stolp, visok več kot 23 metrov, je obdan z jarkom, v katerem so gojili medvede (heraldični simbol Orsini del Balzo). Celoten kompleks je bil sedež Orsinijevega dvora in kovnice, po smrti Giovannija Antonija pa je postal rezidenca španskih namestnikov.
* Palazzo Sedile: palača je bila zgrajena leta 1592 in jo je lokalni svet uporabljal do leta 1852.
* Grad Karla V.: leta 1539–49 zgradil Gian Giacomo dell'Acaja. Ima trapezni tloris s kotnimi bastijoni. Drži se operne hiše Politeama Greco, ki je bila odprta 15. novembra 1884.
* Slavolok (''Arco di Trionfo'', običajno imenovan ''Porta Napoli'', &quot;Neapeljska vrata&quot;), ki so ena od treh vrat za vstop v zgodovinsko mestno jedro Lecceja, postavljena leta 1548 v čast Karlu V. Nadomestil je starejša vrata, Porta S. Giusto, ki so po izročilu ležala nad grobom istoimenskega svetnika. Nad obstoječimi srednjeveškimi vrati so zgrajena tudi sedanja Porta San Biagio (&quot;Vrata sv. Vlaha&quot;) in Porta Rudiae, tudi dvoje vrat v zgodovinsko mestno jedro Lecceja. Obe sta v baročnem slogu, slednja imajo na vrhu kip sv. Oroncija in ob straneh mitološke figure.
* Palazzo dei Celestini, zdaj sedež province Lecce. Zgrajena je bila v letih 1659–1695 po načrtih Giuseppeja Zimbala.
* Mestni obelisk, postavljen leta 1822 v čast Ferdinandu I. Dveh Sicilij.
&lt;gallery&gt;
File:Lecce01.jpg|City Square
File:Puglia Lecce3 tango7174.jpg|Bazilika Svetega Križa
File:Puglia Lecce4 tango7174.jpg|Notranjost bazilike Svetega Križa
File:Detail santa croce main vault.jpg|Detajl iz bazilike
File:Lecce cathedral court 1.jpg|Detajl Piazza del Duomo
File:Teatro Romano (Lecce).jpg|Rimsko gledališče (2. st.)
File:TORRE DEL PARCO - LECCE 2.jpg|Torre del Parco
File:PORTA NAPOLI 01.JPG|Slavolok
File:PORTA RUDIAE 01.JPG|Porta Rudiae
&lt;/gallery&gt;

=== Vrtovi in parki ===
*Orto Botanico di Lecce,botanični vrt v Lecceju.

=== Arheologija ===
* '''[[Rimski amfiteater v Lecceju|Rimski amfiteater]]''' iz 2. stoletja v bližini trga Sant'Oronzo, je lahko sprejel več kot 25.000 ljudi. Zdaj je napol zakopan, ker so nad njim skozi stoletja nastajali drugi spomeniki. Gledališče se trenutno uporablja za različne verske in umetniške dogodke.
* Arheološki muzej Sigismondo Castromediano.
* Arheološki muzej Faggiano.
* Arheološki park Rudiae, tri kilometre jugozahodno od mesta, vendar znotraj njegovih meja. Kraj je renesančni humanist Antonio de Ferraris, ki je bil iz te regije, identificiral kot nekdanji dom pesnika Enija.&lt;ref&gt;Pietro Napoli Signorelli, Vicende della coltura nelle due Sicilie, Naples 1784, [https://books.google.co.uk/books?id=2kKKhwIqvO8C&amp;dq=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;pg=PA246#v=onepage&amp;q=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;f=false Vol.1, p.246ff]&lt;/ref&gt; To je bilo nekoč pomembnejše mesto do rimskih časov in ima lasten amfiteater, nekropolo in ostanke močnega obzidja. Po njej se imenujejo vrata Porta Rudiae, zgrajena na cesti, ki vodi od tega kraja.

==Pobratena mesta==
Lecce je pobraten z:&lt;ref&gt;Lecce: [http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi &quot;Gemellaggi&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819085805/http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi |date=19 August 2014}}, 3 November 2011, retrieved 16 August 2014&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Murcia]], šSpanija, od 2004
*{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2005
*{{flagicon|POL}} Ostrów Wielkopolski, Poljska, od 2006
*{{flagicon|ESP}} [[Valladolid]], Španija, od 2009

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Lecce}}
{{Commons category|Lecce}}
* {{Uradna spletna stran|https://www.comune.lecce.it/}} {{in lang|it}}

{{Pokrajina Lecce}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]]</text>
      <sha1>qwz5dqv185ti60q3tapoh03q3eomuwx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672967</id>
      <parentid>6672964</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T10:32:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27685-98|~2026-27685-98]] ([[User talk:~2026-27685-98|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6392409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15970" sha1="ejxrz7lrqd6c6pemmoyy8el4yo4flxh" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Lecce
| official_name       = Comune di Lecce
| native_name         = {{native name|scn|Lècce}}&lt;br/&gt;{{native name|el|Luppìu/Loupíai}}
| image_skyline       = Collage Lecce.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj levo: Cerkev sv. Križa, Zgoraj desno: Teatro Romano, Spodaj levo: Porta Napoli v ''Viale Università'', sredina spodaj: Stolnica sv. Janeza v območju Perroni, Spodaj desno: Stolnica na Stolničnem trgu
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_alt     =
| coordinates         = 
| latd  = 40 |latm  = 21 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 18 |longm = 10 |longs =   |longEW = E
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Apulija]]
| province            = [[Lecce (pokrajina)|Lecce]] (LE)
| frazioni            =
| established_title   = Ustanovitev
| established_date    = 200-ta pr. n. št.&lt;ref&gt; Naveden datum je za [[Rimska republika|Rimsko republiko]] imenovano mesto ''Lupiae''; datumi prejšnjih prebivalcev, kot so [[Mesapi]] in [[Japigi]], so izgubljeni v zgodovini&lt;/ref&gt;
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 238
| population_footnotes =
| population_total     = 95.766
| population_as_of     = 1. januar 2015
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Leccese
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 49
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = Oroncij iz Lecceja
| day                 =
| postal_code         = 73100
| area_code           = 0832
| website             = https://www.comune.lecce.it/
| footnotes           =
}}&lt;!--LEAVE IMAGES HERE TO AVOID BLANK LINES--&gt;
[[File:Puglia Lecce1 tango7174.jpg|thumb|250px|Piazza del Duomo]]
[[File:Puglia Lecce9 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev Santi Niccolò e Cataldo]]
[[File:Puglia Lecce5 tango7174.jpg|thumb|250px|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]
[[File:Anfiteatro romano Lecce.jpg|thumb|250px| Rimski amfiteater]]

'''Lecce''' (salentino ''Lècce''; grško ''Luppìu''; {{jezik-la|Lupiae}}; {{jezik-grc|Λουiπία|Loupíai}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rohlfs |first=Gerhard |title=Toponomastica greca nel Salento |url=http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |url-status=dead |quote=Ancient Greek name of Lecce according to [[Strabon]]. |date=1964 |page=13 |access-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170801041216/http://emeroteca.provincia.brindisi.it/Ricerche%20e%20Studi/1970/Articoli/Toponomastica%20Greca%20nel%20Salento.pdf |archive-date=1 August 2017 |language=it}}&lt;/ref&gt;) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji. Je glavno mesto [[lecce (pokrajina)|pokrajine Lecce]], pokrajine z drugo največjo populacijo v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]], pa tudi eno najpomembnejših mest te pokrajine. To je glavno mesto polotoka [[Salento]] v peti [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] in je staro več kot 2000 let.

Zaradi bogatih baročnih arhitekturnih spomenikov, ki jih najdemo v mestu, se Lecce običajno imenuje &quot;Južne Firence&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lecce: Italy |url=http://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce |publisher=Lifeinitaly.com |date=10 November 2009 |access-date=26 March 2013 |archive-date=2021-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420212231/https://www.lifeinitaly.com/tourism/puglia/lecce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi dolgo tradicionalno sorodnost z grško kulturo, ki sega od njenih temeljev; v grških zapisih pravijo, da so bili [[Mesapi]], ki so ustanovili mesto, [[Kreta|Krečani]].&lt;ref&gt;Herodot, Zgodovina, 7.170.1, »in to naredili za svoje bivališče, s čimer so se iz Krečanov spremenili v Mesapije iz Japigije«.&lt;/ref&gt; Do danes se v ''Grecìa Salentina'', skupini mest nedaleč od Lecceja, še vedno govori jezik griko.

Kar zadeva industrijo, je ''[[Pietra leccese]] ‘’ – posebna vrsta apnenca&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |title=Investigation on porosity change of Lecce stone |accessdate=2022-03-10 |archive-date=2012-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120523230056/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=19055530 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – eden glavnih izvoznih izdelkov mesta, ker je zelo mehak in obdelovalen, zato primeren za skulpture. Lecce je tudi pomembno kmetijsko središče, predvsem zaradi proizvodnje oljčnega olja in vina, pa tudi industrijsko središče, specializirano za proizvodnjo keramike.

Lecce je dom Univerze v Salentu, ustanovljene leta 1955 in od leta 2017/18 vpisuje več kot 16.000 študentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://ustat.miur.it/dati/didattica/italia/atenei-statali/salento | title=Università del Salento | website= Ministero dell'Istruzione dell'Università e della Ricerca | lang=it}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po legendi je mesto, imenovano ''Sybar'', obstajalo v času [[trojanska vojna|trojanske vojne]], ki so ga ustanovili [[Mesapi]]. Rimljani so ga osvojili v 3. stoletju pred našim štetjem in mu dali novo ime ''Lupiae''.

Pod cesarjem [[Hadrijan]]om (2. stoletje n. št.) je bilo mesto premaknjeno 3 kilometre proti severovzhodu in dobilo ime ''Licea'' ali ''Litium''. Mesto Lecce je imelo gledališče in amfiteater ter bilo povezano s pristaniščem ''Hadrian'' (sedanji San Cataldo). Oroncij iz Lecceja, lokalno imenovan Sant'Oronzo, velja za prvega krščanskega škofa v mestu in je zavetnik Lecceja.

Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je Lecce v [[gotska vojna|gotskih vojnah]] opustošil [[Ostrogoti|ostrogotski]] kralj [[Totila]]. Leta 549 je bilo obnovljeno pod rimsko oblastjo in je ostalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega cesarstva]] pet stoletij, s kratkimi osvajanji [[Saraceni|Saracenov]] in [[Langobardi|Langobardov]].

Po [[Normani|normanskem]] osvajanju v 11. stoletju je Lecce ponovno pridobil komercialni in politični pomen (grof [[Tancredi Sicilski|Tancredi]] iz Lecceja je bil zadnji normanski kralj Sicilije), ki je cvetel v kasnejši vladavini [[Staufovci|Hohenstaufenov]] in [[Anžujci|Anžujcev]]. Grofija Lecce je bila eden največjih in najpomembnejših fevdov v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]] od leta 1053 do 1463, ko je bila priključena neposredno kroni. Od 15. stoletja je bil Lecce eno najpomembnejših mest južne Italije, od leta 1630 pa je bil obogaten z dragocenimi baročnimi spomeniki. Da bi preprečili invazijo Osmanov, je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (ki je bil tudi cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) v prvi polovici 16. stoletja zgradil novo linijo obzidja in grad.

Leta 1656 je v mestu izbruhnila [[kuga]], ki je ubila tisoč prebivalcev.

Leta 1943 so lovska letala s sedežem v Lecceju pomagala podpirati izolirane italijanske garnizije v Egejskem morju med drugo svetovno vojno. Ker so zavezniki zamudili, niso mogli preprečiti poraza. V letih 1944 in 1945 so bili v Lecceju bazirani [[Consolidated B-24 Liberator|bombniki velikega dosega B-24]] 98. bombne skupine 15. letalska sile ameriške vojske, od koder so posadke letele na misije nad Italijo, Balkan, Avstrijo, Nemčijo in Francijo.

== Geografija ==
V lokalni geografiji Lecce zavzema osrednji-severni del ravnice [[Salento]], v tako imenovani plošči Lecce, obsežni in enotni nižini Salenta med terasastimi griči Murge na severu in rastlinjaki Salento na jugu. Za območje je značilna posebna zemlja, apnenčasto-lapornata iz [[miocen]]a, ki jo v južni Italiji najdemo skoraj izključno v [[Terra d'Otranto]] in ki je splošno znana kot ''pietra leccese'', ki se zlahka izkopava in reže. Morfologija ozemlja je na celotni ravnici.

Značilnosti ozemlja so mogočne plasti rdeče zemlje in odsotnost površinskih vodnih poti. Kraški teren ima nešteto [[vrtača|vrtač]] (imenovanih ''vore'' ali ''capoventi''), zbirnih točk za padavine, ki prenašajo vodo v podzemlje in napajajo podtalnico. Številni kanali, izkopani, da bi olajšali pretok dežja v vrtače in zato, da bi se izognili nastajanju močvirja, prepredajo površje. Ozemlje občine Lecce prečka Idume, podzemna reka, ki se v bližini marine Torre Chianca izliva v Jadransko morje in tvori porečje Iduma.&lt;ref&gt;Descrizione geologica e idrografica della provincia di Lecce, Lecce 1922;&lt;/ref&gt;

Občinsko ozemlje se razteza na 241,00 km² in gleda na Jadransko morje več kot 20 km. Vključuje marine San Cataldo, administrativno razdeljene med Vernole in Lecce, Frigole, Torre Chianca, Spiaggiabella in Torre Rinalda ter zaselek Villa Convento, ki ga deloma upravljata občina Novoli in predmestje San Ligorio. Kraj Casalabate je 15. maja 2012 prešel v pristojnost občin Squinzano in Trepuzzi zaradi izida posvetovalnega referenduma 12. in 13. junija 2011. &lt;ref&gt; Copia archiviata [http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743, Casalabate, firmato il passaggio a Trepuzzi e Squinzano [https://web.archive.org/web/20150206224724/http://www.iltaccoditalia.info/sito/index-a.asp?id=16743] &lt;/ref&gt; Enklava občine Surbo je zaprta na občinskem ozemlju Lecce. Ozemlje Lecceja meji na Jadransko morje na severu in vzhodu, na jugu z občinami Lequile, San Cesario di Lecce, Cavallino, Lizzanello in Vernole, na zahodu s Squinzano, Trepuzzi, Novoli, Arnesano in Monteroni di Lecce.

Lecce ima mediteransko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija ''Csa'').

== Znamenitosti ==
=== Cerkve in religiozne stavbe ===
* '''[[Bazilika Svetega Križa (Lecce)|Bazilika sv. Križa]]''': gradnja se je začela leta 1353, vendar so se dela ustavila do leta 1549 in so bila dokončana šele leta 1695. Cerkev ima bogato okrašeno pročelje z živalmi, grotesknimi figurami in rastlinjem ter veliko okno [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Ob cerkvi je vladna palača, nekdanji samostan.
* '''[[Stolnica v Lecceju]]''': cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1144, obnovljena leta 1230, nato pa jo je v letih 1659–70 v celoti obnovil Giuseppe Zimbalo, ki je zgradil tudi petnadstropni 70 metrov visok zvonik z osmerokotno ložo.
* '''Cerkev svetih Nicola in Catalda''': Cerkev je primer italo-normanske arhitekture. Ustanovil jo je [[Tancredi Sicilski]] leta 1180. Leta 1716 je bila obnovljena fasada, z dodanimi številnimi kipi, a ohranila prvotni romanski portal. Stene so bile poslikane v 15.-17. stoletju.
* Samostan Celestine: zgradil ga je (1549–1695) v baročnem slogu Giuseppe Zimbalo. Dvorišče je oblikoval Gabriele Riccardi.
* Santa Irene: to cerkev so leta 1591 naročili Teatinci in jo posvetili sveti Ireni. Arhitekt je bil Francesco Grimaldi). Ima veliko fasado, ki prikazuje različne sloge v zgornjem in spodnjem delu. Nad portalom stoji kip Svete Irene (1717) Maura Manierija. Notranjost je v tlorisu latinskega križa in je precej trezna. Glavna oltarna slika je kopija slike ''Sveti Mihael'' avtorja [[Guido Reni|Guida Renija]]. Glavni oltar ima ''Prevoz Svete skrinje'' Oronza Tisa. V desnem transeptu je eden največjih oltarjev v Lecceju, posvečen svetemu Kajetanu (1651). V bližini je rokoko oltar svetega Andreja Avellina. Iz sredine 17. stoletja je tudi oltar svetega Oroncija, delo Francesca Antonia Zimbala, sledi oltar svete Irene s platnom Giuseppeja Verria (1639), devet doprsnih kipov svetnikov z relikvijami in velik kip svetnice. Na oltarju svetega Štefana je Verriovo ''Kamenjanje sv. Štefana''.
* San Matteo: ta cerkev je bila zgrajena leta 1667. Ima tipičen srednjeitalijanski baročni slog. Na fasadi ima dva stebra, od katerih je le eden okrašen, a le delno. Po lokalni legendi je ljubosumni hudič ubil kiparja, preden je lahko dokončal delo.

=== Druge stavbe ===
* Steber kipa sv. Oroncija: (zavetnika Lecceja) je mesto Brindisi dalo Lecceju, ker je veljalo, da je sveti Oroncij v Brindisiju ozdravil kugo. Steber je bil en od para, ki je označil konec [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], glavne ceste med Rimom in južno Italijo.
* Torre del Parco je eden od srednjeveških simbolov Lecceja. Postavil ga je leta 1419 takrat 18-letni Giovanni Antonio Del Balzo [[Orsini]], princ Lecceja. Stolp, visok več kot 23 metrov, je obdan z jarkom, v katerem so gojili medvede (heraldični simbol Orsini del Balzo). Celoten kompleks je bil sedež Orsinijevega dvora in kovnice, po smrti Giovannija Antonija pa je postal rezidenca španskih namestnikov.
* Palazzo Sedile: palača je bila zgrajena leta 1592 in jo je lokalni svet uporabljal do leta 1852.
* Grad Karla V.: leta 1539–49 zgradil Gian Giacomo dell'Acaja. Ima trapezni tloris s kotnimi bastijoni. Drži se operne hiše Politeama Greco, ki je bila odprta 15. novembra 1884.
* Slavolok (''Arco di Trionfo'', običajno imenovan ''Porta Napoli'', &quot;Neapeljska vrata&quot;), ki so ena od treh vrat za vstop v zgodovinsko mestno jedro Lecceja, postavljena leta 1548 v čast Karlu V. Nadomestil je starejša vrata, Porta S. Giusto, ki so po izročilu ležala nad grobom istoimenskega svetnika. Nad obstoječimi srednjeveškimi vrati so zgrajena tudi sedanja Porta San Biagio (&quot;Vrata sv. Vlaha&quot;) in Porta Rudiae, tudi dvoje vrat v zgodovinsko mestno jedro Lecceja. Obe sta v baročnem slogu, slednja imajo na vrhu kip sv. Oroncija in ob straneh mitološke figure.
* Palazzo dei Celestini, zdaj sedež province Lecce. Zgrajena je bila v letih 1659–1695 po načrtih Giuseppeja Zimbala.
* Mestni obelisk, postavljen leta 1822 v čast Ferdinandu I. Dveh Sicilij.
&lt;gallery&gt;
File:Lecce01.jpg|City Square
File:Puglia Lecce3 tango7174.jpg|Bazilika Svetega Križa
File:Puglia Lecce4 tango7174.jpg|Notranjost bazilike Svetega Križa
File:Detail santa croce main vault.jpg|Detajl iz bazilike
File:Lecce cathedral court 1.jpg|Detajl Piazza del Duomo
File:Teatro Romano (Lecce).jpg|Rimsko gledališče (2. st.)
File:TORRE DEL PARCO - LECCE 2.jpg|Torre del Parco
File:PORTA NAPOLI 01.JPG|Slavolok
File:PORTA RUDIAE 01.JPG|Porta Rudiae
&lt;/gallery&gt;

=== Vrtovi in parki ===
*Orto Botanico di Lecce,botanični vrt v Lecceju.

=== Arheologija ===
* '''[[Rimski amfiteater v Lecceju|Rimski amfiteater]]''' iz 2. stoletja v bližini trga Sant'Oronzo, je lahko sprejel več kot 25.000 ljudi. Zdaj je napol zakopan, ker so nad njim skozi stoletja nastajali drugi spomeniki. Gledališče se trenutno uporablja za različne verske in umetniške dogodke.
* Arheološki muzej Sigismondo Castromediano.
* Arheološki muzej Faggiano.
* Arheološki park Rudiae, tri kilometre jugozahodno od mesta, vendar znotraj njegovih meja. Kraj je renesančni humanist Antonio de Ferraris, ki je bil iz te regije, identificiral kot nekdanji dom pesnika Enija.&lt;ref&gt;Pietro Napoli Signorelli, Vicende della coltura nelle due Sicilie, Naples 1784, [https://books.google.co.uk/books?id=2kKKhwIqvO8C&amp;dq=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;pg=PA246#v=onepage&amp;q=%22Antonio%20de%20Ferraris%20%22%20Ennius&amp;f=false Vol.1, p.246ff]&lt;/ref&gt; To je bilo nekoč pomembnejše mesto do rimskih časov in ima lasten amfiteater, nekropolo in ostanke močnega obzidja. Po njej se imenujejo vrata Porta Rudiae, zgrajena na cesti, ki vodi od tega kraja.

==Pobratena mesta==
Lecce je pobraten z:&lt;ref&gt;Lecce: [http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi &quot;Gemellaggi&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819085805/http://www.comune.lecce.it/comune/gemellaggi |date=19 August 2014}}, 3 November 2011, retrieved 16 August 2014&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Murcia]], šSpanija, od 2004
*{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2005
*{{flagicon|POL}} Ostrów Wielkopolski, Poljska, od 2006
*{{flagicon|ESP}} [[Valladolid]], Španija, od 2009

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Lecce}}
{{Commons category|Lecce}}
* {{Uradna spletna stran|https://www.comune.lecce.it/}} {{in lang|it}}

{{Pokrajina Lecce}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št.]]</text>
      <sha1>ejxrz7lrqd6c6pemmoyy8el4yo4flxh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milano–San Remo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>514685</id>
    <revision>
      <id>6672736</id>
      <parentid>6667793</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:46:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21758" sha1="pab3vo1iqu25t6wb72g0nyqjhczy6o5" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Milano–San Remo
| current_event = 
| image         = [[File:Petacchi MSR 2005.jpg|250px]]
| date          = sredina marca
| region        = [[Severozahodna Italija]]
| localnames    = Milano–Sanremo {{in lang|it}}
| nickname      = ''La Classicissima di primavera'' {{in lang|it}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = [[Mauro Vegni]]
| first         = 1907
| number        = 117
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] (7)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Milano–San Remo''' (tudi '''''Milano-Sanremo''''', »'''''pomladna klasika'''''« ali »'''''La Classicissima'''''«) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] med [[Milano]]m in [[Sanremo]]m v [[Severozahodna Italija|Severozahodni Italiji]], ki poteka od leta 1907. 

Z dolžino 298 km je najdaljša profesionalna enodnevna dirka v sodobnem kolesarstvu in tudi prvi od petih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] v sezoni, ki poteka tretjo soboto v marcu in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref name=&quot;Storia&quot; &gt;{{navedi splet|title=Storia della Milano-Sanremo|url=http://www.gazzetta.it/Speciali/GrandiClassiche/2005/St_milano-sanremo.html|website=[[La Gazzetta dello Sport]]|publisher=[[RCS MediaGroup]]|access-date=17 March 2015|language=it}}&lt;/ref&gt; 

V času [[UCI Road World Cup]] je bila prva dirka serije, ki jo je leta 2005 zamenjal [[UCI ProTour]].

Najuspešnejši je [[Eddy Merckx]] (7 zmag). [[Costante Girardengo]] je v medvojnem času dosegel 11 stopničk (od tega 6 zmag), v sodobni eri pa sta najboljša [[Erik Zabel]] (4 zmage) in [[Óscar Freire]] (3 zmage).&lt;ref name=&quot;Primavera Preview&quot; &gt;{{navedi splet|last1=Hood|first1=Edmond|title=Milan-Sanremo Preview: La Primavera|url=http://www.pezcyclingnews.com/race_news/milan-sanremo-preview-la-primavera-2015/|website=Pezcyclingnews.com|date=17 March 2015|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je prvo zmago za Slovenijo dosegel [[Matej Mohorič]]. Leta 2026 je zmagal [[Tadej Pogačar]], a šele v šestem poskusu. Dirka velja za edino šprintersko klasiko med vsemi spomeniki, ker večinoma poteka po ravnini, v nasprotju z jesensko italijansko klasično [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]], ki velja za gorsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Il Lombardia|url=http://www.uci.ch/road/news/article/lombardia-168508/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=20 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;UCI&quot; &gt;{{navedi splet|title=Milano-Sanremo|url=http://www.uci.ch/road/news/article/milano-sanremo-168462/|website=uci.ci|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
[[Slika:Milan-San Remo 1914, passage à niveau à Livello, puis groupe de tête avant Valtri.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1914]]
[[Slika:Arrivée de l'Italien Cavallotti à San Remo, en mars 1938 (Milan-San Remo).jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1938]]
[[Slika:Milano-Sanremo 1993, Maurizio Fondriest.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1993]]
[[Slika:Sebastian Lang - Maarten Tjallingii - Yuriy Krivtsov, 2009 Milan – San Remo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2009]]
[[Slika:Peloton, Milan-Sanremo 2013, Savona.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2013]]
[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2019]]
[[Slika:MilanoSanremo26.jpg|thumb|right|200px|[[Tadej Pogačar]] na dirki leta 2026]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1966, 1967, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976
|-
| align=center | 6 || {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1921, 1923, 1925, 1926, 1928
|-
| align=center rowspan= 2 | 4 || {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1939, 1940, 1947, 1950
|-
|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1997, 1998, 2000, 2001
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1948, 1949
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1973, 1978, 1979
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] || 2004, 2007, 2010
|-
| align=center rowspan= 8 | 2 || {{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1917, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1929, 1931
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Olmo]] || 1935, 1938
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] || 1952, 1953
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] || 1988, 1989
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1986, 1992
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023, 2025
|}

===Zmagovalci po letih===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=183px|Zmagovalec
!width=183px|Drugi
!width=183px|Tretji
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cocchi (kolesar)|Giovanni Cocchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Marchese (kolesar)|Giovanni Marchese]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1916 je bila dirka odpovedana zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olivieri]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nello Ciaccheri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Egidio Picchiottino]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leonida Frascarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Demuysere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Cecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oreste Conte]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Barbotin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Anastasi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Favero]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Schroeders]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Arie den Hartog]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Grosskost]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Wesemael]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Antonini]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Knut Knudsen]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Gomez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Riccò]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|CHE}} [[Erich Mächler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Gelfi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Coppolillo]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte (kolesar)|Biagio Conte]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Markus Zberg]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|DEU}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]</text>
      <sha1>pab3vo1iqu25t6wb72g0nyqjhczy6o5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672737</id>
      <parentid>6672736</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:47:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21758" sha1="2lfelufnmgnv45lf4zqnbbbrlhfa5d1" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Milano–San Remo
| current_event = 
| image         = [[File:Petacchi MSR 2005.jpg|250px]]
| date          = sredina marca
| region        = [[Severozahodna Italija]]
| localnames    = Milano–Sanremo {{in lang|it}}
| nickname      = ''La Classicissima di primavera'' {{in lang|it}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = [[Mauro Vegni]]
| first         = 1907
| number        = 117
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] (7)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Milano–San Remo''' (tudi '''''Milano-Sanremo''''', »'''''pomladna klasika'''''« ali »'''''La Classicissima'''''«) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] med [[Milano]]m in [[Sanremo]]m v [[Severozahodna Italija|Severozahodni Italiji]], ki poteka od leta 1907. 

Z dolžino 298 km je najdaljša profesionalna enodnevna dirka v sodobnem kolesarstvu in tudi prvi od petih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] v sezoni, ki poteka tretjo soboto v marcu in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref name=&quot;Storia&quot; &gt;{{navedi splet|title=Storia della Milano-Sanremo|url=http://www.gazzetta.it/Speciali/GrandiClassiche/2005/St_milano-sanremo.html|website=[[La Gazzetta dello Sport]]|publisher=[[RCS MediaGroup]]|access-date=17 March 2015|language=it}}&lt;/ref&gt; 

V času [[UCI Road World Cup]] je bila prva dirka serije, ki jo je leta 2005 zamenjal [[UCI ProTour]].

Najuspešnejši je [[Eddy Merckx]] (7 zmag). [[Costante Girardengo]] je v medvojnem času dosegel 11 stopničk (od tega 6 zmag), v sodobni eri pa sta najboljša [[Erik Zabel]] (4 zmage) in [[Óscar Freire]] (3 zmage).&lt;ref name=&quot;Primavera Preview&quot; &gt;{{navedi splet|last1=Hood|first1=Edmond|title=Milan-Sanremo Preview: La Primavera|url=http://www.pezcyclingnews.com/race_news/milan-sanremo-preview-la-primavera-2015/|website=Pezcyclingnews.com|date=17 March 2015|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je prvo zmago za Slovenijo dosegel [[Matej Mohorič]]. Leta 2026 je zmagal [[Tadej Pogačar]], a šele v šestem poskusu. Dirka velja za edino šprintersko klasiko med vsemi spomeniki, ker večinoma poteka po ravnini, v nasprotju z jesensko italijansko klasično [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]], ki velja za gorsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Il Lombardia|url=http://www.uci.ch/road/news/article/lombardia-168508/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=20 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;UCI&quot; &gt;{{navedi splet|title=Milano-Sanremo|url=http://www.uci.ch/road/news/article/milano-sanremo-168462/|website=uci.ci|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1966, 1967, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976
|-
| align=center | 6 || {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1921, 1923, 1925, 1926, 1928
|-
| align=center rowspan= 2 | 4 || {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1939, 1940, 1947, 1950
|-
|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1997, 1998, 2000, 2001
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1948, 1949
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1973, 1978, 1979
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] || 2004, 2007, 2010
|-
| align=center rowspan= 8 | 2 || {{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1917, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1929, 1931
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Olmo]] || 1935, 1938
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] || 1952, 1953
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] || 1988, 1989
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1986, 1992
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023, 2025
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Milan-San Remo 1914, passage à niveau à Livello, puis groupe de tête avant Valtri.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1914]]
[[Slika:Arrivée de l'Italien Cavallotti à San Remo, en mars 1938 (Milan-San Remo).jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1938]]
[[Slika:Milano-Sanremo 1993, Maurizio Fondriest.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1993]]
[[Slika:Sebastian Lang - Maarten Tjallingii - Yuriy Krivtsov, 2009 Milan – San Remo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2009]]
[[Slika:Peloton, Milan-Sanremo 2013, Savona.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2013]]
[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2019]]
[[Slika:MilanoSanremo26.jpg|thumb|right|200px|[[Tadej Pogačar]] na dirki leta 2026]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=183px|Zmagovalec
!width=183px|Drugi
!width=183px|Tretji
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cocchi (kolesar)|Giovanni Cocchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Marchese (kolesar)|Giovanni Marchese]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1916 je bila dirka odpovedana zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olivieri]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nello Ciaccheri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Egidio Picchiottino]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leonida Frascarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Demuysere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Cecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oreste Conte]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Barbotin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Anastasi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Favero]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Schroeders]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Arie den Hartog]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Grosskost]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Wesemael]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Antonini]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Knut Knudsen]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Gomez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Riccò]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|CHE}} [[Erich Mächler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Gelfi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Coppolillo]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte (kolesar)|Biagio Conte]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Markus Zberg]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|DEU}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]</text>
      <sha1>2lfelufnmgnv45lf4zqnbbbrlhfa5d1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672738</id>
      <parentid>6672737</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:47:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci po letih */</comment>
      <origin>6672738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21751" sha1="t7upm1sjof19eyqehlxnbhgn7q1bia9" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Milano–San Remo
| current_event = 
| image         = [[File:Petacchi MSR 2005.jpg|250px]]
| date          = sredina marca
| region        = [[Severozahodna Italija]]
| localnames    = Milano–Sanremo {{in lang|it}}
| nickname      = ''La Classicissima di primavera'' {{in lang|it}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = [[Mauro Vegni]]
| first         = 1907
| number        = 117
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] (7)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Milano–San Remo''' (tudi '''''Milano-Sanremo''''', »'''''pomladna klasika'''''« ali »'''''La Classicissima'''''«) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] med [[Milano]]m in [[Sanremo]]m v [[Severozahodna Italija|Severozahodni Italiji]], ki poteka od leta 1907. 

Z dolžino 298 km je najdaljša profesionalna enodnevna dirka v sodobnem kolesarstvu in tudi prvi od petih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] v sezoni, ki poteka tretjo soboto v marcu in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref name=&quot;Storia&quot; &gt;{{navedi splet|title=Storia della Milano-Sanremo|url=http://www.gazzetta.it/Speciali/GrandiClassiche/2005/St_milano-sanremo.html|website=[[La Gazzetta dello Sport]]|publisher=[[RCS MediaGroup]]|access-date=17 March 2015|language=it}}&lt;/ref&gt; 

V času [[UCI Road World Cup]] je bila prva dirka serije, ki jo je leta 2005 zamenjal [[UCI ProTour]].

Najuspešnejši je [[Eddy Merckx]] (7 zmag). [[Costante Girardengo]] je v medvojnem času dosegel 11 stopničk (od tega 6 zmag), v sodobni eri pa sta najboljša [[Erik Zabel]] (4 zmage) in [[Óscar Freire]] (3 zmage).&lt;ref name=&quot;Primavera Preview&quot; &gt;{{navedi splet|last1=Hood|first1=Edmond|title=Milan-Sanremo Preview: La Primavera|url=http://www.pezcyclingnews.com/race_news/milan-sanremo-preview-la-primavera-2015/|website=Pezcyclingnews.com|date=17 March 2015|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je prvo zmago za Slovenijo dosegel [[Matej Mohorič]]. Leta 2026 je zmagal [[Tadej Pogačar]], a šele v šestem poskusu. Dirka velja za edino šprintersko klasiko med vsemi spomeniki, ker večinoma poteka po ravnini, v nasprotju z jesensko italijansko klasično [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]], ki velja za gorsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Il Lombardia|url=http://www.uci.ch/road/news/article/lombardia-168508/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=20 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;UCI&quot; &gt;{{navedi splet|title=Milano-Sanremo|url=http://www.uci.ch/road/news/article/milano-sanremo-168462/|website=uci.ci|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1966, 1967, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976
|-
| align=center | 6 || {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1921, 1923, 1925, 1926, 1928
|-
| align=center rowspan= 2 | 4 || {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1939, 1940, 1947, 1950
|-
|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1997, 1998, 2000, 2001
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1948, 1949
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1973, 1978, 1979
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] || 2004, 2007, 2010
|-
| align=center rowspan= 8 | 2 || {{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1917, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1929, 1931
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Olmo]] || 1935, 1938
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] || 1952, 1953
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] || 1988, 1989
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1986, 1992
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023, 2025
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Milan-San Remo 1914, passage à niveau à Livello, puis groupe de tête avant Valtri.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1914]]
[[Slika:Arrivée de l'Italien Cavallotti à San Remo, en mars 1938 (Milan-San Remo).jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1938]]
[[Slika:Milano-Sanremo 1993, Maurizio Fondriest.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1993]]
[[Slika:Sebastian Lang - Maarten Tjallingii - Yuriy Krivtsov, 2009 Milan – San Remo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2009]]
[[Slika:Peloton, Milan-Sanremo 2013, Savona.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2013]]
[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2019]]
[[Slika:MilanoSanremo26.jpg|thumb|right|200px|[[Tadej Pogačar]] (leta 2026)]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=183px|Zmagovalec
!width=183px|Drugi
!width=183px|Tretji
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cocchi (kolesar)|Giovanni Cocchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Marchese (kolesar)|Giovanni Marchese]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1916 je bila dirka odpovedana zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olivieri]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nello Ciaccheri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Egidio Picchiottino]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leonida Frascarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Demuysere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Cecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oreste Conte]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Barbotin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Anastasi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Favero]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Schroeders]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Arie den Hartog]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Grosskost]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Wesemael]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Antonini]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Knut Knudsen]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Gomez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Riccò]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|CHE}} [[Erich Mächler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Gelfi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Coppolillo]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte (kolesar)|Biagio Conte]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Markus Zberg]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|DEU}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]</text>
      <sha1>t7upm1sjof19eyqehlxnbhgn7q1bia9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672793</id>
      <parentid>6672738</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:33:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21994" sha1="oexw1yk510x9f8qmb4kmko90vxdm0js" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Milano–San Remo
| current_event = 
| image         = [[File:Petacchi MSR 2005.jpg|250px]]
| date          = sredina marca
| region        = [[Severozahodna Italija]]
| localnames    = Milano–Sanremo {{in lang|it}}
| nickname      = ''La Classicissima di primavera'' {{in lang|it}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = [[Mauro Vegni]]
| first         = 1907
| number        = 117
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] (7)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Milano–San Remo''' (tudi '''''Milano-Sanremo''''', »'''''pomladna klasika'''''« ali »'''''La Classicissima'''''«) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] med [[Milano]]m in [[Sanremo]]m v [[Severozahodna Italija|Severozahodni Italiji]], ki poteka od leta 1907. 

Z dolžino 298 km je najdaljša profesionalna enodnevna dirka v sodobnem kolesarstvu in tudi prvi od petih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] v sezoni, ki poteka tretjo soboto v marcu in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref name=&quot;Storia&quot; &gt;{{navedi splet|title=Storia della Milano-Sanremo|url=http://www.gazzetta.it/Speciali/GrandiClassiche/2005/St_milano-sanremo.html|website=[[La Gazzetta dello Sport]]|publisher=[[RCS MediaGroup]]|access-date=17 March 2015|language=it}}&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

V času [[UCI Road World Cup]] je bila prva dirka serije, ki jo je leta 2005 zamenjal [[UCI ProTour]].

Najuspešnejši je [[Eddy Merckx]] (7 zmag). [[Costante Girardengo]] je v medvojnem času dosegel 11 stopničk (od tega 6 zmag), v sodobni eri pa sta najboljša [[Erik Zabel]] (4 zmage) in [[Óscar Freire]] (3 zmage).&lt;ref name=&quot;Primavera Preview&quot; &gt;{{navedi splet|last1=Hood|first1=Edmond|title=Milan-Sanremo Preview: La Primavera|url=http://www.pezcyclingnews.com/race_news/milan-sanremo-preview-la-primavera-2015/|website=Pezcyclingnews.com|date=17 March 2015|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je prvo zmago za Slovenijo dosegel [[Matej Mohorič]]. Leta 2026 je zmagal [[Tadej Pogačar]], a šele v šestem poskusu. Dirka velja za edino šprintersko klasiko med vsemi spomeniki, ker večinoma poteka po ravnini, v nasprotju z jesensko italijansko klasično [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]], ki velja za gorsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Il Lombardia|url=http://www.uci.ch/road/news/article/lombardia-168508/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=20 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;UCI&quot; &gt;{{navedi splet|title=Milano-Sanremo|url=http://www.uci.ch/road/news/article/milano-sanremo-168462/|website=uci.ci|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1966, 1967, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976
|-
| align=center | 6 || {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1921, 1923, 1925, 1926, 1928
|-
| align=center rowspan= 2 | 4 || {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1939, 1940, 1947, 1950
|-
|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1997, 1998, 2000, 2001
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1948, 1949
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1973, 1978, 1979
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] || 2004, 2007, 2010
|-
| align=center rowspan= 8 | 2 || {{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1917, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1929, 1931
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Olmo]] || 1935, 1938
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] || 1952, 1953
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] || 1988, 1989
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1986, 1992
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023, 2025
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Milan-San Remo 1914, passage à niveau à Livello, puis groupe de tête avant Valtri.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1914]]
[[Slika:Arrivée de l'Italien Cavallotti à San Remo, en mars 1938 (Milan-San Remo).jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1938]]
[[Slika:Milano-Sanremo 1993, Maurizio Fondriest.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1993]]
[[Slika:Sebastian Lang - Maarten Tjallingii - Yuriy Krivtsov, 2009 Milan – San Remo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2009]]
[[Slika:Peloton, Milan-Sanremo 2013, Savona.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2013]]
[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2019]]
[[Slika:MilanoSanremo26.jpg|thumb|right|200px|[[Tadej Pogačar]] (leta 2026)]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=183px|Zmagovalec
!width=183px|Drugi
!width=183px|Tretji
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cocchi (kolesar)|Giovanni Cocchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Marchese (kolesar)|Giovanni Marchese]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1916 je bila dirka odpovedana zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olivieri]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nello Ciaccheri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Egidio Picchiottino]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leonida Frascarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Demuysere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Cecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oreste Conte]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Barbotin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Anastasi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Favero]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Schroeders]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Arie den Hartog]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Grosskost]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Wesemael]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Antonini]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Knut Knudsen]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Gomez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Riccò]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|CHE}} [[Erich Mächler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Gelfi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Coppolillo]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte (kolesar)|Biagio Conte]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Markus Zberg]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|DEU}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]</text>
      <sha1>oexw1yk510x9f8qmb4kmko90vxdm0js</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672892</id>
      <parentid>6672793</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:24:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22004" sha1="qun9b45z6cvoy78ktulkz9k49s5t4rq" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Milano–San Remo
| current_event = 
| image         = [[File:Petacchi MSR 2005.jpg|250px]]
| date          = sredina marca
| region        = [[Severozahodna Italija]]
| localnames    = Milano–Sanremo {{in lang|it}}
| nickname      = ''La Classicissima di primavera'' {{in lang|it}}
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[RCS Sport]]
| director      = [[Mauro Vegni]]
| first         = 1907
| number        = 117
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] (7)
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Milano–San Remo''' (tudi '''''Milano-Sanremo''''', »'''''pomladna klasika'''''« ali »'''''La Classicissima'''''«) je enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] med [[Milano]]m in [[Sanremo]]m v [[Severozahodna Italija|Severozahodni Italiji]], ki poteka od leta 1907. 

Z dolžino 298 km je najdaljša profesionalna enodnevna dirka v sodobnem kolesarstvu in tudi prvi od petih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] v sezoni, ki poteka tretjo soboto v marcu in je del svetovne serije [[UCI World Tour]].&lt;ref name=&quot;Storia&quot; &gt;{{navedi splet|title=Storia della Milano-Sanremo|url=http://www.gazzetta.it/Speciali/GrandiClassiche/2005/St_milano-sanremo.html|website=[[La Gazzetta dello Sport]]|publisher=[[RCS MediaGroup]]|access-date=17 March 2015|language=it}}&lt;/ref&gt; 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali današnji štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

V času [[UCI Road World Cup]] je bila prva dirka serije, ki jo je leta 2005 zamenjal [[UCI ProTour]].

Najuspešnejši je [[Eddy Merckx]] (7 zmag). [[Costante Girardengo]] je v medvojnem času dosegel 11 stopničk (od tega 6 zmag), v sodobni eri pa sta najboljša [[Erik Zabel]] (4 zmage) in [[Óscar Freire]] (3 zmage).&lt;ref name=&quot;Primavera Preview&quot; &gt;{{navedi splet|last1=Hood|first1=Edmond|title=Milan-Sanremo Preview: La Primavera|url=http://www.pezcyclingnews.com/race_news/milan-sanremo-preview-la-primavera-2015/|website=Pezcyclingnews.com|date=17 March 2015|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je prvo zmago za Slovenijo dosegel [[Matej Mohorič]]. Leta 2026 je zmagal [[Tadej Pogačar]], a šele v šestem poskusu. Dirka velja za edino šprintersko klasiko med vsemi spomeniki, ker večinoma poteka po ravnini, v nasprotju z jesensko italijansko klasično [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]], ki velja za gorsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Il Lombardia|url=http://www.uci.ch/road/news/article/lombardia-168508/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=20 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;UCI&quot; &gt;{{navedi splet|title=Milano-Sanremo|url=http://www.uci.ch/road/news/article/milano-sanremo-168462/|website=uci.ci|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=18 February 2016}}&lt;/ref&gt;

== Moški ==

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1966, 1967, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976
|-
| align=center | 6 || {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || 1918, 1921, 1923, 1925, 1926, 1928
|-
| align=center rowspan= 2 | 4 || {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1939, 1940, 1947, 1950
|-
|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1997, 1998, 2000, 2001
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1946, 1948, 1949
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1973, 1978, 1979
|-
| {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] || 2004, 2007, 2010
|-
| align=center rowspan= 8 | 2 || {{flagicon|ITA}} [[Gaetano Belloni]] || 1917, 1920
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 1929, 1931
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Olmo]] || 1935, 1938
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] || 1952, 1953
|-
|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] || 1988, 1989
|-
|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Seán Kelly]] || 1986, 1992
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023, 2025
|}

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Milan-San Remo 1914, passage à niveau à Livello, puis groupe de tête avant Valtri.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1914]]
[[Slika:Arrivée de l'Italien Cavallotti à San Remo, en mars 1938 (Milan-San Remo).jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1938]]
[[Slika:Milano-Sanremo 1993, Maurizio Fondriest.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 1993]]
[[Slika:Sebastian Lang - Maarten Tjallingii - Yuriy Krivtsov, 2009 Milan – San Remo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2009]]
[[Slika:Peloton, Milan-Sanremo 2013, Savona.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2013]]
[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|thumb|right|200px|Dirka leta 2019]]
[[Slika:MilanoSanremo26.jpg|thumb|right|200px|[[Tadej Pogačar]] (leta 2026)]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!width=183px|Zmagovalec
!width=183px|Drugi
!width=183px|Tretji
|-
|1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|-
|1908
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|-
|1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]]
|-
|1910
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cocchi (kolesar)|Giovanni Cocchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Marchese (kolesar)|Giovanni Marchese]]
|-
|1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
|1912
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]]
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|-
|1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Lucotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1916 je bila dirka odpovedana zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
|1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]]
|-
|1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olivieri]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aymo]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Linari]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nello Ciaccheri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Egidio Picchiottino]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Leonida Frascarelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Demuysere]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani (kolesar)|Mario Cipriani]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Cimatti]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Quirino Toccacelli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1944 in 1945 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
|1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci (kolesar)|Mario Ricci]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Cecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Rossello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oreste Conte]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Barbotin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Serge Blusson]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Anastasi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Favero]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Bobet]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Darrigade]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Groussard]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Schroeders]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Arie den Hartog]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Grosskost]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Sibille]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Wesemael]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Antonini]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Knut Knudsen]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Bossis]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Gomez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Riccò]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Beccia]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|CHE}} [[Erich Mächler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilles Delion]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Gelfi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Coppolillo]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte (kolesar)|Biagio Conte]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Markus Zberg]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|AUS}} [[Matthew Goss]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|DEU}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|-
|2015
|{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ben Swift]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
|2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2025
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]</text>
      <sha1>qun9b45z6cvoy78ktulkz9k49s5t4rq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Flandriji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515909</id>
    <revision>
      <id>6672796</id>
      <parentid>6666826</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27736" sha1="9ioslblsei3gxkiaijpt266gqhvg0us" xml:space="preserve">{{For|kolesarsko mini klasiko po Flandriji|Skozi Flandrijo}}
{{For|»Malo dirko po Flandriji«|E3 Saxo Bank Classic}}
{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Flandriji
| image         = RVV LOGO ENG.svg
| caption       = 
| date          = zgodnji april
| region        = [[Flandrija]], [[Belgija]]
| english       = 
| localnames    = Ronde van Vlaanderen ([[Nizozemska|n.]])
| nickname      = ''De Ronde'' ([[Nizozemska|niz.]])&lt;br /&gt;''Vlaanderens Mooiste''&lt;br /&gt;''Flandrijska lepotica''
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Flandrijske klasike]]
| director      = Wim Van Herreweghe
| first         = 1913
| number        = 110
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Paul Deman]]
| mostwins      = '''vsak po 3 zmage:'''&lt;br&gt;{{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]]&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]]&lt;br /&gt;{{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Dirka po Flandriji''' ({{lang-nl| '''Ronde van Vlaanderen'''; tudi '''De Ronde''' ali '''Vlaanderens Mooiste'''}}) je pomladanska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] oz. [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v [[Belgija|Belgiji]], ki jo prirejajo od leta 1913. 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Zraven [[Pariz–Roubaix]], velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP (cestna dirka)]].

Velja za najpomembnejšo dirko v [[Flandrija|Flandriji]] in je trenutno del svetovne serije [[UCI World Tour]], organizira pa jo skupina [[Flandrijske klasike]] V sodobnem kolesarstvu je ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], kamor pa zraven [[Pariz–Roubaix]] (obe na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke [[Milano–San Remo]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji]]. 

Gre za najbolj obiskano enodnevno dirko na svetu. Po mnenju številnih slovitih kolesarskih imen kot so [[George Hincapie]], [[Bernard Hinault]] in [[Sean Kelly]], pa tudi za daleč najtežjo in najzahtevnejša enodnevno dirko vseh časov, in ji po njihovem mnenju ni para. Tudi številni najboljši kolesarji si jo veliko bolj želijo osvojiti kot dirko [[Pariz–Roubaix]], ki je širom sveta bržkone res bolj znana in ima daljšo tradicijo.

Zaradi zelo podobnih imen pogosto prihaja do zmede in te dirke pač ne gre zamenjati z manj prestižno pripravljalno dirko [[Skozi Flandrijo]] ali z [[E3 Saxo Bank Classic]] (znano kot &quot;Mala dirka po Flandriji&quot;).

Skupaj z [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]] in [[Pariz–Roubaix]] spada med tlakovane klasike.

Leta 2023 (kot prvi Slovenec), 2025 in 2026 je trikrat uspel zmagati tudi naš as [[Tadej Pogačar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=De droom van Koarle|url=http://www.rondevanvlaanderen.be/nl/elite-men/history/de-droom-van-koarle|website=Ronde van Vlaanderen|publisher=[[Flandrijske klasike]]|access-date=4 December 2015|language=nl|archive-date=2016-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20161219041143/http://www.rondevanvlaanderen.be/nl/elite-men/history/de-droom-van-koarle|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Dirka poteka neprekinjeno od leta 1919 (prekinjena le v času [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]), kar je najdlje od klasik, leta 2016 je potekala stotič, ustavil je ni niti covid-19. Ima tudi največ najuspešnejših kolesarjev po številu zmag med klasičnimi dirkami, saj je rekordne tri zmage doseglo 7 kolesarjev; [[Achiel Buysse]], [[Eric Leman]], [[Johan Museeuw]], [[Tom Boonen]], [[Fiorenzo Magni]], [[Fabian Cancellara]] in [[Mathieu van der Poel|M. van der Poel]]. 

== Trasa ==
Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih [[Ardeni|Ardenov]], ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zaradi česar se kolesarju stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Štart in cilj se je skozi leta spreminjal. Od leta 2022 se štart dirke na vsake dve leti začne izmenjaje v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ali [[Brugge|Bruggeju]], cilj pa je od leta 2012 vseskozi v mestu [[Oudenaarde]]. Dolžina dirka varira, a trenutno je dolga približno 270 km.

=== Start in cilj ===
[[File:Sint-Niklaaskerk, Gent2.jpg|thumb|right|150px|Start prve dirke 1913&lt;br&gt;(Korenmarkt, Gent)]]
[[File:Oudenaarde stadhuis 25-9-2016 09-52-11.JPG|thumb|150px|right|[[Oudenaarde]]&lt;br&gt;(cilj od leta 2012)]]
{{multiple image|perrow = 1|total_width=160px
| image1 = Koppenberg5063.jpg
| image2 = Koppenberg hill 1.jpg
| footer = Koppenberg
}}
{{multiple image|perrow = 1|total_width=160px
| image1 = 2164CancellaraChavanel rvv2011.jpg
| image2 = Geraardsbergen - Oudeberg top 2.jpg
| footer = [[Muur van Geraardsbergen|Muur]]
}}
{| class=&quot;toccolours&quot; cellpadding=&quot;2&quot; width=&quot;70%&quot;
* '''1913;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Mariakerke (East Flanders)|Mariakerke]]
* '''1914;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Evergem]]
* '''1919–1923;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Gentbrugge]] (Arsenal)
* '''1924–1927;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Kuipke|Velodrom Gent (Citadelpark)]]
* '''1928–1941;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Wetteren]]
* '''1942–1944;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Kuipke|Velodrom Gent (Citadelpark)]]
* '''1945–1961;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Wetteren]]
* '''1962–1972;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Gentbrugge]]
* '''1973–1976;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''1977–1997;''' [[Sint-Niklaas]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''1998–2011;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''2012–2016;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2017–2022;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2023;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2024;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2025;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2026;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2027;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2028;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
|}

===Vzponi===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px| št.
! scope=&quot;col&quot; width=140px|Vzpon
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Kilometrov&lt;br&gt;(do cilja) 
! scope=&quot;col&quot; width=80px| Podlaga
! scope=&quot;col&quot; width=80px| Dolžina&lt;br&gt;(metri) 
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Povprečni&lt;br&gt;naklon
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Maksimalni&lt;br&gt;naklon
|-align=center
| 1 || align=&quot;left&quot; | [[Tiegemberg]] || 177 || asfalt || 750 || 5,6% || 9%
|-align=center
| 2 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 152 || kocke || 2200 || 4,2% || 11%
|-align=center
| 3 || align=&quot;left&quot; | [[Kortekeer]] || 141 || asfalt || 1000 || 6,4% || 17,1%
|-align=center
| 4 || align=&quot;left&quot; | [[Eikenberg]] || 134 || kocke || 1300 || 6,2% || 11%
|-align=center
| 5 || align=&quot;left&quot; | [[Wolvenberg]] || 131 || asfalt || 666 || 6,8% || 17,3%
|-align=center
| 6 || align=&quot;left&quot; | [[Molenberg (Zwalm)|Molenberg]] || 118 || kocke || 463 || 7% || 14,2%
|-align=center
| 7 || align=&quot;left&quot; | [[Leberg]] || 97 || asfalt || 700 || 6,1% || 14%
|-align=center
| 8 || align=&quot;left&quot; | [[Berendries]] || 93 || asfalt || 940 || 7,1% || 12,4%
|-align=center
| 9 || align=&quot;left&quot; | [[Valkenberg (Brakel)|Valkenberg]] || 88 || asfalt || 875 || 6% || 15%
|-align=center
| 10 || align=&quot;left&quot; | [[Kaperij]] || 77 || asfalt || 1250 || 5% || 8%
|-align=center
| 11 || align=&quot;left&quot; | [[Kanarieberg]] || 70 || asfalt || 1000 || 7,7% || 14%
|-align=center
| 12 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 54 || kocke || 2200 || 4,2% || 11%
|-align=center
| 13 || align=&quot;left&quot; | [[Paterberg]] || 51 || kocke || 400 || 12,5% || 20%
|-align=center
| 14 || align=&quot;left&quot; | [[Koppenberg]] || 44 || kocke || 600 || 11,6% || 22%
|-align=center
| 15 || align=&quot;left&quot; | [[Steenbeekdries]] || 39 || kocke || 820 || 7,6% || 12,8%
|-align=center
| 16 || align=&quot;left&quot; | [[Taaienberg]] || 36 || kocke || 800 || 7,1% || 18%
|-align=center
| 17 || align=&quot;left&quot; | [[Kruisberg]] || 26 || kocke || 1875 || 5% || 9%
|-align=center
| 18 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 16 || kocke || 2200 || 4,2% || 12%
|-align=center
| 19 || align=&quot;left&quot; | [[Paterberg]] || 13 || kocke || 400 || 12,5% || 20%
|}

== Moški ==

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Bits &amp; Pieces - BP185 - Le tour des Flandres (Vlaamse wielertour) - 1923 - EYE FLM7639 - OB 106055.ogv|sličica|160px|Dirka leta 1923]]
[[Slika:Le Tour des Flandres 1929 emprunte le bord du canal reliant Bruges à Ostende.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1929]]
[[Slika:Roger de Vlaeminck.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1978]]
[[Slika:Museeuw Flandres 1995.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1995]]
[[Slika:Franck Perque Tour des Flandres 2002.jpg|sličica|160px|Dirka leta 2002]]
[[Slika:Boonen &amp; Pozzato.jpg|sličica|160px|Dirka leta 2012]]
[[Slika:Ronde Van Vlaanderen 2018 Tour of Flanders 2018 (26305054227).jpg|sličica|160px|Dirka leta 2018]]
[[Slika:RVV-OudeKwaremont-04.jpg|sličica|160px|[[Tadej Pogačar]] ob zmagi leta 2025]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Tretji 
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Doms]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buysse (kolesar)|Marcel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Lerberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pierre Van De Velde]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1915 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Lerberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Van Hecke]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Budts]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Brunier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Debaets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Delbecque]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Pé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hector Martin]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Decorte]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Debaets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Dewaele]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Mortelmans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Delannoy]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Dervaes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Hamerlinck]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Dossche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emilie Joly]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[César Bogaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Aerts]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Hamerlinck]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Tommies]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Duerloo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Corneille Leemans]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard De Caluwé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Neuville]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel D'Hooghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Deltour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard De Caluwé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Karel Kaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romains Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Christiaens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Van Overloop]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Den Meerschaut]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Robert Van Eenaeme]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Camille Beeckman]]
|-
|1944
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]]
|-
|1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvain Grysolle]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]]
|-
|1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emiel Faignaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Smet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henry Renders]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ramon]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Rijckaert]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Attilio Redolfi]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Decock]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim van Est]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Désiré Keteleer]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Vandenbrande]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Hugo Koblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Truye]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur De Cabooter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Haan]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Aerde]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Simpson]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vandenberghe]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegù]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|NLD}} [[Evert Dolman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Kerremans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Cyrille Guimard]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Bal]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frits Pirard]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Martens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Pevenage]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|NLD}} [[Johan Lammerts]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Philippe Vandenbrande]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Frison]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Otto Lauritzen]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[John Talen]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacky Durand]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Thomas Wegmüller]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Bottaro]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Denis Zanette]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dave Bruylandts]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Andreas Klier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|USA}} [[George Hincapie]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stijn Devolder]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nick Nuyens]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stijn Devolder]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nick Nuyens]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sylvain Chavanel]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] 
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] 
|-
|2015
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] 
|-
|2016
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] 
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] 
|-
|2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Bettiol]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
|2022
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Dylan Van Baarle]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Valentin Madouas]]
|-
|2023
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Mozzato]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Nils Politt]]
|-
|2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 8 | 3 || {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] || 1940, 1941, 1943
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] || 1949, 1950, 1951
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]] || 1970, 1972, 1973
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] ||1993, 1995, 1998
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2005, 2006, 2012
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2010, 2013, 2014
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || align=right| 2020, 2022, 2024
|-
|{{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || align=right| 2023, 2025, 2026
|-
| align=center rowspan= 11 | 2 || |{{flagicon|BEL}} [[Gerard Debaets]] || align=right| 1924, 1927
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Romain Gijssels]] || align=right| 1931, 1932
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Briek Schotte]] || align=right| 1942, 1948
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || align=right| 1944, 1946
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || align=right| 1959, 1962
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] || align=right| 1968, 1978
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || align=right| 1969, 1975
|-
|{{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] || align=right| 1979, 1983
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]] || align=right| 1989, 1991
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Peter Van Petegem]] || align=right| 1999, 2003
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Stijn Devolder]] || align=right| 2008, 2009
|}

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 69|| {{BEL}}
|-
| align=center | 13|| {{NED}}
|-
| align=center | 11|| {{ITA}}
|-
| align=center | 4|| {{SUI}}
|-
| align=center rowspan=2 | 3|| {{FRA}}
|-
|{{SLO}}
|-
| align=center rowspan=1| 2|| {{DEN}}
|-
| align=center rowspan=5|1 || {{GBR2}}
|-
|{{GER}}
|-
|{{FRG|Zahodna Nemčija}}
|-
|{{NOR}}
|-
|{{SVK}}
|}

===Dvojček Flandrija in Pariz–Roubaix v istem letu===
13-krat do zdaj se je zgodil ta zmagovalni dvojček v istem letu. [[Tom Boonen]] in [[Fabian Cancellara]] sta ga edina do sedaj uspela osvojiti dvakrat.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
!Kolesar !! Država !!Leto
|-
| [[Henri Suter]] || {{SUI}} || '''1923'''
|-
| [[Romain Gijssels]] || {{BEL}} || '''1932'''
|-
| [[Gaston Rebry]] || {{BEL}} || '''1934'''
|-
| [[Raymond Impanis]] || {{BEL}} || '''1954'''
|-
| [[Fred De Bruyne]] || {{BEL}} || '''1957'''
|-
| [[Rik Van Looy]] || {{BEL}} || '''1962'''
|-
| [[Roger De Vlaeminck]] || {{BEL}} || '''1977'''
|-
| [[Peter van Petegem]] || {{BEL}} || '''2003'''
|-
| [[Tom Boonen]] || {{BEL}} || '''2005'''
|-
| [[Fabian Cancellara]] || {{SUI}} || '''2010'''
|-
| [[Tom Boonen]] &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt; || {{BEL}} || '''2012'''
|-
| [[Fabian Cancellara]] &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt; || {{SUI}} || '''2013'''
|-
| [[Mathieu van der Poel]] || {{NED}} || '''2024'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Ronde van Vlaanderen}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1913]]
[[Kategorija:Flandrija]]</text>
      <sha1>9ioslblsei3gxkiaijpt266gqhvg0us</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672893</id>
      <parentid>6672796</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27746" sha1="r56xk4vwxuw87xrozbe1p0fvi7grikv" xml:space="preserve">{{For|kolesarsko mini klasiko po Flandriji|Skozi Flandrijo}}
{{For|»Malo dirko po Flandriji«|E3 Saxo Bank Classic}}
{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Flandriji
| image         = RVV LOGO ENG.svg
| caption       = 
| date          = zgodnji april
| region        = [[Flandrija]], [[Belgija]]
| english       = 
| localnames    = Ronde van Vlaanderen ([[Nizozemska|n.]])
| nickname      = ''De Ronde'' ([[Nizozemska|niz.]])&lt;br /&gt;''Vlaanderens Mooiste''&lt;br /&gt;''Flandrijska lepotica''
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| organiser     = [[Flandrijske klasike]]
| director      = Wim Van Herreweghe
| first         = 1913
| number        = 110
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Paul Deman]]
| mostwins      = '''vsak po 3 zmage:'''&lt;br&gt;{{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]]&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]]&lt;br /&gt;{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]]&lt;br /&gt;{{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
| mostrecent    = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Dirka po Flandriji''' ({{lang-nl| '''Ronde van Vlaanderen'''; tudi '''De Ronde''' ali '''Vlaanderens Mooiste'''}}) je pomladanska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] oz. [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v [[Belgija|Belgiji]], ki jo prirejajo od leta 1913. 

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke so takrat v to skupino spadali še ostali današnji štirje kolesarski spomeniki; ter dirke [[Valonska puščica]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Pariz–Tours]].

Zraven [[Pariz–Roubaix]], velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP (cestna dirka)]].

Velja za najpomembnejšo dirko v [[Flandrija|Flandriji]] in je trenutno del svetovne serije [[UCI World Tour]], organizira pa jo skupina [[Flandrijske klasike]] V sodobnem kolesarstvu je ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], kamor pa zraven [[Pariz–Roubaix]] (obe na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke [[Milano–San Remo]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji]]. 

Gre za najbolj obiskano enodnevno dirko na svetu. Po mnenju številnih slovitih kolesarskih imen kot so [[George Hincapie]], [[Bernard Hinault]] in [[Sean Kelly]], pa tudi za daleč najtežjo in najzahtevnejša enodnevno dirko vseh časov, in ji po njihovem mnenju ni para. Tudi številni najboljši kolesarji si jo veliko bolj želijo osvojiti kot dirko [[Pariz–Roubaix]], ki je širom sveta bržkone res bolj znana in ima daljšo tradicijo.

Zaradi zelo podobnih imen pogosto prihaja do zmede in te dirke pač ne gre zamenjati z manj prestižno pripravljalno dirko [[Skozi Flandrijo]] ali z [[E3 Saxo Bank Classic]] (znano kot &quot;Mala dirka po Flandriji&quot;).

Skupaj z [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]] in [[Pariz–Roubaix]] spada med tlakovane klasike.

Leta 2023 (kot prvi Slovenec), 2025 in 2026 je trikrat uspel zmagati tudi naš as [[Tadej Pogačar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=De droom van Koarle|url=http://www.rondevanvlaanderen.be/nl/elite-men/history/de-droom-van-koarle|website=Ronde van Vlaanderen|publisher=[[Flandrijske klasike]]|access-date=4 December 2015|language=nl|archive-date=2016-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20161219041143/http://www.rondevanvlaanderen.be/nl/elite-men/history/de-droom-van-koarle|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Dirka poteka neprekinjeno od leta 1919 (prekinjena le v času [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]), kar je najdlje od klasik, leta 2016 je potekala stotič, ustavil je ni niti covid-19. Ima tudi največ najuspešnejših kolesarjev po številu zmag med klasičnimi dirkami, saj je rekordne tri zmage doseglo 7 kolesarjev; [[Achiel Buysse]], [[Eric Leman]], [[Johan Museeuw]], [[Tom Boonen]], [[Fiorenzo Magni]], [[Fabian Cancellara]] in [[Mathieu van der Poel|M. van der Poel]]. 

== Trasa ==
Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih [[Ardeni|Ardenov]], ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zaradi česar se kolesarju stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Štart in cilj se je skozi leta spreminjal. Od leta 2022 se štart dirke na vsake dve leti začne izmenjaje v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ali [[Brugge|Bruggeju]], cilj pa je od leta 2012 vseskozi v mestu [[Oudenaarde]]. Dolžina dirka varira, a trenutno je dolga približno 270 km.

=== Start in cilj ===
[[File:Sint-Niklaaskerk, Gent2.jpg|thumb|right|150px|Start prve dirke 1913&lt;br&gt;(Korenmarkt, Gent)]]
[[File:Oudenaarde stadhuis 25-9-2016 09-52-11.JPG|thumb|150px|right|[[Oudenaarde]]&lt;br&gt;(cilj od leta 2012)]]
{{multiple image|perrow = 1|total_width=160px
| image1 = Koppenberg5063.jpg
| image2 = Koppenberg hill 1.jpg
| footer = Koppenberg
}}
{{multiple image|perrow = 1|total_width=160px
| image1 = 2164CancellaraChavanel rvv2011.jpg
| image2 = Geraardsbergen - Oudeberg top 2.jpg
| footer = [[Muur van Geraardsbergen|Muur]]
}}
{| class=&quot;toccolours&quot; cellpadding=&quot;2&quot; width=&quot;70%&quot;
* '''1913;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Mariakerke (East Flanders)|Mariakerke]]
* '''1914;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Evergem]]
* '''1919–1923;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Gentbrugge]] (Arsenal)
* '''1924–1927;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Kuipke|Velodrom Gent (Citadelpark)]]
* '''1928–1941;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Wetteren]]
* '''1942–1944;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Kuipke|Velodrom Gent (Citadelpark)]]
* '''1945–1961;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Wetteren]]
* '''1962–1972;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Gentbrugge]]
* '''1973–1976;''' [[Gent]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''1977–1997;''' [[Sint-Niklaas]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''1998–2011;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Meerbeke]]
* '''2012–2016;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2017–2022;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2023;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2024;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2025;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2026;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2027;''' [[Brugge]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
* '''2028;''' [[Antwerpen]]&amp;nbsp;– [[Oudenaarde]]
|}

===Vzponi===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px| št.
! scope=&quot;col&quot; width=140px|Vzpon
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Kilometrov&lt;br&gt;(do cilja) 
! scope=&quot;col&quot; width=80px| Podlaga
! scope=&quot;col&quot; width=80px| Dolžina&lt;br&gt;(metri) 
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Povprečni&lt;br&gt;naklon
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Maksimalni&lt;br&gt;naklon
|-align=center
| 1 || align=&quot;left&quot; | [[Tiegemberg]] || 177 || asfalt || 750 || 5,6% || 9%
|-align=center
| 2 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 152 || kocke || 2200 || 4,2% || 11%
|-align=center
| 3 || align=&quot;left&quot; | [[Kortekeer]] || 141 || asfalt || 1000 || 6,4% || 17,1%
|-align=center
| 4 || align=&quot;left&quot; | [[Eikenberg]] || 134 || kocke || 1300 || 6,2% || 11%
|-align=center
| 5 || align=&quot;left&quot; | [[Wolvenberg]] || 131 || asfalt || 666 || 6,8% || 17,3%
|-align=center
| 6 || align=&quot;left&quot; | [[Molenberg (Zwalm)|Molenberg]] || 118 || kocke || 463 || 7% || 14,2%
|-align=center
| 7 || align=&quot;left&quot; | [[Leberg]] || 97 || asfalt || 700 || 6,1% || 14%
|-align=center
| 8 || align=&quot;left&quot; | [[Berendries]] || 93 || asfalt || 940 || 7,1% || 12,4%
|-align=center
| 9 || align=&quot;left&quot; | [[Valkenberg (Brakel)|Valkenberg]] || 88 || asfalt || 875 || 6% || 15%
|-align=center
| 10 || align=&quot;left&quot; | [[Kaperij]] || 77 || asfalt || 1250 || 5% || 8%
|-align=center
| 11 || align=&quot;left&quot; | [[Kanarieberg]] || 70 || asfalt || 1000 || 7,7% || 14%
|-align=center
| 12 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 54 || kocke || 2200 || 4,2% || 11%
|-align=center
| 13 || align=&quot;left&quot; | [[Paterberg]] || 51 || kocke || 400 || 12,5% || 20%
|-align=center
| 14 || align=&quot;left&quot; | [[Koppenberg]] || 44 || kocke || 600 || 11,6% || 22%
|-align=center
| 15 || align=&quot;left&quot; | [[Steenbeekdries]] || 39 || kocke || 820 || 7,6% || 12,8%
|-align=center
| 16 || align=&quot;left&quot; | [[Taaienberg]] || 36 || kocke || 800 || 7,1% || 18%
|-align=center
| 17 || align=&quot;left&quot; | [[Kruisberg]] || 26 || kocke || 1875 || 5% || 9%
|-align=center
| 18 || align=&quot;left&quot; | [[Oude Kwaremont]] || 16 || kocke || 2200 || 4,2% || 12%
|-align=center
| 19 || align=&quot;left&quot; | [[Paterberg]] || 13 || kocke || 400 || 12,5% || 20%
|}

== Moški ==

===Zmagovalci po letih===
[[Slika:Bits &amp; Pieces - BP185 - Le tour des Flandres (Vlaamse wielertour) - 1923 - EYE FLM7639 - OB 106055.ogv|sličica|160px|Dirka leta 1923]]
[[Slika:Le Tour des Flandres 1929 emprunte le bord du canal reliant Bruges à Ostende.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1929]]
[[Slika:Roger de Vlaeminck.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1978]]
[[Slika:Museeuw Flandres 1995.jpg|sličica|160px|Dirka leta 1995]]
[[Slika:Franck Perque Tour des Flandres 2002.jpg|sličica|160px|Dirka leta 2002]]
[[Slika:Boonen &amp; Pozzato.jpg|sličica|160px|Dirka leta 2012]]
[[Slika:Ronde Van Vlaanderen 2018 Tour of Flanders 2018 (26305054227).jpg|sličica|160px|Dirka leta 2018]]
[[Slika:RVV-OudeKwaremont-04.jpg|sličica|160px|[[Tadej Pogačar]] ob zmagi leta 2025]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Tretji 
|-
|1913
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Doms]]
|-
|1914
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buysse (kolesar)|Marcel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Lerberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Pierre Van De Velde]]
|-
|colspan=4 align=center|''med 1915 in 1918 so bile dirke odpovedane zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
|1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Lerberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|-
|1920
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Van Hecke]]
|-
|1921
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Budts]]
|-
|1922
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Brunier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]]
|-
|1923
|{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|-
|1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Debaets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|-
|1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Delbecque]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Pé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hector Martin]]
|-
|1926
|{{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Decorte]]
|-
|1927
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Debaets]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Dewaele]]
|-
|1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Mortelmans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Delannoy]]
|-
|1929
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Dervaes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Hamerlinck]]
|-
|1930
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Dossche]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emilie Joly]]
|-
|1931
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[César Bogaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Aerts]]
|-
|1932
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Hamerlinck]]
|-
|1933
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Tommies]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|-
|1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
|1935
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Duerloo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Corneille Leemans]]
|-
|1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard De Caluwé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[François Neuville]]
|-
|1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel D'Hooghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Deltour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
|-
|1938
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard De Caluwé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]]
|-
|1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Karel Kaers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romains Maes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
|-
|1940
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Christiaens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1941
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Van Overloop]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Den Meerschaut]]
|-
|1942
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Robert Van Eenaeme]]
|-
|1943
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Camille Beeckman]]
|-
|1944
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]]
|-
|1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvain Grysolle]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]]
|-
|1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emiel Faignaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Smet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Henry Renders]]
|-
|1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ramon]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Rijckaert]]
|-
|1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
|1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Attilio Redolfi]]
|-
|1952
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Decock]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte]]
|-
|1953
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wim van Est]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Désiré Keteleer]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Gauthier]]
|-
|1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Vandenbrande]]
|-
|1955
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Hugo Koblet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|-
|1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
|1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|-
|1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Truye]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
|1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|-
|1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur De Cabooter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Graczyk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|-
|1961
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Haan]]
|-
|1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Aerde]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|-
|1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Simpson]]
|-
|1964
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|-
|1965
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|-
|1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vandenberghe]]
|-
|1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegù]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]]
|-
|1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
|1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1971
|{{ikonazastave|NLD}} [[Evert Dolman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Kerremans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Cyrille Guimard]]
|-
|1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
|1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1974
|{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Bal]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
|1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
|1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
|1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|-
|1979
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
|1980
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1981
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frits Pirard]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
|1982
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Martens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Pevenage]]
|-
|1983
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
|1984
|{{ikonazastave|NLD}} [[Johan Lammerts]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|-
|1985
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]]
|-
|1986
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Philippe Vandenbrande]]
|-
|1987
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
|1988
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
|1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Frison]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Otto Lauritzen]]
|-
|1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[John Talen]]
|-
|1991
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|-
|1992
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacky Durand]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Thomas Wegmüller]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|-
|1993
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frans Maassen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Bottaro]]
|-
|1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1995
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|1997
|{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
|1998
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|-
|1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
|2000
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
|2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Denis Zanette]]
|-
|2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|-
|2003
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
|2004
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dave Bruylandts]]
|-
|2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Andreas Klier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|-
|2006
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|USA}} [[George Hincapie]]
|-
|2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leif Hoste]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
|2008
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stijn Devolder]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nick Nuyens]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
|2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stijn Devolder]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Heinrich Haussler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2010
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nick Nuyens]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sylvain Chavanel]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|-
|2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|-
|2013
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|-
|2014
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] 
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] 
|-
|2015
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] 
|-
|2016
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] 
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] 
|-
|2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
|2018
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|-
|2019
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Bettiol]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
|2020
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
|2021
|{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
|2022
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Dylan Van Baarle]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Valentin Madouas]]
|-
|2023
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|-
|2024
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Mozzato]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Nils Politt]]
|-
|2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
|2026
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 8 | 3 || {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] || 1940, 1941, 1943
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] || 1949, 1950, 1951
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]] || 1970, 1972, 1973
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] ||1993, 1995, 1998
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2005, 2006, 2012
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2010, 2013, 2014
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || align=right| 2020, 2022, 2024
|-
|{{flagicon|SLO}} ''[[Tadej Pogačar]]'' || align=right| 2023, 2025, 2026
|-
| align=center rowspan= 11 | 2 || |{{flagicon|BEL}} [[Gerard Debaets]] || align=right| 1924, 1927
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Romain Gijssels]] || align=right| 1931, 1932
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Briek Schotte]] || align=right| 1942, 1948
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || align=right| 1944, 1946
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || align=right| 1959, 1962
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] || align=right| 1968, 1978
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || align=right| 1969, 1975
|-
|{{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] || align=right| 1979, 1983
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]] || align=right| 1989, 1991
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Peter Van Petegem]] || align=right| 1999, 2003
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Stijn Devolder]] || align=right| 2008, 2009
|}

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 69|| {{BEL}}
|-
| align=center | 13|| {{NED}}
|-
| align=center | 11|| {{ITA}}
|-
| align=center | 4|| {{SUI}}
|-
| align=center rowspan=2 | 3|| {{FRA}}
|-
|{{SLO}}
|-
| align=center rowspan=1| 2|| {{DEN}}
|-
| align=center rowspan=5|1 || {{GBR2}}
|-
|{{GER}}
|-
|{{FRG|Zahodna Nemčija}}
|-
|{{NOR}}
|-
|{{SVK}}
|}

===Dvojček Flandrija in Pariz–Roubaix v istem letu===
13-krat do zdaj se je zgodil ta zmagovalni dvojček v istem letu. [[Tom Boonen]] in [[Fabian Cancellara]] sta ga edina do sedaj uspela osvojiti dvakrat.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
!Kolesar !! Država !!Leto
|-
| [[Henri Suter]] || {{SUI}} || '''1923'''
|-
| [[Romain Gijssels]] || {{BEL}} || '''1932'''
|-
| [[Gaston Rebry]] || {{BEL}} || '''1934'''
|-
| [[Raymond Impanis]] || {{BEL}} || '''1954'''
|-
| [[Fred De Bruyne]] || {{BEL}} || '''1957'''
|-
| [[Rik Van Looy]] || {{BEL}} || '''1962'''
|-
| [[Roger De Vlaeminck]] || {{BEL}} || '''1977'''
|-
| [[Peter van Petegem]] || {{BEL}} || '''2003'''
|-
| [[Tom Boonen]] || {{BEL}} || '''2005'''
|-
| [[Fabian Cancellara]] || {{SUI}} || '''2010'''
|-
| [[Tom Boonen]] &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt; || {{BEL}} || '''2012'''
|-
| [[Fabian Cancellara]] &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt; || {{SUI}} || '''2013'''
|-
| [[Mathieu van der Poel]] || {{NED}} || '''2024'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Ronde van Vlaanderen}}
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1913]]
[[Kategorija:Flandrija]]</text>
      <sha1>r56xk4vwxuw87xrozbe1p0fvi7grikv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>516302</id>
    <revision>
      <id>6672840</id>
      <parentid>6672226</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:09:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji */ 48</comment>
      <origin>6672840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160602" sha1="b4fjp6w86ttdkyvo37xzbhsxpsjin5l" xml:space="preserve">[[File:Bojsno 03.jpg|thumb|290px|right|Tekom preimenovanj v 60. letih 20. stoletja so številna tedaj istoimenska naselja pridobila desne prilastke.]]
'''Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji''' je abecedni [[seznam]] [[naselja v Sloveniji|naselij v Sloveniji]], ki so bila preimenovana z uradnim odlokom. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena naselja, ki so nastala s kombinacijo izločitve iz drugega naselja ter preimenovanja. Trenutno veljavna ozroma zadnja uradna imena naselij so označena v krepkem tisku.

Prvega januarja 2023 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Brez prebivalcev 61 naselij, v skoraj polovici krajev živi manj kot 100 ljudi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/brez-prebivalcev-61-naselij-v-skoraj-polovici-krajev-zivi-manj-kot-100-ljudi/671128|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske jezikovne manjšine]] in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi [[italijanščina|italijanska]] oz. [[madžarščina|madžarska]] imena. Naselja preimenuje [[občine v Sloveniji|občina]], pri čemer se mora novo ime razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-08-14}}&lt;/ref&gt;

== Preimenovanja naselij v času Kraljevine Jugoslavije==
Nekatera naselja v Sloveniji so bila preimenovana v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Konjice so leta 1934 z odlokom preimenovali v [[Slovenske Konjice]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt;

== Preimenovanja naselij na Slovenskem pod okupacijskimi oblastmi ==
{{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}}
===Italija===
{{glej tudi|Seznam italijanskih imen slovenskih krajev}}
29. marca 1923 je bil izdan kraljevi dekret, ki je določil uradna krajevna imena na priključenemu ozemlju Primorske.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} V okviru italijanizacije priključenega slovenskega ozemlja so italijanske oblasti večinoma fonetično prirejala slovenska imena italijanščini, nekaj krajevnih imen pa so povsem zamenjali. Italijanizacija se je odražala tako na makro- kot tudi na mikrotoponimih.{{sfn|Batič|2023|p=285}}

Po ponovni priključitvi Primorske Jugoslaviji je ponovno prišlo do velikih toponomastičnih sprememb, a so se ukrepi jugoslovanskih oblasti izvedle šele po podpisu pariške mirovne pogodbe leta 1947. Primorske partizanske sile so sicer uporabljale slovenska krajevna imena.{{sfn|Batič|2023|p=285}} Predlogi preimenovanj z 11. decembra 1948 so vključevali tudi območja pariške mirovne pogodbe, seznam pa ni vključeval novih poimenovanj za kraje, ki so tedaj ležali na [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]]. Seznam je neenakomerno predlagal nova imena krajev, od 50 primorskih krajev jih je 23 ležalo v tedanjem okraju Gorica;{{sfn|Batič|2023|p=288}} prav tako pa se predlogi delijo po izvoru problematičnosti toponima.{{sfn|Batič|2023|p=291}} Večino predlogov so podale lokalne oblasti, na Primorskem pa so kot edini na podlagi zahteve prebivalcev preimenovanje dosegli v tedanjem Rihemberku (danes [[Branik]]).{{sfn|Batič|2023|p=293}} Preimenovanja po drugi svetovni vojni so eden najbolj daljnosežnih primerov kulturne politike na Primorskem, z njimi pa so jugoslovanske oblasti pričele »ustvarjati nov okvir kolektivne zavesti revolucionarne družbe«.{{sfn|Batič|2023|p=300}}

===Tretji rajh===
{{Glej tudi|Seznam nemških imen krajev v Sloveniji}}
Preimenovanje naselij je ena od značilnosti [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]] med drugo svetovno vojno, vendar ni bil najpomembnejši. Nemške oblasti so se tega v okviru ozemeljskih zahtev po slovenski Koroški in Južni Štajerski,{{sfn|Ferenc|2006|p=86}} kasneje pa tudi po Gorenjski,{{sfn|Ferenc|2006|p=92}} z izdajo več spomenic lotile julija 1940.{{Sfn|Ferenc|2006|p=80}} Spomenice so pospremile tudi lažne razprave o nemških nagibanjih slovenskega prebivalstva.{{Sfn|Ferenc|2006|p=82}} Ti so v okviru raznarodovanja večinoma predlagali nekdanja avstro-ogrska imena, nekatera so bila samo prepisana v nemščino, pri drugih pa je prišlo do dodatnih sprememb s prilagoditvijo zapisa za lažjo nemško izgovorjavo ali do dodatnih geografskih določil.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Predlogi so vključevali vsa naselja s hišnimi številkami, zaselke in samotne kmetije.{{Sfn|Polšak|1996|p=205}} Südostdeutsches Institut v Gradcu je sicer že leta 1940 pripravil predloge novih nemških imen krajev v Mežiški dolini, Prekmurju in na Štajerskem; pri čemer so se opirali na avstro-ogrski popis krajev iz leta 1910. Od vseh [[okupacija slovenskega ozemlja|štirih okupatorjev slovenskega ozemlja]] je bil Tretji rajh pri raznorodovalnih ukrepih in ponemčevanju najbolj prodoren. {{sfn|Hančič|2026|p=151}} 

Za Gorenjsko je dekret o preimenovanju ''Uredbo o ponemčenju slovenskih topografskih imen na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske'' julija 1941 izdal [[Franz Kutschera]], tedaj šef civilne uprave Gorenjske in Mežiške doline (ki sta bili upravno del gava Koroška), nova imena pa so se zgledovala po toponimih avstro-ogrskega obdobja. Marca 1942 je izšel ''Gemeinde- und Ortsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliederten befreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens'', imenik novopreimenovanih krajev z različicami novih nemških imen in tistih iz leta 1910, za preverbo in prevod dodatnih zemljepisnih imen pa so ustanovili posebno komisijo.{{sfn|Hančič|2026|p=152}}

Za ponemčenje imen na (Spodnjem) Štajerskem je Civilna uprava Spodnje Štajerske 30. aprila 1941 izdala splošno odredbo, ki je odrejala nemška imena za vsa naselja, prav tako pa ponemčitev vseh ulic, kažipotov ter drugih oznak.{{Sfn|Polšak|1996|p=209}} Prav tako je ustanovila centralno znanstveno komisijo, v okrožjih pa delovne skupine za preimenovanja oz. ponemčevanja naselbinskih imen. Te so izdale smernice o ponemčenju imen (''Richtlinien für die Rückdeutschimg von Orts- und Landschaftsnamen in der Untersteiermark''), ki pa se z letom 1943 v izselitvenem pasu niso več upoštevale zaradi preseljevanja Kočevskih Nemcev.{{Sfn|Poldič|1996|p=210}} Predlogi so bili implementirani 6. junija 1943, pri tem pa so opustili pridevniške oblike, jih temeljili na zgodovinskih oblikah imen gradov, odpravili svetniško obliko imen ali slovenska imena popačili v nemško obliko. Spodnještajerske okupacijske oblasti so bile pri izvrševanju rigoroznejše od gorenjskih.{{sfn|Hančič|2026|p=152}}

Nemške oblasti so pripravile tudi predloge za preimenovanja naselij na območju kratkotrajne nemške zasedbe dela Dolenjske. Smernice so določale, da naj se kraji preimenujejo v zgodovinsko dokazljiva nemška imena, ki so ustrezno utemeljena. Tvorbe novih imen so bile prepovedane, vendar tega se vsi niso držali. Nemške oblasti so preimenovale tudi občine.{{Sfn|Poldič|1996|p=211}} Leta 1942 so tovrstne aktivnosti oblasti zamrle,{{Sfn|Poldič|1996|p=216}} leta 1943 pa so predlogi zadevali le pas s Kočevskimi Nemci.{{Sfn|Poldič|1995|p=217}}

== Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948) ==
Kraj in naselje sta bila v tedanji zakonodaji definirana kot najmanjši teritorialno-administrativni enoti, ki jo sestavlja naseljena skupina hiš s skupnim imenom in številčnim sistemom.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} S spremembo zakonodaje leta 1952 se termin 'kraj' v tem smislu ni več uporabljal.{{sfn|Rosa|1993|p=3}}

Mnogo toponimov, ki so izvirali iz imen zavetnikov, nemškega ali italijanskega jezika, je bilo po koncu 2. svetovne vojne preimenovanih v okviru obsežne kampanje tedanje oblasti na podlagi ''Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'' s 17. februarja 1948.{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|p=28|2005}} Priprave na preimenovanja naselbin na širšem slovenskem etničnem področju so se sicer začela že leta 1944 na Osvobojenem ozemlju. Leta 1945 so lokalne oblasti večinoma povrnile imena naselbin, ki so jih med okupacijo dodelile okupatorske oblasti. Jugoslovanske lokalne oblasti so tovrstne ukrepe izvajale zelo hitro z ideološkim namenom brisanja starih imen, saj ta niso ustrezala komunističnemu pogledu.{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}}

Prizadevanja lokalnih oblasti je deloma zavrl ''Zakon o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'', ki pa je prepovedoval imena, »ki niso v skladu z današnjo družbeno in narodno stvarnostjo«. Ta je bil izdan sočasno s pripravami na popis prebivalstva, ki pa je začasno onemogočil postopke preimenovanj naselij.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Pristojnosti je urejalo slovensko ministrstvo za notranje zadeve,{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}} ki je s koncem leta 1948 pripravilo seznam s 421 predlogi.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Na seznamu so izločili vse med drugo svetovno vojno porušene kraje, za preimenovanje pa so predlagali tudi toponime, ki so vsebovali patrocinije ali nemške besedne zveze. Te bi nadomestili z že obstoječimi ledinskimi imeni, nekateri predlogi pa so vsebovali tudi imena, ki so temeljila na udeležencih narodnoosvobodilnega boja (primer neuresničenega predloga preimenovanja iz junija 1948 je bila sprememba imena Št. Vid v Vojkovo po [[Janko Premrl|Janku Premrlu]]{{sfn|Batič|2023|p=288}}). Na nekatere predloge toponimov je z zadržanjem vplival tudi takratni predsednik slovenske vlade [[Miha Marinko]], hkrati pa je zahteval tudi preimenovanje nekaterih krajev na Škofjeloškem. Predlogi tedaj niso bili izvedeni, verjetno zaradi [[spor Tito–Stalin|spora z Informbirojem]] in stalinističnega modela, za katerega so oblasti iskale nove modele za preimenovanje krajev.{{sfn|Batič|2023|p=292}}

Leta 1949 so morale lokalne oblasti anketirati prebivalce naselij, ki so bila predlagana za preimenovanje ter tudi tistih naselij, ki so imela isto ime.{{sfn|Batič|2023|p=293}} Oblasti so sicer poskušale upoštevati želje krajanov, a proces ni bil demokratičen.{{sfn|Batič|2023|p=295}} Zaradi neizvršitve predlaganih sprememb se je sprva rok za preimenovanja podaljšal do 1. januarja 1950; junija 1950 so bile pristojnosti prenešene na vladni komite, julija pa na Svet vlade LR Slovenije za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.{{Sfn|Gabrič|1996|p=112}} Dejavnosti na področju preimenovanj naselij so nato za nekaj let zamrle.{{Sfn|Gabrič|1996|p=113}}

Večino krajev so oblasti preimenovale v letih 1952–1955, te pa so bile povezane z objavo ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine'' z 12. aprila 1952. Ta je poleg združevanj naselij neposredno uveljavil tudi nekatera nova imena naselij, vendar se predlogi iz leta 1948 niso v celoti upoštevali (npr. zavržena sta bila predloga za preimenovanje Št. Petra v ''Kardeljevo'' in Št. Vida v ''Vojkovo''{{sfn|Batič|2023|p=295}}).{{efn|Zakon je preimenoval tudi naselje Dornberk, za katerega je bilo predlagano ime Vinodol, a je zakon določil ime Zali Hrib, prebivalci pa so zahtevali ponovno preimenovanje. Po mnenju tedanje strokovne sfere se bi moral kraj imenovati Vinodar. Po odločitvah lokalnih (krajevnih in območnih) ljudskih odborov je bilo predlagano ime Vinodol. Leta 1955 je zbor krajevnih volilcev izglasoval preteklo ime Dornberk. (vir: Batič, 2023, str. 295-298)}} Preimenovanja naselij je tudi prinesel ''Pravilnik o označevanju naselij, ulic in trgov in o označevanju hiš'' iz avgusta 1952, ki je zapovedal uporabo pristave pri toponimih, ki bi se sicer večkrat pojavili v državi. Jugoslovanska skupščina je tudi izdala prepoved poimenovanja naselij po še živečih osebah, z edino izjemo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]], za katerega pa so morale lokalne oblasti pridobiti soglasje zvezne vlade.{{Sfn|Gabrič|1996|p=114}} Na predloge se je med drugimi odzval tudi Edvard Kardelj, vlada pa je nato sklenila opustitev seznama predlogov iz leta 1948. Vladna komisija je pripravila nov seznam z okrog 500 predlogi{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}}, na katerem je vse toponime, ki so temeljili na patrocinijih ali pa so bili nemškega izvora, obravnavala posebej, pri vseh pa je upoštevala tudi mnenje prebivalcev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=116}} Nekateri predlogi se niso izvedli zaradi pomislekov lokalne skupnosti ali drugih članov komisije.{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}} 3. junija se je z izdajo ''Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena in o drugih popravkih imen naselij'' preimenovalo 112 naselij, poleg pa so izdali tudi ''Uredbo o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij''. V prvi uredbi so preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.{{Sfn|Gabrič|1996|p=118}}

Junija 1955 so bile te spremembe upoštevane tudi v ''Zakonu o območjih okrajev in občin''. Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je v ta namen oblikoval posebno komisijo. Nova krajevna imena so sprejemale najprej lokalne, nato regionalne in nato še državne oblasti. S sklepom izvršnega sveta LRS so se preimenovali le kraji, kjer je bilo preimenovanje nujno potrebno; prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen.{{Sfn|Batič|2023|p=299}} Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=119}} Nekatere lokalne toponime, ki so izvirali iz imen svetnikov, so lokalne oblasti zamenjale po osvoboditvi Republike Slovenije. Oblasti so podobno kampanjsko preimenovanje krajev opravile tudi v letih 1961–1962.{{sfn|Rosa|1993|p=2}}

Med postopkom preimenovanja krajev so preimenovali tudi kraje, ki bi sicer imeli enako ime. Te bi dopolnili s pristavki, nekatera krajevna imena pa so slogovno izboljšali.{{sfn|Rosa|1993|p=3}} Ob preimenovanju krajev se lokalne oblasti niso zgledovale na zgodovino kraja, vzroki za izvršitve pa so bili politični.{{sfn|Rosa|1993|p=4}}

== Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji ==
Prvega januarja 2023 je bilo v Sloveniji 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen]]. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih italijanske jezikovne manjšine in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi italijanska oz. madžarska imena. Naselja preimenuje občina, vendar se morajo ta razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Leta 1992 se je Slovenija s sprejetjem v Organizacijo združenih narodov zavezala k standardizaciji zemljepisnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=89}}

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je na naročilo [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetske uprave RS]] v letih 1995, 1996 in 1997 preučila tedanja krajevna imena{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=43}} in njihovo spornost na podlagi jezikovne, zemljepisne ter zakonske pravilnosti oz. ustreznosti.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=42}} Izmed 5972 krajevnih imen jih je kot sporna prepoznala 1216, od tega 35 zaradi okrajšave, 46 zaradi besede »del« in 1135 zaradi obstoja več enakih imen. Komisija je pripravila okrog 800 predlogov za preimenovanja naselij.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=44}} Predlogi so temeljili na razširitvi okrajšav v cele besede (na primer »Sv.« v »Sveti«){{sfn|Perko|Geršič|2021|p=45}}, osamosvojitvi razdeljenih naselij{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47}}, dodajanju določil, preimenovanju po drugih mikrotoponimih znotraj naselja oz. vrnitvi starih krajevnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=51}}

Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008, v sama imena naselij ne posega, ureja pa njihova preimenovanja ter določa vladno telo, ki s preimenovanjem soglaša.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=27}}

=== Predlagana preimenovanja krajev===
Leta 1994 je bil na lokalnem posvetovalnem referendumu zavrnjen predlog preimenovanja Voličine{{efn|Kasneje razdeljena na [[Zgornja Voličina|Zgornjo Volčino]] in [[Spodnja Voličina|Spodnjo Voličino]].}} v ''Sveti Rupert'';&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1635/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-volicina-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--rupert/|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Voličina v kraj in Krajevno skupnost Sv. Rupert|publisher=Krajevna skupnost Volčina|date=29.5.1994|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si|location=Voličina}}&lt;/ref&gt; prav tako ni bil sprejet predlog o preimenovanju [[Cerkvenjak]]a v ''Sveti Anton v Slovenskih goricah''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Cerkvenjak v kraj in Krajevno skupnost Sv. Anton v Slov. Goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1341/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-cerkvenjak-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--anton-v-slov--goricah?h=preimenovanje|access-date=21.12.2023|date=30.5.1994|publisher=Krajevna skupnost Cerkvenjak}}&lt;/ref&gt;

V letih 1995 in 1997 je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pripravila dva elaborata o spornosti posameznih krajevnih imen, pri tem je na podlagi podvojevanja krajevnega imena, besede 'del' ali drugih okrajšav identificirala 1216 spornih imen in zanje pripravila okrog 779 predlogov, ki so sledila pravni in pravopisni podlagi. Pravopisno spornih zemljepisnih imen Komisija ni uvrstila na seznam predlogov, saj so se ti že ustalili v splošni javnosti. Za pravno sporna zemljepisna imena je Komisija svetovala dodajanje določil k imenu.{{Sfn|Perko|Geršič|2021|p=43-44}}

Leta 2000 je bilo predlagano preimenovanje [[Podbočje|Podbočja]] v ''Sveti Križ Podbočje'', razpisan je bil lokalni referendum, na katerem pa so prebivalci predlog zavrnili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-4292/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-svetovalnem-referendumu-o-preimenovanju-naselja-podbocje?h=Podbo%C4%8Dje|title=Poročilo o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o preimenovanju naselja Podbočje|date=16.10.2000|publisher=Občina Krško|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si}}&lt;/ref&gt;

Maja 2022 je Samoupravna skupnost italijanske narodnosti predlagala preimenovanje [[Lucija, Piran|Lucije]] v nekdanje zgodovinsko ime ''Sveta Lucija'' (''Santa Lucia''), občinski svet je sklenil izvedbo lokalnega posvetovalnega referenduma.&lt;ref name=&quot;lucija&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/05/24/lucija-naj-bi-bila-tudi-sveta|title=Lucija ali Sveta Lucija: odločitev na referendumu|first=Alenka|last=Penjak|location=Lucija, Piran|date=24.5.2022|website=www.primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|access-date=21.12.2023}}&lt;/ref&gt; Predlagano preimenovanje se ni izvedlo.

=== Seznam preimenovanih delnih naselij ===
Seznam vključuje preimenovanja nekaterih naselij, ki so sicer bila razdeljena med več krajevnih skupnosti ali drugih teritorialnih enot, npr. občin. Pri nekaterih preimenovanjih se je opustila pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor«. V primeru preimenovanja enega dela naselja se je preimenovalo tudi drugo naselje. Polna imena se v praksi niso uporabljala.

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je za krajevna imena s pripono »del« predlagala podelitev statusa samostojnega naselja, za nenaseljena in skoraj nenaseljena naselja pa pripojitev k sosednjemu naselju.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47–48}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Prejšnje ime
!Novo ime
!Občina
!Uporaba novega imena
!Sklici
|-
|Andrenci - del
|'''[[Andrenci]]'''
|Cerkvenjak
|1974–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=43}}{{sfn|Marinković|1991|p=1}}
|-
|Dražen Vrh - del
|'''[[Zgornji Dražen Vrh]]'''
|Šentilj
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=128}}
|-
|Gaj - del
|'''[[Spodnji Gaj pri Pragerskem]]'''
|Kidričevo
|1980–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=53}}
|-
|Kušernik - del
|'''[[Kušernik]]'''
|Pesnica
|1991–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=187}}
|-
|Lesno Brdo - del
|'''[[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]]'''
|Horjul
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}}
|-
|Lesno Brdo - del
|[[Lesno Brdo, Vrhnika|'''Lesno Brdo''']]
|Vrhnika
|2005–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=201}}
|-
|Lopatnik - del
|'''[[Lopatnik]]'''
|Žalec
|1979–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}}
|-
|Mala vas (k. o. Ponova vas)
|'''[[Mala vas pri Grosupljem]]'''
|Grosuplje
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}}
|-
|Mala vas (k. o. Zagorica in k. o. Zdenska vas)
|[[Mala vas, Dobrepolje|'''Mala vas''']]
|Dobrepolje
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=31}}
|-
|Paka - del
|[[Paka, Vitanje|'''Paka''']]
|Vitanje
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}}
|-
|Podkraj - del
|'''[[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]]'''
|Hrastnik
|1984–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}}
|-
|Podkraj - del
|'''[[Zavrate]]'''
|Radeče
|1986–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=105}}
|-
|Podsmreka (k. o. Podsmreka)
|'''[[Podsmreka]]'''
|Dobrova - Polhov Gradec
|1987–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=33}}
|-
|Podstenica - del
|'''[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]'''
|Kočevje
|1988–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=55}}
|-
|Podstenice - del
|'''[[Podstenice]]'''
|Dolenjske Toplice
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=35}}
|-
|Prapretno - del
|'''[[Prapretno pri Hrastniku - del]]'''
|Hrastnik&lt;br/&gt;Trbovlje
|1952–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=82}}
|-
|Razbore - del
|'''[[Razbore, Trebnje|Razbore]]'''
|Trebnje
|2012/2013–danes
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-0607/odlok-o-ureditvi-naselja-razbore-in-meje-med-obcinama-smartno-pri-litiji-in-trebnje?h=preimenuje|title=Odlok o ureditvi naselja Razbore in meje med občinama Šmartno pri Litiji in Trebnje|website=www.uradni-list.si|publisher=Občina Trebnje, Občina Šmartno pri Litiji|date=2013-01-13|access-date=2023-12-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|Skomarje - del
|'''[[Skomarje]]'''
|Zreče
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=153}}
|-
|Skomarje - del
|'''[[Vitanjsko Skomarje]]'''
|Vitanje
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}}
|-
|Smolinci - del
|'''[[Smolinci]]'''
|Cerkvenjak
|1974–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}}
|-
|Sveti Lenart - del
|'''[[Vrhe, Trbovlje|Vrhe - del]]''' in '''[[Vrhe, Zagorje ob Savi|Vrhe - del]]'''
|Trbovlje&lt;br/&gt;Zagorje ob Savi
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=100}}
|-
|Obrežje pri Zidanem Mostu - del
|'''[[Slap, Sevnica|Slap]]'''
|Sevnica
|1984–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}}
|-
|Ostrožno pri Ponikvi - del
|'''[[Ostrožno pri Ločah]]'''
|Slovenske Konjice
|1999–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=119}}
|-
|Sveta Katarina
|'''[[Čeče]]'''{{efn|Uradni administrativni imeni sta Čeče - del, saj je naselje razdeljeno med trboveljsko in hrastniško občino.}}
|Trbovlje&lt;br/&gt;Hrastnik
|1955–danes
|{{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveti Peter - del
|Obrežje pri Zidanem Mostu - del (1955–84)
|Sevnica
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}}
|-
|Šutna - del{{efn|name=druge}}
|'''[[Šutna, Kranj|Šutna]]'''
|Kranj
|1979–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=60}}
|-
|Zaplana - del
|[[Zaplana, Vrhnika|'''Zaplana''']]
|Vrhnika
|2002–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=150}}
|-
|Zavrh pri Galiciji - del
|'''[[Zavrh pri Galiciji]]'''
|Žalec
|1982–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}}
|-
|Znojile - del
|'''[[Znojile pri Studencu]]'''
|Sevnica
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=121}}
|-
|Župetinci - del
|'''[[Župetinci]]'''
|Cerkvenjak
|1974–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}}
|}

== Seznam ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=text-align:left
|+
!Prvotno ime
!Novo ime
!Uporaba novega imena
!Novo ime
!Uporaba novega imena
!Sklici
|-V
|Andrejče
|'''[[Andrejčje]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}}
|-
|Apnenik
|'''[[Apnenik pri Boštanju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Apnenik
|'''[[Apnenik pri Velikem Trnu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Ardro
|'''[[Ardro pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Ardro
|'''[[Ardro pod Velikim Trnom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Bača
|'''[[Bača pri Podbrdu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Banjaloka
|'''[[Banja Loka]]'''
|2000–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=177}}
|-
|Beli potok
|'''[[Beli Potok pri Frankolovem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bevška vas
|'''[[Bevče]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|  style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Bezovje
|'''[[Bezovje pri Šentjurju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bistrica
|'''[[Bistrica pri Tržiču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Bistrica pri Mokronogu
|[[Bistrica, Šentrupert|'''Bistrica''']]
|1994–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=198}}
|-
|Bobovo
|'''[[Bobovo pri Ponikvi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bobovo
|'''[[Bobovo pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Borje
|'''[[Borje pri Mlinšah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Borovak
|'''[[Borovak pri Podkumu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Borovak
|'''[[Borovak pri Polšniku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Borovec
|'''[[Borovec pri Karlovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Borovec
|'''[[Borovec pri Kočevski Reki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brdce
|'''[[Brdce nad Dobrno]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brdo
|'''[[Brdo pri Lukovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Breg
|'''[[Breg ob Bistrici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breg
|'''[[Breg ob Kokri]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Breg
|'''[[Breg ob Savi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Borovnici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Dobu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Golem Brdu]]'''{{Efn|Občasno tudi napačno zapisan|name=napaka}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Kočevju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Komendi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Konjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Litiji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Polzeli]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Ribnici na Dolenjskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breg
|Breg pri Velikem Gabru
|1955–1997
|'''[[Breg pri Temenici]]'''
|1997–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Popravek odloka o preimenovanju naselij Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjurju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/4340#!/Popravek-odloka-o-preimenovanju-naselij-Breg-pri-Velikem-Gabru-Male-Dole-pri-Sentjurju-in-Velike-Dole-pri-Sentjurju|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=48}}
|-
|Breg
|'''[[Breg pri Zagradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Breg
|'''[[Mali Breg]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bregansko selo
|[[Slovenska vas, Brežice|'''Slovenska vas''']]
|1993–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Bregansko selo v Slovenska vas in naselja Nova vas pri Bregani v Nova vas pri Mokricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993257|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=22}}
|-
|Brestovica
|'''[[Brestovica pri Komnu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Brestovica
|'''[[Brestovica pri Povirju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Brestrnica
|'''[[Bresternica]]'''
|2001–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=77}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje nad Kamnikom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pod Nanosom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Bojsnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Dobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Dobrovi]]'''{{Efn|name=napaka}}
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Dobu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Dovškem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Grosupljem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Kumpolju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Lekmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Lipoglavu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Ločah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Oplotnici]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Podplatu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Poljčanah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Senušah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Slovenski Bistrici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje pri Veliki Dolini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezje
|'''[[Brezje v Podbočju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breznica
|'''[[Breznica pod Lubnikom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Breznica
|'''[[Breznica pri Žireh]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Brezovec
|'''[[Brezovec pri Polju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezovec
|'''[[Brezovec pri Rogatcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica na Bizeljskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Borovnici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Dobu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Gradinu]]'''
|1959–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Ljubljani]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Medvodah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Metliki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Mirni]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Predgradu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Stopičah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica pri Zlatem Polju]]'''{{Efn|name=napaka}}
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brezovica
|'''[[Brezovica v Podbočju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Brežec
|'''[[Brežec pri Divači]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Briše
|'''[[Briše pri Polhovem Gradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Brod
|'''[[Brod–Logatec]]'''
|1955–1972{{efn|Leta 1972 se je Brod–Logatec priključil [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubil status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=11}}
|-
|Bučkovci
|'''[[Mala Nedelja]]'''
|1991–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}
|-
|Bukovica
|'''[[Bukovica pri Litiji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Bukovica
|'''[[Bukovica pri Vodicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Bukovje
|'''[[Bezenškovo Bukovje]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bukovje
|'''[[Bukovje pri Slivnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bukovje
|Bukovje pri Stranicah{{Efn|Ime naselja se pojavlja tudi v drugih oblikah|name=druge}}
|1953–1998{{Efn|Preimenovanje zaradi odcepitve bližnjega [[Čretvež]]a.}}
|'''[[Bukovlje]]'''
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Bukovje
|'''[[Bukovje v Babni Gori]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Cegelnica
|'''Cegelnica pri Novem mestu'''
|1953–1979{{Efn|Cegelnica pri Novem mestu je bila leta 1979 priključena Novemu mestu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Cerklje
|'''[[Cerklje na Gorenjskem]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Cerklje
|'''[[Cerklje ob Krki]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Cerovec
|'''[[Cerovec pod Bočem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Cerovec
|'''[[Cerovec pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Cerovec
|'''[[Cerovec pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Cesta
|'''Cesta pri Starem Logu'''
|1953{{efn|Cesta pri Starem Logu je bila leta 1953 najverjetneje priključena Pugledu pri Starem Logu, saj se kraj v kasnejših uradnih listih (1955, 1957) s seznami naselij ne pojavi.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Cetore
|Vinica
|1957–1988
|'''[[Cetore]]'''
|1988–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pokrajinske predstave o slovenski Istri|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/836/3539/299|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2023-07-15|first=Mimi|last=Urbanc|page=85}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=46}}
|-
|Cirkuše
|'''[[Cirkuše v Tuhinju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Čadovlje
|'''[[Čadovlje pri Tržiču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Čatež
|'''[[Čatež ob Savi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Češnjica
|'''[[Češnjica pri Kropi]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Češnjice
|'''[[Češnjice pri Moravčah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Češnjice
|'''[[Češnjice pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Češnjice
|'''[[Češnjice v Tuhinju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Četež
|'''[[Četež pri Strugah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Četež
|'''[[Četež pri Turjaku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črešnjevec
|'''[[Črešnjevec ob Bistrici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črešnjevec
|'''[[Črešnjevec ob Dravi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Črešnjevec
|'''[[Črešnjevec pri Dragatušu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Črešnjevec
|'''[[Črešnjevec pri Oštrcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črešnjevec
|'''[[Črešnjevec pri Semiču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Črešnjice
|'''[[Črešnjice pri Cerkljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črešnjice
|'''[[Črešnjice nad Pijavškim]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Čretež
|'''[[Čretež pri Krškem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Čreta pri Kokarju
|'''[[Čreta pri Kokarjah]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=89}}
|-
|Čretež
|'''Čretež pri Ledini'''
|1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je naselje Čretež pri Ledini priključilo [[Ledina|Ledini]] in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črna
|'''[[Črna na Koroškem]]'''
|1970–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Črni Potok{{Efn|name=napaka}}
|'''[[Črni Potok pri Dragi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črni Potok{{Efn|name=napaka}}
|'''[[Črni Potok pri Kočevju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črni Potok{{Efn|name=napaka}}
|'''[[Črni Potok pri Velikih Laščah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Črni Vrh{{Efn|name=napaka}}
|'''[[Črni Vrh v Tuhinju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dane
|'''[[Dane pri Divači]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Dečja vas
|'''[[Dečja vas pri Zagradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Devica Marija v Polju
|[[Četrtna skupnost Polje|'''Polje''']]
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Dežno
|'''[[Dežno pri Makolah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Dežno
|'''[[Dežno pri Podlehniku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Dob
|'''[[Dob pri Šentvidu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dobje
|'''[[Dobje pri Lesičnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobje
|'''[[Dobje pri Planini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobovec
|'''[[Dobovec pri Ponikvi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobovec
|'''[[Dobovec pri Rogatcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobrava
|'''[[Mislinjska Dobrava]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrava ob Krki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrava pod Rako]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dobrava
|'''Dobrava pri Črnučah'''
|1955–1980{{Efn|Leta 1980 je bila Dobrava pri Črnučah priključena [[Ljubljana|Ljubljani]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrava pri Konjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrava pri Kostanjevici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrava pri Škocjanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dobrava
|'''[[Dobrova pri Prihovi]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Milenković|2007|p=93}}
|-
|Dobrava
|'''Nova Dobrava'''
|1953–1987{{Efn|Nova Dobrava se je skupaj z Zgornjimi Zrečami in Spodnjimi Zrečami leta 1987 združila v Zreče in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dobravica
|'''[[Dobravica pri Velikem Gabru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dobrovlje
|'''[[Dobrovlje pri Mozirju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Dol
|'''[[Dol pod Gojko]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dol
|'''[[Dol pri Borovnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dol
|'''[[Dol pri Hrastovljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Dol
|'''[[Dol pri Pristavi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dol
|'''[[Dol pri Šmarjeti]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dol
|'''[[Dol pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Dole
|'''[[Dole pri Škofljici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Dole
|'''[[Dole pri Polici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dole pod Sveto Trojico
|Dole pod Trojico
|1955–1992
|'''[[Dole pod Sveto Trojico]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Milenković|2007|p=85}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Artičah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Čatežu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Mirni Peči]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Polici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Šmarjeti]]'''
|1953–1971{{Efn|Leta 1971 se je Dolenja vas pri Šmarjeti združila s Šmarjeto.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenja vas
|'''[[Dolenja vas pri Temenici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Dolenje Gradišče
|'''[[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenje Kamenje
|'''[[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenji Podboršt
|'''[[Dolenji Podboršt pri Trebnjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolenji Suhor
|'''[[Dolenji Suhor pri Vinici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Dolga Njiva
|'''[[Dolga Njiva pri Šentlovrencu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolgo Brdo
|'''[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Dolina
|'''[[Dolina pri Lendavi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Dolnja Lendava
|'''[[Lendava]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Dolnji Leskovec
|'''[[Dolenji Leskovec]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Dolnji Suhor
|'''[[Dolnji Suhor pri Metliki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Dolšče
|'''[[Dolšce]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}}
|-
|Dornberg{{efn|name=druge}}
|Zali Hrib
|1952–1955
|'''[[Dornberk]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=11}}
|-
|Draga
|'''[[Draga pri Šentrupertu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Drenovec
|'''[[Drenovec pri Bukovju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Drenovec
|'''[[Drenovec pri Leskovcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Drušče{{Efn|name=druge}}
|'''[[Grušce]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}
|-
|Dvor
|'''Dvor pri Bogenšperku'''
|1953–1995{{Efn|Leta 2001 se je naselje Dvor pri Bogenšperku razdelilo na naselji [[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] in [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]].}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Fala Grad
|'''[[Fala, Ruše|Fala]]'''
|1999–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=114}}
|-
|Farški Kal
|[[Mali Kal, Ivančna Gorica|'''Mali Kal''']]
|1953–danes{{Efn|name=delNaselja}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Gaber
|'''[[Gaber pri Črmošnjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Gaber
|'''Gaber pri Semiču'''
|1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Gaber pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Gabrje
|[[Gaberje, Ajdovščina|'''Gaberje''']]
|1987–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=14}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pod Limbarsko Goro]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pod Špilkom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pri Dobovi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pri Ilovi Gori]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pri Jančah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pri Soteski]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gabrje
|'''[[Gabrje pri Stični]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gabrke
|'''[[Gaberke]]'''
|1988–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}}
|-
|Gabrnik
|'''[[Gabernik]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}}
|-
|Gabrovec
|'''[[Gabrovec pri Dramljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gabrovec
|'''[[Gabrovec pri Kostrivnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gabrovica
|'''[[Gabrovica pri Črnem Kalu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Glažuta
|'''[[Svetli Dol]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Globoko
|'''[[Globoko ob Dravinji]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}}
|-
|Globoko
|'''[[Globoko pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Golobinjek
|'''[[Golobinjek ob Sotli]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Golobinjek
|'''[[Golobinjek pri Planini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gora Svetega Florjana
|'''[[Gora pri Pečah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Gora Svetega Lovrenca
|[[Gora, Krško|'''Gora''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas - Reteče]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pod Režišami]]'''
|1953–1972{{Efn|Leta 1972 se je Gorenja vas pod Režišami priključila [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pri Čatežu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pri Mirni]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pri Mokronogu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pri Polici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gorenja vas
|'''[[Gorenja vas pri Šmarjeti]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenjci
|'''[[Gorenjci pri Adlešičih]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Gorenjci
|'''Gorenjci pri Semiču'''
|1953–1955{{Efn|Leta 1955 so se Gorenjci pri Semiču združili s [[Semič]]em in s tem izgubili status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Gorenje Gradišče
|'''[[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenje Kamenje
|'''[[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenje Pijavško
|'''[[Gornje Pijavško]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Gorenji Log
|'''[[Zgornji Log]]'''
|1995–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=67}}
|-
|Gorenji Podboršt
|'''[[Gorenji Podboršt pri Veliki Loki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorenji Vrh
|'''[[Gorenji Vrh pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gorica
|'''[[Gorica pri Dobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gorica
|'''[[Gorica pri Oplotnici]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}}
|-
|Gorica
|'''[[Gorica pri Raztezu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gorica
|'''[[Gorica pri Slivnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gorica
|'''[[Gorica pri Šmartnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gorica
|'''[[Vinska Gorica]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Gorica
|'''[[Zaloška Gorica]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Goričica
|'''[[Goričica pod Krimom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Goričica
|'''[[Goričica pri Ihanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Goričica
|'''[[Goričica pri Moravčah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Goričica
|'''[[Mala Goričica]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}
|-
|Goriška vas
|'''[[Goriška vas pri Škocjanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Gornja Lendava
|[[Grad, Grad|'''Grad''']]
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Gornji Suhor
|'''[[Gornji Suhor pri Metliki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Gornji Suhor
|'''[[Gornji Suhor pri Vinici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Govejek
|'''[[Govejk]]'''
|1980–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=47}}
|-
|Gozd
|'''[[Gozd - Martuljek]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Grabe
|'''[[Grabe pri Ljutomeru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Graben
|'''[[Spodnje Stranice]]'''
|1999–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}
|-
|Gradinje
|'''[[Gradnje, Krško|Gradnje]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče na Kozjaku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Gradišče
|Gradišče nad Pijavo Gorico
|1953–2008
|[[Gradišče, Škofljica|'''Gradišče''']]
|2008–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče nad Pijavo Gorico|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-14|date=21. december 2007|publisher=Občina Škofljica|page=94}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Divači]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Litiji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Lukovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Materiji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Štjaku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče pri Vipavi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Gradišče 
|'''[[Gradišče pri Trebnjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Gradišče
|Gradišče pri Zalem Hribu
|1953–1955
|'''[[Gradišče nad Prvačino]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Gradišče
|'''[[Gradišče v Tuhinju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Gradiščica
|'''[[Gradišica]]'''
|1992–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=46}}
|-
|Grahovo
|'''[[Grahovo ob Bači]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Grintovec
|'''Grintovec pri Kočevju'''
|1953{{Efn|Leta XXXX je bilo ozemlje Grintovca pri Kočevju pripojeno tedaj že opuščenemu naselju Kleč.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Grintovec
|'''[[Grintovec pri Osilnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Groblje
|'''[[Groblje pri Prekopi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Guštanj
|'''[[Ravne na Koroškem]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Handlerji
|'''[[Primoži]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Hotovlje
|'''[[Hotovlja]]'''
|1993–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hotovlje v naselje Hotovlja|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19931722|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=38}}
|-
|Hrastje
|'''[[Hrastje ob Bistrici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Hrastje
|'''[[Hrastje pri Cerkljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Hrastje
|'''[[Hrastje pri Mirni Peči]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Hrastovec
|'''[[Hrastovec pod Bočem]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}}
|-
|Hraše
|'''[[Hraše pri Preddvoru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Hrib
|'''[[Hrib - Loški Potok]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Hrib
|'''[[Hrib nad Ribčami]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Hrib
|'''[[Hrib pri Fari]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Hrib
|'''[[Hrib pri Kamniku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Hrib
|'''[[Hrib pri Koprivniku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Hudo
|'''[[Malo Hudo]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Idrske Krnice
|'''[[Idrijske Krnice]]'''
|1980–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=47}}
|-
|Iglenik
|'''[[Iglenik pri Veliki Loki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Ivan Dol
|'''[[Ivandol]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Jablanice
|'''[[Jablance, Kostanjevica na Krki|Jablance]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}}
|-
|Jama
|'''[[Jama pri Dvoru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Jamnica
|Zgornja Jamnica
|1955–1998
|[[Jamnica, Prevalje|'''Jamnica''']]
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območij, razdružitvi in poimenovanju naselij v Občini Ravne-Prevalje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-16|date=16. 2. 1998|publisher=Občina Ravne-Prevalje}}&lt;/ref&gt;
|-
|Javorje
|'''[[Javorje pri Blagovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Javorje
|'''[[Javorje pri Gabrovki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Javornik
|'''[[Slovenski Javornik]]'''
|1997–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja v Občini Jesenice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1997916|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Jelarji
|'''[[Elerji]]'''
|2018–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jelarji v naselje Elerji|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173476|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Jelše
|'''[[Jelše pri Otočcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Ješovec
|'''[[Ješovec pri Kozjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Ješovec
|'''[[Ješovec pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}}
|-
|Jezerce
|'''[[Jezerce pri Dobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Jezerce
|'''[[Jezerce pri Šmartnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Jugorje
|'''[[Jugorje pri Metliki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Jurišče
|'''[[Juršče]]'''
|2007–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jurišče v Juršče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20072809|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Kačiče
|'''[[Kačiče - Pared]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Kal
|'''[[Kal pri Dolah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Kamenica
|'''[[Kamenško]]'''
|2001–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju dela naselja Kamenica v Kamenško|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20015389|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Kamni Vrh
|'''[[Kamni Vrh pri Primskovem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Kamnik
|'''[[Kamnik pod Krimom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Kladje
|'''[[Kladje nad Blanco]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Kladje
|'''[[Kladje pri Krmelju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Klanec
|'''[[Klanec pri Gabrovki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Klanec
|'''[[Klanec pri Komnu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Klanec
|'''[[Klanec pri Kozini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Kočno
|'''[[Kočno ob Ložnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Kočno
|'''[[Kočno pri Polskavi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Konjice
|'''[[Slovenske Konjice]]'''
|1934–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine (letnik V, številka 47)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEAJ8S9W|website=www.dlib.si|accessdate=2023-08-18|date=13. 6. 1934|publisher=Kraljevinska banska uprava Dravske banovine|page=527}}&lt;/ref&gt;
|-
|Koreno
|'''[[Koreno nad Horjulom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Korita
|'''[[Korita na Krasu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Koroška vas
|'''[[Koroška vas na Pohorju]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Zreče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19981917|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Korte
|Dvori nad Izolo
|1957–1988
|'''[[Korte]]'''
|1988–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=49}}
|-
|Kortina
|'''[[Truške]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Kostanjevica
|'''[[Kostanjevica na Krki]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Kot
|'''[[Kot na Pohorju]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}}
|-
|Kot
|'''[[Kot ob Kolpi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Kot
|'''[[Kot pri Rakitnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Kot
|'''[[Kot pri Prevaljah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Kot
|'''[[Kot pri Ribnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Kot
|'''[[Kot pri Semiču]]'''
|1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Kot pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Kot
|'''[[Kot pri Veliki Slevici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Kozjak
|'''[[Kozjak pri Ceršaku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Kozji Vrh
|'''[[Kozji Vrh nad Dravogradom]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|-
|Kravjek
|'''[[Štajerska vas]]'''
|1999–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območja in preimenovanju naselja Kravjek|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999761|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Krestenice
|'''[[Krstenica, Kanal ob Soči|Krstenica]]'''
|2007–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Križevci v Prekmurju
|[[Križevci, Gornji Petrovci|'''Križevci''']]
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Krkovo
|'''[[Krkovo nad Faro]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Krkovo
|'''[[Krkovo pri Karlovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Lajše
|Selške Lajše
|1953–1998
|[[Lajše, Železniki|'''Lajše''']]
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}{{Sfn|Milenković|2007|p=202}}
|-
|Laška vas
|'''[[Laška vas pri Štorah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Laze
|'''[[Laze nad Krko]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Borovnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Dolskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Boštanju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Domžalah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Gobniku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Gorenjem Jezeru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Kostelu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Oneku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Laze
|'''[[Laze pri Predgradu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Laze
|'''[[Laze v Tuhinju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Lemberg
|Lemberg pri Strmcu
|1953–1992
|'''[[Lemberg pri Novi Cerkvi]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Strmec pri Vojniku v naselje Nova Cerkev|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992754|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Lemberg
|'''[[Lemberg pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Lenart v Rebri
|'''[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]]'''
|1994–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}}
|-
|Lepence-Log
|'''[[Lepence]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Leskovec
|'''[[Leskovec pri Krškem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Leskovec
|'''[[Leskovica pri Šmartnem]]'''{{Efn|name=druge}}
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Leskovec
|'''[[Leskovec v Podborštu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Lipa
|'''[[Lipa pri Frankolovem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Lipovec
|'''[[Lipovec pri Kostelu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Lipovec
|'''[[Lipovec pri Škofji vasi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Loče
|Loče pri Poljčanah
|1955–1998
|[[Loče, Slovenske Konjice|'''Loče''']]
|1998–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Slovenske Konjice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999762|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sklep o preimenovanju zemljepisnega imena naselja Loče pri Poljčanah v Loče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Ločica
|'''[[Ločica ob Savinji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Ločica
|'''[[Ločica pri Vranskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Log
|'''[[Log pri Brezovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Log
|'''[[Log pri Mlinšah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Log
|'''[[Log pri Polhovem Gradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Log
|'''[[Log pri Vrhovem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Log
|'''[[Log pri Žužemberku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Log
|'''[[Na Logu]]'''
|1951–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Loka
|'''[[Loka pri Dobrni]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Loka
|Loka ob Tesnici
|1953–1955
|'''[[Frankolovo]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Loke
|'''[[Loke pri Mozirju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Lom
|'''[[Lom nad Volčo]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Lom
|'''[[Lom pod Storžičem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Lopatnik pri Titovem Velenju
|'''[[Lopatnik pri Velenju]]'''{{efn|Preimenovan zaradi preimenovanja bližnjega Titovega Velenja v Velenje.}}
|1982–1990
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Milenković|2007|p=143}}
|-
|Loška gora
|'''[[Loška Gora pri Zrečah]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Lukovica
|'''[[Lukovica pri Brezovici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Lukovica
|'''[[Lukovica pri Domžalah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Mačkovec
|'''[[Mačkovec pod Trško goro]]'''
|1953–1979{{Efn|Leta 1979 je bil Mačkovec pod Trško goro priključen Novemu mestu in s tem izgubil status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Mačkovec
|'''[[Mačkovec pri Dvoru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Mačkovec
|'''[[Mačkovec pri Škocjanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Mala Loka
|'''[[Mala Loka pri Višnji Gori]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Mala vas
|[[Mala vas, Ljubljana|'''Mala vas na Posavju''']]
|1955–1961{{Efn|Mala vas se je leta 1961 priključila [[Ježica, Ljubljana|Ježici]], ki pa je bila leta 1974 priključena Ljubljani.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Male Dole
|'''[[Male Dole pri Stehanji vasi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Male Dole pri Šentjurju
|'''[[Male Dole pri Temenici]]'''
|1997–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=48}}
|-
|Mali Vrh{{Efn|name=napaka}}
|'''[[Mali Vrh pri Šmarju]]'''{{Efn|name=napaka}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Marenberg
|'''[[Radlje ob Dravi]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Marija–Čreta
|[[Čreta, Vransko|'''Čreta''']]
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Marija–Širje
|'''[[Širje]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Martinja vas
|'''[[Martinja vas pri Mokronogu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Mekinje
|'''[[Mekinje nad Stično]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Mezgovci
|'''[[Mezgovci ob Pesnici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Mihovci
|'''[[Mihovci pri Veliki Nedelji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Mlaka
|'''[[Mlaka nad Lušo]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Mlaka
|'''[[Mlaka pri Kočevju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Mlaka
|'''[[Mlaka pri Kočevski Reki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Mlaka
|'''[[Mlaka pri Kranju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Moravci
|'''[[Moravske Toplice]]'''
|1983–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Moravče
|'''[[Moravče pri Gabrovki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Mošnja
|[[Ravnica, Radovljica|'''Ravnica''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}
|-
|Mrljaki
|'''Merljaki'''
|1993–2000{{efn|Leta 2001 so se Merljaki združili z [[Renče|Renčami]] in s tem izgubili status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=90}}
|-
|Nemška vas
|'''[[Nemška vas na Blokah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Nemška vas
|[[Slovenska vas, Šentrupert|'''Slovenska vas''']]
|1946–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Nemška vas
|[[Slovenska vas, Pivka|'''Slovenska vas''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Nizka vas
|'''[[Nizka]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|-
|Nova vas
|'''[[Nova vas ob Sotli]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Nova vas
|'''Nova vas pod Rifnikom'''
|1953–1984{{Efn|Leta 1984 se je Nova vas pod Rifnikom združila s [[Šentjur]]jem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Nova vas
|Nova vas pri Bregani
|1953–1993
|'''[[Nova vas pri Mokricah]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=22}}
|-
|Nova vas
|'''[[Nova vas pri Jelšanah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Nova vas
|'''[[Nova vas pri Konjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Nova vas
|'''[[Nova vas pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Nova vas
|Nova vas pri Žireh
|1955–1981{{Efn|Stara vas se je leta 1981 združila z [[Žiri|Žirmi]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Mišji Dol
|'''[[Jurklošter]]'''
|1972–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=64}}
|-
|Obrh
|'''[[Obrh pri Šmarjeti]]'''
|1953–1985{{Efn|Leta 1985 je bil Obrh pri Šmarjeti priključen Šmarješkim Toplicam in s tem izgubil status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Orešje
|'''[[Orešje na Bizeljskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Orešje
|'''[[Orešje nad Sevnico]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Orešje
|'''[[Petišovci]]'''
|1949–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1949|p=66}}
|-
|Osredek
|'''[[Osredek pri Dobrovi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Osredek
|'''[[Osredek pri Hubajnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Osredek
|'''[[Osredek pri Krmelju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Osredek
|'''[[Osredek pri Podsredi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Osredek
|'''[[Osredek pri Zrečah]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Ostrožno
|Ostrožno pri Ponikvah
|1955–1999
|'''[[Ostrožno pri Ločah]]'''
|1999–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|Padovo
|'''[[Padovo pri Fari]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Padovo
|'''[[Padovo pri Osilnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Petelinjek
|'''[[Petelinjek pri Ločah]]'''
|1999–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|Planina
|'''[[Planina na Pohorju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Planina
|'''[[Planina nad Horjulom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Planina
|'''[[Planina pri Cerknem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Planina
|'''[[Planina pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Planina
|'''[[Planina v Podbočju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Pleševica
|[[Plešivica, Žužemberk|'''Plešivica''']]
|1988–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=202}}
|-
|Plešivica
|'''[[Plešivica pri Žalni]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podboršt
|'''[[Podboršt pri Komendi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podbukovje
|'''[[Podbukovje pri Vačah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podgora
|'''[[Podgora pri Dolskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podgora
|'''[[Podgora pri Ložu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Podgorica
|'''[[Podgorica pri Črnučah]]'''
|1955–1984{{Efn|Leta 1984 se je Podgorica pri Črnučah priključila Ljubljani in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podgorica
|'''[[Podgorica pri Pečah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Podgorica
|'''[[Podgorica pri Podtaboru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podgorica
|'''[[Podgorica pri Šmarju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Podgorje
|'''[[Podgorje ob Sevnični]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Podgorje
|'''[[Podgorje pod Čerinom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podgorje
|'''Podgorje pod Resevno'''
|1953–1985{{Efn|Leta 1985 se je Podgorje pod Resevno združilo s [[Šentjur]]jem in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podgorje
|'''[[Podgorje pri Letušu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podgorje
|'''[[Podgorje pri Pišecah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Podgrad
|'''[[Podgrad na Pohorju]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}}
|-
|Podgrad-Potok
|'''[[Podgrad pri Vremah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Podkraj
|'''[[Podkraj pri Mežici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Podkraj
|'''[[Podkraj pri Zagorju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Podlog
|'''[[Podlog pod Bohorjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podlog
|'''[[Podlog v Savinjski dolini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podpeč
|'''[[Podpeč nad Marofom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podpeč
|'''[[Podpeč ob Dravinji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podpeč
|'''[[Podpeč pod Skalo]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podpeč
|'''Podpeč pri Lukovici'''
|1953{{Efn|Leta 1953 se je Podpeč pri Lukovici združila z [[Lukovica pri Domžalah|Lukovico pri Domžalah]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podpeč
|'''[[Podpeč pri Šentvidu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Podsmreka
|'''[[Podsmreka pri Velikih Laščah]]'''
|1987–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Podsmreka
|'''[[Podsmreka pri Višnji Gori]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Podstene
|'''[[Podstene pri Kostelu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Podturn
|'''[[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Podvin
|Podvin Vranski
|1952–1963
|'''[[Podvin pri Polzeli]]'''
|1963–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Poklek
|'''[[Poklek nad Blanco]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Poklek
|'''[[Poklek pri Podsredi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Poljane
|'''[[Kočevske Poljane]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Poljana
|'''[[Poljane nad Blagovico]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Poljane
|'''[[Poljane pri Mirni Peči]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Poljane
|'''[[Poljane pri Stični]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Poljane
|'''[[Poljane pri Podgradu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Poljane
|Poljane pri Velikem Gabru
|1953–1955
|'''[[Poljane pri Primskovem]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Poljane
|'''[[Poljane pri Štjaku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Poljane
|'''[[Poljane pri Žužemberku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Polje
|'''[[Polje ob Sotli]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Polje
|'''[[Polje pri Tržišču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Polje
|'''[[Polje pri Višnji Gori]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Poljšica
|'''[[Poljšica pri Gorjah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Poljšica
|'''[[Poljšica pri Podnartu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Ponikve
|'''[[Ponikve pri Studencu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Potok
|Potok pri Gorenji Straži
|1953–1988
|'''[[Potok, Straža|Potok]]'''
|1988–danes
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}&lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Potok
|'''[[Potok pri Komendi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Potok
|'''[[Potok pri Muljavi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Potok
|'''[[Potok pri Vačah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Prapreče
|Prapreče pri Gorenji Straži
|1953–1988
|'''[[Prapreče pri Straži]]'''
|1988–danes
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Prapreče
|'''[[Prapreče pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Prapreče
|'''[[Praproče pri Temenici]]'''{{Efn|name=druge}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Prapreče
|'''Prapreče pri Trebnjem'''
|1953–1972{{Efn|Leta 1972 so se Prapreče pri Trebnjem združile s Trebnjem in s tem izgubile status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Marinković|1991|p=82}}{{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Prapretno – Sveti Primož{{Efn|name=druge}}
|'''[[Črna pri Kamniku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Praproče
|'''[[Praproče v Tuhinju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Praproče
|'''[[Praproše]]'''
|1999–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{navedi časopis|first=C|last=Z|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_33_L.pdf|title=Spremenili naslov vasi|date=28.4.1999|access-date=16.8.2023|journal=Gorenjski glas|issue=33|volume=Leto LII}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=107}}
|-
|Preloge
|'''[[Preloge pri Konjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Preloge
|'''[[Preloge pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Preserje
|'''[[Preserje pri Lukovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Preserje
|'''[[Preserje pri Radomljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Preska
|'''[[Preska nad Kostrevnico]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Podatkovna zbirka. Ljubljana: [[Geografski inštitut Antona Melika]] ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Preska
|'''[[Preska pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Preska
|'''Preska pri Medvodah'''
|1955–1980{{Efn|Leta 1980 se je Preska pri Medvodah priključila [[Medvode|Medvodam]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Prevalje
|'''[[Prevalje pod Krimom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;{{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Prevoje
|'''[[Prevoje pri Šentvidu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Prhovec
|'''[[Zgornji Prhovec]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=201}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava nad Stično]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava ob Krki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pod Rako]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pri Lesičnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Pristava
|'''Pristava pri Mengšu'''
|1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je Pristava pri Mengšu združila z Mengšem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pri Mestinju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pri Polhovem Gradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Pristava
|'''Pristava pri Trebnjem'''
|1953–1972{{efn|Leta 1972 se je Pristava pri Trebnjem priključila Trebnjemu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Pristava
|'''[[Pristava pri Višnji Gori]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Pristavica
|'''[[Pristavica pri Velikem Gabru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Pugled
|'''[[Pugled pri Karlovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Pugled
|'''[[Pugled pri Starem Logu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Puterhof
|[[Jelendol, Tržič|'''Jelendol''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Rakovnik
|'''[[Rakovnik pri Birčni vasi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Rakovnik
|'''[[Rakovnik pri Šentrupertu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Rajhenburg
|'''[[Brestanica]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Ramsrigelj
|'''Rigelj na Rogu'''
|1953{{Efn|Naselje je bilo v italijanski ofenzivi leta 1942 požgano, prebivalci izseljeni, po koncu druge svetovne vojne naselje ni bilo obnovljeno. Kasneje je bilo območje naselja priključeno Knežji Lipi.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Ravne
|'''[[Kneške Ravne]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne na Blokah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne nad Šentrupertom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne pri Mlinšah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne pri Šmartnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne pri Zdolah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne pri Žireh]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Ravne
|'''[[Ravne v Bohinju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Ravne
|'''Ravne v Velikem Trnu'''
|1953–neznano
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Razgor
|'''[[Razgor pri Žabljeku]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}}
|-
|Ravnik
|[[Nanos, Vipava|'''Nanos''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=13}}
|-
|Reber
|'''[[Reber pri Škofljici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Rigelj
|'''[[Rigelj pri Ortneku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Rihemberk
|'''[[Branik]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Rogatec
|'''[[Rogatec nad Želimljami]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Roje
|'''[[Roje pri Čatežu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Roje
|'''[[Roje pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Rudnik
|'''[[Rudnik pri Moravčah]]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Sadinja vas
|'''[[Sadinja vas pri Dvoru]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Sela
|[[Mala sela, Litija|'''Mala sela''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sela
|'''[[Sela na Krasu]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Dobovi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Dobu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Dolenjskih Toplicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Gorenji Straži]]'''
|1953–1987{{Efn|Leta 1987 se Sela pri Gorenji Straži združijo v novo naselje [[Straža, Straža|Straža]]}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Sela pri Svetem Duhu
|'''[[Sela pri Semiču]]'''
|1955–2001{{Efn|Leta 2001 so se Sela pri Svetem Duhu združila s [[Semič]]em in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Šmarju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Višnji Gori]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Volčah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Sela
|'''[[Sela pri Zburah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Selce
|'''[[Selce nad Blanco]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Selce
|'''[[Selce pri Leskovcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Selo
|'''[[Janškovo selo]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Selo
|'''[[Selo nad Laškim]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Bledu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Ihanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Kostelu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Mirni]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Moravčah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Robu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Vranskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Vodicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Zagorju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Selo
|'''[[Selo pri Žirovnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Selo
|'''[[Stara sela]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Selo pri Svetem Andreju
|'''[[Sela pri Sobračah]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Selo pri Svetem Pavlu
|'''[[Selo pri Radohovi vasi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Selo v Prekmurju
|'''[[Selo, Moravske Toplice|Selo]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Selovec
|'''[[Koroški Selovec]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Senčak 
|'''[[Senčak pri Juršincih]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Sevno
|Sevno na Trški gori
|1955–1993
|[[Sevno, Novo mesto|'''Sevno''']]
|1993–danes
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Skomarje
|'''[[Vitanjsko Skomarje]]'''
|1998–danes{{Efn|Preimenovanje zaradi izločitve iz naselja [[Skomarje]]}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982588|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Skorno
|'''[[Skorno pri Šoštanju]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Slap
|'''[[Slap ob Idrijci]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Slatina
|'''[[Slatina pri Dobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Slatina
|'''[[Slatina pri Ponikvi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Slemen
|'''[[Spodnji Slemen]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Smrečje
|'''[[Smrečje v Črni]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Sotensko
|'''[[Sotensko pod Kalobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Sotensko
|'''[[Sotensko pri Šmarju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Soteska
|'''[[Soteska pri Moravčah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Spodnje Dole
|'''[[Spodnje Dule]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Spodnji Gabrnik
|'''[[Spodnji Gabernik]]'''
|2002–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij spodnji in zgornji Gabrnik|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20022981|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=112}}
|-
|Spodnji Okrog
|'''[[Okrog pri Motniku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Marinkovič|1991|p=95}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas - Goriče]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas - Loški Potok]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas - Poljane]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas pri Dragi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Srednja vas
|'''[[Srednja vas pri Šenčurju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Srobotnik
|'''[[Srobotnik ob Kolpi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Srobotnik
|'''[[Srobotnik pri Velikih Laščah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Stara Gora
|'''[[Stara Gora pri Šentilju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Stara Gora
|'''[[Stara Gora pri Velikem Gabru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Stari Grad
|Stari Grad pri Vidmu
|1953–1990
|[[Stari Grad, Krško|'''Stari Grad''']]
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}{{sfn|Milenković|2007|p=61}}
|-
|Stari Grad
|'''[[Stari Grad v Podbočju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Staro Apno
|[[Škocjan, Grosuplje|'''Škocjan''']]
|1991–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij in o poimenovanju novih naselij v občini Grosuplje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992197|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=38}}
|-
|Stranje
|'''[[Stranje pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Stranje
|'''[[Stranje pri Škocjanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Stranje
|'''[[Stranje pri Velikem Gabru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Stranska vas
|'''[[Stranska vas ob Višnjici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Stranska vas
|'''[[Stranska vas pri Žužemberku]]'''
|1953{{Efn|Stranska vas je bila leta 1954 priključena [[Žužemberk]]u in s tem izgubila status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Straža
|'''[[Straža na Gori]]'''
|1953–1991
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Straža
|'''[[Straža pri Oplotnici]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}}
|-
|Straža
|Straža pri Strmcu
|1953–1991
|'''[[Straža pri Novi Cerkvi]]'''
|1991–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
|Straža Svetega Lovrenca
|'''[[Straža pri Krškem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Straža Svetega Valentina
|'''[[Straža pri Raki]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Strmec
|'''[[Strmec nad Dobrno]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Strmec
|'''[[Strmec pri Destrniku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Strmec
|'''[[Strmec pri Leskovcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Strmec
|'''[[Strmec pri Ormožu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Strmec
|'''[[Strmec pri Polenšaku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Strmec
|Strmec pri Vojniku{{Efn|name=druge}}
|1952–1992
|'''[[Nova Cerkev]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
|Strmec pri Rogatcu
|Strmec pri Rogatcu
|1953–1993
|'''[[Strmec pri Svetem Florijanu]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=112}}
|-
|Studenec
|'''[[Studenec na Blokah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Studenec
|'''[[Studenec pri Krtini]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Studeno
|'''[[Studeno na Blokah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Studor
|'''[[Studor v Bohinju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Suha
|'''[[Suha pri Predosljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Suhor
|'''[[Suhor pri Dolenjskih Toplicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Sveta Ana
|[[Stari Grad, Makole|'''Stari Grad''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Ana pod Ljubeljem
|'''[[Podljubelj]]'''
|1948–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Barbara
|'''[[Vinski Vrh pri Šmarju]]'''{{efn|name=napaka}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Helena
|[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|'''Kamnica''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Jedert
|'''[[Sedraž]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Katarina
|'''[[Čeče]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Katarina
|[[Kamence, Rogaška Slatina|'''Kamence''']]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Katarina nad Medvodami
|'''[[Topol pri Medvodah]]'''
|1955–danes{{Efn|name=druge}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveta Kungota
|'''[[Kungota pri Ptuju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveta Kunigunda
|'''[[Gorenje pri Zrečah]]'''{{efn|name=druge}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Lucija
|[[Lucija, Piran|'''Lucija''']]
|1961–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveta Lucija
|'''[[Zadnja vas]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Lucija ob Soči
|'''[[Most na Soči]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|Rosa|1993|p=9}}
|-
|Sveta Magdalena
|Sveta Magdalena pri Preboldu
|1953–1955
|'''[[Matke]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Sveta Magdalena
|Sveta Magdalena pri Zibiki
|1953–1955
|'''[[Vršna vas]]'''
|1955–danes{{Efn|name=delNaselja}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Marjeta
|'''[[Šmarjeta pri Celju]]'''
|1964–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;LRS1964&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1EW5T8JH|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-19|date=27. julij 1964|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XXI, številka 24|pages=393-395|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveta Marjeta na Dravskem Polju
|'''[[Marjeta na Dravskem polju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveta Neža
|'''[[Brezje pri Tržiču]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveta Planina
|Partizanski Vrh
|1955–2002
|'''[[Sveta Planina]]'''
|2002–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}
|-
|Sveta Radegunda
|'''[[Radegunda]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveta Rozalija
|'''[[Zlateče pri Šentjurju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveta Trojica
|Šivče
|1959–1991
|[[Sveta Trojica, Bloke|'''Sveta Trojica''']]
|1991–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žilce, Šivče in Krajič|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19911359|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveta Trojica
|Trojica
|1955–1992
|[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']]
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}
|-
|Sveta Trojica v Slovenskih goricah
|Gradišče v Slovenskih goricah
|1953–1992
|'''[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče v Slovenskih goricah v naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922421|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Sveta Uršula
|'''[[Vodule]]'''{{Efn|name=delNaselja}}
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveta Valburga
|'''[[Valburga]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Svetega Petra Hrib{{Efn|name=napaka}}
|Hrib nad Zmincem
|1955–1994
|'''[[Svetega Petra Hrib]]'''
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hrib pri Zmincu v naselje Sv. Petra Hrib|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1994887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Ambrož
|'''[[Ambrož pod Krvavcem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}
|- 
|Sveti Andraž v Slovenskih goricah
|'''[[Vitomarci]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Andrej
|Andrej nad Zmincem
|1955–1997
|[[Sveti Andrej, Škofja Loka|'''Sveti Andrej''']]
|1997–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Andrej nad Zmincem in Ožbolt nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19972945|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Anton
|Pridvor
|1952–1991
|'''[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]'''
|1991–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=57}}
|-
|Sveti Anton na Pohorju
|Planina
|1955–1993
|'''[[Sveti Anton na Pohorju]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}}
|-
|Sveti Anton v Slovenskih goricah
|'''[[Cerkvenjak]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|- 
|Sveti Benedikt v Slovenskih goricah
|Benedikt v Slovenskih goricah
|1952–2003
|'''[[Benedikt]]'''
|2003–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Benedikt v Slovenskih goricah v naselje Benedikt|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=16. 4. 2003|publisher=Občina Benedikt}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Bolfenk v Halozah
|'''[[Jelovice]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Bric
|[[Hrastovec, Velenje|'''Hrastovec''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Duh
|Krajič
|1955–1989
|[[Sveti Duh, Bloke|'''Sveti Duh''']]
|1989–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=18}}
|-
|Sveti Duh
|'''[[Podolševa]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Florijan
|Florjan nad Zmincem
|1955–2002
|'''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko]]'''
|2002–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Florjan nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=24. 4. 2003|publisher=Občina Škofja Loka}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Florjan{{Efn|name=druge}}
|'''[[Florjan pri Gornjem Gradu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveti Florijan pri Rogatcu
|Stojno selo
|1948–1993
|'''[[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območij naselij Stojno selo in Strmec pri Rogatcu|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993621|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=112}}
|-
|Sveti Florjan pri Šoštanju
|[[Florjan, Šoštanj|'''Florjan''']]
|1984–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}}
|-
|Sveti Jakob
|'''[[Jakob pri Šentjurju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Jeronim
|'''[[Jeronim]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Jernej
|'''[[Seča]]'''
|1958–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Jernej nad Muto
|Branik nad Muto
|1955–1993
|'''[[Sveti Jernej nad Muto]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}}
|-
|Sveti Jernej pri Ločah
|Jernej pri Ločah
|1955{{Efn|Med leti 1953 in 1955 znan pod imenom Sveti Jernej pri Ločah, pred tem znan kot Sveti Janez.}}–1999
|[[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|'''Sveti Jernej''']]
|1999–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|Sveti Jernej
|Sveti Jernej pri Zibiki
|1953–1955
|'''[[Zibika]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Jošt
|Jošt nad Kranjem
|1955–1990
|'''[[Sveti Jošt nad Kranjem]]'''
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{sfn|Milenković|2007|p=60}}
|-
|Sveti Jošt
|Rovte pri Nazarjih
|1955–1963
|'''[[Rovt pod Menino]]'''
|1963–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Jurij
|Jurij
|1955–1990
|[[Sveti Jurij, Rogašovci|'''Sveti Jurij''']]
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}
|-
|Sveti Jurij ob Pesnici
|'''[[Jurski Vrh]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Jurij ob Ščavnici
|Videm ob Ščavnici
|1949–1997
|'''[[Sveti Jurij ob Ščavnici]]'''
|1997–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}{{sfn|LRS|1949|p=68}}
|-
|Sveti Jurij ob Turju
|[[Gore, Hrastnik|'''Gore''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Jurij pod Kumom
|'''[[Podkum]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|- 
|Sveti Jurij pri Celju
|Šentjur pri Celju{{Efn|name=druge}}
|1952–1991
|'''[[Šentjur]]'''
|1991–danes
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Šentjur pri Celju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=18. 9. 1991|publisher=Občina Šentjur pri Celju}}&lt;/ref&gt;
|- 
|Sveti Jurij pri Grosupljem{{Efn|name=druge}}
|Podtabor pri Grosupljem
|1952–1992
|'''[[Šent Jurij]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=43}}
|-
|Sveti Jurij pri Loki
|'''[[Šentjur na Polju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveti Krištof
|[[Strmca, Laško|'''Strmca''']]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ
|'''[[Beli Grič]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ
|[[Brnica, Žalec|'''Brnica''']]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ
|'''[[Gaj nad Mariborom]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ
|'''[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Križ
|'''[[Planina pod Golico]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ
|'''[[Vipavski Križ]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=12}}
|-
|Sveti Križ pri Kostanjevici
|'''[[Podbočje]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Križ pri Litiji
|[[Gabrovka, Litija|'''Gabrovka''']]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Lenart
|'''[[Lenart nad Lušo]]'''
|1955–2004{{Efn|Naselje se je leta 1998 ločilo od [[Golica, Železniki|Golice]]. 2004 se je priključilo Svetemu Lenartu.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last= B|first=B|date= 4. 11. 2003|title= Lenart nad Lušo sedaj Sv. Lenart|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_87_L.pdf| journal=Gorenjski glas|volume=leto LVI|issue= 87|pages= 4|access-date=16.8.2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Lenart
|[[Vrhe, Trbovlje|'''Vrhe''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}
|-
|Sveti Lenart
|'''[[Lenart pri Gornjem Gradu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveti Lenart
|Lenart na Rebri{{Efn|Leta 1953 sicer preimenovan v Sv. Lenart na Rebri}}
|1955–1994
|[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|'''Sveti Lenart''']]
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|- 
|Sveti Lenart v Slovenskih goricah
|'''[[Lenart v Slovenskih goricah]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Lovrenc{{efn|name=druge}}
|Gorenja vas{{efn|name=druge}}
|1955–1991
|'''[[Sveti Lovrenc, Prebold|Sveti Lovrenc]]'''
|1991–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title= Odlok o preimenovanju naselja Gornja vas|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1991162|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=101}}
|-
|Sveti Lovrenc na Dravskem polju
|'''[[Lovrenc na Dravskem polju]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Lovrenc na Pohorju
|'''[[Lovrenc na Pohorju]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Lovrenc pri Prožinu
|'''[[Kompole]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Lovrenc
|Sveti Lovrenc pri Šmarju
|1953–1955
|'''[[Močle]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Matevž
|'''[[Šmatevž]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Marko
|'''[[Ostenk]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Martin na Pohorju
|'''[[Šmartno na Pohorju]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}
|-
|Sveti Martin pri Vurbergu
|'''[[Dvorjane]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Mihael
|'''[[Pečica]]'''
|1955–danes{{Efn|Naselje je bilo preimenovano po delu naselja.|name=delNaselja}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Mihael
|[[Šmihel, Nova Gorica|'''Šmihel''']]
|1954–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Rosa|Jurij|1993|p=13}}
|-
|Sveti Miklavž na Dravskem polju
|'''[[Miklavž na Dravskem polju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Miklavž pri Ormožu
|'''[[Miklavž pri Ormožu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Miklavž pri Taboru
|'''[[Miklavž pri Taboru]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Mohor
|'''[[Male Rodne]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Ožbalt
|'''[[Ožbalt]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Ožbalt
|'''[[Podgaj]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Ožbolt
|Ožbolt nad Zmincem
|1955–1997
|[[Sveti Ožbolt, Škofja Loka|'''Sveti Ožbolt''']]
|1997–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
|-
|Sveti Pavel{{Efn|name=druge}}
|'''[[Šentpavel na Dolenjskem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Pavel pri Preboldu
|'''[[Prebold]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Peter
|Raven
|1955–1992
|'''[[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=95}}
|-
|Sveti Peter pod Svetimi Gorami
|'''[[Bistrica ob Sotli]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Peter pri Jurkloštru
|'''[[Olešče]]'''
|1959–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Peter pri Loki
|'''[[Obrežje pri Zidanem Mostu]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Peter v Savinjski Dolini
|'''[[Šempeter v Savinjski dolini]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Pongrac
|'''[[Pongrac]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Primož
|[[Primož, Sevnica|'''Primož''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Primož
|'''[[Primož pri Ljubnem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Sveti Primož
|'''[[Primož pri Šentjurju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Primož nad Muto
|Podlipje
|1955–1994
|'''[[Sveti Primož nad Muto]]'''
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}}
|-
|Sveti Rupert
|Breze
|1952–1994
|[[Šentrupert, Laško|'''Šentrupert''']]
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Breze v Šentrupert|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=28. 12. 1993|publisher=Občina Laško}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Rupert
|[[Šentrupert, Braslovče|'''Šentrupert''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Štefan
|'''[[Štefan pri Trebnjem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Štefan
|'''[[Turje]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Štefan
|Vinski vrh pri Slivnici
|1955–1994
|'''[[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]]'''
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območja naselja Vinski vrh pri Slivnici|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=14. 4. 1994|publisher=Občina Šmarje pri Jelšah}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Tomaž
|[[Škocjan, Koper|'''Škocjan''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Tomaž
|Tomaž nad Praprotnim
|1955–2000
|[[Sveti Tomaž, Škofja Loka|'''Sveti Tomaž''']]
|2000–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tomaž nad Praprotnim|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001610|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sveti Tomaž
|Tomaž pri Ormožu
|1955–1993
|'''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}
|-
|Sveti Tomaž
|Sveti Tomaž nad Vojnikom
|1953–1955
|'''[[Tomaž nad Vojnikom]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Tomaž
|Sveti Tomaž pri Šmarju
|1953–1955
|'''[[Brecljevo]]'''
|1955–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Trije Kralji{{Efn|name=napaka}}
|Brezovec
|1955–1993
|[[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|'''Sveti Trije Kralji''']]
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}}
|-
|Sveti Urh
|'''[[Ravenska vas]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Urh
|[[Urh, Slovenska Bistrica|'''Urh''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Sveti Valentin
|[[Limbarska Gora|'''Limbarska gora''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Vid
|Žilce
|1955–1991
|[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']]
|1991–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Vid
|'''[[Vidovica]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Sveti Vid nad Cerknico
|Žilce
|1955–1991
|[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']]
|1991–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|Milenković|2007|p=25}}
|-
|Sveti Vid pri Planini
|'''[[Šentvid pri Planini]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Sveti Vid pri Ptuju
|'''[[Videm pri Ptuju]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
|
|-
|Sveti Vid pri Zavodnju
|'''[[Šentvid pri Zavodnju]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Sveti Vrh
|Vrh nad Mokronogom
|1955–1992
|'''[[Sveti Vrh]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju in o preoštevilčbi naselja Vrh nad Mokronogom v naselje Sv. vrh|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922632|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=84}}
|-
|Svinje
|'''[[Vinje pri Moravčah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}
|-
|Šent Andraž
|'''[[Andraž nad Polzelo]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Šent Danijel
|Spodnja Jamnica
|1955–1970
|'''[[Šentanel]]'''
|1970–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}
|-
|Šent Ilj{{Efn|name=druge}}
|'''[[Dramlje]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Šent Janž na Vinski Gori
|'''[[Vinska Gora]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šent Janž pri Radljah
|Suhi Vrh pri Radljah
|1955–1993
|'''[[Šent Janž pri Radljah]]'''
|1993–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}}
|-
|Šent Janž
|'''[[Šentjanž nad Štorami]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Šent Janž
|Šent Janž pri Tinskem
|1953–1955
|[[Orehovec, Šmarje pri Jelšah|'''Orehovec''']]
|1955–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}
|-
|Šent Jošt
|'''[[Šentjošt nad Horjulom]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot;{{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Šent Jurij
|'''[[Podšentjur]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šent Jurij
|'''[[Šentjurij na Dolenjskem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Šent Lovrenc
|[[Prelesje, Litija|'''Prelesje''']]
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šent Peter
|'''[[Otočec]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šent Peter na Krasu
|'''[[Pivka]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šent Vid
|'''[[Šentvid pri Lukovici]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Šešče
|'''[[Šešče pri Preboldu]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Šentvid
|'''[[Podnanos]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Šentviška Gora
|Planota {{efn|1=8. januarja 1949 je bil kraj preimenovan v ''Planota'', vendar je bilo 22. januarja uradno ime kraja ''Gora''. Slednje ime se po letu 1952 ne pojavlja več.}}
|1949–1952
|'''[[Šentviška Gora]]'''
|1952–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Rosa|1993|p=7}}
|-
|Šivec
|'''[[Sveta Trojica, Bloke|Sveta Trojica]]'''
|1989–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}}
|-
|Šmihel
|'''[[Šmihel nad Mozirjem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Šmihel
|'''[[Šmihel pri Novem mestu]]'''
|1952–1979{{efn|Leta 1979 se je Šmihel pri Novem mestu priključil Novemu mestu in s tem izgubil pravice samostojnega naselja.}}
|colspan=&quot;2&quot;{{n/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Šmihel
|'''[[Šmihel pri Žužemberku]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Šmihel na Krasu
|Dolane
|1952–1990
|[[Šmihel, Pivka|'''Šmihel''']]
|1990–danes
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=96}}
|-
|Štomaž
|[[Stomaž, Ajdovščina|'''Stomaž''']]
|1987–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=14}}
|-
|Tabor nad Knežakom
|'''[[Šilentabor]]'''
|2000–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tabor nad Knežakom v Šilentabor|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20003238|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=96}}
|-
|Tirosek
|[[Nova Štifta, Gornji Grad|'''Nova Štifta''']]
|2005–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}
|-
|Toplice
|'''[[Dolenjske Toplice]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Toplice
|'''[[Šmarješke Toplice]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Topol
|'''[[Topol pri Begunjah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Trata
|'''[[Trata pri Velesovem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Tratna
|'''[[Tratna ob Voglajni]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Tratna
|'''[[Tratna pri Grobelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Trnovec
|'''[[Trnovec pri Slovenski Bistrici]]'''
|1998–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}}
|-             
|Trnovlje
|'''[[Trnovlje pri Celju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Trnovlje pri Socki
|'''[[Trnovlje pri Socki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Trnovo
|'''[[Trnovo ob Soči]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Tržca
|[[Brode, Vransko|'''Brode''']]
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Tublje
|'''[[Tublje pri Hrpeljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Tublje
|'''[[Tublje pri Komnu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Velike Dole
|Velike Dole pri Šentjurju
|1953–1997
| '''[[Velike Dole pri Temenici]]'''
|1997–danes
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=46}}
|-
|Veliki Vrh{{efn|name=napaka}}
|'''[[Veliki Vrh pri Litiji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Velenje
|Titovo Velenje
|1981–1990
|'''[[Velenje]]'''
|1990–danes
|
|-
|Vendreng
|'''[[Podlesje]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}
|-
|Verdun
|'''[[Verdun pri Uršnih selih]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Videm
|'''[[Videm pri Lukovici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Videm
|'''[[Videm pri Temenici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Videm-Krško
|'''[[Krško]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;LRS1964&quot; /&gt;
|-
|Vimolj
|'''Vimolj pri Črmošnjicah'''
|1953–neznano
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vimolj
|'''[[Vimolj pri Predgradu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vir
|'''[[Vir pri Nevljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vir
|'''[[Vir pri Stični]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Visoko
|'''[[Visoko pri Poljanah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vodice
|'''[[Vodice nad Kamnikom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vodice
|'''[[Vodice pri Gabrovki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vodice
|'''[[Vodice pri Kalobju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Vodice
|'''[[Vodice pri Slivnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Vrh
|'''[[Gorski Vrh]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Vrh
|'''[[Selski Vrh]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Vrh
|'''[[Planinski Vrh]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh nad Krašnjo]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh nad Laškim]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh nad Želimljami]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Boštanju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Dolskem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Fari]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Hinjah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Mlinšah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Poljanah]]'''
|1952–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Površju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Šentjerneju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Trebelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Vrh
|'''[[Vrh pri Višnji Gori]]'''{{efn|name=napaka}}
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vrh Svetih Treh Kraljev
|Vrh nad Rovtami{{efn|name=druge}}
|1952–1992
|'''[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]'''{{Efn|name=napaka}}
|1992–danes
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Milenković|2007|p=70}}
|-
|Vrhe pri Dolžu
|'''[[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]]'''
|1992–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{n/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Milenković|2007|p=91}}
|-
|Vrhovlje
|'''[[Vrhovlje pri Kojskem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vrhovlje
|'''[[Vrhovlje pri Kožbani]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Vrh Svete Trojice
|Trojica
|1955–1992{{Efn|Leta 1952 sicer preimenovana iz Sveta Trojica v Trojica}}
|[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']]
|1992–danes
|
|-
|Vrh Svetega Križa
|Vrh
|1952–1955
|'''[[Vrh pri Dolskem]]'''
|1955–danes
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Vrh Svetega Miklavža
|'''[[Katarija]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}
|-
|Vrhole
|'''[[Vrhole pri Laporju]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Vrhole
|'''[[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}
|-
|Vrhovo
|'''[[Vrhovo pri Šentlovrencu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Vrhovo
|'''[[Vrhovo pri Žužemberku]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Vrhpolje
|'''[[Vrhpolje pri Moravčah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=&quot;text-align:left&quot; | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vrhpolje
|'''[[Vrhpolje pri Šentvidu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Vumpah
|'''[[Vurberk]]'''
|1982–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{Sfn|Milenković|2007|p=37}}
|-
|Vurmat
|'''[[Sveti Duh na Ostrem vrhu]]'''
|1994–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}
|-
|Zaboršt
|'''[[Zaboršt pri Dolu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Zaboršt
|'''[[Zaboršt pri Šentvidu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Zabukovje
|'''[[Zabukovje nad Sevnico]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Zabukovje
|'''[[Zabukovje pri Raki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}
|-
|Zagaj
|'''[[Zagaj pod Bočem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zagaj
|'''[[Zagaj pri Ponikvi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zagorica
|'''[[Zagorica nad Kamnikom]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Zagorica
|'''[[Zagorica pri Čatežu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Zagorica
|'''[[Zagorica pri Dobrniču]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Zagorica
|'''[[Zagorica pri Dolskem]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Zagorica
|'''[[Zagorica pri Velikem Gabru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Zagorje
|'''[[Zagorje ob Savi]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Zagrad
|'''[[Zagrad pri Otočcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Zalog pod Sveto Trojico
|Zalog pod Trojico
|1955–1992
|'''[[Zalog pod Sveto Trojico]]'''
|1992–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}
|-
|Zajčji Vrh
|'''[[Zajčji Vrh pri Stopičah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|Zalog
|'''[[Zalog pod Uršulo]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zalog
|'''[[Zalog pri Cerkljah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Zalog
|'''[[Zalog pri Šempetru]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zalog
|'''[[Zalog pri Škocjanu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Zalog
|'''[[Zalog pri Škofljici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot;/&gt;
|-
|Zapuže
|'''[[Zapuže pri Kostelu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Zapuže
|'''[[Zapuže pri Ribnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}
|-
|Zavrh
|'''[[Zavrh nad Dobrno]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zavrh
|'''[[Zavrh pri Borovnici]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Zavrh
|'''[[Zavrh pri Črnivcu]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Zavrh
|'''[[Zavrh pri Galiciji]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zavrh
|'''[[Zavrh pri Trojanah]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}}
|-
|Završe
|'''[[Završe pri Dobjem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Završe
|'''[[Završe pri Grobelnem]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}
|-
|Zeče
|'''[[Zeče pri Bučah]]'''
|1955–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}
|-
|Zgornja Dobrova
|'''[[Dobrova, Celje|Dobrova]]'''
|1982–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}}
|-
|Zgornji Gabrnik
|'''[[Zgornji Gabernik]]'''
|2002–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | &lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;{{sfn|Milenković|2007|p=112}}
|-
|Znojile
|'''[[Znojile pri Čepljah]]'''
|1953–1955{{efn|Leta 1955 so se Znojile priključile [[Čeplje, Lukovica|Čepljam]] in s tem izgubile status samostojnega naselja.}}
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Znojile
|'''[[Znojile pri Krki]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Žeje
|'''[[Žeje pri Komendi]]'''
|1953–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}}
|-
|Žibovnik
|'''[[Zibovnik]]'''
|1990–danes
| colspan=&quot;2&quot; {{N/a}}
| style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=25}}
|-
|Žirovski Vrh svetega Antona
|Žirovski Vrh nad Gorenjo Vasjo
|1955–1994
|'''[[Žirovski Vrh svetega Antona|Žirovski Vrh Svetega Antona]]'''
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}}
|-
|Žirovski Vrh svetega Urbana
|Žirovski Vrh nad Zalo
|1955–1994
|'''[[Žirovski Vrh svetega Urbana|Žirovski Vrh Svetega Urbana]]'''
|1994–danes
| style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19942086|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}}
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Viri ==
*{{navedi revijo|last=Batič|first=Matic|year=2023|title=Nova govorica prostora: preimenovanja naselij na Severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948–1954)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T21FEMEV/45246bcb-a344-4dbe-947b-1a67bcf8d41f/PDF|cobiss=293466624|magazine=Acta Histriae|volume=31|issue=2|pages=281-302|access-date=2023-12-13}}
*{{Navedi revijo|last=Gabrič|first=Aleš|year=1996|title=Preimenovanja krajevnih in uličnih imen v letih 1945-1955|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/21/Prispevki_za_novejso_zgodovino_1996_1-2.pdf|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino|volume=XXXVI|issue=1-2|pages=109-120|access-date=14.8.2023|cobiss=326772}}
*{{Navedi revijo|last=Hančič|first=Damjan|date=2026-03-06|title=Germanizacija toponimov pod nemško okupacijo Gorenjske 1941–1945|url=https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/5366|magazine=Kronika|language=sl|volume=74|issue=1|doi=10.56420/Kronika.74.1.10|issn=2670-6865}}
*{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|url=https://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2002/Pdf/G20026003.pdf|date=1991|publisher=Zvezni urad za statistiko|location=Beograd|page=11|lang=sr|cobiss=1769228|isbn=86-7479-012-7|series=Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gazdinstava u 1991. godini}}
*{{navedi splet |last1=Milenković |title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava &quot;teritorialna sprememba&quot; od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo |first1=Aleksandar |url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXWBGAER/4c880eea-a872-4221-9e3e-33816dbb05d3/PDF |website=www.dlib.si |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |access-date=18. 8. 2023 |date=2007|cobiss=231695616|isbn=978-961-239-131-7}}
*{{navedi knjigo|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D09EMNJ1/5a03a995-7ed6-441a-a99c-54c02b9a6c27/PDF|title=Sporna imena naselij v Sloveniji|last1=Perko|first1=Drago|last2=Geršič|first2=Matjaž|publisher=Založba ZRC SAZU|location=Ljubljana|date=2021|series=Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU|doi=10.3986/9789610505365|cobiss=58613251|isbn=978-961-05-0536-5}}
*{{Navedi revijo|last=Polšak|first=Anton|date=1996|title=Ponemčevanje slovenskih krajevnih imen v okrožju Brežice v letih 1941-1945|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8004/1996_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|pages=205-235|access-date=14.8.2023|cobiss=5382477|volume=67|issue=2}}
*{{navedi knjigo |last1=Premk |first1=Francka |date=2004 |title=Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena |volume=Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68|pages=113-132 |cobiss=53236481|isbn=961-91015-3-7|location=Pišece, Ljubljana|publisher=Društvo Pleteršnikova domačija, Slavistično društvo Slovenije|year=2004|editor=Marko Jesenšek}}
*{{navedi knjigo|last=Rosa|first=Jurij|title=Nova oblast - nova imena: dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 1948–1955|publisher=Pokrajinski muzej v Novi Gorici|date=1993|location=Nova Gorica|cobiss=33439232}}
*{{Navedi dokument|url=https://www.sistory.si/publication/1071|title=Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: V. redno zasedanje 6. maja 1949, VI. redno zasedanje 21. oktobra 1949|publisher=Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|date=1949|location=Ljubljana|ref={{sfnRef|LRS|1949}}}}
*{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2022-08-14|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}}
*{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UKUZJBD/8cba39c9-3515-482a-9612-5272d6086108/PDF|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=30. januar 1953|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto IX, številka 2|pages=17-24|ref={{sfnRef|LRS|1953}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}}
*{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1C281URQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=9. junij 1955|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XII, številka 21|pages=393-395|ref={{sfnRef|LRS|1955}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}}

{{zvezdica}}
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji|*]]
[[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]]</text>
      <sha1>b4fjp6w86ttdkyvo37xzbhsxpsjin5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Desna sredina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522064</id>
    <revision>
      <id>6672841</id>
      <parentid>6651544</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:11:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17742" sha1="ml0nyr6fory64uauay1xllm08jnpa9z" xml:space="preserve">
{{Strankarska politika}}

'''Desna sredina''' je politična pozicija v okviru [[Politični spekter|političnega spektra]]. Nagiba se k [[Politična desnica|desni]] strani, a je bliže [[Centrizem|sredini]]. Med letoma 1780 in 1880 je v [[Zahodni svet|zahodnem svetu]] prišlo do premika v strukturi [[Družbeni razred|družbenih razredov]] in gospodarstva, odmika od [[Plemstvo|plemstva]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] proti [[Kapitalizem|kapitalizmu]].&lt;ref&gt;{{Citat|last=Kahan|first=Alan S.|contribution=The unexpected honeymoon of mind and money, 1730–1830|editor-last=Kahan|editor-first=Alan S.|title=Mind vs. money: the war between intellectuals and capitalism|page=88|publisher=[[Transaction Publishers]]|place=New Brunswick, New Jersey|year=2010|isbn=978-1412810630|postscript=.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Shenon|first=Philip|last2=Greenhouse|first2=Linda|authorlink2=Linda Greenhouse|title=Washington talk: Briefing; the King and the Joker|url=https://www.nytimes.com/1988/08/17/us/washington-talk-briefing-the-king-and-the-joker.html|work=[[The New York Times]]|date=17 August 1988|quote=This is the [[Title of Nobility Clause|''title of nobility'' clause]], which provides: 'No Title of Nobility shall be granted by the United States'.}}{{Zahtevana naročnina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Wood|first=Diane|author-link=Diane Wood|date=October 2005|title=Our 18th century constitution in the 21st century world|url=http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|url-status=dead|journal=New York University Law Review, Madison Lecture|publisher=[[New York University School of Law]]|volume=80|issue=4|pages=1079–1107|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020124019/http://www.nyulawreview.org/issues/volume-80-number-4/our-18th-century-constitution-21st-century-world|archive-date=20 October 2017|access-date=12 October 2015|quote=Debate [over the Constitution's] meaning is inevitable whenever something as specific as the... Titles of Nobility Clause is not at issue}} pp. 105. [http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf Pdf.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171020131306/http://www.nyulawreview.org/sites/default/files/pdf/NYULawReview-80-4-Wood.pdf|date=20 October 2017}}&lt;/ref&gt; Ta splošni gospodarski premik je vplival na desnosredinska gibanja, kot je [[Konservativna stranka (UK)|Konservativna stranka]] Združenega kraljestva, ki se je odzvala tako, da je postala podpora kapitalizmu.&lt;ref name=&quot;IanAdams&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57 57]|publisher=[[Manchester University Press]]|location=Manchester New York|year=2001|edition=2.|isbn=978-0719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/57}}&lt;/ref&gt;

[[Mednarodna demokratska zveza]] je zavezništvo desnosredinskih (pa tudi nekaterih drugih desnih) političnih strank – vključno s Konservativno stranko Združenega kraljestva, [[Konservativna stranka Kanade|Konservativno stranko Kanade]], [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikansko stranko]] Združenih držav Amerike, [[Liberalna stranka Avstralije|Liberalno stranko Avstralije]], [[Nacionalna stranka Nove Zelandije|Novozelandsko nacionalno stranko]], [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] in [[Krščanska demokracija|krščansko demokratske]] stranke –, ki se zavzemajo za človekove pravice in gospodarski razvoj. 

Ideologije, označene kot desnosredinske, med drugim vključujejo [[liberalni konzervativizem]] ter nekatere različice [[Liberalizem|liberalizma]] in [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]]. Na gospodarske vidike sodobne desne sredine je vplival [[ekonomski liberalizem]], ki v splošnem podpira [[Prosti trgi|proste trge]], omejeno [[Državna poraba|vladno porabo]] in druge politike, ki so močno povezane z [[Neoliberalizem|neoliberalizmom]]. Zmerna desnica ni niti univerzalno [[Socialni konzervativizem|družbeno konzervativna]] niti [[Kulturni liberalizem|kulturno liberalna]] in pogosto združuje obe prepričanji s podporo [[Državljanske svoboščine|državljanskim svoboščinam]] in elementi [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalizma]].
[[Slika:Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush,_speaking_at_Crawford,_Texas.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg/220px-Silvio_Berlusconi_and_George_W._Bush%2C_speaking_at_Crawford%2C_Texas.jpg|sličica| [[Silvio Berlusconi]] in [[George Walker Bush|George W. Bush]] sta govorila v [[Crawford, Teksas|Crawfordu v Teksasu]]]]
Zgodovinski primeri desnosredinskih miselnih šol so [[One Nation Conservatizem|konservatizem enega naroda]] v Združenem kraljestvu, [[rdeči torijci]] v Kanadi in [[Rockefellerjevi republikanci]] v Združenih državah Amerike. [[Novi demokrati]] so sprejeli tudi več vidikov desnosredinske politike, vključno z [[Uravnoteženi proračuni|uravnoteženimi proračuni]], [[Prosta trgovina|prosto trgovino]] in [[Reforma socialnega varstva|reformo socialnega varstva]]. Te ideološke frakcije so v nasprotju s politiko [[Skrajna desnica|skrajne desnice]] in [[Desničarski populizem|desničarskim populizmom]]. Prav tako bolj podpirajo [[kulturni liberalizem]] in [[Zeleni konzervativizem|zeleni konservativizem]] kot desničarske različice.

Glede na študijo iz leta 2019 so imele desnosredinske stranke leta 2018 približno 27 odstotkov deleža glasov v 21 zahodnih demokracijah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Gidron|first=Noam|last2=Ziblatt|first2=Daniel|date=2019-05-11|title=Center-Right Political Parties in Advanced Democracies|journal=Annual Review of Political Science|language=en|volume=22|issue=1|pages=17–35|doi=10.1146/annurev-polisci-090717-092750|issn=1094-2939|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Leta 1960 je bila njihova podpora 37 odstotna.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Zgodovina ==

=== Francoska revolucija do druge svetovne vojne ===
Izrazit navdih za desno sredino (zlasti v Veliki Britaniji) je bil [[Tradicionalni konzervativizem|tradicionalistični konservativizem]] [[Edmund Burke|Edmunda Burka]].&lt;ref&gt;{{Citat|last=Eatwell|first=Roger|author-link=Roger Eatwell|contribution=The nature of the Right: the right as a variety of styles of thought|editor1=Eatwell|editor-link=Roger Eatwell|title=The nature of the right: American and European politics and political thought since 1789|page=66|publisher=Twayne Publishers|place=Boston|year=1990|series=Themes in right-wing ideology and politics series|isbn=9780861879342|quote=Burke has been seen as the father of modern British conservatism, which serves as the best example of the moderate right tradition.}}&lt;/ref&gt; Njegov tradicionalistični konservativizem je bil zmernejši od [[Konservatizem|kontinentalnega konservativizma]], ki ga je razvil [[Joseph de Maistre]] v [[Francija|Franciji]], ki je po izkušnji [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] popolnoma obsodil status quo, ki je obstajal neposredno pred revolucijo (za razliko od Burka), de Maistre pa je iskal reakcionarno protirevolucijo, ki bi razbila vso moderno družbo in jo vrnila v strogo versko temelječo družbo.&lt;ref&gt;{{Citat|last=Adams|first=Bert|last2=Sydie|first2=R.A.|contribution=Section I The origins of sociological theory: the philosophical precursors of sociology|editor1=Adams|title=Sociological theory|pages=25–26|publisher=Pine Forge Press|place=Thousand Oaks, California|year=2001|isbn=9780761985570|postscript=.}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je Burke obsodil francosko revolucijo, je podprl [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], ki jo je imel za konservativno revolucijo.&lt;ref name=&quot;David&quot;&gt;{{Citat|last=Bridge|first=Carl|author-link=Carl Bridge|contribution=Burke and the conservative tradition|editor1=Close|title=Revolution: a history of the idea|page=81|publisher=[[Croom Helm Ltd.]]|place=London|year=1985|isbn=9780709934202|postscript=.}}&lt;/ref&gt; Burke je trdil, da so se [[Američani]] uprli iz istega razloga kot Angleži med [[Slavna revolucija|Slavno revolucijo]], v obeh primerih pa je monarh prekoračil meje svojih dolžnosti.&lt;ref name=&quot;David&quot; /&gt; Burke je trdil, da je bila ameriška revolucija upravičena, ker je kralj [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]] prekoračil svoje pravice z uvedbo davkov ameriškim kolonistom brez njihovega soglasja.&lt;ref name=&quot;David&quot; /&gt; Burke je nasprotoval francoski revoluciji, ker je nasprotoval njenemu antitradicionalizmu in njeni uporabi abstraktnih idej, kot je [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana]], in njen [[Egalitarizem|univerzalni egalitarizem]], ki ga je Burke grajal s trditvijo, da dejansko podpira &quot;frizerje&quot;, ki so sposobni biti politiki.&lt;ref name=&quot;David&quot; /&gt;

V Veliki Britaniji je bilo tradicionalistično konservativno gibanje zastopano v britanski konservativni stranki.&lt;ref name=&quot;IanAdams&quot;/&gt; Konservativni [[predsednik vlade Združenega kraljestva]] [[Benjamin Disraeli]] je skušal obravnavati socialne probleme, ki so prizadeli [[delavski razred]] zaradi pomanjkanja pomoči [[laissez-faire]] gospodarstva, in oblikoval svoj [[Enonacionalni konzervativizem|konservativzem ene nacije]], ki je trdil, da je pomanjkanje pomoči nižjim razredom britansko družbo razdelilo na dva naroda – bogatega in revnega, kot rezultat neomejenega zasebnega podjetništva, je trdil, da želi to razbiti.&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59 59]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2.|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/59}}&lt;/ref&gt; Disraeli je dejal, da podpira združen britanski narod, medtem ko je predstavil druge stranke, ki predstavljajo višji ali nižji razred.&lt;ref name=&quot;IanAdams&quot; /&gt; Disraeli je bil nenaklonjen [[Prosta trgovina|prosti trgovini]] in dajal prednost aristokratskemu [[Paternalizem|paternalizmu]] ter spodbujanju [[Imperializem|imperializma]].&lt;ref name=&quot;IanAdams&quot; /&gt; Vendar pa je z oživitvijo socialističnega gibanja v Veliki Britaniji z vzponom laburistične stranke in propadom liberalne stranke Konservativna stranka postala zagovornica kapitalizma in nasprotnica [[Socializem|socializma]], medtem ko se je zagovarjanje kapitalizma spodbujalo znotraj načela tradicionalističnega konzervativizma.&lt;ref name=&quot;IanAdams&quot; /&gt;

Drugo desnosredinsko gibanje, ki je nastalo v Franciji kot odgovor na francosko revolucijo, je bil začetek gibanja [[Krščanska demokracija|krščanske demokracije]], kjer so zmerni konservativni katoličani sprejeli demokratične elemente francoske revolucije.&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot;/&gt; Prvo krščansko demokratsko stranko je leta 1919 v Italiji ustanovil [[Luigi Sturzo]], vendar jo je [[Fašizem|italijanski fašistični]] režim zatrl, zato je bila prisiljena v izgnanstvo v Francijo.&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot; /&gt; Tam je Sturzo ustanovil mednarodno gibanje, ki je podpiralo oblikovanje [[Skupni trg|skupnega evropskega trga]] in evropske integracije za preprečevanje vojne. Med tistimi, ki so se udeležili skupine, so bili kasnejši nemški kancler [[Konrad Adenauer]], [[Alcide De Gasperi|Alcide de Gasperi]] in [[Robert Schuman]].&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot; /&gt;

=== Po drugi svetovni vojni ===
[[Slika:Cdu-logo.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cdu-logo.svg/220px-Cdu-logo.svg.png|sličica|220x220_pik| [[Krščansko demokratska unija|CDU]] je konservativna stranka, ki zastopa desno sredino v [[Nemčija|Nemčiji]] .]]
V Evropi so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] desnosredinske krščanskodemokratske stranke nastale kot močna politična gibanja, medtem ko so katoliška tradicionalistična gibanja pojenjala.&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot;/&gt; Krščanskodemokratska gibanja so postala pomembna v [[Avstrija|Avstriji]], državah [[Beneluks|Beneluksa]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]].&lt;ref name=&quot;IanAdams_a&quot; /&gt;

[[Neoliberalizem]] je nastal kot ekonomska teorija [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], ki je obsojal vladni [[Ekonomski intervencionizem|intervencionizem v gospodarstvu]], ki ga je povezoval s [[Socializem|socializmom]] in [[Anarho-kolektivizem|kolektivizmom]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206 206]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2.|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/206}}&lt;/ref&gt; Neoliberalci so zavračali [[Keynesianska ekonomija|keynesiansko ekonomijo]], za katero so trdili, da zagovarjajo prevelik poudarek na zmanjšanju [[Brezposelnost|brezposelnosti]] kot odgovor na njihovo opazovanje [[Velika gospodarska kriza|velike depresije]], pri čemer so kot pravi problem identificirali [[Inflacija|inflacijo]] in zagovarjali politiko [[Monetarizem|monetarizma]] za spopadanje z njo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207 207]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2.|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/207}}&lt;/ref&gt;

Neoliberalno ekonomijo je podprla konservativna britanska premierka [[Margaret Thatcher]], ki jo je kot del konservativizma prostega trga prilagodila razvoju [[ameriški konzervativizem|ameriškega konservativizma]], medtem ko je tradicionalistični konservativizem znotraj britanske konservativne stranke postal manj vpliven.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Adams|first=Ian|title=Political ideology today|page=[https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58 58]|publisher=Manchester University Press|location=Manchester New York|year=2001|edition=2.|isbn=9780719060205|url=https://archive.org/details/politicalideolog0000adam/page/58}}&lt;/ref&gt; Kljub temu ima britanska konservativna stranka še vedno veliko tradicionalno konservativno bazo, zlasti konservativno [[Skupina Cornerstone|Cornerstone Group]]. Thatcherjeva je javno podpirala desnosredinsko politiko in podpirala njeno širjenje v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] po koncu [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]] režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{Citat|last=Evans|first=Eric J.|author-link=Eric J. Evans|contribution=Thatcher abroad III: the bringer of freedom? Principle, pragmatism and the limits of power|editor-last=Evans|editor-first=Eric J.|editor-link=Eric J. Evans|title=Thatcher and Thatcherism|page=107|publisher=Routledge|place=London New York|year=1997|isbn=9780203178980|quote=Thatcher praised the winning party of the Hungarian election of 1990 as what she called a &quot;really genuine centre-right government&quot;.}}&lt;/ref&gt; Po propadu [[Komunizem|komunizma]] v Vzhodni Evropi so se tam pojavile različne desnosredinske politične stranke, med njimi številne, ki podpirajo neoliberalizem.&lt;ref&gt;{{Citat|last=Hanley|first=Seán|contribution=Blue velvet: the rise and decline of the new Czech Right|editor1=Szczerbiak|title=Centre-right parties in post-communist East-Central Europe|page=37|publisher=Routledge|place=London New York|year=2006|isbn=9780415347815|postscript=.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Smith|first=John|title=Labour's lackluster tuition fee pledge is the tip of the iceberg: mainstream politics is melting away|url=https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/john-smith/labour%27s-lackluster-tuition-fee-pledge-is-tip-of-iceberg-mainstream-politics-i|work=[[openDemocracy]]|date=4 March 2015|accessdate=2022-08-07|archive-date=2017-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020122556/https://www.opendemocracy.net/ourkingdom/john-smith/labour%27s-lackluster-tuition-fee-pledge-is-tip-of-iceberg-mainstream-politics-i|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V Združenih državah je predsednik [[Ronald Reagan]] (1981–1989) sprejel številne politike, ki izhajajo iz ekonomskih teorij [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]], vključno z načeli [[Chicaška šola ekonomije|čikaške šole ekonomije]] in [[Monetarizem|monetarizma]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cornwell|first=Rupert|authorlink=Rupert Cornwell|title=Milton Friedman, free-market economist who inspired Reagan and Thatcher, dies aged 94|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/milton-friedman-freemarket-economist-who-inspired-reagan-and-thatcher-dies-aged-94-424665.html|work=[[The Independent]]|publisher=Independent Print Ltd|location=Washington|date=17 November 2006}}&lt;/ref&gt; Medtem ko so socialni konservativci in vzpon [[Krščanska desnica|krščanske desnice]] veliko prispevali k oblikovanju [[Reaganova koalicija|Reaganove koalicije]], je imel predsednik tudi podporo desnosredinskih ekonomskih neoliberalcev. Z uporabo Friedmanovih neoliberalnih teorij je Reaganova administracija znižala mejni davek na dohodek s 70 % na 28 %  in upočasnila rast državne porabe z 10 % leta 1982 na 1 % leta 1987, s čimer je znižal [[Inflacija|inflacijo]] s 13,5 % na 4,1 % in civilno [[brezposelnost]] s 7,6 % na 5,5 % delovne sile.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The second American revolution: Reagonomics|url=http://www.reaganfoundation.org/economic-policy.aspx|website=reaganfoundation.org|publisher=[[Ronald Reagan Presidential Library]]|accessdate=2022-08-07|archive-date=2014-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140502003530/http://www.reaganfoundation.org/economic-policy.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Politična desnica]]
* [[Leva sredina]]

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
[[Kategorija:Politični spekter]]</text>
      <sha1>ml0nyr6fory64uauay1xllm08jnpa9z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Attenborough</title>
    <ns>0</ns>
    <id>526506</id>
    <revision>
      <id>6672886</id>
      <parentid>6659325</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:49:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Britanski stoletniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6672886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36316" sha1="4l4d7teyl4bjh3ydsfreumfoxhi7s73" xml:space="preserve">{{Infobox person
| honorific_prefix   = Sir
| name               = David Attenborough
| honorific_suffix   = 
| image              = Bærekraftsprisen 2018 (cropped).jpg
| caption            = Attenborough 2018
| birth_name         = David Frederick Attenborough
| years_active       = 1951–danes
| education          = {{Plainlist |
* Clare College, Cambridge, Master of Arts (Oxford, Cambridge, in Dublin (MA)
* London School of Economics
}}
| awards             = {{Plainlist |
* Cherry Kearton Medal and Award (1972)
* BAFTA Fellowship (1980)
* Kalinga Prize (1981)
* Knight Bachelor (1985)
* Kew International Medal (1996)&lt;ref name=seb&gt;{{navedi splet |url=https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |title=Ethiopia's Prof. Sebsebe Demissew awarded prestigious Kew International Medal |website=Kew.org |access-date=16 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180517100234/https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |archive-date=17 May 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* International Cosmos Prize (2000)
* RSPB Medal (2000)
* Michael Faraday Prize (2003)
* José Vasconcelos World Award of Education (2004)
* Descartes Prize (2004)
* Nierenberg Prize (2005)
* Princess of Asturias Award (2009)
* Fonseca Prize (2010)}}
| title              = Nadzornik BBC2 (1965–1969)&lt;br /&gt;Predsednik Royal Society for Nature Conservation (1991–1996)
| spouse             = Jane Ebsworth Oriel (1950 do 1997)
| children           = 2
| father             = [[Frederick Attenborough]]
| mother             = Mary Clegg
| relatives          = {{ubl|Richard Attenborough (brat)|John Attenborough (brat)|Sheila Sim (svakinja)|Michael Attenborough (nečak)|Jane Attenborough (nečakinja)|Charlotte Attenborough (nečakinja)|Tom Attenborough (pranečak)|Will Attenborough (pranečak)}}
| footnotes          = 
| module             = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Sir David Attenborough BBC Radio4 Desert Island Discs 29 Jan 2012 b01b8yy0.flac|title={{center|Glas Davida Attenborougha}}|type=speech|description={{center|iz oddaje ''Desert Island Discs'' na BBC Radio 4}}}}
| signature          = [[File:David Attenborough's signature.svg|200px]]
}}

Sir '''David Frederick Attenborough''' (/ˈætənbərə/; rojen 8. maja 1926) je angleški izdajatelj, [[biolog]], [[naravoslovec]] in [[avtor]]. Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z [[BBC]]-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko ''Life'', celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Attenborough je bil višji menedžer pri BBC, v 1960-ih in 1970-ih pa je bil nadzornik BBC Two in direktor programov za televizijo BBC. Prvič se je izkazal kot gostitelj oddaje ''Zoo Quest'' leta 1954, njegova filmografija pisca, voditelja in pripovedovalca pa traja osem desetletij; vključuje ''Natural World'', ''Wildlife on One'', franšizo ''Planet Earth'', ''The Blue Planet'' in njeno nadaljevanje. Je edina oseba, ki je prejela nagrade [[BAFTA]] v črno-belem, barvnem, visoki ločljivosti, ločljivostih 3D in 4K. V svojem življenju je zbral na desetine častnih nazivov in nagrad, vključno s tremi nagradami [[Emmy]] za izjemno pripovedovanje.

Medtem ko se je Attenboroughovo prejšnje delo bolj osredotočalo na čudesa naravnega sveta, je bilo njegovo kasnejše delo glasneje v podporo okoljskim vzrokom. Zavzemal se je za obnovo planetarne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejitev rasti prebivalstva, prehod na obnovljivo energijo, ublažitev podnebnih sprememb, zmanjšanje porabe mesa in dodelitev več območij naravnemu ohranjanju.

O njegovih oddajah in strasti do narave je NPR izjavil, da je »potoval po svetu in delil svoja odkritja in navdušenja s svojim patentiranim napol šepetajočim načinom pripovedovanja«.&lt;ref name=&quot;NPR review&quot;&gt;{{navedi novice |title=Attenborough's Journey' Salutes The Broadcaster With A Passion For Nature |url=https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |access-date=3 July 2021 |publisher=NPR |archive-date=30 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210630123722/https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na splošno velja za nacionalni zaklad v Združenem kraljestvu, čeprav sam ne mara tega izraza.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Waldemayer |first=Winston |url=https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |title=Short Sharp Science: Eye-burrowing worms, national treasures... and creationism |work=New Scientist |date=28 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090303002041/https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |archive-date=3 March 2009 |access-date=17 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |title=Sir David Attenborough: 'Man was given permission to exploit the natural world by the Bible' |work=The Daily Telegraph |date=31 January 2009 |access-date=6 October 2014 |location=London |first=Paul |last=Kendall |archive-url=https://web.archive.org/web/20141003112012/http://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |archive-date=3 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |title=Margaret Thatcher, Richard Branson and Judi Dench picked as National Treasures |work=The Daily Telegraph |date=18 September 2008 |location=London |access-date=6 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008095312/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |archive-date=8 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je mlajši brat pokojnega režiserja, producenta in igralca Richarda Attenborougha&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.richardattenborough.com/Biography/ |title=Richard Attenborough's official website: Biography |publisher=Richardattenborough.com |access-date=2 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715182913/http://www.richardattenborough.com/Biography/ |archive-date=15 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in starejši brat pokojnega direktorja motorjev Johna Attenborougha.

== Življenje in družina ==
Attenborough se je rodil 8. maja 1926 v Isleworthu v Middlesexu&lt;ref name=whoswho&gt;{{Who's Who | author=Anon| surname = Attenborough | othernames = Sir David (Frederick) | id = U5973 | year = 2015 | edition = online Oxford University Press|doi=10.1093/ww/9780199540884.013.5973}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |title=Sir David Attenborough (English broadcaster and author) |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=26 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409032823/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |archive-date=9 April 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; in odraščal v College House v kampusu [[Univerza v Leicestru|Univerze v Leicestru]], kjer je bil njegov oče Frederick ravnatelj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |title=History of College House |access-date=24 September 2006 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20060924005526/http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |archive-date=24 September 2006}}&lt;/ref&gt; Je srednji izmed treh sinov; njegov starejši brat Richard (1923–2014) je postal igralec in režiser, njegov mlajši brat John (umrl leta 2012) pa je bil izvršni direktor pri italijanskem proizvajalcu avtomobilov [[Alfa Romeo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta njegova starša prek britanske mreže prostovoljcev, znane kot ''Gibanje begunskih otrok'', v rejništvo sprejela tudi dve [[Judje|judovski]] deklici [[begunec|begunki]] iz Nemčije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |title=The children Britain took to its heart |work=The Jewish Chronicle |date=2 April 2009 |access-date=18 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818091145/https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |archive-date=18 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough je svoje otroštvo preživel v zbiranju [[fosil]]ov, kamnov in naravnih primerkov.&lt;ref name=&quot;BAFTA Guru&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |title=David Attenborough: A Life in Television |work=BAFTA Guru |date=19 May 2009 |access-date=18 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150801192215/http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |archive-date=1 August 2015 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dobil je spodbudo, ko je mlada arheologinja Jacquetta Hawkes občudovala njegovo zbirko.&lt;ref name=&quot;Hitchhiker&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/plain/A20218628 |title=Sir David Attenborough – Naturalist |publisher=BBC |access-date=26 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120328212319/http://h2g2.com/dna/h2g2/plain/A20218628 |archive-date=28 January 2012 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Veliko časa je preživel na ozemlju univerze. Pri starosti okoli 11 let je slišal, da oddelek za zoologijo potrebuje veliko zalogo pupkov, ki jih je prek svojega očeta ponudil za 3 penije za vsakega. Vir, ki ga takrat ni razkril, je bil ribnik tik ob oddelku.&lt;ref name=merc&gt;{{navedi novice |url=http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |title=Picture of the day: Leicester celebs, before they were famous |work=Leicester Mercury |date=11 February 2014 |access-date=11 February 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222033240/http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Leto kasneje mu je njegova posvojena sestra Marianne dala kos [[jantar]]ja, v katerem so bila prazgodovinska bitja; kakšnih šestdeset let pozneje bo to središče njegovega programa ''The Amber Time Machine''.&lt;ref name=amber&gt;{{navedi novice |title=Jewel of the Earth |url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |access-date=2 July 2021 |publisher=PBS |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603022425/https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 sta se Attenborough in njegov brat Richard udeležila predavanja naravovarstvenika [[Grey Owl|Greya Owla]] (Archibald Belaney) v De Montfort Hallu v Leicestru in nanju je vplivalo njegovo zagovarjanje ohranjanja narave. Po Richardovih besedah je bil David »presunjen nad človekovo odločenostjo, da reši bobra, nad njegovim globokim poznavanjem flore in favne kanadske divjine ter nad njegovimi opozorili o ekološki katastrofi, če bi se porušilo občutljivo ravnovesje med njimi. Ideja, da človeštvo ogroža naravo z nepremišljenim plenjenjem in ropanjem njenih bogastev, je bila takrat nezaslišana, vendar je to ostal del Daveovega lastnega verovanja vse do danes«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Robinson|first1=David|date=2 September 2014|title=Remembering Richard Attenborough|url=http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705051641/http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|archive-date=5 July 2017|access-date=14 February 2017|publisher=British Film Institute}}&lt;/ref&gt; Leta 1999 je Richard režiral biografski film o Belaneyju z naslovom ''Grey Owl''.

Attenborough se je šolal na Gimnaziji Wyggeston za dečke v Leicestru. Leta 1945 je prejel štipendijo za študij geologije in zoologije na [[kolidž]]u Clare College v Cambridgeu ter pridobil diplomo iz naravoslovja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |title=Cover.Qxd |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110708163043/http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |archive-date=8 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 1947 je bil vpoklican v državno službo v Kraljevi mornarici in dve leti preživel v Severnem Walesu in Firth of Forth. Leta 1950 se je Attenborough poročil z Jane Elizabeth Ebsworth Oriel. Paru sta se rodila dva otroka, Robert in Susan. Jane je umrla leta 1997.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Rushin |first1=Tess |title=What you need to know about Sir David Attenborough |url=https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |work=LeicestershireLive |date=16 April 2018 |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822064644/https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Robert je višji predavatelj bioantropologije na Šoli za arheologijo in antropologijo na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Susan je nekdanja ravnateljica osnovne šole.

Attenboroughu so junija 2013 vgradili srčni spodbujevalnik in leta 2015 zamenjali obe koleni. Septembra 2013 je komentiral: »Če bi služil svoj denar s kopanjem premoga, bi res z veseljem nehal. Ampak nisem. Krožim po svetu in iščem najbolj pravljično zanimive stvari. Takšna sreča«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Meikle|first1=James|date=10 September 2013|title=Sir David Attenborough warns against large families and predicts things will only get worse|newspaper=The Guardian|publisher=The Guardian news group|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|url-status=live|access-date=11 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211131905/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|archive-date=11 February 2017}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== Zgodnja leta pri BBC-ju ===
Po odhodu iz mornarice je Attenborough prevzel mesto urednika otroških naravoslovnih učbenikov za založniško podjetje. Kmalu je bil razočaran nad delom in se leta 1950 se  prijavil za službo radijskega producenta pogovorov pri BBC. Čeprav je bil za to službo zavrnjen, je njegov življenjepis kasneje pritegnil zanimanje Mary Adams, vodje oddelka za pogovore novonastale televizijske službe BBC.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Fara |first1=Patricia |title=A Lab of One's Own: Science and Suffrage in the First World War |url=https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara |date=2018 |publisher=Oxford University Press |page=[https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara/page/266 266]}}&lt;/ref&gt; Attenborough, kot večina Britancev v tistem času, ni imel televizije in je v življenju videl samo en program. Vendar je sprejel ponudbo Adamsove za trimesečni tečaj usposabljanja in se leta 1952 pridružil BBC-ju za polni delovni čas. Sprva so ga odvračali od pojavljanja pred kamero, ker je Adamsova mislila, da ima prevelike zobe, zato je postal producent oddelka ''Talks'', ki je skrbel za vse nefiktivne oddaje. Njegovi prvi projekti so bili kviz ''Žival, zelenjava, mineral?'' in ''Song Hunter'', serija o ljudski glasbi, ki jo je predstavil Alan Lomax.

Attenboroughova povezava z naravoslovnimi programi se je začela, ko je produciral in predstavil tridelno serijo ''Animal Patterns''. V studijskem programu so bile predstavljene živali iz londonskega živalskega vrta, naravoslovec Julian Huxley pa je razpravljal o njihovi uporabi kamuflaže, aposematizmu in dvorjenju. Skozi ta program je Attenborough spoznal Jacka Lesterja, skrbnika hiše za plazilce v živalskem vrtu in odločila sta se, da bosta posnela serijo o ekspediciji zbiranja živali. Rezultat je bil ''Zoo Quest'', prvič predvajan leta 1954, kjer je Attenborough v kratkem času postal voditelj, ker je Lester zbolel.&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |title=David Attenborough used to steal the animals he found in the jungle and take them home |first=James |last=Walton |date=21 May 2016 |magazine=The Spectator |access-date=8 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408234820/https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |archive-date=8 April 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1957 je bila v Bristolu formalno ustanovljena BBC-jeva enota za naravoslovje. Attenborougha so prosili, naj se ji pridruži, vendar je to zavrnil, ker se ni želel preseliti iz Londona, kjer se je naselil s svojo mlado družino. Namesto tega je ustanovil svoj lastni oddelek, ''Travel and Exploration Unit'',&lt;ref name=&quot;Life on Air, pp.60–61&quot;&gt;''Life on Air'', pp. 60–61.&lt;/ref&gt; kar mu je omogočilo, da je še naprej vodil ''Zoo Quest'' in produciral druge dokumentarne filme, predvsem serijo ''Travellers' Tales'' in ''Adventure''. V zgodnjih 1960-ih je Attenborough odstopil od stalnega osebja BBC-ja, da bi študiral za podiplomski študij socialne antropologije na London School of Economics in svoj študij prepletel z nadaljnjim snemanjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf/David_Attenborough.pdf |title=Transcript of interview with David Attenborough |access-date=4 November 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081202034238/http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf%2FDavid_Attenborough.pdf |archive-date=2 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je sprejel povabilo, da se vrne na BBC kot nadzornik BBC Two, preden je lahko dokončal diplomo.

=== BBC administracija ===
Attenborough je marca 1965 postal nadzornik BBC 2 in nasledil Michaela Peacocka. V pogodbo je imel vstavljeno klavzulo, ki mu je dovoljevala, da še naprej občasno ustvarja programe. Kasneje istega leta je posnel slone v [[Tanzanija|Tanzaniji]], leta 1969 pa je posnel tridelno serijo o kulturni zgodovini indonezijskega otoka [[Bali]]. Za film ''A Blank on the Map'' (Prazno na zemljevidu) iz leta 1971 se je pridružil prvi zahodni odpravi v oddaljeno visokogorsko dolino v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]], da bi poiskal izgubljeno pleme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |title=BBC Two - Attenborough's Passion Projects, A Blank on the Map, First contact with the Biami tribe in 1971 |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822090544/https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

BBC Two je je začel oddajati leta 1964, vendar je težko pritegnil domišljijo javnosti. Ko je Attenborough prišel kot kontrolor, je na kanalu hitro ukinil nenavadno maskoto kenguruja in pretresel urnik. Z misijo narediti produkte BBC Two raznolike in drugačne od tistih, ki jih ponujajo druga omrežja, je začel vzpostavljati portfelj programov, ki so definirali identiteto kanala za prihodnja desetletja. Pod njegovim mandatom so [[glasba]], [[umetnost]], [[zabava]], [[arheologija]], eksperimentalna [[komedija]], [[potovanje|potovanja]], [[drama]], [[šport]], posel, [[znanost]] in [[naravoslovje]] našli mesto v tedenskih sporedih. Pogosto je bila v enem samem večernem ogledu ponujena eklektična mešanica. Programi, ki jih je naročil, so vključevali ''Man Alive, Call My Bluff, Chronicle, Match of the Day, The Old Gray Whistle Test, Monty Python's Flying Circus'' in ''The Money Programme''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=David Attenborough: a fine specimen |url=https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |access-date=15 September 2019 |work=The Guardian |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708225157/https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |archive-date=8 July 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z dodatkom barvne televizije je Attenborough na BBC prinesel [[snooker]], da bi pokazal prednosti tega formata, saj ta šport uporablja barvne žoge.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |title=History of Snooker |website=World Snooker |access-date=22 August 2021 |archive-date=15 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200815075857/https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Šov – ''Pot Black'' – je bil kasneje pripisan razcvetu športa v 1980-ih.

Ena njegovih najpomembnejših odločitev je bila, da je naročil 13-delno serijo o zgodovini zahodne umetnosti, da bi pokazal kakovost nove UHF barvne televizijske storitve, ki jo je ponujala BBC Two. Leta 1969 je ''[[Civilizacija (TV serija)|Civilization]]'' prejela vsesplošno priznanje in postavila osnovo za prelomne avtorske dokumentarne filme, ki so bili neuradno znani kot ''sledgehammer'' projekti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |title=The real David Attenborough |date=22 October 2019 |website=The Guardian |access-date=23 August 2021 |archive-date=23 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210823195442/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sledili so drugi, vključno z ''The Ascent of Man'' (Vzpon človeka) Jacoba Bronowskega (tudi po naročilu Attenborougha) in ''America: A Personal History of the United States'' (Amerika: osebna zgodovina Združenih držav) Alistairja Cooka. Attenborough je menil, da bi bila zgodba o evoluciji naravna tema za takšno serijo. Svojo zamisel je delil s Christopherjem Parsonsom, producentom pri Naravoslovni enoti, ki si je zamislil naslov ''[[Life on Earth (TV serija)| Life on Earth]]'' (Življenje na Zemlji) in se vrnil v Bristol, da bi začel načrtovati serijo. Attenborough je imel močno željo, da bi sam predstavil serijo, vendar to ne bi bilo mogoče, dokler je bil na vodstvenem položaju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chris Parsons |work=The Telegraph |access-date=22 August 2021 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822160731/https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V času vodenja BBC Two je Attenborough zavrnil prošnjo Terryja Wogana za voditelja na kanalu z obrazložitvijo, da ni ustreznih prostih delovnih mest. Kanal je že imel irskega napovedovalca, pri čemer je Attenborough leta 2016 razmišljal: »Če bi dva Irca nastopala na BBC Two, bi bilo videti smešno. To ni nikakršna pripomba o talentih Terryja Wogana«. Attenborough je tudi priznal, da je sankcioniral brisanje televizijskega produkta v tem obdobju, da bi zmanjšal stroške, vključno s serijo Alana Bennetta, ki jo je kasneje obžaloval. Leta 1969 je Attenborough napredoval v programskega direktorja, zaradi česar je bil odgovoren za produkte obeh kanalov BBC.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|title=Nine astonishing ways David Attenborough shaped your world|website=BBC Teach|access-date=31 October 2021|archive-date=31 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031201515/https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Njegove naloge, ki so vključevale dogovarjanje o proračunih, udeležbo na sestankih upravnega odbora in odpuščanje osebja, so bile zdaj daleč stran od posla snemanja programov. Ko so leta 1972 predlagali Attenboroughovo ime kot kandidata za položaj generalnega direktorja BBC, je poklical svojega brata Richarda in mu priznal, da nima apetita za službo. V začetku naslednjega leta je zapustil svoje delovno mesto in se vrnil k rednemu ustvarjanju programov, kar mu je pustilo svobodo pri pisanju in predstavitvi načrtovanega naravoslovnega epa.

Po njegovem odstopu je Attenborough postal samostojni izdajatelj in začel delati na svojem naslednjem projektu, potovanju v Indonezijo z ekipo iz Naravoslovne enote. Posledica tega je bila serija ''Eastwards z Attenboroughom'' iz leta 1973, ki je bila po tonu podobna prejšnji ''Zoo Quest''; glavna razlika je bila uvedba barve. Attenborough je izjavil, da želi delati v Aziji, ker so se prejšnji dokumentarni filmi o naravi večinoma osredotočali na Afriko. Tistega leta je bil Attenborough povabljen, da izvede božično predavanje Royal Institution o jeziku živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The languages of animals |url=https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals |url-status=live |access-date=21 August 2021 |website=The Royal Institution |archive-date=21 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210821200021/https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals}}&lt;/ref&gt; Po delu na ''Eastwards z Attenboroughom'' je začel delati na scenarijih za ''Life on Earth''. Zaradi obsega njegovih ambicij se je BBC odločil za sodelovanje z ameriško mrežo, da bi zagotovili potrebna sredstva. Medtem ko so potekala pogajanja, je sodeloval pri številnih drugih televizijskih projektih. Predstavil je serijo o [[ljudska umetnost|ljudski umetnosti]] (''The Tribal Eye'', 1975) in drugo o potovanjih odkritij (''The Explorers'', 1975).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |title=BFI Fil and TV Database Attenborough |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117024717/http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |archive-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Predstavil je tudi BBC-jevo otroško serijo o kriptozoologiji z naslovom ''Čudovite živali'' (1975), v kateri so prikazana mitska bitja, kot so morske deklice in samorogi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gately |first=Martin |url=http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |title=Fortean Times episode guide to ''Fabulous Animals'' |publisher=Forteantimes.com |date=1 April 2006 |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827065546/http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |archive-date=27 August 2009}}&lt;/ref&gt; Sčasoma je BBC podpisal pogodbo o koprodukciji s Turner Broadcasting in ''Life on Earth'' se je preselil v produkcijo leta 1976.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Life On Earth |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |archive-date=9 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109111318/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Serija ''Life on Earth'' ===
{{glavni|Life on Earth (TV serija)}}
Začetek z ''Life on Earth'' leta 1979 se je Attenborough lotil ustvarjanja dela, ki je postalo merilo kakovosti pri snemanju filmov o divjih živalih in je vplivalo na generacijo ustvarjalcev dokumentarnih filmov. Serija je vzpostavila številne značilnosti BBC-jeve naravoslovne produkcije. Z resno obravnavo svoje teme in raziskovanjem najnovejših odkritij sta si Attenborough in njegova produkcijska ekipa pridobila zaupanje znanstvenikov, ki so se odzvali tako, da so mu dovolili, da svoje teme predstavi v svojih programih. Inovacije so bile še en dejavnik uspeha ''Life on Earth'': oblikovane so bile nove tehnike snemanja filmov, da bi dobili posnetke, ki jih je želel Attenborough, s poudarkom na dogodkih in živalih, ki do tedaj niso bili posneti. Mednarodno letalsko potovanje je omogočilo, da je bila serija zasnovana tako, da je Attenborough v vsaki epizodi obiskal več lokacij po vsem svetu, včasih pa je v enem nizu celo zamenjal celine. Čeprav se je pojavljal kot voditelj na zaslonu, je omejil svoj čas pred kamero, da bi dal več časa svojim osebam.

Pet let po uspehu ''Life on Earth'' je BBC izdal ''[[The Living Planet]]'' (Živi planet: portret Zemlje).{{Sfn|Gouyon|2019|p=233}} Tokrat je Attenborough svojo serijo zgradil okoli teme [[ekologija|ekologije]], prilagajanja živih bitij okolju. To je bil še en kritični in komercialni uspeh, ki je ustvaril ogromno mednarodno prodajo za BBC. Leta 1990 je ''[[The Trials of Life]]'' (Preizkušnje življenja) zaključil izvirno trilogijo ''Life'', ki je obravnavala vedenje živali skozi različna življenjska obdobja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |title=The Trials of Life |access-date=5 September 2021 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417084551/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V 1990-ih je Attenborough še naprej uporabljal naslov ''Življenje'' za vrsto avtorskih dokumentarcev. Leta 1993 je predstavil ''[[Life in the Freezer]]'' (Življenje v zamrzovalniku), prvo televizijsko serijo, ki je raziskala naravno zgodovino [[Antarktika|Antarktike]]. Čeprav je že presegel običajno upokojitveno starost, se je nato lotil številnih bolj specializiranih raziskav naravnega sveta, začenši z rastlinami. Izkazale so se kot težka tema za njegove producente, ki so morali predvajati ure in ure televizije, v kateri so bili v bistvu nepremični predmeti. Rezultat je bil ''[[The Private Life of Plants]]'' (Zasebno življenje rastlin, 1995), ki je prikazal rastline kot dinamične organizme s pomočjo fotografiranja s časovnim zamikom, da bi pospešil njihovo rast, in si prislužil [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevo nagrado]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |title=Peabody Award Citation: The Private Life of Plants (1995) |access-date=24 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826234123/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |archive-date=26 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough se je nato na spodbudo navdušenega [[ornitolog]]a iz Naravoslovne enote BBC posvetil pticam. Ker ni bil ne opazovalec ptic ne strokovnjak za ptice, se je odločil, da je bolje usposobljen, da posname ''[[The Life of Birds]]'' (Življenje ptic, 1998) na temo vedenja. Dokumentarna serija je naslednje leto prejela drugo Peabodyjevo nagrado.&lt;ref&gt;[http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough 59th Annual Peabody Awards] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141006131052/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough |date=6 October 2014 }}, May 2000.&lt;/ref&gt; Vrstni red preostale serije &quot;Life&quot; je narekoval razvoj tehnologije fotoaparatov. Za ''[[The Life of Mammals]]'' (Življenje sesalcev, 2002) so bile uporabljene kamere pri [[Nočna fotografija|šibki svetlobi]] in [[infrardeča fotografija|infrardeče kamere]], da bi razkrile vedenje nočnih sesalcev. Serija vsebuje številne nepozabne posnetke Attenborougha in njegovih subjektov, med katerimi so bili šimpanzi, [[sinji kit]] in medved [[grizli]]. Napredek v makro fotografiji je prvič omogočil zajemanje naravnega vedenja zelo majhnih bitij in leta 2005 je ''[[Life in the Undergrowth]]'' (Življenje v podrasti) občinstvo seznanilo s svetom [[nevretenčarji|nevretenčarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=BBC Science &amp; Nature - Life In The Undergrowth |publisher=BBC |access-date=6 September 2021 |url=https://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |archive-date=4 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210804004715/http://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na tej točki je Attenborough spoznal, da je 20 let nezavedno sestavljal zbirko programov o vseh glavnih skupinah kopenskih živali in rastlin – manjkali so le [[plazilci]] in [[dvoživke]]. Ko so leta 2008 predvajali ''[[Life in Cold Blood]]'' (Življenje mrzlokrvnih živali), je imel zadovoljstvo dokončati sklop, združen v DVD-enciklopedijo z naslovom ''Life on Land'' (Življenje na kopnem). Komentiral je: »Evolucijska zgodovina je končana. Podvig je končan. Če bi me pred 20 leti vprašali, ali bi se lotili tako velike naloge, bi rekel 'Ne bodi smešen!' Ti programi pripovedujejo določeno zgodbo in prepričan sem, da bodo drugi prišli zraven in jo povedali veliko bolje kot jaz, vendar upam, da bodo ljudje, če jih bodo gledali čez 50 let, še vedno imeli kaj povedati o svetu, v katerem živimo. živeti v.«&lt;ref name=&quot;rtimes2&quot;&gt;''Radio Times'' 26 Jan–1 February 2008: &quot;The Last Word&quot;, interview with Jeremy Paxman&lt;/ref&gt;

Vendar pa je leta 2010 Attenborough trdil, da bi moralo biti njegovo ''Prvo življenje'' – ki se ukvarja z evolucijsko zgodovino pred življenjem na Zemlji – vključeno v serijo &quot;Življenje&quot;. V dokumentarcu ''Attenborough's Journey'' je izjavil: »Ta serija, do stopnje, ki je res nisem popolnoma cenil, dokler nisem začel delati na njej, resnično zaključuje sklop«.&lt;ref&gt;''Attenborough's Journey'', BBC Two, 24 October 2010&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Wikiquote}}
{{commons category|David Attenborough}}
* [https://web.archive.org/web/20140810122408/http://www.davidattenborough.co.uk/ BBC Books David Attenborough website]
* [https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba11e009b David Attenborough] at the British Film Institute
* {{IMDb name|id=0041003|name=David Attenborough}}
*[https://attenboroughfilm.com/ David Attenborough: A Life On Our Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210220181854/https://attenboroughfilm.com/ |date=20 February 2021 }}
* [http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html Wildfilmhistory.org biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728190930/http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html |date=28 July 2011 }}
* {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120501235151/http://www.bbc.co.uk/bbcfour/audiointerviews/profilepages/attenboroughd1.shtml |date=1 May 2012 |title=BBC interviews with Attenborough in 1976 and 1998 }}
* [https://www.pbs.org/lifeofbirds/sirdavid/index.html PBS interview with Attenborough in 1998]
* [https://www.youtube.com/watch?v=fK0rXRmC4DQ#t=100 People and Planet: David Attenborough], video of the 2011 Royal Society of Arts President's Lecture
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/p00942qy David Attenborough] interview on BBC Radio 4 ''Desert Island Discs'', 27 December 1998
*[http://www.radiotimes.com/news/2016-10-13/david-attenborough-humanity-must-come-to-its-senses-or-face-environmental-disaster David Attenborough: humanity must come to its senses or face environmental disaster]. ''Radio Times''. 13 October 2016.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:David Attenborough|*]]
[[Kategorija:Angleški plemiči]]
[[Kategorija:Angleški fotografi‎]]
[[Kategorija:Angleški raziskovalci]]
[[Kategorija:Angleški novinarji]]
[[Kategorija:Angleški tekstopisci‎]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleške televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Angleški televizijski voditelji‎]]
[[Kategorija:Angleški naravoslovci‎]]
[[Kategorija:Angleški producenti‎]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija‎]]
[[Kategorija:Angleški kritiki]]
[[Kategorija:Člani Avstralske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]]
[[Kategorija:Britanski stoletniki]]</text>
      <sha1>4l4d7teyl4bjh3ydsfreumfoxhi7s73</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672914</id>
      <parentid>6672886</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:27:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>standardna uvodna vrstica; slovenski izgovor imena</comment>
      <origin>6672914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36568" sha1="htywwhf2hu3ntl64npfl2zxt4kg3uck" xml:space="preserve">{{Infobox person
| honorific_prefix   = Sir
| name               = David Attenborough
| honorific_suffix   = 
| image              = Bærekraftsprisen 2018 (cropped).jpg
| caption            = Attenborough 2018
| birth_name         = David Frederick Attenborough
| years_active       = 1951–danes
| education          = {{Plainlist |
* Clare College, Cambridge, Master of Arts (Oxford, Cambridge, in Dublin (MA)
* London School of Economics
}}
| awards             = {{Plainlist |
* Cherry Kearton Medal and Award (1972)
* BAFTA Fellowship (1980)
* Kalinga Prize (1981)
* Knight Bachelor (1985)
* Kew International Medal (1996)&lt;ref name=seb&gt;{{navedi splet |url=https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |title=Ethiopia's Prof. Sebsebe Demissew awarded prestigious Kew International Medal |website=Kew.org |access-date=16 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180517100234/https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |archive-date=17 May 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* International Cosmos Prize (2000)
* RSPB Medal (2000)
* Michael Faraday Prize (2003)
* José Vasconcelos World Award of Education (2004)
* Descartes Prize (2004)
* Nierenberg Prize (2005)
* Princess of Asturias Award (2009)
* Fonseca Prize (2010)}}
| title              = Nadzornik BBC2 (1965–1969)&lt;br /&gt;Predsednik Royal Society for Nature Conservation (1991–1996)
| spouse             = Jane Ebsworth Oriel (1950 do 1997)
| children           = 2
| father             = [[Frederick Attenborough]]
| mother             = Mary Clegg
| relatives          = {{ubl|Richard Attenborough (brat)|John Attenborough (brat)|Sheila Sim (svakinja)|Michael Attenborough (nečak)|Jane Attenborough (nečakinja)|Charlotte Attenborough (nečakinja)|Tom Attenborough (pranečak)|Will Attenborough (pranečak)}}
| footnotes          = 
| module             = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Sir David Attenborough BBC Radio4 Desert Island Discs 29 Jan 2012 b01b8yy0.flac|title={{center|Glas Davida Attenborougha}}|type=speech|description={{center|iz oddaje ''Desert Island Discs'' na BBC Radio 4}}}}
| signature          = [[File:David Attenborough's signature.svg|200px]]
}}

Sir '''David Frederick Attenborough''' [dêjvid êtənboro],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=David Attenborough – GOVORNI POMOČNIK |website=govornipomocnik.rtvslo.si |url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/david-attenborough/ |accessdate=2026-05-08}}&lt;/ref&gt; [[Angleži|angleški]] izdajatelj, [[biolog]], [[naravoslovec]] in [[avtor]], * [[8. maj]] [[1926]], [[Isleworth]], [[Middlesex]], [[Anglija]].

Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z [[BBC]]-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko ''Life'', celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Attenborough je bil višji menedžer pri BBC, v 1960-ih in 1970-ih pa je bil nadzornik BBC Two in direktor programov za televizijo BBC. Prvič se je izkazal kot gostitelj oddaje ''Zoo Quest'' leta 1954, njegova filmografija pisca, voditelja in pripovedovalca pa traja osem desetletij; vključuje ''Natural World'', ''Wildlife on One'', franšizo ''Planet Earth'', ''The Blue Planet'' in njeno nadaljevanje. Je edina oseba, ki je prejela nagrade [[BAFTA]] v črno-belem, barvnem, visoki ločljivosti, ločljivostih 3D in 4K. V svojem življenju je zbral na desetine častnih nazivov in nagrad, vključno s tremi nagradami [[Emmy]] za izjemno pripovedovanje.

Medtem ko se je Attenboroughovo prejšnje delo bolj osredotočalo na čudesa naravnega sveta, je bilo njegovo kasnejše delo glasneje v podporo okoljskim vzrokom. Zavzemal se je za obnovo planetarne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejitev rasti prebivalstva, prehod na obnovljivo energijo, ublažitev podnebnih sprememb, zmanjšanje porabe mesa in dodelitev več območij naravnemu ohranjanju.

O njegovih oddajah in strasti do narave je NPR izjavil, da je »potoval po svetu in delil svoja odkritja in navdušenja s svojim patentiranim napol šepetajočim načinom pripovedovanja«.&lt;ref name=&quot;NPR review&quot;&gt;{{navedi novice |title=Attenborough's Journey' Salutes The Broadcaster With A Passion For Nature |url=https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |access-date=3 July 2021 |publisher=NPR |archive-date=30 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210630123722/https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na splošno velja za nacionalni zaklad v Združenem kraljestvu, čeprav sam ne mara tega izraza.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Waldemayer |first=Winston |url=https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |title=Short Sharp Science: Eye-burrowing worms, national treasures... and creationism |work=New Scientist |date=28 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090303002041/https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |archive-date=3 March 2009 |access-date=17 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |title=Sir David Attenborough: 'Man was given permission to exploit the natural world by the Bible' |work=The Daily Telegraph |date=31 January 2009 |access-date=6 October 2014 |location=London |first=Paul |last=Kendall |archive-url=https://web.archive.org/web/20141003112012/http://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |archive-date=3 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |title=Margaret Thatcher, Richard Branson and Judi Dench picked as National Treasures |work=The Daily Telegraph |date=18 September 2008 |location=London |access-date=6 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008095312/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |archive-date=8 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je mlajši brat pokojnega režiserja, producenta in igralca Richarda Attenborougha&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.richardattenborough.com/Biography/ |title=Richard Attenborough's official website: Biography |publisher=Richardattenborough.com |access-date=2 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715182913/http://www.richardattenborough.com/Biography/ |archive-date=15 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in starejši brat pokojnega direktorja motorjev Johna Attenborougha.

== Življenje in družina ==
Attenborough se je rodil 8. maja 1926 v Isleworthu v Middlesexu&lt;ref name=whoswho&gt;{{Who's Who | author=Anon| surname = Attenborough | othernames = Sir David (Frederick) | id = U5973 | year = 2015 | edition = online Oxford University Press|doi=10.1093/ww/9780199540884.013.5973}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |title=Sir David Attenborough (English broadcaster and author) |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=26 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409032823/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |archive-date=9 April 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; in odraščal v College House v kampusu [[Univerza v Leicestru|Univerze v Leicestru]], kjer je bil njegov oče Frederick ravnatelj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |title=History of College House |access-date=24 September 2006 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20060924005526/http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |archive-date=24 September 2006}}&lt;/ref&gt; Je srednji izmed treh sinov; njegov starejši brat Richard (1923–2014) je postal igralec in režiser, njegov mlajši brat John (umrl leta 2012) pa je bil izvršni direktor pri italijanskem proizvajalcu avtomobilov [[Alfa Romeo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta njegova starša prek britanske mreže prostovoljcev, znane kot ''Gibanje begunskih otrok'', v rejništvo sprejela tudi dve [[Judje|judovski]] deklici [[begunec|begunki]] iz Nemčije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |title=The children Britain took to its heart |work=The Jewish Chronicle |date=2 April 2009 |access-date=18 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818091145/https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |archive-date=18 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough je svoje otroštvo preživel v zbiranju [[fosil]]ov, kamnov in naravnih primerkov.&lt;ref name=&quot;BAFTA Guru&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |title=David Attenborough: A Life in Television |work=BAFTA Guru |date=19 May 2009 |access-date=18 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150801192215/http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |archive-date=1 August 2015 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dobil je spodbudo, ko je mlada arheologinja Jacquetta Hawkes občudovala njegovo zbirko.&lt;ref name=&quot;Hitchhiker&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/plain/A20218628 |title=Sir David Attenborough – Naturalist |publisher=BBC |access-date=26 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120328212319/http://h2g2.com/dna/h2g2/plain/A20218628 |archive-date=28 January 2012 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Veliko časa je preživel na ozemlju univerze. Pri starosti okoli 11 let je slišal, da oddelek za zoologijo potrebuje veliko zalogo pupkov, ki jih je prek svojega očeta ponudil za 3 penije za vsakega. Vir, ki ga takrat ni razkril, je bil ribnik tik ob oddelku.&lt;ref name=merc&gt;{{navedi novice |url=http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |title=Picture of the day: Leicester celebs, before they were famous |work=Leicester Mercury |date=11 February 2014 |access-date=11 February 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222033240/http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Leto kasneje mu je njegova posvojena sestra Marianne dala kos [[jantar]]ja, v katerem so bila prazgodovinska bitja; kakšnih šestdeset let pozneje bo to središče njegovega programa ''The Amber Time Machine''.&lt;ref name=amber&gt;{{navedi novice |title=Jewel of the Earth |url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |access-date=2 July 2021 |publisher=PBS |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603022425/https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 sta se Attenborough in njegov brat Richard udeležila predavanja naravovarstvenika [[Grey Owl|Greya Owla]] (Archibald Belaney) v De Montfort Hallu v Leicestru in nanju je vplivalo njegovo zagovarjanje ohranjanja narave. Po Richardovih besedah je bil David »presunjen nad človekovo odločenostjo, da reši bobra, nad njegovim globokim poznavanjem flore in favne kanadske divjine ter nad njegovimi opozorili o ekološki katastrofi, če bi se porušilo občutljivo ravnovesje med njimi. Ideja, da človeštvo ogroža naravo z nepremišljenim plenjenjem in ropanjem njenih bogastev, je bila takrat nezaslišana, vendar je to ostal del Daveovega lastnega verovanja vse do danes«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Robinson|first1=David|date=2 September 2014|title=Remembering Richard Attenborough|url=http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705051641/http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|archive-date=5 July 2017|access-date=14 February 2017|publisher=British Film Institute}}&lt;/ref&gt; Leta 1999 je Richard režiral biografski film o Belaneyju z naslovom ''Grey Owl''.

Attenborough se je šolal na Gimnaziji Wyggeston za dečke v Leicestru. Leta 1945 je prejel štipendijo za študij geologije in zoologije na [[kolidž]]u Clare College v Cambridgeu ter pridobil diplomo iz naravoslovja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |title=Cover.Qxd |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110708163043/http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |archive-date=8 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 1947 je bil vpoklican v državno službo v Kraljevi mornarici in dve leti preživel v Severnem Walesu in Firth of Forth. Leta 1950 se je Attenborough poročil z Jane Elizabeth Ebsworth Oriel. Paru sta se rodila dva otroka, Robert in Susan. Jane je umrla leta 1997.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Rushin |first1=Tess |title=What you need to know about Sir David Attenborough |url=https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |work=LeicestershireLive |date=16 April 2018 |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822064644/https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Robert je višji predavatelj bioantropologije na Šoli za arheologijo in antropologijo na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Susan je nekdanja ravnateljica osnovne šole.

Attenboroughu so junija 2013 vgradili srčni spodbujevalnik in leta 2015 zamenjali obe koleni. Septembra 2013 je komentiral: »Če bi služil svoj denar s kopanjem premoga, bi res z veseljem nehal. Ampak nisem. Krožim po svetu in iščem najbolj pravljično zanimive stvari. Takšna sreča«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Meikle|first1=James|date=10 September 2013|title=Sir David Attenborough warns against large families and predicts things will only get worse|newspaper=The Guardian|publisher=The Guardian news group|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|url-status=live|access-date=11 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211131905/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|archive-date=11 February 2017}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== Zgodnja leta pri BBC-ju ===
Po odhodu iz mornarice je Attenborough prevzel mesto urednika otroških naravoslovnih učbenikov za založniško podjetje. Kmalu je bil razočaran nad delom in se leta 1950 se  prijavil za službo radijskega producenta pogovorov pri BBC. Čeprav je bil za to službo zavrnjen, je njegov življenjepis kasneje pritegnil zanimanje Mary Adams, vodje oddelka za pogovore novonastale televizijske službe BBC.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Fara |first1=Patricia |title=A Lab of One's Own: Science and Suffrage in the First World War |url=https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara |date=2018 |publisher=Oxford University Press |page=[https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara/page/266 266]}}&lt;/ref&gt; Attenborough, kot večina Britancev v tistem času, ni imel televizije in je v življenju videl samo en program. Vendar je sprejel ponudbo Adamsove za trimesečni tečaj usposabljanja in se leta 1952 pridružil BBC-ju za polni delovni čas. Sprva so ga odvračali od pojavljanja pred kamero, ker je Adamsova mislila, da ima prevelike zobe, zato je postal producent oddelka ''Talks'', ki je skrbel za vse nefiktivne oddaje. Njegovi prvi projekti so bili kviz ''Žival, zelenjava, mineral?'' in ''Song Hunter'', serija o ljudski glasbi, ki jo je predstavil Alan Lomax.

Attenboroughova povezava z naravoslovnimi programi se je začela, ko je produciral in predstavil tridelno serijo ''Animal Patterns''. V studijskem programu so bile predstavljene živali iz londonskega živalskega vrta, naravoslovec Julian Huxley pa je razpravljal o njihovi uporabi kamuflaže, aposematizmu in dvorjenju. Skozi ta program je Attenborough spoznal Jacka Lesterja, skrbnika hiše za plazilce v živalskem vrtu in odločila sta se, da bosta posnela serijo o ekspediciji zbiranja živali. Rezultat je bil ''Zoo Quest'', prvič predvajan leta 1954, kjer je Attenborough v kratkem času postal voditelj, ker je Lester zbolel.&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |title=David Attenborough used to steal the animals he found in the jungle and take them home |first=James |last=Walton |date=21 May 2016 |magazine=The Spectator |access-date=8 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408234820/https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |archive-date=8 April 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1957 je bila v Bristolu formalno ustanovljena BBC-jeva enota za naravoslovje. Attenborougha so prosili, naj se ji pridruži, vendar je to zavrnil, ker se ni želel preseliti iz Londona, kjer se je naselil s svojo mlado družino. Namesto tega je ustanovil svoj lastni oddelek, ''Travel and Exploration Unit'',&lt;ref name=&quot;Life on Air, pp.60–61&quot;&gt;''Life on Air'', pp. 60–61.&lt;/ref&gt; kar mu je omogočilo, da je še naprej vodil ''Zoo Quest'' in produciral druge dokumentarne filme, predvsem serijo ''Travellers' Tales'' in ''Adventure''. V zgodnjih 1960-ih je Attenborough odstopil od stalnega osebja BBC-ja, da bi študiral za podiplomski študij socialne antropologije na London School of Economics in svoj študij prepletel z nadaljnjim snemanjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf/David_Attenborough.pdf |title=Transcript of interview with David Attenborough |access-date=4 November 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081202034238/http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf%2FDavid_Attenborough.pdf |archive-date=2 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je sprejel povabilo, da se vrne na BBC kot nadzornik BBC Two, preden je lahko dokončal diplomo.

=== BBC administracija ===
Attenborough je marca 1965 postal nadzornik BBC 2 in nasledil Michaela Peacocka. V pogodbo je imel vstavljeno klavzulo, ki mu je dovoljevala, da še naprej občasno ustvarja programe. Kasneje istega leta je posnel slone v [[Tanzanija|Tanzaniji]], leta 1969 pa je posnel tridelno serijo o kulturni zgodovini indonezijskega otoka [[Bali]]. Za film ''A Blank on the Map'' (Prazno na zemljevidu) iz leta 1971 se je pridružil prvi zahodni odpravi v oddaljeno visokogorsko dolino v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]], da bi poiskal izgubljeno pleme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |title=BBC Two - Attenborough's Passion Projects, A Blank on the Map, First contact with the Biami tribe in 1971 |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822090544/https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

BBC Two je je začel oddajati leta 1964, vendar je težko pritegnil domišljijo javnosti. Ko je Attenborough prišel kot kontrolor, je na kanalu hitro ukinil nenavadno maskoto kenguruja in pretresel urnik. Z misijo narediti produkte BBC Two raznolike in drugačne od tistih, ki jih ponujajo druga omrežja, je začel vzpostavljati portfelj programov, ki so definirali identiteto kanala za prihodnja desetletja. Pod njegovim mandatom so [[glasba]], [[umetnost]], [[zabava]], [[arheologija]], eksperimentalna [[komedija]], [[potovanje|potovanja]], [[drama]], [[šport]], posel, [[znanost]] in [[naravoslovje]] našli mesto v tedenskih sporedih. Pogosto je bila v enem samem večernem ogledu ponujena eklektična mešanica. Programi, ki jih je naročil, so vključevali ''Man Alive, Call My Bluff, Chronicle, Match of the Day, The Old Gray Whistle Test, Monty Python's Flying Circus'' in ''The Money Programme''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=David Attenborough: a fine specimen |url=https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |access-date=15 September 2019 |work=The Guardian |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708225157/https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |archive-date=8 July 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z dodatkom barvne televizije je Attenborough na BBC prinesel [[snooker]], da bi pokazal prednosti tega formata, saj ta šport uporablja barvne žoge.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |title=History of Snooker |website=World Snooker |access-date=22 August 2021 |archive-date=15 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200815075857/https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Šov – ''Pot Black'' – je bil kasneje pripisan razcvetu športa v 1980-ih.

Ena njegovih najpomembnejših odločitev je bila, da je naročil 13-delno serijo o zgodovini zahodne umetnosti, da bi pokazal kakovost nove UHF barvne televizijske storitve, ki jo je ponujala BBC Two. Leta 1969 je ''[[Civilizacija (TV serija)|Civilization]]'' prejela vsesplošno priznanje in postavila osnovo za prelomne avtorske dokumentarne filme, ki so bili neuradno znani kot ''sledgehammer'' projekti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |title=The real David Attenborough |date=22 October 2019 |website=The Guardian |access-date=23 August 2021 |archive-date=23 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210823195442/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sledili so drugi, vključno z ''The Ascent of Man'' (Vzpon človeka) Jacoba Bronowskega (tudi po naročilu Attenborougha) in ''America: A Personal History of the United States'' (Amerika: osebna zgodovina Združenih držav) Alistairja Cooka. Attenborough je menil, da bi bila zgodba o evoluciji naravna tema za takšno serijo. Svojo zamisel je delil s Christopherjem Parsonsom, producentom pri Naravoslovni enoti, ki si je zamislil naslov ''[[Life on Earth (TV serija)| Life on Earth]]'' (Življenje na Zemlji) in se vrnil v Bristol, da bi začel načrtovati serijo. Attenborough je imel močno željo, da bi sam predstavil serijo, vendar to ne bi bilo mogoče, dokler je bil na vodstvenem položaju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chris Parsons |work=The Telegraph |access-date=22 August 2021 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822160731/https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V času vodenja BBC Two je Attenborough zavrnil prošnjo Terryja Wogana za voditelja na kanalu z obrazložitvijo, da ni ustreznih prostih delovnih mest. Kanal je že imel irskega napovedovalca, pri čemer je Attenborough leta 2016 razmišljal: »Če bi dva Irca nastopala na BBC Two, bi bilo videti smešno. To ni nikakršna pripomba o talentih Terryja Wogana«. Attenborough je tudi priznal, da je sankcioniral brisanje televizijskega produkta v tem obdobju, da bi zmanjšal stroške, vključno s serijo Alana Bennetta, ki jo je kasneje obžaloval. Leta 1969 je Attenborough napredoval v programskega direktorja, zaradi česar je bil odgovoren za produkte obeh kanalov BBC.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|title=Nine astonishing ways David Attenborough shaped your world|website=BBC Teach|access-date=31 October 2021|archive-date=31 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031201515/https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Njegove naloge, ki so vključevale dogovarjanje o proračunih, udeležbo na sestankih upravnega odbora in odpuščanje osebja, so bile zdaj daleč stran od posla snemanja programov. Ko so leta 1972 predlagali Attenboroughovo ime kot kandidata za položaj generalnega direktorja BBC, je poklical svojega brata Richarda in mu priznal, da nima apetita za službo. V začetku naslednjega leta je zapustil svoje delovno mesto in se vrnil k rednemu ustvarjanju programov, kar mu je pustilo svobodo pri pisanju in predstavitvi načrtovanega naravoslovnega epa.

Po njegovem odstopu je Attenborough postal samostojni izdajatelj in začel delati na svojem naslednjem projektu, potovanju v Indonezijo z ekipo iz Naravoslovne enote. Posledica tega je bila serija ''Eastwards z Attenboroughom'' iz leta 1973, ki je bila po tonu podobna prejšnji ''Zoo Quest''; glavna razlika je bila uvedba barve. Attenborough je izjavil, da želi delati v Aziji, ker so se prejšnji dokumentarni filmi o naravi večinoma osredotočali na Afriko. Tistega leta je bil Attenborough povabljen, da izvede božično predavanje Royal Institution o jeziku živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The languages of animals |url=https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals |url-status=live |access-date=21 August 2021 |website=The Royal Institution |archive-date=21 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210821200021/https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals}}&lt;/ref&gt; Po delu na ''Eastwards z Attenboroughom'' je začel delati na scenarijih za ''Life on Earth''. Zaradi obsega njegovih ambicij se je BBC odločil za sodelovanje z ameriško mrežo, da bi zagotovili potrebna sredstva. Medtem ko so potekala pogajanja, je sodeloval pri številnih drugih televizijskih projektih. Predstavil je serijo o [[ljudska umetnost|ljudski umetnosti]] (''The Tribal Eye'', 1975) in drugo o potovanjih odkritij (''The Explorers'', 1975).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |title=BFI Fil and TV Database Attenborough |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117024717/http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |archive-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Predstavil je tudi BBC-jevo otroško serijo o kriptozoologiji z naslovom ''Čudovite živali'' (1975), v kateri so prikazana mitska bitja, kot so morske deklice in samorogi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gately |first=Martin |url=http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |title=Fortean Times episode guide to ''Fabulous Animals'' |publisher=Forteantimes.com |date=1 April 2006 |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827065546/http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |archive-date=27 August 2009}}&lt;/ref&gt; Sčasoma je BBC podpisal pogodbo o koprodukciji s Turner Broadcasting in ''Life on Earth'' se je preselil v produkcijo leta 1976.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Life On Earth |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |archive-date=9 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109111318/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Serija ''Life on Earth'' ===
{{glavni|Life on Earth (TV serija)}}
Začetek z ''Life on Earth'' leta 1979 se je Attenborough lotil ustvarjanja dela, ki je postalo merilo kakovosti pri snemanju filmov o divjih živalih in je vplivalo na generacijo ustvarjalcev dokumentarnih filmov. Serija je vzpostavila številne značilnosti BBC-jeve naravoslovne produkcije. Z resno obravnavo svoje teme in raziskovanjem najnovejših odkritij sta si Attenborough in njegova produkcijska ekipa pridobila zaupanje znanstvenikov, ki so se odzvali tako, da so mu dovolili, da svoje teme predstavi v svojih programih. Inovacije so bile še en dejavnik uspeha ''Life on Earth'': oblikovane so bile nove tehnike snemanja filmov, da bi dobili posnetke, ki jih je želel Attenborough, s poudarkom na dogodkih in živalih, ki do tedaj niso bili posneti. Mednarodno letalsko potovanje je omogočilo, da je bila serija zasnovana tako, da je Attenborough v vsaki epizodi obiskal več lokacij po vsem svetu, včasih pa je v enem nizu celo zamenjal celine. Čeprav se je pojavljal kot voditelj na zaslonu, je omejil svoj čas pred kamero, da bi dal več časa svojim osebam.

Pet let po uspehu ''Life on Earth'' je BBC izdal ''[[The Living Planet]]'' (Živi planet: portret Zemlje).{{Sfn|Gouyon|2019|p=233}} Tokrat je Attenborough svojo serijo zgradil okoli teme [[ekologija|ekologije]], prilagajanja živih bitij okolju. To je bil še en kritični in komercialni uspeh, ki je ustvaril ogromno mednarodno prodajo za BBC. Leta 1990 je ''[[The Trials of Life]]'' (Preizkušnje življenja) zaključil izvirno trilogijo ''Life'', ki je obravnavala vedenje živali skozi različna življenjska obdobja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |title=The Trials of Life |access-date=5 September 2021 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417084551/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V 1990-ih je Attenborough še naprej uporabljal naslov ''Življenje'' za vrsto avtorskih dokumentarcev. Leta 1993 je predstavil ''[[Life in the Freezer]]'' (Življenje v zamrzovalniku), prvo televizijsko serijo, ki je raziskala naravno zgodovino [[Antarktika|Antarktike]]. Čeprav je že presegel običajno upokojitveno starost, se je nato lotil številnih bolj specializiranih raziskav naravnega sveta, začenši z rastlinami. Izkazale so se kot težka tema za njegove producente, ki so morali predvajati ure in ure televizije, v kateri so bili v bistvu nepremični predmeti. Rezultat je bil ''[[The Private Life of Plants]]'' (Zasebno življenje rastlin, 1995), ki je prikazal rastline kot dinamične organizme s pomočjo fotografiranja s časovnim zamikom, da bi pospešil njihovo rast, in si prislužil [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevo nagrado]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |title=Peabody Award Citation: The Private Life of Plants (1995) |access-date=24 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826234123/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |archive-date=26 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough se je nato na spodbudo navdušenega [[ornitolog]]a iz Naravoslovne enote BBC posvetil pticam. Ker ni bil ne opazovalec ptic ne strokovnjak za ptice, se je odločil, da je bolje usposobljen, da posname ''[[The Life of Birds]]'' (Življenje ptic, 1998) na temo vedenja. Dokumentarna serija je naslednje leto prejela drugo Peabodyjevo nagrado.&lt;ref&gt;[http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough 59th Annual Peabody Awards] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141006131052/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough |date=6 October 2014 }}, May 2000.&lt;/ref&gt; Vrstni red preostale serije &quot;Life&quot; je narekoval razvoj tehnologije fotoaparatov. Za ''[[The Life of Mammals]]'' (Življenje sesalcev, 2002) so bile uporabljene kamere pri [[Nočna fotografija|šibki svetlobi]] in [[infrardeča fotografija|infrardeče kamere]], da bi razkrile vedenje nočnih sesalcev. Serija vsebuje številne nepozabne posnetke Attenborougha in njegovih subjektov, med katerimi so bili šimpanzi, [[sinji kit]] in medved [[grizli]]. Napredek v makro fotografiji je prvič omogočil zajemanje naravnega vedenja zelo majhnih bitij in leta 2005 je ''[[Life in the Undergrowth]]'' (Življenje v podrasti) občinstvo seznanilo s svetom [[nevretenčarji|nevretenčarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=BBC Science &amp; Nature - Life In The Undergrowth |publisher=BBC |access-date=6 September 2021 |url=https://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |archive-date=4 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210804004715/http://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na tej točki je Attenborough spoznal, da je 20 let nezavedno sestavljal zbirko programov o vseh glavnih skupinah kopenskih živali in rastlin – manjkali so le [[plazilci]] in [[dvoživke]]. Ko so leta 2008 predvajali ''[[Life in Cold Blood]]'' (Življenje mrzlokrvnih živali), je imel zadovoljstvo dokončati sklop, združen v DVD-enciklopedijo z naslovom ''Life on Land'' (Življenje na kopnem). Komentiral je: »Evolucijska zgodovina je končana. Podvig je končan. Če bi me pred 20 leti vprašali, ali bi se lotili tako velike naloge, bi rekel 'Ne bodi smešen!' Ti programi pripovedujejo določeno zgodbo in prepričan sem, da bodo drugi prišli zraven in jo povedali veliko bolje kot jaz, vendar upam, da bodo ljudje, če jih bodo gledali čez 50 let, še vedno imeli kaj povedati o svetu, v katerem živimo. živeti v.«&lt;ref name=&quot;rtimes2&quot;&gt;''Radio Times'' 26 Jan–1 February 2008: &quot;The Last Word&quot;, interview with Jeremy Paxman&lt;/ref&gt;

Vendar pa je leta 2010 Attenborough trdil, da bi moralo biti njegovo ''Prvo življenje'' – ki se ukvarja z evolucijsko zgodovino pred življenjem na Zemlji – vključeno v serijo &quot;Življenje&quot;. V dokumentarcu ''Attenborough's Journey'' je izjavil: »Ta serija, do stopnje, ki je res nisem popolnoma cenil, dokler nisem začel delati na njej, resnično zaključuje sklop«.&lt;ref&gt;''Attenborough's Journey'', BBC Two, 24 October 2010&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Wikiquote}}
{{commons category|David Attenborough}}
* [https://web.archive.org/web/20140810122408/http://www.davidattenborough.co.uk/ BBC Books David Attenborough website]
* [https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba11e009b David Attenborough] at the British Film Institute
* {{IMDb name|id=0041003|name=David Attenborough}}
*[https://attenboroughfilm.com/ David Attenborough: A Life On Our Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210220181854/https://attenboroughfilm.com/ |date=20 February 2021 }}
* [http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html Wildfilmhistory.org biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728190930/http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html |date=28 July 2011 }}
* {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120501235151/http://www.bbc.co.uk/bbcfour/audiointerviews/profilepages/attenboroughd1.shtml |date=1 May 2012 |title=BBC interviews with Attenborough in 1976 and 1998 }}
* [https://www.pbs.org/lifeofbirds/sirdavid/index.html PBS interview with Attenborough in 1998]
* [https://www.youtube.com/watch?v=fK0rXRmC4DQ#t=100 People and Planet: David Attenborough], video of the 2011 Royal Society of Arts President's Lecture
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/p00942qy David Attenborough] interview on BBC Radio 4 ''Desert Island Discs'', 27 December 1998
*[http://www.radiotimes.com/news/2016-10-13/david-attenborough-humanity-must-come-to-its-senses-or-face-environmental-disaster David Attenborough: humanity must come to its senses or face environmental disaster]. ''Radio Times''. 13 October 2016.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:David Attenborough|*]]
[[Kategorija:Angleški plemiči]]
[[Kategorija:Angleški fotografi‎]]
[[Kategorija:Angleški raziskovalci]]
[[Kategorija:Angleški novinarji]]
[[Kategorija:Angleški tekstopisci‎]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleške televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Angleški televizijski voditelji‎]]
[[Kategorija:Angleški naravoslovci‎]]
[[Kategorija:Angleški producenti‎]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija‎]]
[[Kategorija:Angleški kritiki]]
[[Kategorija:Člani Avstralske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]]
[[Kategorija:Britanski stoletniki]]</text>
      <sha1>htywwhf2hu3ntl64npfl2zxt4kg3uck</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672929</id>
      <parentid>6672914</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:59:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodnja leta pri BBC-ju */ +slika in par np</comment>
      <origin>6672929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36795" sha1="2zzc02rbz3p2iqi40t5rhh5adl07g83" xml:space="preserve">{{Infobox person
| honorific_prefix   = Sir
| name               = David Attenborough
| honorific_suffix   = 
| image              = Bærekraftsprisen 2018 (cropped).jpg
| caption            = Attenborough 2018
| birth_name         = David Frederick Attenborough
| years_active       = 1951–danes
| education          = {{Plainlist |
* Clare College, Cambridge, Master of Arts (Oxford, Cambridge, in Dublin (MA)
* London School of Economics
}}
| awards             = {{Plainlist |
* Cherry Kearton Medal and Award (1972)
* BAFTA Fellowship (1980)
* Kalinga Prize (1981)
* Knight Bachelor (1985)
* Kew International Medal (1996)&lt;ref name=seb&gt;{{navedi splet |url=https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |title=Ethiopia's Prof. Sebsebe Demissew awarded prestigious Kew International Medal |website=Kew.org |access-date=16 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180517100234/https://www.kew.org/about-our-organisation/press-media/press-releases/ethiopia%E2%80%99s-prof-sebsebe-demissew-awarded |archive-date=17 May 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* International Cosmos Prize (2000)
* RSPB Medal (2000)
* Michael Faraday Prize (2003)
* José Vasconcelos World Award of Education (2004)
* Descartes Prize (2004)
* Nierenberg Prize (2005)
* Princess of Asturias Award (2009)
* Fonseca Prize (2010)}}
| title              = Nadzornik BBC2 (1965–1969)&lt;br /&gt;Predsednik Royal Society for Nature Conservation (1991–1996)
| spouse             = Jane Ebsworth Oriel (1950 do 1997)
| children           = 2
| father             = [[Frederick Attenborough]]
| mother             = Mary Clegg
| relatives          = {{ubl|Richard Attenborough (brat)|John Attenborough (brat)|Sheila Sim (svakinja)|Michael Attenborough (nečak)|Jane Attenborough (nečakinja)|Charlotte Attenborough (nečakinja)|Tom Attenborough (pranečak)|Will Attenborough (pranečak)}}
| footnotes          = 
| module             = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Sir David Attenborough BBC Radio4 Desert Island Discs 29 Jan 2012 b01b8yy0.flac|title={{center|Glas Davida Attenborougha}}|type=speech|description={{center|iz oddaje ''Desert Island Discs'' na BBC Radio 4}}}}
| signature          = [[File:David Attenborough's signature.svg|200px]]
}}

Sir '''David Frederick Attenborough''' [dêjvid êtənboro],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=David Attenborough – GOVORNI POMOČNIK |website=govornipomocnik.rtvslo.si |url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/david-attenborough/ |accessdate=2026-05-08}}&lt;/ref&gt; [[Angleži|angleški]] izdajatelj, [[biolog]], [[naravoslovec]] in [[avtor]], * [[8. maj]] [[1926]], [[Isleworth]], [[Middlesex]], [[Anglija]].

Najbolj znan je po pisanju in predstavitvi devetih naravoslovnih dokumentarnih serij v sodelovanju z [[BBC]]-jevo enoto za naravoslovje, ki tvorijo zbirko ''Life'', celovit pregled živalskega in rastlinskega sveta na Zemlji.

Attenborough je bil višji menedžer pri BBC, v 1960-ih in 1970-ih pa je bil nadzornik BBC Two in direktor programov za televizijo BBC. Prvič se je izkazal kot gostitelj oddaje ''Zoo Quest'' leta 1954, njegova filmografija pisca, voditelja in pripovedovalca pa traja osem desetletij; vključuje ''Natural World'', ''Wildlife on One'', franšizo ''Planet Earth'', ''The Blue Planet'' in njeno nadaljevanje. Je edina oseba, ki je prejela nagrade [[BAFTA]] v črno-belem, barvnem, visoki ločljivosti, ločljivostih 3D in 4K. V svojem življenju je zbral na desetine častnih nazivov in nagrad, vključno s tremi nagradami [[Emmy]] za izjemno pripovedovanje.

Medtem ko se je Attenboroughovo prejšnje delo bolj osredotočalo na čudesa naravnega sveta, je bilo njegovo kasnejše delo glasneje v podporo okoljskim vzrokom. Zavzemal se je za obnovo planetarne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejitev rasti prebivalstva, prehod na obnovljivo energijo, ublažitev podnebnih sprememb, zmanjšanje porabe mesa in dodelitev več območij naravnemu ohranjanju.

O njegovih oddajah in strasti do narave je NPR izjavil, da je »potoval po svetu in delil svoja odkritja in navdušenja s svojim patentiranim napol šepetajočim načinom pripovedovanja«.&lt;ref name=&quot;NPR review&quot;&gt;{{navedi novice |title=Attenborough's Journey' Salutes The Broadcaster With A Passion For Nature |url=https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |access-date=3 July 2021 |publisher=NPR |archive-date=30 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210630123722/https://www.npr.org/2021/05/07/994596345/attenboroughs-journey-salutes-the-broadcaster-with-a-passion-for-nature |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na splošno velja za nacionalni zaklad v Združenem kraljestvu, čeprav sam ne mara tega izraza.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Waldemayer |first=Winston |url=https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |title=Short Sharp Science: Eye-burrowing worms, national treasures... and creationism |work=New Scientist |date=28 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090303002041/https://www.newscientist.com/blogs/shortsharpscience/2009/01/eye-burrowing-worms-national-t.html |archive-date=3 March 2009 |access-date=17 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |title=Sir David Attenborough: 'Man was given permission to exploit the natural world by the Bible' |work=The Daily Telegraph |date=31 January 2009 |access-date=6 October 2014 |location=London |first=Paul |last=Kendall |archive-url=https://web.archive.org/web/20141003112012/http://www.telegraph.co.uk/news/4413130/Sir-David-Attenborough-Man-was-given-permission-to-exploit-the-natural-world-by-the-Bible.html |archive-date=3 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |title=Margaret Thatcher, Richard Branson and Judi Dench picked as National Treasures |work=The Daily Telegraph |date=18 September 2008 |location=London |access-date=6 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008095312/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/2982907/Margaret-Thatcher-Richard-Branson-and-Judi-Dench-picked-as-National-Treasures.html |archive-date=8 October 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je mlajši brat pokojnega režiserja, producenta in igralca Richarda Attenborougha&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.richardattenborough.com/Biography/ |title=Richard Attenborough's official website: Biography |publisher=Richardattenborough.com |access-date=2 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715182913/http://www.richardattenborough.com/Biography/ |archive-date=15 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in starejši brat pokojnega direktorja motorjev Johna Attenborougha.

== Življenje in družina ==
Attenborough se je rodil 8. maja 1926 v Isleworthu v Middlesexu&lt;ref name=whoswho&gt;{{Who's Who | author=Anon| surname = Attenborough | othernames = Sir David (Frederick) | id = U5973 | year = 2015 | edition = online Oxford University Press|doi=10.1093/ww/9780199540884.013.5973}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |title=Sir David Attenborough (English broadcaster and author) |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=26 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409032823/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/42130/Sir-David-Attenborough |archive-date=9 April 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; in odraščal v College House v kampusu [[Univerza v Leicestru|Univerze v Leicestru]], kjer je bil njegov oče Frederick ravnatelj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |title=History of College House |access-date=24 September 2006 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20060924005526/http://www.le.ac.uk/careers/collegehouse.html |archive-date=24 September 2006}}&lt;/ref&gt; Je srednji izmed treh sinov; njegov starejši brat Richard (1923–2014) je postal igralec in režiser, njegov mlajši brat John (umrl leta 2012) pa je bil izvršni direktor pri italijanskem proizvajalcu avtomobilov [[Alfa Romeo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta njegova starša prek britanske mreže prostovoljcev, znane kot ''Gibanje begunskih otrok'', v rejništvo sprejela tudi dve [[Judje|judovski]] deklici [[begunec|begunki]] iz Nemčije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |title=The children Britain took to its heart |work=The Jewish Chronicle |date=2 April 2009 |access-date=18 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818091145/https://www.thejc.com/news/uk-news/the-children-britain-took-to-its-heart-1.8535?highlight=attenborough |archive-date=18 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough je svoje otroštvo preživel v zbiranju [[fosil]]ov, kamnov in naravnih primerkov.&lt;ref name=&quot;BAFTA Guru&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |title=David Attenborough: A Life in Television |work=BAFTA Guru |date=19 May 2009 |access-date=18 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150801192215/http://guru.bafta.org/david-attenborough-life-television |archive-date=1 August 2015 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dobil je spodbudo, ko je mlada arheologinja Jacquetta Hawkes občudovala njegovo zbirko.&lt;ref name=&quot;Hitchhiker&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/plain/A20218628 |title=Sir David Attenborough – Naturalist |publisher=BBC |access-date=26 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120328212319/http://h2g2.com/dna/h2g2/plain/A20218628 |archive-date=28 January 2012 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Veliko časa je preživel na ozemlju univerze. Pri starosti okoli 11 let je slišal, da oddelek za zoologijo potrebuje veliko zalogo pupkov, ki jih je prek svojega očeta ponudil za 3 penije za vsakega. Vir, ki ga takrat ni razkril, je bil ribnik tik ob oddelku.&lt;ref name=merc&gt;{{navedi novice |url=http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |title=Picture of the day: Leicester celebs, before they were famous |work=Leicester Mercury |date=11 February 2014 |access-date=11 February 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222033240/http://www.leicestermercury.co.uk/Picture-day-12-Leicester-celebs-famous/story-20596134-detail/story.html |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Leto kasneje mu je njegova posvojena sestra Marianne dala kos [[jantar]]ja, v katerem so bila prazgodovinska bitja; kakšnih šestdeset let pozneje bo to središče njegovega programa ''The Amber Time Machine''.&lt;ref name=amber&gt;{{navedi novice |title=Jewel of the Earth |url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |access-date=2 July 2021 |publisher=PBS |archive-date=3 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603022425/https://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/3305_jewel.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 sta se Attenborough in njegov brat Richard udeležila predavanja naravovarstvenika [[Grey Owl|Greya Owla]] (Archibald Belaney) v De Montfort Hallu v Leicestru in nanju je vplivalo njegovo zagovarjanje ohranjanja narave. Po Richardovih besedah je bil David »presunjen nad človekovo odločenostjo, da reši bobra, nad njegovim globokim poznavanjem flore in favne kanadske divjine ter nad njegovimi opozorili o ekološki katastrofi, če bi se porušilo občutljivo ravnovesje med njimi. Ideja, da človeštvo ogroža naravo z nepremišljenim plenjenjem in ropanjem njenih bogastev, je bila takrat nezaslišana, vendar je to ostal del Daveovega lastnega verovanja vse do danes«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Robinson|first1=David|date=2 September 2014|title=Remembering Richard Attenborough|url=http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705051641/http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/features/remembering-richard-attenborough|archive-date=5 July 2017|access-date=14 February 2017|publisher=British Film Institute}}&lt;/ref&gt; Leta 1999 je Richard režiral biografski film o Belaneyju z naslovom ''Grey Owl''.

Attenborough se je šolal na Gimnaziji Wyggeston za dečke v Leicestru. Leta 1945 je prejel štipendijo za študij geologije in zoologije na [[kolidž]]u Clare College v Cambridgeu ter pridobil diplomo iz naravoslovja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |title=Cover.Qxd |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110708163043/http://www.clarealumni.com/s/845/file_lib/1/1/clarenews11_633540413018489651.pdf |archive-date=8 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 1947 je bil vpoklican v državno službo v Kraljevi mornarici in dve leti preživel v Severnem Walesu in Firth of Forth. Leta 1950 se je Attenborough poročil z Jane Elizabeth Ebsworth Oriel. Paru sta se rodila dva otroka, Robert in Susan. Jane je umrla leta 1997.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Rushin |first1=Tess |title=What you need to know about Sir David Attenborough |url=https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |work=LeicestershireLive |date=16 April 2018 |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822064644/https://www.leicestermercury.co.uk/news/celebs-tv/who-is-sir-david-attenborough-1345596 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Robert je višji predavatelj bioantropologije na Šoli za arheologijo in antropologijo na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri. Susan je nekdanja ravnateljica osnovne šole.

Attenboroughu so junija 2013 vgradili srčni spodbujevalnik in leta 2015 zamenjali obe koleni. Septembra 2013 je komentiral: »Če bi služil svoj denar s kopanjem premoga, bi res z veseljem nehal. Ampak nisem. Krožim po svetu in iščem najbolj pravljično zanimive stvari. Takšna sreča«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Meikle|first1=James|date=10 September 2013|title=Sir David Attenborough warns against large families and predicts things will only get worse|newspaper=The Guardian|publisher=The Guardian news group|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|url-status=live|access-date=11 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211131905/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2013/sep/10/david-attenborough-human-evolution-stopped|archive-date=11 February 2017}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== Zgodnja leta pri BBC-ju ===
[[slika:V. E. Fuchs and Edmund Hillary interviewed by David Attenborough.jpg|thumb|Attenborough intervjuva [[Vivian Fuchs|Viviana Fuchsa]] (levo) in [[Edmund Hillary|Edmunda Hillaryja]] (v sredini), 1956]]
Po odhodu iz mornarice je Attenborough prevzel mesto urednika otroških naravoslovnih učbenikov za založniško podjetje. Kmalu je bil razočaran nad delom in se leta 1950 se  prijavil za službo radijskega producenta pogovorov pri BBC. Čeprav je bil za to službo zavrnjen, je njegov življenjepis kasneje pritegnil zanimanje Mary Adams, vodje oddelka za pogovore novonastale televizijske službe BBC.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Fara |first1=Patricia |title=A Lab of One's Own: Science and Suffrage in the First World War |url=https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara |date=2018 |publisher=Oxford University Press |page=[https://archive.org/details/labofonesownscie0000fara/page/266 266]}}&lt;/ref&gt; Attenborough, kot večina Britancev v tistem času, ni imel televizije in je v življenju videl samo en program. Vendar je sprejel ponudbo Adamsove za trimesečni tečaj usposabljanja in se leta 1952 pridružil BBC-ju za polni delovni čas. Sprva so ga odvračali od pojavljanja pred kamero, ker je Adamsova mislila, da ima prevelike zobe, zato je postal producent oddelka ''Talks'', ki je skrbel za vse nefiktivne oddaje. Njegovi prvi projekti so bili kviz ''Žival, zelenjava, mineral?'' in ''Song Hunter'', serija o ljudski glasbi, ki jo je predstavil Alan Lomax.

Attenboroughova povezava z naravoslovnimi programi se je začela, ko je produciral in predstavil tridelno serijo ''Animal Patterns''. V studijskem programu so bile predstavljene živali iz londonskega živalskega vrta, naravoslovec [[Julian Huxley]] pa je razpravljal o njihovi uporabi kamuflaže, [[Aposematizem|aposematizmu]] in dvorjenju. Skozi ta program je Attenborough spoznal Jacka Lesterja, skrbnika hiše za plazilce v živalskem vrtu in odločila sta se, da bosta posnela serijo o ekspediciji zbiranja živali. Rezultat je bil ''Zoo Quest'', prvič predvajan leta 1954, kjer je Attenborough v kratkem času postal voditelj, ker je Lester zbolel.&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |title=David Attenborough used to steal the animals he found in the jungle and take them home |first=James |last=Walton |date=21 May 2016 |magazine=The Spectator |access-date=8 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408234820/https://www.spectator.co.uk/2016/05/david-attenborough-used-to-steal-the-animals-he-found-in-the-jungle-and-take-them-home/ |archive-date=8 April 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1957 je bila v Bristolu formalno ustanovljena BBC-jeva enota za naravoslovje. Attenborougha so prosili, naj se ji pridruži, vendar je to zavrnil, ker se ni želel preseliti iz Londona, kjer se je naselil s svojo mlado družino. Namesto tega je ustanovil svoj lastni oddelek, ''Travel and Exploration Unit'',&lt;ref name=&quot;Life on Air, pp.60–61&quot;&gt;''Life on Air'', pp. 60–61.&lt;/ref&gt; kar mu je omogočilo, da je še naprej vodil ''Zoo Quest'' in produciral druge dokumentarne filme, predvsem serijo ''Travellers' Tales'' in ''Adventure''. V zgodnjih 1960-ih je Attenborough odstopil od stalnega osebja BBC-ja, da bi študiral za podiplomski študij socialne antropologije na London School of Economics in svoj študij prepletel z nadaljnjim snemanjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf/David_Attenborough.pdf |title=Transcript of interview with David Attenborough |access-date=4 November 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081202034238/http://www.wildfilmhistory.org/helpers/force-download.php?file=pdf%2FDavid_Attenborough.pdf |archive-date=2 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je sprejel povabilo, da se vrne na BBC kot nadzornik BBC Two, preden je lahko dokončal diplomo.

=== BBC administracija ===
Attenborough je marca 1965 postal nadzornik BBC 2 in nasledil Michaela Peacocka. V pogodbo je imel vstavljeno klavzulo, ki mu je dovoljevala, da še naprej občasno ustvarja programe. Kasneje istega leta je posnel slone v [[Tanzanija|Tanzaniji]], leta 1969 pa je posnel tridelno serijo o kulturni zgodovini indonezijskega otoka [[Bali]]. Za film ''A Blank on the Map'' (Prazno na zemljevidu) iz leta 1971 se je pridružil prvi zahodni odpravi v oddaljeno visokogorsko dolino v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]], da bi poiskal izgubljeno pleme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |title=BBC Two - Attenborough's Passion Projects, A Blank on the Map, First contact with the Biami tribe in 1971 |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822090544/https://www.bbc.co.uk/programmes/p03smb54 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

BBC Two je je začel oddajati leta 1964, vendar je težko pritegnil domišljijo javnosti. Ko je Attenborough prišel kot kontrolor, je na kanalu hitro ukinil nenavadno maskoto kenguruja in pretresel urnik. Z misijo narediti produkte BBC Two raznolike in drugačne od tistih, ki jih ponujajo druga omrežja, je začel vzpostavljati portfelj programov, ki so definirali identiteto kanala za prihodnja desetletja. Pod njegovim mandatom so [[glasba]], [[umetnost]], [[zabava]], [[arheologija]], eksperimentalna [[komedija]], [[potovanje|potovanja]], [[drama]], [[šport]], posel, [[znanost]] in [[naravoslovje]] našli mesto v tedenskih sporedih. Pogosto je bila v enem samem večernem ogledu ponujena eklektična mešanica. Programi, ki jih je naročil, so vključevali ''Man Alive, Call My Bluff, Chronicle, Match of the Day, The Old Gray Whistle Test, Monty Python's Flying Circus'' in ''The Money Programme''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=David Attenborough: a fine specimen |url=https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |access-date=15 September 2019 |work=The Guardian |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708225157/https://www.theguardian.com/culture/tvandradioblog/2008/mar/03/davidattenboroughafinespec |archive-date=8 July 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Z dodatkom barvne televizije je Attenborough na BBC prinesel [[snooker]], da bi pokazal prednosti tega formata, saj ta šport uporablja barvne žoge.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |title=History of Snooker |website=World Snooker |access-date=22 August 2021 |archive-date=15 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200815075857/https://wst.tv/wpbsa/history-of-snooker/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Šov – ''Pot Black'' – je bil kasneje pripisan razcvetu športa v 1980-ih.

Ena njegovih najpomembnejših odločitev je bila, da je naročil 13-delno serijo o zgodovini zahodne umetnosti, da bi pokazal kakovost nove UHF barvne televizijske storitve, ki jo je ponujala BBC Two. Leta 1969 je ''[[Civilizacija (TV serija)|Civilization]]'' prejela vsesplošno priznanje in postavila osnovo za prelomne avtorske dokumentarne filme, ki so bili neuradno znani kot ''sledgehammer'' projekti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |title=The real David Attenborough |date=22 October 2019 |website=The Guardian |access-date=23 August 2021 |archive-date=23 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210823195442/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2019/oct/22/david-attenborough-climate-change-bbc |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sledili so drugi, vključno z ''The Ascent of Man'' (Vzpon človeka) Jacoba Bronowskega (tudi po naročilu Attenborougha) in ''America: A Personal History of the United States'' (Amerika: osebna zgodovina Združenih držav) Alistairja Cooka. Attenborough je menil, da bi bila zgodba o evoluciji naravna tema za takšno serijo. Svojo zamisel je delil s Christopherjem Parsonsom, producentom pri Naravoslovni enoti, ki si je zamislil naslov ''[[Life on Earth (TV serija)| Life on Earth]]'' (Življenje na Zemlji) in se vrnil v Bristol, da bi začel načrtovati serijo. Attenborough je imel močno željo, da bi sam predstavil serijo, vendar to ne bi bilo mogoče, dokler je bil na vodstvenem položaju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chris Parsons |work=The Telegraph |access-date=22 August 2021 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |archive-date=22 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210822160731/https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1414374/Chris-Parsons.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V času vodenja BBC Two je Attenborough zavrnil prošnjo Terryja Wogana za voditelja na kanalu z obrazložitvijo, da ni ustreznih prostih delovnih mest. Kanal je že imel irskega napovedovalca, pri čemer je Attenborough leta 2016 razmišljal: »Če bi dva Irca nastopala na BBC Two, bi bilo videti smešno. To ni nikakršna pripomba o talentih Terryja Wogana«. Attenborough je tudi priznal, da je sankcioniral brisanje televizijskega produkta v tem obdobju, da bi zmanjšal stroške, vključno s serijo Alana Bennetta, ki jo je kasneje obžaloval. Leta 1969 je Attenborough napredoval v programskega direktorja, zaradi česar je bil odgovoren za produkte obeh kanalov BBC.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|title=Nine astonishing ways David Attenborough shaped your world|website=BBC Teach|access-date=31 October 2021|archive-date=31 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031201515/https://www.bbc.co.uk/teach/nine-astonishing-ways-david-attenborough-shaped-your-world/z4k2kmn|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Njegove naloge, ki so vključevale dogovarjanje o proračunih, udeležbo na sestankih upravnega odbora in odpuščanje osebja, so bile zdaj daleč stran od posla snemanja programov. Ko so leta 1972 predlagali Attenboroughovo ime kot kandidata za položaj generalnega direktorja BBC, je poklical svojega brata Richarda in mu priznal, da nima apetita za službo. V začetku naslednjega leta je zapustil svoje delovno mesto in se vrnil k rednemu ustvarjanju programov, kar mu je pustilo svobodo pri pisanju in predstavitvi načrtovanega naravoslovnega epa.

Po njegovem odstopu je Attenborough postal samostojni izdajatelj in začel delati na svojem naslednjem projektu, potovanju v Indonezijo z ekipo iz Naravoslovne enote. Posledica tega je bila serija ''Eastwards z Attenboroughom'' iz leta 1973, ki je bila po tonu podobna prejšnji ''Zoo Quest''; glavna razlika je bila uvedba barve. Attenborough je izjavil, da želi delati v Aziji, ker so se prejšnji dokumentarni filmi o naravi večinoma osredotočali na Afriko. Tistega leta je bil Attenborough povabljen, da izvede božično predavanje Royal Institution o jeziku živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The languages of animals |url=https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals |url-status=live |access-date=21 August 2021 |website=The Royal Institution |archive-date=21 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210821200021/https://www.rigb.org/christmas-lectures/watch/1973/the-languages-of-animals}}&lt;/ref&gt; Po delu na ''Eastwards z Attenboroughom'' je začel delati na scenarijih za ''Life on Earth''. Zaradi obsega njegovih ambicij se je BBC odločil za sodelovanje z ameriško mrežo, da bi zagotovili potrebna sredstva. Medtem ko so potekala pogajanja, je sodeloval pri številnih drugih televizijskih projektih. Predstavil je serijo o [[ljudska umetnost|ljudski umetnosti]] (''The Tribal Eye'', 1975) in drugo o potovanjih odkritij (''The Explorers'', 1975).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |title=BFI Fil and TV Database Attenborough |archive-url=https://web.archive.org/web/20090117024717/http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/individual/67588?view=credit |archive-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Predstavil je tudi BBC-jevo otroško serijo o kriptozoologiji z naslovom ''Čudovite živali'' (1975), v kateri so prikazana mitska bitja, kot so morske deklice in samorogi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gately |first=Martin |url=http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |title=Fortean Times episode guide to ''Fabulous Animals'' |publisher=Forteantimes.com |date=1 April 2006 |access-date=4 November 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827065546/http://www.forteantimes.com/features/articles/101/attenboroughs_fabulous_animals.html |archive-date=27 August 2009}}&lt;/ref&gt; Sčasoma je BBC podpisal pogodbo o koprodukciji s Turner Broadcasting in ''Life on Earth'' se je preselil v produkcijo leta 1976.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Life On Earth |publisher=BBC |access-date=22 August 2021 |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |archive-date=9 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109111318/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/january/life-on-earth |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Serija ''Life on Earth'' ===
{{glavni|Life on Earth (TV serija)}}
Začetek z ''Life on Earth'' leta 1979 se je Attenborough lotil ustvarjanja dela, ki je postalo merilo kakovosti pri snemanju filmov o divjih živalih in je vplivalo na generacijo ustvarjalcev dokumentarnih filmov. Serija je vzpostavila številne značilnosti BBC-jeve naravoslovne produkcije. Z resno obravnavo svoje teme in raziskovanjem najnovejših odkritij sta si Attenborough in njegova produkcijska ekipa pridobila zaupanje znanstvenikov, ki so se odzvali tako, da so mu dovolili, da svoje teme predstavi v svojih programih. Inovacije so bile še en dejavnik uspeha ''Life on Earth'': oblikovane so bile nove tehnike snemanja filmov, da bi dobili posnetke, ki jih je želel Attenborough, s poudarkom na dogodkih in živalih, ki do tedaj niso bili posneti. Mednarodno letalsko potovanje je omogočilo, da je bila serija zasnovana tako, da je Attenborough v vsaki epizodi obiskal več lokacij po vsem svetu, včasih pa je v enem nizu celo zamenjal celine. Čeprav se je pojavljal kot voditelj na zaslonu, je omejil svoj čas pred kamero, da bi dal več časa svojim osebam.

Pet let po uspehu ''Life on Earth'' je BBC izdal ''[[The Living Planet]]'' (Živi planet: portret Zemlje).{{Sfn|Gouyon|2019|p=233}} Tokrat je Attenborough svojo serijo zgradil okoli teme [[ekologija|ekologije]], prilagajanja živih bitij okolju. To je bil še en kritični in komercialni uspeh, ki je ustvaril ogromno mednarodno prodajo za BBC. Leta 1990 je ''[[The Trials of Life]]'' (Preizkušnje življenja) zaključil izvirno trilogijo ''Life'', ki je obravnavala vedenje živali skozi različna življenjska obdobja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |title=The Trials of Life |access-date=5 September 2021 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417084551/https://www.bbc.com/historyofthebbc/anniversaries/october/trials-of-life |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V 1990-ih je Attenborough še naprej uporabljal naslov ''Življenje'' za vrsto avtorskih dokumentarcev. Leta 1993 je predstavil ''[[Life in the Freezer]]'' (Življenje v zamrzovalniku), prvo televizijsko serijo, ki je raziskala naravno zgodovino [[Antarktika|Antarktike]]. Čeprav je že presegel običajno upokojitveno starost, se je nato lotil številnih bolj specializiranih raziskav naravnega sveta, začenši z rastlinami. Izkazale so se kot težka tema za njegove producente, ki so morali predvajati ure in ure televizije, v kateri so bili v bistvu nepremični predmeti. Rezultat je bil ''[[The Private Life of Plants]]'' (Zasebno življenje rastlin, 1995), ki je prikazal rastline kot dinamične organizme s pomočjo fotografiranja s časovnim zamikom, da bi pospešil njihovo rast, in si prislužil [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevo nagrado]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |title=Peabody Award Citation: The Private Life of Plants (1995) |access-date=24 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826234123/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-private-life-of-plants |archive-date=26 August 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Attenborough se je nato na spodbudo navdušenega [[ornitolog]]a iz Naravoslovne enote BBC posvetil pticam. Ker ni bil ne opazovalec ptic ne strokovnjak za ptice, se je odločil, da je bolje usposobljen, da posname ''[[The Life of Birds]]'' (Življenje ptic, 1998) na temo vedenja. Dokumentarna serija je naslednje leto prejela drugo Peabodyjevo nagrado.&lt;ref&gt;[http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough 59th Annual Peabody Awards] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141006131052/http://www.peabodyawards.com/award-profile/the-life-of-birds-by-david-attenborough |date=6 October 2014 }}, May 2000.&lt;/ref&gt; Vrstni red preostale serije &quot;Life&quot; je narekoval razvoj tehnologije fotoaparatov. Za ''[[The Life of Mammals]]'' (Življenje sesalcev, 2002) so bile uporabljene kamere pri [[Nočna fotografija|šibki svetlobi]] in [[infrardeča fotografija|infrardeče kamere]], da bi razkrile vedenje nočnih sesalcev. Serija vsebuje številne nepozabne posnetke Attenborougha in njegovih subjektov, med katerimi so bili šimpanzi, [[sinji kit]] in medved [[grizli]]. Napredek v makro fotografiji je prvič omogočil zajemanje naravnega vedenja zelo majhnih bitij in leta 2005 je ''[[Life in the Undergrowth]]'' (Življenje v podrasti) občinstvo seznanilo s svetom [[nevretenčarji|nevretenčarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=BBC Science &amp; Nature - Life In The Undergrowth |publisher=BBC |access-date=6 September 2021 |url=https://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |archive-date=4 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210804004715/http://www.bbc.co.uk/sn/tvradio/programmes/lifeintheundergrowth/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na tej točki je Attenborough spoznal, da je 20 let nezavedno sestavljal zbirko programov o vseh glavnih skupinah kopenskih živali in rastlin – manjkali so le [[plazilci]] in [[dvoživke]]. Ko so leta 2008 predvajali ''[[Life in Cold Blood]]'' (Življenje mrzlokrvnih živali), je imel zadovoljstvo dokončati sklop, združen v DVD-enciklopedijo z naslovom ''Life on Land'' (Življenje na kopnem). Komentiral je: »Evolucijska zgodovina je končana. Podvig je končan. Če bi me pred 20 leti vprašali, ali bi se lotili tako velike naloge, bi rekel 'Ne bodi smešen!' Ti programi pripovedujejo določeno zgodbo in prepričan sem, da bodo drugi prišli zraven in jo povedali veliko bolje kot jaz, vendar upam, da bodo ljudje, če jih bodo gledali čez 50 let, še vedno imeli kaj povedati o svetu, v katerem živimo. živeti v.«&lt;ref name=&quot;rtimes2&quot;&gt;''Radio Times'' 26 Jan–1 February 2008: &quot;The Last Word&quot;, interview with Jeremy Paxman&lt;/ref&gt;

Vendar pa je leta 2010 Attenborough trdil, da bi moralo biti njegovo ''Prvo življenje'' – ki se ukvarja z evolucijsko zgodovino pred življenjem na Zemlji – vključeno v serijo &quot;Življenje&quot;. V dokumentarcu ''Attenborough's Journey'' je izjavil: »Ta serija, do stopnje, ki je res nisem popolnoma cenil, dokler nisem začel delati na njej, resnično zaključuje sklop«.&lt;ref&gt;''Attenborough's Journey'', BBC Two, 24 October 2010&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Wikiquote}}
{{commons category|David Attenborough}}
* [https://web.archive.org/web/20140810122408/http://www.davidattenborough.co.uk/ BBC Books David Attenborough website]
* [https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2ba11e009b David Attenborough] at the British Film Institute
* {{IMDb name|id=0041003|name=David Attenborough}}
*[https://attenboroughfilm.com/ David Attenborough: A Life On Our Planet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210220181854/https://attenboroughfilm.com/ |date=20 February 2021 }}
* [http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html Wildfilmhistory.org biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728190930/http://www.wildfilmhistory.org/person/85/David+Attenborough.html |date=28 July 2011 }}
* {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120501235151/http://www.bbc.co.uk/bbcfour/audiointerviews/profilepages/attenboroughd1.shtml |date=1 May 2012 |title=BBC interviews with Attenborough in 1976 and 1998 }}
* [https://www.pbs.org/lifeofbirds/sirdavid/index.html PBS interview with Attenborough in 1998]
* [https://www.youtube.com/watch?v=fK0rXRmC4DQ#t=100 People and Planet: David Attenborough], video of the 2011 Royal Society of Arts President's Lecture
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/p00942qy David Attenborough] interview on BBC Radio 4 ''Desert Island Discs'', 27 December 1998
*[http://www.radiotimes.com/news/2016-10-13/david-attenborough-humanity-must-come-to-its-senses-or-face-environmental-disaster David Attenborough: humanity must come to its senses or face environmental disaster]. ''Radio Times''. 13 October 2016.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:David Attenborough|*]]
[[Kategorija:Angleški plemiči]]
[[Kategorija:Angleški fotografi‎]]
[[Kategorija:Angleški raziskovalci]]
[[Kategorija:Angleški novinarji]]
[[Kategorija:Angleški tekstopisci‎]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleške televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Angleški televizijski voditelji‎]]
[[Kategorija:Angleški naravoslovci‎]]
[[Kategorija:Angleški producenti‎]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija‎]]
[[Kategorija:Angleški kritiki]]
[[Kategorija:Člani Avstralske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]]
[[Kategorija:Britanski stoletniki]]</text>
      <sha1>2zzc02rbz3p2iqi40t5rhh5adl07g83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boleslav II. Rogati</title>
    <ns>0</ns>
    <id>527706</id>
    <revision>
      <id>6672717</id>
      <parentid>5848810</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:55:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11832" sha1="qrj4js3fekh459tzg1eoihhgepvuoui" xml:space="preserve">{{infopolje Vladar 
| image       = Boleslaw Rogatka.jpg
| succession  = Veliki vojvoda Poljske
| predecessor = [[Henrik II. Pobožni]]
| successor   = [[Konrad I.  Mazovski]]
| reign       = 1241
| succession1 = Vojvoda Šezije
| predecessor1= [[Henrik II. Pobožni]]
| successor1  = Henrik III. Beli
| reign1      = 1241–1248
| succession2 = Vojvoda Legnice 
| successor2  = Henrik V. Legniški 
| reign2      = 1248–1278
| house       = Šlezijski Pjasti 
| father      = [[Henrik II. Pobožni]]
| mother      = [[Ana Legniška]]
| spouse      = [[Hedvika Anhaltska]]&lt;br/&gt;[[Evfemija Samborovna]] &lt;br/&gt;Sofija Dyhrnska
| issue       = Henrik V. Debeli&lt;br/&gt;Bolko I. Strogi &lt;br/&gt;Bernard Brezskrbni
| issue-link = #Marriages and children
| issue-pipe = more...
| birth_date  = {{circa|1220-1225}}
| birth_place = 
| death_date  = 26./31. december 1278
| death_place = 
}}

'''Boleslav II. Rogati''' ([[poljsko]] Bolesław II Rogatka), znan tudi kot '''Boleslav II. Plešasti''' (poljsko Bolesław II Łysy) iz rodbine Šlezijskih Pjastov je bil veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]] (1241) in vojvoda [[Šlezija|Šlezije]] s sedežem v [[Vroclav]]u (1241-1248) in [[Vojvodina Legnica|Legnici]] (1248–1278), * okoli  1220/1225, † 26./31. december [[1278]].

Po zazdelitvi Šlezije medenj in njegove brate je do svoje smrti vladal v šlezijski Vojvodini Legnici. Med njegovim vladanjem se je zgodil drugi [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolski napad na Poljsko]], ki ga je vodil [[Nogaj|Nogaj kan]].

==Družinska zgodovina==
Boleslav je bil najstarejši sin poljskega velikega vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]] in njegove žene [[Ana Legniška|Ane Legniške]], hčerke češkega kralja [[Otokar I. Češki|Otokarja I.]] Njegova stara starša po očetovi strani sta bila [[Henrik I. Bradati]] in [[Hedvika Šlezijska]]. Med njegovimi mlajšimi brati in sestrami so bili Mješko (umrl 1242), Henrik III. Beli (umrl 1266), Konrad II. (umrl 1274), Vladislav in Elizabeta, poročena s svojim bratrancem, vojvodo Przemyslom I. Velikopoljskim.

==Prihod na vojvodski položaj==
[[Slika:Silesia 1243-1248.jpg|thumb|left|Dežele Spodnje Šlezije (oranžno) kjer je vladal Boleslav do leta 1248]]

Boleslav je nasledil položaj vojvode Šlezije po smrti svojega očeta v bitki z [[Batu kan]]ovimi Mongoli pri [[Bitka pri Legnici|Legnici]] 9. aprila 1241. Takrat sta bila edina polnoletna dediča on in brat Mješko. Po prihodu na oblast jima je pomagala mati Ana. Nekateri viri to obdobje imenujejo celo regentstvo. Mongolska vojska je osvojila večji del Šlezije In se nato umaknila na [[Ogrska|Ogrsko]].

Po smrti Henrika II. Šlezijski Piasti niso mogli obdržati svoje nadvlade v poljskih deželah. Boleslavovo dediščino, vključno z južnimi velikopoljskimi posestmi in malopoljskim [[Seniorska provinca|Seniorat]]om, so ogrožali sosednji vojvode  Pjasti. Do julija 1241 je Boleslavov bratranec Konrad I. Mazovski poskušal prevzeti poljski prestol v Krakovu. Lokalni plemiči pod vodstvom krakovskega guvernerja Klementa iz Ruszczyja so se temu močno uprli, vendar so morali na koncu popustiti Konradovi premočni vojski. Razočarani zaradi Boleslavovega neukrepanja so svojo podporo obrnili na [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslava V. Čednega]], ki se je leta 1243 povzpel na krakovski prestol.

Podobno stanje  je bilo v  [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. Po novici o porazu in smrti Henrika II. sta vojvoda Przemysl I. in njegov brat Boleslav Pobožni ponovno zavzela [[Kalisz]], ki mu je nekoč vladal njun oče, pokojni vojvoda Vladislav Odonič. Domače plemstvo ju je podpiralo kot zakonita dediča teh dežel. Boleslav se je odločil izogniti boju in se je odpovedal vsem svojim velikopoljskim deželam. Poskušal je obdržati nekatera okrožja, kot sta Santok in Międzyrzecz, toda leta 1247 so ga velikopoljski vojvode prisilili, da se je odpovedal vsem svojim pravicam do posesti v Velikopoljski.

==Prva delitev Spodnje Šlezije==
Ko je leta 1242 nenadoma in brez dediča umrl Boleslavov najstarejši brat Mješko, so njegove lubuške posesti prešle na Boleslava. Njegovi mlajši bratje so postali sovladarji dežel Spodnje Šlezije. Ko je Boleslavov brat Henrik III. Beli leta 1247 postal polnoleten, so se on in njegovi mlajši bratje uprli Boleslavu in ga kmalu zatem celo zaprli.

Za svojo osvoboditev je moral podpisati sporazum s Henrikom III., ki je razdelil spodnješlezijski deželi Legnica in Vroclav. Da bi se izognili nadaljnji drobitvi, sta se podpisnika zavezala, da bosta nudila gostoljubje svojima mladoletnima bratoma: Boleslav Konradu I. in Henrik Vladislavu. Bolesav je kot najstarejši lahko prvi izbiral in izbral Legnico, verjetno zaradi odkritja zlata v rekah Kaczawa in Wierzbiak.

==Vojvoda Legnice==
[[Slika:Silesia 1249-1273.jpg|thumb|Spodnješlezijske vojvodine Vroclav (oranžno) Legnica (vijolično) in Glogov (zeleno) po letu 1251]]

Bolesław je kmalu obžaloval svojo izbiro in se poskušal vrniti v Vroclav. Henrik III. mu Vroclava ni nameraval  predati in vojna je bila neizogibna. Oba sta se začela pripravljati nanjo, vendar zanjo nista imela ustreznih sredstev. Boleslav je iskal zaveznike med askanskimi sorodniki svoje žene Hedvike, hčere grofa Henrika I. Anhaltskega. Od magdeburškega nadškofa Wilbranda je dobil sredstva po prodaji polovice Lubuške dežele.

Nemška pomoč je dala Boleslavu le začasno prednost v vojni proti bratu. Leta 1249 se je njegov mlajši brat in sovladar Konrad I. po končanem študiju v Parizu nepričakovano vrnil v državo. Boleslav ga je predlagal za škofa v Passauu, vendar je Konrad predlog  zavrnil in začel uveljavljati svoje pravice v Šleziji. Boleslav je temu nasprotoval in mladi vojvoda  se je zatekel na dvor velikopoljskih vojvod, Boleslavovih dolgoletnih sovražnikov. Kmalu zatem je Konrad po dvojni poroki okrepil svoje vezi z vojvodo Przemyslom I.: velikopoljski vojvoda se je poročil s Konradovo sestro Elizabeto, Konrad pa s Salome, sestro vojvode Przemysla.
Do zadnjega spopada je prišlo dve leti kasneje, ko so Boleslava premagale združene sile Przemysla I. in Henrika III. Belega, ki sta podpiral Konrada. Leta 1251 je Boleslav končno privolil v razdelitev svojih dežel in Konradu prepustil vojvodino Glogov, sam pa je obdržal majhen del ožje Legnice.

==Spor z vroclavskm škofom==
Boleslav je potreboval dve leti in pomoč svojega brata Henrika III., da si je povrnil polno oblast nad svojo vojvodino. Sklenil je nekaj sporazumov z drugimi Pjasti, zlasti z velikopoljskimi,  in vroclavskim škofom Tomažem I., čeprav škofu  nikoli ni odpustil njegove podpore mlajšim bratom.

Boleslavov spor z vroclavskim škofom je dosegel kritičnejšo točko leta 1257, ko je Boleslav škofa zaprl na gradu Wleń. Boleslav je bil takoj izobčen. Njegovi bratje so hitro posredovali in s pogajanji dosegli poravnavo. Leta 1261 je Boleslav plačal škofu velik davek in opravil javno pokoro pred vrati vroclavske stolnice. Pred tem je bil že dvakrat izobčen, leta 1248 in 1249, sosednje plemstvo pa je bilo pozvano h križarski vojni proti njemu. Kasneje mu je škof odpustil in preklicali tudi obe prejšnji izobčenji.

Boleslav je ostal v sovražnih odnosih tudi s svojim bratom, vojvodom Konradom Glogovskim. Leta 1257 je Konrad Boleslava ugrabil z njegovega gradu v Legnici in ga nekaj mesecev kasneje osvobodil.  Leta 1271 je Boleslav zavzel mesto Bolesławiec blizu Bóbra.

==Zadnja leta==
V 70. letih 13. stoletja je Boleslav vse več oblasti prepuščal svojim mladoletnim sinovom. Leta 1273 je svojemu najstarejšemu sinu Henriku V. podelil vojvodino Jawor in zdelo se je, da je odstopil od svoje pustolovske politike. Leta 1277 je kljub temu sklenil zavezništvo z nemškim kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I. Habsburškim]], kar je okrepilo  zavezništvo ostalih piastovskih vojvod z Rudolfovim  tekmecem, češkim kraljem [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II.]] Boleslav je na Rudolfovo vztrajanje ugrabil svojega nečaka in Otokarjevega zaveznika, vroclavskega vojvodo Henrika IV., in zahteval tretjino Vroclava po smrti svojega strica Vladislava. Henrik IV. je bil zaprt v gradu Legnica.
 
Med Otokarjem II., vojvodom Henrikom III. Glogovskim in vojvodom Przemyslom II. Velikopoljskim je nastala koalicija, ki je kmalu razpadla. Boleslavove sile so bile v krvavi bitki pri Stolcu premočne in porazile koalicijsko vojsko. V poravnavi, ki je sledila, je bil Henrik IV. osvobojen, Boleslav pa je dobil tretjino vojvodine Środa Śląska (nemško Neumarkt).

Boleslav II. je umrl med 26. in 31. decembrom 1278 in bil pokopan v dominikanskem samostanu v svoji rezidenci Legnici. Njegovo ozemlje so podedovali njegovi sinovi Henrik V. Debeli, Bolko I. in Bernard, 

==Zakonske zveze in otroci==
Leta 1242 se je Boleslav poročil s [[Hedvika Anhaltska|Hedviko Anhaltsko]], hčerko grofa Henrika I. Anhaltskega. Z njo je iml sedem otrok:

* Nežo (r. okoli  1243/1250 – u.  13. marca 1265), poročeno z Ulrikom I. Württemberškim,
* Henrika V. Debelega (r. okoli 1248 – u. 22. februarja 1296),
* Hedviko/Jadvigo (r. okoli 1250/1255 – u. po 1280), poročeno s Konradom II. Mazovskim,
* Bolka I. Strogega (r. okoli 1252/1256 – u. v Krzeszówu  9. novembra 1301),
* Bernarda  (r. okoli 1253/1257 – u. 25. aprila 1286, pokopan v dominikanskem samostanu v Legnici),
* Konrada (umrl v mladosti) in
* Katarino (u. 25. aprila 1286, pokopana v  dominikanskem samostanu v Legnici).

Leta 1261 se je poročil z [[Evfemija Samborovna|Evfemijo]] (Alento, Jolanto ali Adelajdo), hčerko pomorjanskega vojvode Samborja II.

Okoli leta 1270 je začel živeti s svojo ljubico Sofijo Dyhrnsko. Rodila mu je sina Jaroslava, ki je umrl v povojih. Hudo bolna in globoko užaljena zaradi moževe afere je Eufemija leta 1275 pobegnila v domovino na Pomorjansko. Njun zakon je veljal za razveljavljen. Leta 1277 se je Boleslav končno poročil s svojo ljubico Sofijo, vendar je zveza trajala le nekaj mesecev do vojvodove smrti leta 1278. Evfemija se je po Boleslavovi smrti vrnila v Šlezijo.&lt;ref&gt;Karl Friedrich Pauli. ''Allgemeine preußische Staats-Geschichte etc.'', 7. Band. Verlag C.P. Franckens, Halle 1767.&lt;/ref&gt;

==Sklica==
{{sklici|2}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
*Cawley, Charles; Foundation for Medieval Genealogy, Medieval Lands Project; Silesia v3.0; Dukes of Breslau (Wrocław) and Lower Silesia 1163-1278 (Piast) (Chap 4); Boleslaw of Lower Silesia. Pridobljeno avgusta 2012.[http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#BoleslawIIdied1278B] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604033524/http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#BoleslawIIdied1278B |date=2023-06-04 }}
*[http://www.poczet.com/rogatka.htm Bolesław II Rogatka (Łysy, Okrutny, Srogi, Cudaczny)]
*{{citation|title = Diabeł w skórze Piasta. Kim był Bolesław Rogatka | author = Gabriela Bortacka | date = 9. oktober 2021 | publisher = Ciekawostki Historyczne .pl / [onet.pl |language = pl}}
{{refend}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Pjasti]]||ok. 1220-1225|december|1278}}
{{s-bef | rows=3 | before=[[Henrik II. Pobožni]]}}
{{s-ttl | title=Veliki vojvoda Poljske | years=1241}}
{{s-aft | after=[[Konrad I. Mazovski]]}}
|-
{{s-ttl | title=Vojvoda Šlezije&lt;br/&gt;(Vroclav)|years=1241–1248}}
{{s-aft | after= Henrik III. Beli &lt;br/&gt; in Vladislav Salzburški}}
|-
{{s-ttl | title=Vojvoda Velikopoljske &lt;br/&gt;&lt;small&gt;(samo na jugozahodu)&lt;/small&gt;|years=1241–1247}}
{{s-aft | after=Przemysł I. Velikopoljski in &lt;br/&gt; Boleslav Pobožni}}
|-
{{s-bef|before=ustanovitev}}
{{s-ttl|title=Vojvodina Legnica &lt;br/&gt;&lt;small&gt;(s Konradom I. Glogovskim do leta 1251)&lt;/small&gt;|years=1248–1278}}
{{s-aft|after=Henrik V. Legniški }}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni v 1220. letih]]
[[Kategorija:Umrli leta 1278]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Poljski vojvode]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]</text>
      <sha1>qrj4js3fekh459tzg1eoihhgepvuoui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evsiz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528487</id>
    <revision>
      <id>6673003</id>
      <parentid>5965048</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:54:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6673003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2771" sha1="t9y095dnbdiwuycip6yc0irexz5bi0e" xml:space="preserve">'''Evsiz''', s pravim imenom '''Karlo Jemc''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], * neznano.

== Zgodovina ==
Leta 2022 je Evsiz izdal svoj prvi prvenec ''Intro''. Snemal ga je v studiu Primoža Grašiča, ki je bil tudi koproducent albuma. Pri snemanju je sodeloval z zasedbo glasbenikov (Luka Vehar, Primož Grašič, Gašper Kačar, Karim Zajec, Jan Istenič, Hana Karabegović).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Deset pesmi, deset muzik|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20221216/C/221219874/1039|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2023-03-20|first=Besedilo: Igor Kavčič Kategorija: GG Plus /|last=petek|first2=16|last2=December 2022 / 08:54}}&lt;/ref&gt; Prvi [[singel]] ''Could'' je izšel oktobra 2022. Po njegovi izdaji so sledile izdaje singlov iz albuma na vsake tri dni. Celotni album je v svoji povezani obliki izšel 1. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[LOČAN EKSPRES] Karlo Jemc – Evsiz, vsestranski glasbenik - Loške novice|url=https://loske-novice.si/locan-ekspres-karlo-jemc-evsiz-vsestranski-glasbenik/|website=loske-novice.si|date=2022-12-17|accessdate=2023-03-20|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Naslovnico albuma sta ustvarila Lan Mohorič Bonča in Karlo Jemc/Evsiz. Album je otvoril z koncertom »Intro-Glasbeni spektakel«, ki ga je izvedel v Loškem pubu konec decembra 2022 z zasedbo Evsiz &amp; Banda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[ŽAREK DNEVA] Podprimo domače: vsestranski Evsiz (Karlo Jemc) v Pubu predstavlja prvenec »Intro« - Loške novice|url=https://loske-novice.si/zarek-dneva-podprimo-domace-vsestranski-evsiz-karlo-jemc-v-pubu-predstavlja-prvenec-intro/|website=loske-novice.si|date=2022-12-16|accessdate=2023-03-20|language=sl-SI|first=Janez|last=Porenta}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Člani zasedbe ==
* Karlo Jemc - Evsiz
* Lan Bertoncelj - kitara
* Karim Zajec - bas kitara
* Hana Karabegović - bobni
* Jan Istenič - bobni
* Ajda Pogačnik - klaviature

== Diskografija ==
'''Albumi'''
* ''Intro''''''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* [https://val202.rtvslo.si/podkast/notice/173250839/174917963 Podkast Evsiz - Nikoli se ne srečava] na [[Val 202|Valu 202]] 
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/gymnasium/47/174910824 Podkast Karlo Jemc - Evsis in album Intro] na [[RTV Slovenija]]
* [https://www.radio-sora.si/arhiv-oddaj/nedeljski-gost/55/4664 V oddaji Nedeljski glas do leta 2023] na Radiu Sora

	
{{Authority control}}

	
{{DEFAULTSORT:Jemc, Karlo}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeniki]]</text>
      <sha1>t9y095dnbdiwuycip6yc0irexz5bi0e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Banjo Band</title>
    <ns>0</ns>
    <id>538840</id>
    <revision>
      <id>6672644</id>
      <parentid>6372085</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19848" sha1="mith5n4nlwoube08jn6kq6lqbcc0b17" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = Banjo band.jpg
| caption          = Slika leta 2008 (od leve proti desni): [[Milan Pitkin]], [[Jan Mrázek]], [[Lenka Šindelářová]], [[Ivo Pešák]] (†2011), [[Lenka Plačková]], [[Zdeněk Kalhous]], [[Libuše Roubychová]], [[Václav Dědina]] in [[Ivan Mládek]]
| Name             = Banjo Band
| Background       = group_or_band
| Alias            = Banjo Band Ivana Mládka&lt;br&gt;Hexenschuss-Band (Nemčija)
| Origin           = [[Slika:Flag of Czechia.svg|25px]] [[Češkoslovaška]]&lt;br&gt;[[Slika:Flag of Czechia.svg|25px]] [[Češka]]
| Genre            = [[jazz]], [[folk]], [[country]], [[dixie]]
| Occupation       = 
| Years_active     = 1970–danes
| Label            = [[Panton]], [[Supraphon]], [[Multisonic]], [[B.M. Music]]
| Associated_acts  = 
| Current_members  = Ivan Mládek&lt;br&gt;Václav Dědina&lt;br&gt;Lenka Plačkova&lt;br&gt;Lenka Šindelářová&lt;br&gt;Libuše Roubychová&lt;br&gt;Michal Šindelář
}}

'''Banjo Band Ivana Mládka''', bolje poznan pod imenom '''Banjo Band''', je [[češka]] glasbena skupina. Ustanovil jo je [[Ivan Mládek]], ki je v skupini [[Banjo|bendžoist]], glavni [[pevec]] in [[frontman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivan Mládek mit seinem Banjo-Band|url=https://deutsch.radio.cz/ivan-mladek-mit-seinem-banjo-band-8548205|website=Radio Prague International|date=2013-01-13|accessdate=2023-04-17|language=de}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Skupina deluje neprekinjeno od leta [[1970]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivan Mládek vystoupil v Rusku, Jožina, který se dotkl Putina, omluvil|url=https://www.idnes.cz/kultura/hudba/ivan-mladek-zahral-v-rusku.A110318_210834_filmvideo_tt|website=iDNES.cz|date=2011-03-19|accessdate=2023-04-17|language=cs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Banjo Band 1973-1975|url=http://im.termitovo.cz/diskografie.php?id=30|website=im.termitovo.cz|accessdate=2023-07-13}}&lt;/ref&gt; Njihove pesmi pokrivajo več glasbenih žanrov, med drugimi tudi [[country]], [[jazz]] in [[folk]]. Pesmi z redkimi izjemami so deloma ali v celoti Mládkovo delo.

Skupina je postala znana po svojih šaljivih pesmih, ki so dostikrat tudi s pretiravanjem odsevale tedanje življenje v [[Socializem|socializmu]]. Njihove pesmi so sodile med najkakovostnejšo glasbo, ki jo je takratni režim dopuščal.{{navedi vir}}

Skupina je gostovala v nekaj TV oddajah, kasneje pa je nastopala tudi v [[Čundrcountryshow|Čundrcountryshowu]] in [[Country Estráda|Country Estrádi]], oddajah, ki ju je vodil Mládek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Když je v Praze abnormální hic... Mládek je zpět {{!}} Kultura|url=https://www.lidovky.cz/orientace/kultura/kdyz-je-v-praze-abnormalni-hic-mladek-je-zpet.A110726_192845_ln_kultura_wok|website=Lidovky.cz|date=2011-07-27|accessdate=2023-04-17|language=cs}}&lt;/ref&gt; Slednji je kasneje napisal tudi nekaj [[Situacijska komedija|situacijskih komedij]], v katerih je skupina nastopila.

== Zgodovina ==
[[Ivan Mládek]], Václav Dědina, [[Tomáš Procházka]] in [[Pavel Skála]] so že v zgodnjih [[1960.|60. letih]] igrali skupaj v različnih [[dixieland]] skupinah, čeprav so bili vsi štirje bolj vajeni tradicionalnega [[Jazz|jazza]]. Mládek je od leta 1961 poskušal ustanoviti zasedbo v kateri bi se lahko bolje uveljavil kot solo bendžoist.

Nekakšen predhodnik Banjo Banda je bila leta 1966 ustanovljena skupina Old Time Trio, člani katere so bili kontrabasist Jerzy Ziembrowski, kitarist Jan Fleischer, Milan Udržal na perilniku in Mládek na banju. Istočasno je bil Mládek član glasbenih skupine White Stars.

Leta 1970 je v [[Palača Lucerna|praški Lucerni]] potekal drugi folk in country festival, na katerega je bil Mládek povabljen, da nastopi s svojo skupino, ki je imela takrat še neopredeljeno ime. Kljub Mládkovi nevednosti je bil ansambel na plakatu naveden kot Banjo Band Ivana Mládka, kar je Mládku, poznejšem negodovanju, dalo zagon za obogatitev ansambla in vadbo kratkega repertoarja. Kot se spominja je udeležbo skupine najvrjetneje potrdil pozno zvečer v kakšni gostilni, saj je za sodelovanje s svojo skupino na festivalu izvedel šele s plakatov in se ne spominja, da bi se skupina sama prijavila. Banjo Band, ki so ga sestavljali Mládek, Jiří Augusta in Jiří Přibyl (tenor banjo), Pavel Skála (orgle), Eva Roitová (klavir), Václav Dědina (tuba) in Aleš Sládek (valcha), je odigral štiri instrumentalne skladbe; eno izmed skladb Georgea Formbyja, pesem  »Snow Dear Rag«, »Twelfth Street Rag« ter ragtimejevsko različico priljubljene pesemi [[Jaromír Vejvoda|Jaromírja Vejvode]], »[[Rozamunda (polka)|Škodá lasky]]«. Po uspešnem nastopu se je skupina uradno sestala in delo nadaljevala z Jiříjem Havelko, glavnim urednikom Malých žánrů v Supraphonu in [[Čestmír Klos|Čestmírjem Klosom]], urednikom revije Melodie.
[[Slika:Banjo_Band_(1971).jpg|sličica|Najstarejša znana fotografija Banjo Banda iz leta 1971. Od leve proti desni: Pavel Skála, Václav Dědina, Jiří Augusta, [[Ivan Mládek]], Jiří Přibyl, Jan Pacák in Jiří Čech]]
Leta 1971 so bili posneti in izdani prvi zvočni posnetki Banjo Banda. Prva plošča je vsebovala pesmi »[[Chodidla]]« in »Upírova píseň«. Prva pesem je češka različica uspešnice »Happy Feet« iz leta 1930 z besedilom [[Jiří Voskovec|Jiříja Voskovca]] in [[Jan Werich|Jana Wericha]], druga skladba pa je Mládkova prva, za katero je avtor tako besedila kot glasbe. Obe pesmi je pod imenom &quot;Jeňýk Pacák&quot; zapel Jan Pacák. Leto kasneje je izšel singel s pesmijo »[[Škoda lásky (singl)|Škodá lasky]]« in znano polko »Hezky od podlahy« Jaroslava Jankovca. Skladbe je zapel Spirituál kvintet, čeprav ta podatek na plošči ni nikjer omenjen. Menedžer skupine je postal Přemysl Černý. Zasedbo, ki je začela postajati profesionalna, so sestavljali Mládek, Přibyl, Augusta (banjo), Tomáš Procházka (bobni) in Jiří Čech (bas kitara). V tem obdobju so bile posnete še nekatere pesmi, 

Po nekajmesečnem igranju v praških ustanovah je Čestmír Klos skupino povezal z režiserjem Janom Schmidom, s čimer se je začelo sodelovanje in kasnejši nastopi v praškem gledališču Ateliér v pevskih programih ''Večer na pokraji lesa'' in ''Každý máme něco''. Aprila 1972 je skupina prejela povabilo glavnega urednika revije Melodie Stanislava Titzla na jazzovski festival v [[Přerov|Přerovu]], kjer njen nastop (samo instrumentalni) ni požel uspeha pri kritikih, bil pa je všeč uredniku, vodji glasbenega oddelka na radijski postaji, ki je istega leta z Banjo Bandom posnel tri skladbe, ki jih je nato odkupila ameriška založba [[Tempo Hollywood]].

Za radio je skupina leta 1972 posnela še nekaj inštrumentalov (»Swanee River«, »Hallo My Baby«, »Side By Side«, »Mister Woo«...) Leta 1973 so prav tako za radio posneli pesem »Rožnovské hodiny«, kjer se je Mládek prvič preizkusil kot glavni pevec. S posnetkom pesmi »[[Láďa jede lodí]]« se je končala zasedba s tremi banji.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 1974 je osnova skupine postal kvartet, ki so ga sestavljali Ivan Mládek kot banjoist in pevec, Pavel Skála kot pianist in pevec, Václav Dědina kot tubist in Tomáš Procházka na bobnih. Istega leta so posneli nekaj znanih čeških popevk (»Na děvče mi nesahej«, »Hledám děvče na neděli«, »Houpy hou«, »Teď ještě ne«, »Růžová krinolina«, »Má milá voní rezedou« in »Svět je nejhezčí«) in nekaj Mládkovih pesmi (»Mistr Banjo«, »Černá hodinka« in »Mravenci v kredenci« z besedilom Emila Synka). Inštrumentalna dela so od tedaj snemali le še redko.

Leta 1975 je menedžer skupine postal [[František Pecka]], nekdanji menedžer [[Waldemar Matuška|Waldemarja Matuške]] in [[Angela Michajlova|Angele Michajlove]].

Iz strahu pred tem, da klasična dixieland zasedba ne bi bila dobro sprejeta med oboževalci so namesto običajnega ospredja trobente, pozavne in klarineta vpeljali kazoo, harmoniko in violino v &quot;skiffle&quot; slogu. V prvi polovici leta 1975 so v takem sestavu posneli okoli petnajst pesmi (»Divka s doličky«, »Linda«, »[[Táhni věží]]«, »Svatební holinky«, »Hlásná Třebáň«, »Švadlenka Madlenka«, »Pantáta a kantáta«... ). Že poleti istega leta so se naveličali kazooja, harmonike in violine. V studio so povabili več glasbenikov, zaradi česar vsak posnetek iz tistega obdobja izvaja drugačna zasedba.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Septembra 1975 se je skupina vrnila k dixielandu. Začelo se je s pesmijo »[[Dáša jedla cukroví]]«, v kateri je bilo prvič slišati klarinet, na drugih posnetkih pa je kazoo zamenjala trobenta, s čimer je skupina dobila svoj značilni zvok. Naslednje leto je bilo posnetih še nekaj radijskih pesmi (»Restaurace u přívozu«, »Liška podšitá«, »Žaba puk«, »Babička«, »Když je v Praze hic«, »Medvědi nevědi«, »Dáša Nováková«, »Žižaly«, »Praha-Prčice«). Trobento je posnel Zdeněk Šedivý. Klarinet je prvotno igral Karel Lejček, pozneje pa ga je zamenjal [[Ivo Pešák]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Banjo Band 1973-1975|url=http://im.termitovo.cz/diskografie.php?id=30|website=im.termitovo.cz|accessdate=2023-07-14}}&lt;/ref&gt;

==== Vrhunec ====
Leta 1976 se je začelo obdobje največjega porasta priljubljenosti Banjo Banda in Ivana Mládka. Delno je k temu prispeval prostor v radijskem prenosu, ki je bil namenjen skupininim pesmim, delno pa tudi izid plošče ''[[Dobrý den! (album)|Dobrý den!]]''. Izdala jo je založba [[Panton]], vsebovala je skupno 18 skladb in postala najuspešnejša plošča skupine, kar dokazujejo njene ponovne izdaje do leta 1981. V času velike popularnosti Banjo Banda sta zasedbo dopolnila še dva glasbenika, trobentač [[Ladislav Gerendáš]] in jazzovski pianist [[Zdeněk Kalhous]]. Spremenila se je tudi dramaturgija nastopov v živo, ki so postali kombinacija pesmi, komičnih dovtipov [[Ivo Pešák|Pešáka]] in Gerendáša ter Mládkova govorjena beseda. Na tubo je igral [[Václav Dědina]], na perilnik pa [[Jan Bošina]], nekdanji član Mustangov. K priljubljenosti skupine je prispevalo tudi več oddaj, posnetih za češkoslovaško televizijo. Leta 1977 je skupina gostovala v oddajah ''Přepojujeme na Grand Prix'' in ''Pojď se mnou do zoo'' ter do konca posnela in izdala ploščo ''[[Nashledanou! (album)|Nashledanou!]]''. Konec 1970. je ansambel dobil stalni angažma v gledališču Klicper v [[Kobylisy|Kobylisyh]] in začel sodelovati z igralcem [[Luďek Sobota|Luďkom Soboto]], ki je z Banjo Bandom naredil več posnetkov, kar je rezultiralo v realizaciji LP albuma [[Ivan Mládek uvádí Luďka Sobotu|''Ivan Mládek uvádí Luďka Sobotu'']], ki je izšel leta 1979.

==== Razhajanje in ponovna zrdužitev ====
V začetku 1980. let je izšla plošča [[Předposlední leč|''Předposlední leč'']] in skupina se je odpravila na koncertno turnejo po [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]]. Zaradi poslabšanja odnosov med člani je prišlo tudi do prenehanja delovanja Banjo Banda z utemeljitvijo izginotja prvotnega namena skupine, namreč zabave in navdušenja nad glasbo. Mládek je zato ustanovil ansambel ''Lidový orchestr jazzových nástrojů'', katerega so večinoma sestavljali isti člani kot Banjo Band z dodatkom trobentača in kitarista Vítězslava Mareka, ki je v preteklosti že sodeloval z Banjo Bandom, ter Jan Mrázek, ki je na perilniku zamenjal Bošino, vendar je bil namenjen igranju v manjših klubih in salonih, kot prvotno Banjo Band. Kljub temu je zasedba ploščo, ki jo je posnela, izdala pod imenom Banjo Band. Od druge polovice 1980. let naprej se je Banjo Band usmeril predvsem v interpretacije avtorskih pesmi v slogu narodnozabavne glasbe s poudarkom na pihalih.

== Zasedbe ==
[[Slika:Ivan Mládek Ivo Pešák.jpg|sličica|256x256_pik|Ivan Mládek, Vitězslav Marek in Ivo Pešák med nastopom 1. maja 2009]]Zapisani so vsi člani, ki so delovali v obdobjih. Nekateri zapisani člani so v obdobjih delovali občasno.

=== Predhodne skupine ===

* 1966
** Ivan Mládek – banjo
** Jerzy Ziembrowski – kontrabas
** Jan Fleischer – kitara
** Milan Udržal – perilnik
* 1968
** Ivan Mládek – banjo
** Pavel Skála – klavir
** Jerzy Ziembrowski – kontrabas
** Milan Udržal – perilnik
** Jan Fleischer – kravji zvonec

=== 1970 ===

* Ivan Mládek – banjo
* Jifi Přibyl – banjo
* Jiři Augusta – banjo
* Pavel Skála – orgle
* Eva Janouškova – klavir
* Václav Dědina – tuba
* Aleš Sládek – perilnik

=== 1971 ===

* Ivan Mládek – banjo
* Jiri Přibyl – banjo
* Jiří Augusta – banjo
* Pavel Skála – klavir
* Jiří Cech – kitara
* Václav Dědina – tuba
* Jan Pacák – perilnik, vokal

=== 1972 ===

* Ivan Mládek – banjo
* Jiri Přibyl – banjo
* Jiří Augusta – banjo
* Pavel Skála – klavir
* Václav Dědina – tuba
* Jan Pacák – bobni
* Milan Udržal – perilnik

=== 1973 – 1975 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Pavel Skála – klavir
* Jiří Čech – kitara
* Vaclav Dědina – tuba
* Tomáš Procházka – bobni
* Gostujoči glasbeniki:
** Zdeněk Silhavý st. – trobenta
** Vítězslav Marek – trobenta
** Ivo Pešák – klarinet
** Nora Marková – violina
** Luděk Hulan – kontrabas
** Jan Pacák – kazoo
** ''František Prošek – kitara''
* Gostujoči pevci:
** ''Luděk Sobota''
** ''Eva Janouškova''
** Drahomíra Vlachová
** Jan Bošina

=== 1976 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Ivo Pešák – klarinet
* Petr Kaňkovsky – kitara, vokal
* Petr Fleischer – tuba
* Tomáš Procházka – bobni
* Jan Bošina – perilnik, vokal

=== 1977 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Ladislav Gerendáš – kornet
* Ivo Pešák – klarinet
* Petr Kaňkovsky – kitara, vokal
* Zdeněk Kalhous – klavir
* Petr Fleischer – tuba
* Václav Dědina – tuba
* Tomáš Procházka – bobni
* Jan Bošina – perilnik, vokal

=== 1978 – 1980 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Vítězslav Marek – trobenta
* Ladislav Gerendáš – bas trobenta, vokal
* Ivo Pešák – klarinet
* Zdenek Kalhous – klavir
* Petr Kaňkovský – kitara, vokal
* Václav Dědina – tuba
* Tomáš Procházka – bobni
* Jan Bošina – perilnik, vokal

=== 1980 – 1984 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Vítězslav Marek – trobenta, kitara
* Zdeněk Kalhous – klavir
* Petr Kaňkovský – kitara
* Václav Dědina – tuba
* Tomáš Procházka – bobni
* Michal Palka – klarinet (v studiu)

=== 1984 – 1989 ===

* Dodatek zasedbi 1980 – 1984:
** Svatobor Macák – tenor saksofon
** Lenka Šindelářová – vokal
** Jan Mrázek – vokal
** Zbyněk Bruthans – vokal
** Jan Pacák – kazoo (v studiu)

=== 1989 – 1994 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Vítězslav Marek – trobenta
* Ivo Pešák – klarinet
* Zdeněk Kalhous – klavir
* Václav Dědina – tuba
* Jan Mrázek – valcha
* Studijski člani:
** Michal Pälka – klarinet
** Tomáš Linka – harmonika
** František Kacafirek – violina
** Jan Pacák – kazoo

=== 1994 – 2011 ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Vítězslav Marek – trobenta
* Ivo Pešák – klarinet
* Michal Palka – studijski klarinet
* Zdeněk Kalhous – klavir
* Václav Dédina – tuba
* Jan Mrázek – valcha, vokal
* Lenka Sindelářová, Lenka Plačková, Milan Pitkin in Libuna Roubychová – vokal, komični dodatki

=== 2011 – danes ===

* Ivan Mládek – banjo, kazoo, vokal
* Jan Mrázek – perilnik, vokal
* Václav Dědina – tuba, klavir
* Lenka Plačková – vokal
* Lenka Šindelářová – vokal
* Libuše Roubychová – vokal, bas kitara, klavir
* Michal Šindelář – bobni

== Člani ==

=== Trenutni člani ===

* [[Ivan Mládek]] – vokal, bendžo
* Jan Mrázek – perilnik, vokal
* Václav Dědina – tuba, klavir
* [[Lenka Plačková]] – vokal
* Lenka Šindelářová – vokal
* Libuše Roubychová – vokal, bas kitara, klavir
* Michal Šindelář – bobni

=== Nekdanji člani ===

* Ivo Pešák – vokal, klarinet (umrl 9. maja 2011 )
* Milan Pitkin – vokal, kitara
* [[Petr Kaňkovský]] – kitara
* Václav Dědina – tuba, bas kitara
* Michal Šindelář – bobni
* Michal Pálka – klarinet (umrl 17. marca 2016)
* Svatobor Macák – saksofon
* [[Tomáš Procházka]] – bobni (umrl 23. oktobra 2013)
* [[Ladislav Gerendáš]] – trobenta, vokal
* [[Jan Bošina]] – perilnik, vokal (umrl 10. maja 2004)
* Jan Antonín Pacák – tolkala, vokal, kazoo (umrl 23. marca 2007)
* Jerzy Ziembrowski – kontrabas
* Jan Fleischer – kitara, kravji zvonec
* Milan Udržal – perilnik
* [[Pavel Skála]] – klavir, orgle
* Jiří Přibyl – bendžo
* Jiří Augusta – bendžo
* Eva Janoušková – klavir, vokal
* Aleš Sládek – perilnik
* Jiří Čech – kitara
* [[Petr Fleischer]] – tuba
* Drahomíra Vlachová – vokal
* Zbyněk Bruthans – igralec
* Tomáš Linka – harmonika
* František Kacafírek – violina (umrl 28. oktobra 2016)

== Diskografija ==

=== LP ===

* ''[[Dobrý den! (album)|Dobrý den!]]'' (1976, Panton)
* ''[[Nashledanou! (album)|Nashledanou!]]'' (1977, Panton)
* ''[[Ej, Mlhošu, Mlhošu!]]'' (1979, Panton)
* ''[[Předposlední leč]]'' (1981, Panton)
* ''[[Guten Tag! (album)|Guten Tag!]]'' (1981, Panton)
* ''[[Banjo, z pytle ven!]]'' (1985, Panton)
* ''[[Potůčku, nebublej!]]'' (1987, Panton)
* ''[[Písničky na chatu]]'' (1990, Bonton)
* ''[[Ta country česká, ta je tak hezká]]'' (1991, Multisonic)
* ''[[Písně o lásce a pravdě]]'' (2000, B&amp;M Music)
* ''[[Proč mě ženy nemaj rády]]'' (2002, EastWest)
* ''[[Jožin z bažin w Polsce]]'' (2008, B.M.S.)
* ''[[Rosenmontagsball]]'' (2012, [[Supraphon]])

=== Singli ===

* ''[[Chodidla]]'' (1971, [[Supraphon]])
* ''[[Škoda lásky (singl)|Škoda lásky]]'' (1972, [[Supraphon]])
* ''[[Láďa jede lodí]]'' (1975, [[Supraphon]])
* ''[[Táhni věží]]'' (1975, [[Supraphon]])
* ''[[Dáša jedla cukroví]]'' (1976, Panton)
* ''[[Kam s ním?]]'' (1976, Panton)
* ''[[Jožin z bažin]]'' (1977, Panton)
* ''[[V motelu v Motole]]'' (1977, Panton)
* ''[[Zmalovaná]]'' (1977, Panton)
* ''Zkratky'' (1979, Panton)
* ''Lulu z Honolulu'' (1981, Panton)
* ''Tak se nám ti naši mladí berou'' (1981, Panton)
* ''Bílý tatínek'' (1985, Panton)

=== EP-ji ===

* ''Linda'' (1975, Panton)
* ''Rychlík jede do Prahy'' (1979, Panton)
* ''[[Banjo Band 1973–1975]]'' (1983, Panton)
* ''Ivan Mládek a jeho Banjo Band – Šmidliboys'' (1984, Panton)

=== Kompilacijski albumi ===

* ''Banjo Band Ivana Mládka'' (1976, Panton)
* ''Banjo Band Ivana Mládka 2'' (1980, Panton)
* ''Banjo Band Ivana Mládka 3'' (1982, Panton)
* ''[[Skupina Ivana Mládka (album)|Skupina Ivana Mládka]]'' (1983, Panton)
* ''The Best of Banjo Band Ivana Mládka'' (1992, Panton)
* ''The Best of Banjo Band Ivana Mládka II'' (1994, Panton)
* ''... a vo tom to je!'' (2002)
* ''60 nej... The Best Of'' (2003, Bonton)
* ''Do hlavy ne!'' (2010, Český rozhlas)
* ''Ivan Mládek &amp; Banjo Band – Jožin z Bažin a dalších 80 písní'' (3 CD, 2012, [[Supraphon]])
* ''Ivan Mládek &amp; Banjo Band – Dobrý den! / Nashledanou! &amp; Bonusy'' (2022, [[Supraphon]])

== Viri ==
* {{Navedi_disertacijo|first=Samuel |last=Otlík|title=Jazzové revivaly v období normalizace se zaměřením na tvorbu Ivana Mládka|publisher=Univerzita Palackého v Olomouci |year=2023}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

* {{navedi splet|url=http://im.termitovo.cz/diskografie.php?id=19|title=Jožin z bažin a dalších 80 písní|accessdate=22. 7. 2023|website=Ivan Mládek + Banjo Band}}
{{kategorija v Zbirki|Banjo Band}}
{{Banjo Band}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Češke glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1970]]
[[Kategorija:Banjo Band]]</text>
      <sha1>mith5n4nlwoube08jn6kq6lqbcc0b17</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barsakelmes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>539847</id>
    <revision>
      <id>6672656</id>
      <parentid>6440342</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T15:05:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3254" sha1="87ghv1o0ge86ar44jwx2xiu9fs35hqj" xml:space="preserve">[[Slika:Aral sea map 1960 Rus.png|sličica|260px|Zemljevid Aralskega jezera leta 1960]]
'''Barsakelmes''' ({{jezik-kk|Барсакелмес}}) je nekdanji [[otok]] v [[Aralsko jezero|Aralskem jezeru]]. Leži v [[Kazahstan]]u 180 kilometrov jugozahodno od mesta [[Aralsk]]. Njegovo ime v kazaščini pomeni »pojdeš, se ne vrneš«.&lt;ref name=&quot;istorija&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://barsakelmes.kz/ru/o-nas/istoriya-zapovednika.html |title=История заповедника |accessdate=2023-04-29 |website=barsakelmes.kz |language=ru}}&lt;/ref&gt;

Prvo raziskovalno ekspedicijo na otoku je v letih 1848–49 vodil Aleksej Butakov, ki mu je na otoku postavljen spomenik.&lt;ref name=&quot;istorija&quot;/&gt; Član odprave je bil tudi ukrajinski umetnik [[Taras Ševčenko]], ki je pokrajino upodobil na risbah.

V 60. letih dvajsetega stoletja je otok še meril 23 krat 7 kilometrov, nakar se je zaradi usihanja Aralskega jezera začel naglo povečevati. Leta 1997 se je staknil s celino in postal najprej polotok,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aral.uz/wp/ifas/%D0%B01/ |title=Кризис Аральского моря |accessdate=2023-04-29 |website=aral.uz |language=ru }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; nato pa plato sredi puščavskega nekdanjega jezerskega dna.&lt;ref name=&quot;odprava&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Poročilo o odpravi na severni del Aralskega jezera (29. avgust - 16. september 2011) |last=Micklin |first=Philip |last2=Aladin |first2=Nikolaj Vasiljevič |last3=Toman |first3=Mihael Jožef |publisher=Zoološki inštitut Ruske akademije znanosti |year=2011 |location=Sankt Peterburg |page=6 |cobiss=2686799 |url=https://www.zin.ru/labs/brackish/pdfs/external/exp_2011/report_about_the_expedition_(si).pdf}}&lt;/ref&gt; Njegova površina je prekrita s peščenimi sedimenti in solmi. Bližina vode iz leta v leto variira.

Od leta 1939 je območje otoka zaščiteno kot [[naravni rezervat]] Barsakelmes.&lt;ref name=&quot;istorija&quot;/&gt; Rezervat z nekdaj veliko biotsko pestrostjo – popisanih je bilo med drugim 257 vrst [[semenke|semenk]], 107 vrst [[pajki|pajkov]], 211 vrst [[ptice|ptic]] in 12 vrst [[sesalci|sesalcev]], med katerimi so bili najbolj prepoznavni antilopa [[sajga]], [[golšava gazela]] (''Gazella subgutturosa''), [[kulan]] (''Equus hemionus kulan''), evrazijski volk (''Canis lupus lupus'') in lisica (''Vulpes corsac'')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://old.unesco.kz/heritagenet/kz/participant/zapovednik/barsakelmes.htm |title=Заповедник Барсакельмес |accessdate=2023-04-29 |website=old.unesco.kz |language=ru |archive-date=2023-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429211505/http://old.unesco.kz/heritagenet/kz/participant/zapovednik/barsakelmes.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – je zaradi pomanjkanja vode in zasoljevanja prsti izgubil večino rastlinstva in živalstva. Del živali so pred popolno izsušitvijo preselili v druge kazahstanske rezervate.&lt;ref name=&quot;odprava&quot;/&gt;

Po otoku je ime dobil [[skakači (pajki)|pajek skakač]] ''Sitticus barsakelmes''.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{koord|45|39|28|N|59|54|30|E|region:KZ_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Geografija Kazahstana]]
[[Kategorija:Otoki Azije]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Kazahstana]]</text>
      <sha1>87ghv1o0ge86ar44jwx2xiu9fs35hqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Riba, raca, rak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>541318</id>
    <revision>
      <id>6672600</id>
      <parentid>6666220</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* 4. sezona */</comment>
      <origin>6672600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23069" sha1="32bsbmwlfw7xcat6ymb8v12fmq3mbhd" xml:space="preserve">{{Infobox television
| name                     = Riba, raca, rak&lt;br&gt;&lt;small&gt;Fish On The Cake&lt;/small&gt;
| image                    = 
| image_size               = 150px
| caption                  = 
| genre                    = [[kuhanje]]
| director                 = 
| host                     = [[Klemen Bunderla]] (1–3)&lt;br&gt;[[Darja Končarevič]] (1–3)&lt;br&gt;[[Jure Sešek]] (4)&lt;br&gt;[[Lidija Subašić]] (4)
| narrated                 = 
| country                  = [[Madžarska]]
| language                 = 
| num_seasons              = 4
| num_episodes             = 175
| list_episodes            = 
| executive_producer       = 
| producer                 = 
| location                 = 
| runtime                  = 
| company                  = 
| picture_format           = 
| audio_format             = 
| network                  = [[Planet TV]]
| first_aired              = 15. maj 2023–''danes''
| last_aired               = 
| related                  = 
| website                  = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak
}}

'''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023.

Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}&lt;/ref&gt;

Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] (&quot;Riba na torti&quot;), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]].

V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. 

V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}&lt;/ref&gt; V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Spored ==

=== Planet TV ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background:#ccc;&quot; width=65|Sezona
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=50|Oddaje
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=122|Začetek
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=115|Konec
|-align=center
 |style=&quot;background: #df5ef3;&quot; width=25|
 |width=40|1
 |30
 | width=120 align=right|15. maj 2023 &amp;nbsp;
 | width=120 align=right|23. junij 2023 &amp;nbsp;
|-align=center
 |style=&quot;background: #ffd700;&quot;|
 |2
 |60
 |align=right|2. september 2024 &amp;nbsp;
 |align=right|22. november 2024 &amp;nbsp;
|-align=center
 |style=&quot;background: #318CE7;&quot;|
 |3
 |30 
 |align=right|10. februar 2025 &amp;nbsp;
 |align=right|21. marec 2025 &amp;nbsp;
|- align=&quot;center&quot;
 |style=&quot;background: #CB4154;&quot;|
 |4
 |55
 | align=&quot;right&quot; |9. februar 2026 &amp;nbsp;
 | align=&quot;right&quot; |
|}

== Seznam ==

=== 1. sezona ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; font-size:90%;&quot;
|- 
! width=15  | Teden
! width=15  | Del
! width=106 | Datum
! width=105 | Kuhar
! width=10  | Ocena
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 1. teden
| bgcolor=pink|'''1.'''
| 15. maj 2023
| [[Filip Flisar]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''2.'''
| 16. maj 2023
| [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''3.'''
| 17. maj 2023
| [[Sebastian (pevec)|Sebastian]]
| 16
|-
| bgcolor=pink|'''4.'''
| 18. maj 2023
| [[Rebeka Dremelj]]
| 16
|-
| bgcolor=pink|'''5.'''
| 19. maj 2023
| [[Manja Stević]]
| 13
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 2. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''6.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|22. maj 2023
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Miran Rudan]]
| style=&quot;border-top-width:6px|18
|-
| bgcolor=pink|'''7.'''
| 23. maj 2023
| [[Urška Vučak Markež]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''8.'''
| 24. maj 2023
| [[Tomaž Mihelič]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''9.'''
| 25. maj 2023
| [[Tinkara Fortuna]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''10.'''
| 26. maj 2023
| [[Tim Kores|Tim Kores Kori]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 3. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''11.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|29. maj 2023
| style=&quot;border-top-width:6px|[[David Amaro]]
| style=&quot;border-top-width:6px|
|-
| bgcolor=pink|'''12.'''
| 30. maj 2023
| [[Saša Lešnjek]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''13.'''
| 31. maj 2023
| [[Rok Bohinc]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''14.'''
| 1. junij 2023
| [[Nika Krmec]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''15.'''
| 2. junij 2023
| [[Salome]]
| 
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 4. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''16.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|5. junij 2023
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]]
| style=&quot;border-top-width:6px|
|-
| bgcolor=pink|'''17.'''
| 6. junij 2023
| [[Alya]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''18.'''
| 7. junij 2023
| [[Tinkara Kovač]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''19.'''
| 8. junij 2023
| [[Špela Gornik]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''20.'''
| 9. junij 2023
| [[Tanja Ribič]]
| 
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 5. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''21.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|12. junij 2023
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Kataya]]
| style=&quot;border-top-width:6px|
|-
| bgcolor=pink|'''22.'''
| 13. junij 2023
| [[Miha Hercog]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''23.'''
| 14. junij 2023
| [[Andreja Košir]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''24.'''
| 15. junij 2023
| [[Franko Bajc]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''25.'''
| 16. junij 2023
| [[Damjan Murko]]
| 
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 6. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''26.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|19. junij 2023
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Igor Mikič]]
| style=&quot;border-top-width:6px|
|-
| bgcolor=pink|'''27.'''
| 20. junij 2023
| [[Adrijana Kamnik]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''28.'''
| 21. junij 2023
| [[Alenka Husič]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''29.'''
| 22. junij 2023
| [[Tin Vodopivec]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''30.'''
| 23. junij 2023
| [[Nejc Špeh]]
| 
|}

=== 2. sezona ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; font-size:90%;&quot;
|- 
! width=15  | Teden
! width=15  | Del
! width=106 | Datum
! width=105 | Kuhar
! width=10  | Ocena
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 1. teden
| bgcolor=pink|'''31.'''
| 2. september 2024
| [[Miki Vlahovič]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''32.'''
| 3. september 2024
| [[Gaja Prestor]]
| 15
|-
| bgcolor=pink|'''33.'''
| 4. september 2024
| [[Tilen Lotrič]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''34.'''
| 5. september 2024
| [[Maja Blagovič]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''35.'''
| 6. september 2024
| [[Luka Korenčič]]
| 17
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 2. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''36.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |9. september 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Saša Lendero]]
| style=&quot;border-top-width:6px |18
|-
| bgcolor=pink|'''37.'''
| 10. september 2024
| [[Klemen Kopina]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''38.'''
| 11. september 2024
| [[Jana Koteska]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''39.'''
| 12. september 2024
| [[Žiga Kunstič]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''40.'''
| 13. september 2024
| [[Regina]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 3. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''41.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |16. september 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]]
| style=&quot;border-top-width:6px |17
|-
| bgcolor=pink|'''42.'''
| 17. september 2024
| [[Alex Volasko]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''43.'''
| 18. september 2024
| [[Manca Špik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''44.'''
| 19. september 2024
| ̈[[Franci Kek]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''45.'''
| 20. september 2024
| [[Nuša Derenda]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 4. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''46.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |23. september 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Rok Piletič]]
| style=&quot;border-top-width:6px |18
|-
| bgcolor=pink|'''47.'''
| 24. september 2024
| [[Sendi (pevka)|Sendi]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''48.'''
| 25. september 2024
| [[Frenk Nova]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''49.'''
| 26. september 2024
| [[Martina Švab]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''50.'''
| 27. september 2024
| [[Andrej Milutinovič]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 5. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''51.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |30. september 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Denis Porčič]]
| style=&quot;border-top-width:6px |19
|-
| bgcolor=pink|'''52.'''
| 1. oktober 2024
| [[Nika Zorjan]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''53.'''
| 2. oktober 2024
| [[Lucija Ćirović]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''54.'''
| 3. oktober 2024
| [[Ana Ferme]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''55.'''
| 4. oktober 2024
| [[Lara Jankovič]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 6. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''56.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |7. oktober 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]]
| style=&quot;border-top-width:6px |17
|-
| bgcolor=pink|'''57.'''
| 8. oktober 2024
| [[Blažka Müller]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''58.'''
| 9. oktober 2024
| [[Anabel (pevka)|Anabel]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''59.'''
| 10. oktober 2024
| [[Hajdi]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''60.'''
| 11. oktober 2024
| [[Oriana Girotto]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 7. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''61.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |14. oktober 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Eva Hren]]
| style=&quot;border-top-width:6px |19
|-
| bgcolor=pink|'''62.'''
| 15. oktober 2024
| [[Lea Cok]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''63.'''
| 16. oktober 2024
| [[Tešky]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''64.'''
| 17. oktober 2024
| [[Katarina Habe]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''65.'''
| 18. oktober 2024
| [[Mišo Kontrec]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 8. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''66.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |21. oktober 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Matic Herceg]]
| style=&quot;border-top-width:6px |18
|-
| bgcolor=pink|'''67.'''
| 22. oktober 2024
| [[Tamara Fortuna]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''68.'''
| 23. oktober 2024
| [[Ana Žontar Kristanc]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''69.'''
| 24. oktober 2024
| [[Maj Žerdin]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''70.'''
| 25. oktober 2024
| [[Lea Mederal Gams]]
| 20
|-

! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 9. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''71.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |28. oktober 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]]
| style=&quot;border-top-width:6px |20
|-
| bgcolor=pink|'''72.'''
| 29. oktober 2024
| [[Ajda Mlakar]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''73.'''
| 30. oktober 2024
| [[Matjaž Kumelj]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''74.'''
| 31. oktober 2024
| [[Sonja Javornik]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''75.'''
| 1. november 2024
| [[Vasilij Žbogar]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 10. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''76.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |4. november 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]]
| style=&quot;border-top-width:6px |18
|-
| bgcolor=pink|'''77.'''
| 5. november 2024
| [[Irena Yebuah Tiran]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''78.'''
| 6. november 2024
| [[Marko Žerjal]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''79.'''
| 7. november 2024
| [[Darja Gajšek]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''80.'''
| 8. november 2024
| [[Magic Aleksander]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 11. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''81.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |11. november 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]]
| style=&quot;border-top-width:6px |19
|-
| bgcolor=pink|'''82.'''
| 12. november 2024
| [[̈Žiga Šraml]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''83.'''
| 13. november 2024
| [[Til Čeh]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''84.'''
| 14. november 2024
| [[Michael Leopold|Leopold I.]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''85.'''
| 15. november 2024
| [[Aleksandra Balmazović]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 12. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''86.'''
| style=&quot;border-top-width:6px |18. november 2024
| style=&quot;border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]]
| style=&quot;border-top-width:6px |20
|-
| bgcolor=pink|'''87.'''
| 19. november 2024
| [[Nastja Gabor]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''88.'''
| 20. november 2024
| [[Domen Kumer]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''89.'''
| 21. november 2024
| [[Astrid Kljun]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''90.'''
| 22. november 2024
| [[Arnej Ivkovič]]
| 20
|}

=== 3. sezona ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; font-size:90%;&quot;
|- 
! width=15  | Teden
! width=15  | Del
! width=106 | Datum
! width=105 | Kuhar
! width=10  | Ocena
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 1. teden
| bgcolor=pink|'''91.'''
| 10. februar 2025
| [[Katarina Mala]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''92.'''
| 11. februar 2025
| [[Balladero]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''93.'''
| 12. februar 2025
| [[Natalija Verboten]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''94.'''
| 13. februar 2025
| [[Matevž Derenda]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''95.'''
| 14. februar 2025
| [[Nika Čukur]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 2. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''96.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|17. februar 2025
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]]
| style=&quot;border-top-width:6px|19
|-
| bgcolor=pink|'''97.'''
| 18. februar 2025
| [[Štefan Hadalin]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''98.'''
| 19. februar 2025
| [[Kristijan Crnica]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''99.'''
| 20. februar 2025
| [[Tjaša Kysselef]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''100.'''
| 21. februar 2025
| [[Monika Čavlović]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 3. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''101.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|24. februar 2025
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]]
| style=&quot;border-top-width:6px|19
|-
| bgcolor=pink|'''102.'''
| 25. februar 2025
| [[Matej Kirn Starič]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''103.'''
| 26. februar 2025
| [[Zala Smolnikar]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''104.'''
| 27. februar 2025
| [[Gregor P. Kirsch]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''105.'''
| 28. februar 2025
| [[Gordana G. Whiddon]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 4. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''106.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|3. marec 2025
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''107.'''
| 4. marec 2025
| [[Nastja Vodenik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''108.'''
| 5. marec 2025
| [[Boris Kokalj]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''109.'''
| 6. marec 2025
| [[Alenka Dovžan]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''110.'''
| 7. marec 2025
| [[Denis Bende Živčec]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 5. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''111.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|10. marec 2025
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Lili Murati]]
| style=&quot;border-top-width:6px|18
|-
| bgcolor=pink|'''112.'''
| 11. marec 2025
| [[Tatjana Mihelj]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''113.'''
| 12. marec 2025
| [[Irena Vrčkovnik]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''114.'''
| 13. marec 2025
| [[Eva Boto]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''115.'''
| 14. marec 2025
| [[Anja Jenko]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px | 6. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px |'''116.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|17. marec 2025
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''117.'''
| 18. marec 2025
| [[Gruša Zorn]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''118.'''
| 19. marec 2025
| [[Marko Pavčnik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''119.'''
| 20. marec 2025
| [[Tereza Poljanič]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''120.'''
| 21. marec 2025
| [[Bine Volčič]]
| 20
|}

=== 4. sezona ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:55%; font-size:90%;&quot;
|- 
! width=15  | Teden
! width=15  | Del
! width=106 | Datum
! width=105 | Kuhar
! width=10  | Ocena
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 1. teden
| bgcolor=pink|'''121.'''
| 9. februar 2026
| [[Marcos Tavares]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''122.'''
| 10. februar 2026
| [[Lara Tošić]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''123.'''
| 11. februar 2026
| [[Anže Zavrl]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''124.'''
| 12. februar 2026
| [[Klemen Bučan]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''125.'''
| 13. februar 2026
| [[Zvezdana Mlakar]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 2. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''126.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|16. februar 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''127.'''
| 17. februar 2026
| [[Rudolf Gas]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''128.'''
| 18. februar 2026
| [[Parvani Violet]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''129.'''
| 19. februar 2026
| [[Marko Stankovič]]
| 17
|-
| bgcolor=pink|'''130.'''
| 20. februar 2026
| [[Ani Frece]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 3. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''131.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|23. februar 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Peter Wolf]]
| style=&quot;border-top-width:6px|18
|-
| bgcolor=pink|'''132.'''
| 24. februar 2026
| [[Mirsada Santini &quot;Wiki&quot;]]
| 16
|-
| bgcolor=pink|'''133.'''
| 25. februar 2026
| [[Matjaž Gorkič]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''134.'''
| 26. februar 2026
| [[Renata Saje]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''135.'''
| 27. februar 2026
| [[Kirill Runov]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 4. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''136.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|2. marec 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]]
| style=&quot;border-top-width:6px|18
|-
| bgcolor=pink|'''137.'''
| 3. marec 2026
| [[Tim Novak]]
| 14
|-
| bgcolor=pink|'''138.'''
| 4. marec 2026
| [[Manja Šernek]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''139.'''
| 5. marec 2026
| [[Marko Knafelc]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''140.'''
| 6. marec 2026
| [[Gaja Hribernik]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 5. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''141.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|9. marec 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''142.'''
| 10. marec 2026
| 
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''143.'''
| 11. marec 2026
| [[Ditka Čepin|Ditka]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''144.'''
| 12. marec 2026
| [[David Hojnik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''145.'''
| 13. marec 2026
| [[Maja Keuc]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 6. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''146.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|16. marec 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''147.'''
| 17. marec 2026
| [[Tomaž Bratovž]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''148.'''
| 18. marec 2026
| [[Mojca Trnovec]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''149.'''
| 19. marec 2026
| [[Anže Kuplenik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''150.'''
| 20. marec 2026
| [[Nika Babič]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 7. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''151.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|23. marec 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[David Urankar]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''152.'''
| 24. marec 2026
| [[Nevenka Stepan - Neva]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''153.'''
| 25. marec 2026
| [[Matic Novak]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''154.'''
| 26. marec 2026
| [[Mia Guček]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''155.'''
| 27. marec 2026
| [[Ondina Kerec]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 8. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''156.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|30. marec 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''157.'''
| 31. marec 2026
| [[Sašo Dolenec]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''158.'''
| 1. april 2026
| [[Neja Gril]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''159.'''
| 2. april 2026
| [[Blaž Berlec]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''160.'''
| 3. april 2026
| [[Ines Hribar]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 9. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''161.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|6. april 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Petra Zore]]
| style=&quot;border-top-width:6px|18
|-
| bgcolor=pink|'''162.'''
| 7. april 2026
| 
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''163.'''
| 8. april 2026
| [[Alja Perne]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''164.'''
| 9. april 2026
| [[Miha Križnar]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''165.'''
| 10. april 2026
| [[Rebbeca Gliha]]
| 19
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 10. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''166.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|13. april 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Hana Klaut]]
| style=&quot;border-top-width:6px|19
|-
| bgcolor=pink|'''167.'''
| 14. april 2026
| [[Eva Sorčan]]
| 19
|-
| bgcolor=pink|'''168.'''
| 15. april 2026
| [[Pero Martić]]
| 18
|-
| bgcolor=pink|'''169.'''
| 16. april 2026
| [[Neisha|Neža Buh - Neisha]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''170.'''
| 17. april 2026
| [[Dino Kapetanovič]]
| 17
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 11. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''171.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|20. april 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Eva Pavli]]
| style=&quot;border-top-width:6px|20
|-
| bgcolor=pink|'''172.'''
| 21. april 2026
| [[Ajda Stina Turek]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''173.'''
| 22. april 2026
| [[Burjana]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''174.'''
| 23. april 2026
| [[Dan Prohart]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''175.'''
| 24. april 2026
| [[Miha Perat]]
| 20
|-
! rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;border-top-width:6px| 12. teden
| bgcolor=pink style=&quot;border-top-width:6px|'''176.'''
| style=&quot;border-top-width:6px|4. maj 2026
| style=&quot;border-top-width:6px|[[Nika Uran]]
| style=&quot;border-top-width:6px|19
|-
| bgcolor=pink|'''177.'''
| 5. maj 2026
| [[Gea Erjavec]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''178.'''
| 6. maj 2026
| [[Goro Osojnik]]
| 20
|-
| bgcolor=pink|'''179.'''
| 7. maj 2026
| [[Jaka Hliš]]
| 
|-
| bgcolor=pink|'''180.'''
| 8. maj 2026
| [[Tjaša FAjdiga]]
| 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]]
[[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]]</text>
      <sha1>32bsbmwlfw7xcat6ymb8v12fmq3mbhd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 1957</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550088</id>
    <revision>
      <id>6672852</id>
      <parentid>6266080</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:11:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23030" sha1="n3kfz63b2ieb4uzqiy74j6f21mgdhad" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 1957 
| image              = Ronde van Italie . Doorkijkje onder ezel, Bestanddeelnr 908-6429 (cropped).jpg
| image_size         = 350
| image_caption      = Peleton v 13. etapi
| date               = 18. maj—9. junij
| stages             = 21
| distance           = 3926,7
| unit               = km
| time               = 104h 45' 06&quot;
| first              = [[Gastone Nencini]]
| first_nat          = ITA
| first_team         = {{ct|Chlorodont|1957}}
| first_color        = pink
| second             = [[Louison Bobet]]
| second_nat         = FRA
| second_team        = {{ct|Mercier|1957}}
| third              = [[Ercole Baldini]]
| third_nat          = ITA
| third_team         = {{ct|Legnano|1957}}
| mountains          = [[Raphaël Géminiani]]
| mountains_nat      = FRA
| mountains_team     = {{ct|Mercier|1957}}
| sprints            = [[Rik Van Steenbergen]]
| sprints_nat        = BEL
| sprints_team       = Cora-Elvé
| team               = {{ct|Legnano|1957}}
| previous           = [[Dirka po Italiji 1956|1956]]
| next               = [[Dirka po Italiji 1958|1958]]
}}
'''Dirka po Italiji 1957''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1957}}) je 40. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[18. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[9. junij]]a v Milanu.&lt;ref name=&quot;BRI 1957&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1957.html |title=1957 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author=Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing |access-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223230604/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1957.html |archive-date=23 December 2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Sodelovalo je 150 kolesarjev iz 15-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Gastone Nencini]] ({{ct|Chlorodont|1957}}), drugo mesto [[Louison Bobet]] ({{ct|Mercier|1957}}), tretje pa [[Ercole Baldini]] ({{ct|Legnano|1957}}). Zeleno majico je osvojil [[Raphaël Géminiani]] ({{ct|Mercier|1957}}).&lt;ref name=&quot;1957p1 elm final&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1957/06/10/MD19570610-001.pdf|title=Final Apoteótico Del &quot;Giro&quot; En Milan |language=es |date=10 June 1957 |page=1 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=Final apoteótico the &quot;Giro&quot; In Milan |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414000845/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1957/06/10/MD19570610-001.pdf |archive-date=14 April 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://krantenbankzeeland.nl/issue/stm/1957-06-11/edition/null/page/5?query=Ronde%20van%20Itali%C3%AB|title=De Stem &amp;#124; 11 juni 1957 &amp;#124; pagina 5}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
*Asborno
*{{ct|Atala|1957}}
*{{ct|Bianchi|1957}}
*Bif
*{{ct|Bottecchia|1957}}
*{{ct|Carpano|1957}}
*{{ct|Chlorodont|1957}}
*Cora-Elvé
*{{ct|Faema|1957}}
*{{ct|Ignis|1957}}
*{{ct|Legnano|1957}}
*{{ct|Mercier|1957}}
*{{ct|San Pellegrino|1957}}
*{{ct|Torpado|1957}}
*VRP
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;BRI 1957&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|1
| style=&quot;text-align:center;&quot;|18. maj
|[[Milano]] – [[Verona]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|191 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|2
| style=&quot;text-align:center;&quot;|19. maj
|[[Verona]] – [[Bosco Chiesanuova]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|28 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|3
| style=&quot;text-align:center;&quot;|20. maj
|[[Verona]] – [[Ferrara]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|169 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|4
| style=&quot;text-align:center;&quot;|21. maj
|[[Ferrara]] – [[Cattolica]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|190 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[André Vlayen]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|5
| style=&quot;text-align:center;&quot;|22. maj
|[[Cattolica]] – [[Loreto, Marche|Loreto]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|235 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|6
| style=&quot;text-align:center;&quot;|23. maj
|[[Loreto, Marche|Loreto]] – [[Terni]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|175 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Wout Wagtmans]]|NED}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|7
| style=&quot;text-align:center;&quot;|24. maj
|[[Terni]] – [[Pescara]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|221 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Antonin Rolland]]|FRA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|8
| style=&quot;text-align:center;&quot;|25. maj
|[[Pescara]] – [[Neapelj]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|250 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Vito Favero]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|9
| style=&quot;text-align:center;&quot;|26. maj
|[[Neapelj]] – [[Frascati]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|220 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|10
| style=&quot;text-align:center;&quot;|27. maj
|[[Rome]] – [[Siena]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|227 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|11
| style=&quot;text-align:center;&quot;|28. maj
|[[Siena]] – [[Montecatini Terme]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|230 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
|-
!
|align=&quot;center&quot;|29. maj
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|12
| style=&quot;text-align:center;&quot;|30. maj
|[[Montecatini Terme|Montecatini]] – [[Forte dei Marmi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|58 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;|[[Image:Time Trial.svg|22px|link=|alt=]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Ercole Baldini]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|13
| style=&quot;text-align:center;&quot;|31. maj
|[[Forte dei Marmi]] – [[Genova]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|163 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|14
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1. junij
|[[Genova]] – [[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|235 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Mario Baroni]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|15
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2. junij
|[[Saint-Vincent, Dolina Aoste|Saint-Vincent]] – [[Sion, Švica|Sion]] (Švica)
| style=&quot;text-align:center;&quot;|134 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Louison Bobet]]|FRA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|16
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3. junij
|[[Sion, Švica|Sion]] (Švica) – [[Campo dei Fiori di Varese|Campo dei Fiori]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|229 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Alfredo Sabbadin]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|17a
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|4. junij
|[[Varese]] – [[Como]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|82 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|17b
|[[Como]] – [[Como]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|34 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
|-
!
|align=&quot;center&quot;|5. junij
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|18
| style=&quot;text-align:center;&quot;|6. junij
|[[Como]] – [[Monte Bondone]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|242 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|19
| style=&quot;text-align:center;&quot;|7. junij
|[[Trento]] – [[Levico Terme]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|199 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|20
| style=&quot;text-align:center;&quot;|8. junij
|[[Levico Terme]] – [[Abano Terme]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|157 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;|21
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9. junij
|[[Abano Terme]] – [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|257 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
|-
!
|colspan=&quot;2&quot; align=center| Skupaj
|colspan=&quot;5&quot; align=&quot;center&quot;| 3926,7 km
|-
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Zelena majica&lt;br /&gt;{{cjersey|green|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Ekipno
|-
! 1
| [[Rik Van Steenbergen]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;1&quot;|[[Rik Van Steenbergen]]
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| Francia
|-
! 2
| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| [[Charly Gaul]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Charly Gaul]]
|-
! 3
| [[Miguel Poblet]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Louison Bobet]]
|-
! 4
| [[André Vlayen]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| {{ct|Bottecchia|1957}}
|-
! 5
| [[Alessandro Fantini]]
|-
! 6
| [[Wout Wagtmans]]
|-
! 7
| [[Antonin Rolland]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;16&quot;| [[Raphaël Géminiani]]
|-
! 8
| [[Vito Favero]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| [[Nino Defilippis]]
|-
! 9
| [[Miguel Poblet]]
|-
! 10
| [[Miguel Poblet]]
|-
! 11
| [[Rik Van Steenbergen]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;12&quot;| {{ct|Legnano|1957}}
|-
! 12
| [[Bruno Monti]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Louison Bobet]]
|-
! 13
| [[Ercole Baldini]]
|-
! 14
| [[Mario Baroni]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| [[Antonin Rolland]]
|-
! 15
| [[Louison Bobet]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| [[Louison Bobet]]
|-
! 16
| [[Alfredo Sabbadin]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Charly Gaul]]
|-
! 17a
| [[Alessandro Fantini]]
|-
! 17b
| [[Rik Van Steenbergen]]
|-
! 18
| [[Miguel Poblet]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| [[Gastone Nencini]]
|-
! 19
| [[Charly Gaul]]
|-
! 20
| [[Rik Van Steenbergen]]
|-
! 21
| [[Rik Van Steenbergen]]
|-
! colspan=2| '''Skupaj'''
! style=&quot;background:#F660AB;&quot;| '''[[Gastone Nencini]]'''
! style=&quot;background:#32CD32;&quot;| '''[[Raphaël Géminiani]]'''
! style=&quot;background:yellow;&quot;| '''{{ct|Legnano|1957}}'''
|}

== Končna razvrstitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot; | Legenda
|-
| {{cjersey|pink}}
|Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku
| {{cjersey|green}}
|Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi
|}

=== Rožnata majica ===
[[Slika:Gastone Nencini with wife 1957.jpg|thumb|right|270px|Zmagovalec [[Gastone Nencini]] s soprogo]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:40em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)&lt;ref name=&quot;BRI 1957&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;l'Unità final&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://archivio.unita.news/assets/main/1957/06/10/page_003.pdf|title=Trionfo di Nencini Nel 40 &quot;Giro&quot; |language=it |date=10 June 1957 |page=3 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |trans-title=Triumph of Nencini In 40 &quot;Tour&quot; |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502050943/https://archivio.unita.news/assets/main/1957/06/10/page_003.pdf |archive-date=2 May 2019 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;1957p2 elm final&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1957/06/10/MD19570610-007.pdf |title=Final Apoteótico Del &quot;Giro&quot; En Milan |language=es |date=10 June 1957 |page=7 |publisher=El Mundo Deportivo |access-date=27 May 2012 |trans-title=Final apoteótico the &quot;Giro&quot; In Milan |archive-url=https://web.archive.org/web/20190502050738/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1957/06/10/MD19570610-007.pdf |archive-date=2 May 2019 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Gastone Nencini]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]]
| {{ct|Chlorodont|1957}}
|align=&quot;right&quot;| {{nowrap|104h 45' 06&quot;}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Louison Bobet]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 19&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Ercole Baldini]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 5' 59&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
| {{ct|Faema|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 7' 31&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Raphaël Géminiani]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 17' 28&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 6
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
| {{ct|Ignis|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 19' 49&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Raymond Impanis]]|BEL}}
| Cora-Elvé
|align=&quot;right&quot;| + 21' 06&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Pasquale Fornara]]|ITA}}
| Bif-Clement
|align=&quot;right&quot;| + 24' 16&quot;
|- 
!style=&quot;text-align:center&quot;| 9
| {{flagathlete|[[Wout Wagtmans]]|NED}}
| ERG-Girardengo
|align=&quot;right&quot;| + 24' 29&quot;
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| {{flagathlete|[[Antonin Rolland]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|align=&quot;right&quot;| + 27' 29&quot;
|-
|}

{{columns-start}}

=== Zelena majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)&lt;ref name=&quot;BRI 1957&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;l'Unità final&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Raphaël Géminiani]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 56
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Charly Gaul]]|LUX}}
| {{ct|Faema|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 38
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Louison Bobet]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 36
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
| {{ct|Ignis|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 25
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Gastone Nencini]]|ITA}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]]
| {{ct|Chlorodont|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 20
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6
| {{flagathlete|[[Ercole Baldini]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 19
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7 
| {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}}
| {{ct|Bottecchia|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Emilio Bottecchia]]|ESP|1945}}
| {{ct|Bottecchia|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 10
|-
| {{flagathlete|[[Alfredo Sabbadin]]|ITA}}
| {{ct|San Pellegrino|1957}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| {{flagathlete|[[Antonin Rolland]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
|}

{{column}}

=== Vmesni šprinti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–10)&lt;ref name=&quot;l'Unità final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;1957p2 elm final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS TV Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1#page/11/mode/1up|title=Trofeo T. V.|work=Corriere dello Sport|date=10 June 1957|page=11|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=T. V. Trophy|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223002342/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
| Cora-Elvé
|align=&quot;right&quot;| 36
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Guido Carlesi]]|ITA}}
| {{ct|Bottecchia|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 21
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Emilio Bottecchia]]|ESP|1945}}
| {{ct|Bottecchia|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 18
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[Pierino Baffi]]|ITA}}
| Bif
|align=&quot;right&quot;| 15
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Mario Tosato]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1957}}
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 13
|-
| {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1957}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
| {{ct|Ignis|1957}}
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 11
|-
| {{flagathlete|[[Cleto Maule]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1957}}
|-
| {{flagathlete|[[Armando Pellegrini]]|ITA}}
| {{ct|Faema|1957}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 10
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1957}}
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 8
|-
| {{flagathlete|[[Raphaël Géminiani]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|-
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Trofeo de Velodromos ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi Trofeo de Velodromos (1–10)&lt;ref name=&quot;1957p2 elm final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SDG Final&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://streaming.ajgirona.org/pandora/cgi-bin/Pandora.exe?xslt=show_pdf;publication=Sitios%20de%20Gerona,%20Los;sort_publication=sitios.de.gerona.los;day=11;month=06;year=1957;page=009;id=0001290263;filename=19570611;collection=pages;url_high=pages/Sitios%20de%20Gerona,%20Los/1957/195706/19570611/19570611009.pdf;lang=ca;pdf_parameters=search=%22nencini%22&amp;view=FitH;encoding=utf-8 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704210445/http://streaming.ajgirona.org/pandora/cgi-bin/Pandora.exe?xslt=show_pdf;publication=Sitios%20de%20Gerona,%20Los;sort_publication=sitios.de.gerona.los;day=11;month=06;year=1957;page=009;id=0001290263;filename=19570611;collection=pages;url_high=pages/Sitios%20de%20Gerona,%20Los/1957/195706/19570611/19570611009.pdf;lang=ca;pdf_parameters=search=%22nencini%22&amp;view=FitH;encoding=utf-8 |url-status=dead |archive-date=July 4, 2014 |title=El Italiano Nencini, Vencedor Absoluto |language=es |date=11 June 1957 |page=9 |newspaper=Los Sitios de Gerona |publisher=Publicacions de l'Ajuntament de Girona |access-date=27 May 2014 |format=PDF |trans-title=The Italian Nencini, Absolute Winner }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CDS TDP Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1#page/11/mode/1up|title=Trofeo della Pista|work=Corriere dello Sport|date=10 June 1957|page=11|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=Trophy Track|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223002342/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Miguel Poblet]]|ESP|1945}}
| {{ct|Ignis|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 17
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Rik Van Steenbergen]]|BEL}}
| Cora-Elvé
|align=&quot;right&quot;| 13
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| {{flagathlete|[[Vito Favero]]|ITA}}
| {{ct|Bianchi|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 6
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[Wout Wagtmans]]|NED}}
| ERG-Girardengo
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 5
|-
| {{flagathlete|[[Antonin Rolland]]|FRA}}
| {{ct|Mercier|1957}}
|-
| {{flagathlete|[[Bruno Monti]]|ITA}}
| {{ct|Bianchi|1957}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| {{flagathlete|[[Alessandro Fantini]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 4
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 8
| {{flagathlete|[[Ugo Massocco]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1957}}
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 3
|-
| {{flagathlete|[[Arrigo Padovan]]|ITA}}
| {{ct|Atala|1957}}
|-
|style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=&quot;4&quot;| 10 
| {{flagathlete|[[Nino Defilippis]]|NED}}
| {{ct|Bianchi|1957}}
|align=&quot;right&quot; rowspan=&quot;4&quot;| 1
|-
| {{flagathlete|[[Nello Fabbri]]|ITA}}
| {{ct|Legnano|1957}}
|-
| {{flagathlete|[[Edgard Sorgeloos]]|BEL}}
| Cora-Elvé
|-
| {{flagathlete|[[Cleto Maule]]|ITA}}
| {{ct|Torpado|1957}}
|-
|}

{{column}}

=== Ekipna razvrstitev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)&lt;ref name=&quot;1957p2 elm final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SDG Final&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CDS T Fin&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1#page/11/mode/1up|title=Alla Legnano Il G. P. Ricard|work=Corriere dello Sport|date=10 June 1957|page=11|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=At Legnano The G. P. Ricard|archive-url=https://web.archive.org/web/20141223002342/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&amp;c=1&amp;f=10874&amp;p=1|archive-date=23 December 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1 
| {{ct|Legnano|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 953
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2 
| {{ct|Atala|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 1132
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3 
| Francia
|align=&quot;right&quot;| 1161
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4 
| Hollandia
|align=&quot;right&quot;| 1178
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| {{ct|Bottecchia|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 1180
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6 
| {{ct|Faema|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 1216
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7 
| {{ct|Torpado|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 1270
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8 
| Cora-Elvé
|align=&quot;right&quot;| 1283
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 9
| Bif
|align=&quot;right&quot;| 1476
|-
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| {{ct|Chlorodont|1957}}
|align=&quot;right&quot;| 1483
|-
|}

{{columns-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|1957]]
[[Kategorija:1957 v športu]]</text>
      <sha1>n3kfz63b2ieb4uzqiy74j6f21mgdhad</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daniil Aleksandrovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551464</id>
    <revision>
      <id>6672831</id>
      <parentid>6281536</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:38:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9565" sha1="me51ner2pyvvk660bslqm8dysh9k08c" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
| monarch      = 
| name         = Daniil Moskovski
| title        = 
| image        = Daniel Alexandrovich Moskovsky.jpg
| image_size   = 190px
| caption      = Miniatura iz ''Carskega tituljarnika'' (&quot;Carjeva knjiga titul&quot;, 1672)
| reign        = 1282&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Kuchkin |first=Vladímir Andreevich |url=http://krotov.info/libr_min/11_k/uch/kin_10.htm |title=Первый московский князь Даниил Александрович |publisher=[[Nauka (publisher)|Nauka]] |year=1995 |series=[[Russian History (RAS journal)|Russian History]] |volume=1 |pages=94–107 |trans-title=The first Moscow prince, Danil Aleksandrovich |issn=0869-5687 |issue= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; –&lt;br/&gt;5. marec 1303
| coronation   = 
| othertitles  = 
| succession   = Moskovski knez
| predecessor  = 
| successor    = [[Jurij Moskovski]]
| spouse       = Marija
| spouse-type  = Soproga
| issue        = [[Jurij Moskovski]]&lt;br&gt;Aleksandr&lt;br&gt;Boris Kostromski&lt;br&gt;Afanasij Novgorodski&lt;br&gt;Fjodora&lt;br&gt;[[Ivan I. Moskovski]]
| house        = [[Jurjeviči]]&lt;br /&gt;Daniiloviči (ustanovitelj)
| house-type   = 
| father       = [[Aleksander Nevski]]
| birth_date   = Pozno 1261
| birth_place  = [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]]
| death_date   = {{Death date|1303|3|04|df=y}} (star 41 let)
| death_place  = [[Moskva]], [[Moskovska velika kneževina]]
| date of burial = 
| place of burial = [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva|Katedrala nadangela]]
| religion     = [[Ruska pravoslavna cerkev]]|
}}

{{Infobox saint
|name= Daniil  Moskovski
|image=Daniil of Moscow (fresco in Archang. cat).jpg
|image_size= 200px
|caption= Freska v katedrali nadangela, Moskva
|birth_date= 1261
|birth_place= Vladimir
|death_date= 4. marec 1303
|venerated_in= Ruska pravoslavna cerkev
{{infobox person|child=yes|
|burial_place=Cemetery of Danilov ({{lang-ru|Даниловское кладбище}})}}
|patronage=Ruske inženirske enote}}

'''Daniil Aleksandrovič''' ({{jezik-ru|Даниил Александрович}}; 1261–5. marec 1303), tudi '''Daniil  Moskovski''',{{sfn|Martin|2007|p=191}} je bil najmlajši sin [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] in prednik vseh moskovskih knezov.{{sfn|Martin|2007|p=487}} Njegovi potomci so znani kot '''Daniiloviči'''.{{sfn|Martin|2007|p=487}}

==Zgodnje življenje==
Daniil je bil rojen pozno leta 1261 v [[Vladimir, Rusija|Vladimiru na Kljazmi]], prestolnici [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]]. Bil je četrti in najmlajši otrok Aleksandra Nevskega in njegove druge žene, kneginje Vasse. Poimenovan je bil po [[Danijel Stilit|Danijelu Stilitu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

Njegov oče Aleksander je umrl 14. novembra 1263, ko je bil Daniil star dve leti. Od dediščin njegovega očeta je prejel najmanj vredno, [[Moskovska velika kneževina|Moskvo]] in je vladal pod regentstvom njegovega strica po očetovi strani, kneza [[Jaroslav Tverski|Jaroslava Tverskega]]. Jaroslav je umrl leta 1271, vendar Daniil ni samostojno vladal do leta 1282.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Vladavina==
Daniilu pripisujejo ustanovitev prvih moskovskih samostanov, Samostana razodetja in [[Danilov samostan|Danilovega samostana]] (samostana sv. Danijela), ki leži na desnem bregu [[Moskva (reka)|Moskve]] 8 km od [[Moskovski kremelj|Moskovskega kremlja]], kot prve samostanske lesene cerkve ne pozneje kot leta 1282. Zgradil je tudi prvo kamnito cerkev v moskovskem kremlju v 80. letih 13. stoletja, posvečeno [[Dimitrij Slunski|Dimitriju Solunskemu]].

=== Boj za Vladimir ===
Daniil se je udeležil bojev svojih bratov — [[Dmitri Aleksandrovič|Dmitrija Aleksandroviča]] ([[Pereslavelj-Zalesski]]) in [[Andrej Aleksandrovič|Andreja Aleksandroviča]] — za pravico vladati [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdaski kneževini]] in [[Nižni Novgorod|Nižnem Novgorodu]].

Mongolska vojskovodja [[Nogaj Khan]] in [[Tohta]] sta v poznih 80. letih 13. stoletja pridobila na moči in leta 1291 sta skupaj osvojila mesto Saraj, glavno mesto [[Zlata horda|Zlate horde]].{{sfn|Martin|2007|pp=189–191}} Leta 1293 sta se Nogaj in Tohta zapletla v vojno in sta pozivala vse ruske kneze (ki so bili tudi sami v vojni za naziv velikega kneza Vladimira) naj se pridružijo njihovi strani.{{sfn|Martin|2007|pp=189–191}} Kneza Andrej Gorodocki in Kostromski ter Teodor Črni (Fjodor) Jaroslavski in knezi Rostova so odpotovali v Saraj, da bi se poklonili Tohti in prejeli potrdilo »jarlika« (patenta).{{sfn|Martin|2007|p=191}} Knez Dmitrij Pereslavlski (ki je na začetku 80. let 13. stoletja izrinil Andreja iz Vladimirja in Nižnega Novgoroda s podporo vojske Nogaja in postal njegov vazal{{sfn|Martin|2007|p=190}}) in njegovi podporniki knez Mihail Tverski in Daniil Moskovski so zavrnili potovanje v Saraj in priznanje Tohte.{{sfn|Martin|2007|p=191}} Tohta in njegovi ruski zavezniki Andrej in Teodor so v odgovor izvedli kazensko odpravo proti ruskim zaveznikom Nogaja in napadli mesta Vladimir, Moskvo in Tver ter opustošili podeželje.{{sfn|Martin|2007|p=191}} Dmitrij je znova pobegnil, vendar je bil spor za prestol Vladimirja odločen v korist Andreja šele po Dmitrijevi smrti leta 1294.{{sfn|Martin|2007|p=191}}

=== Boj za Pereslavl-Zalesskij ===
Po Dmitrijevi smrti leta 1294 je Daniil sklenil zavezništvo z Mihaelom Tverskim in Ivanom Pereslavl-Zalesskim (Dmitrijevim sinom) proti Andreju Gorodockemu Novgorodskemu, ki je bil zaveznik novega Khana Tohte.{{sfn|Martin|2007|p=191}} Glavni spor v naslednjih letih je bil glede vprašanja, če je imel Andrej pravico vladati nad Pereslavl-Zalesskim kot veliki knez Vladimira, ali pa je bila dediščina, ki jo je po svojem očetu Dmitriju nasledil sin Ivan Dmitrijevič.{{sfn|Martin|2007|p=191}} V skupščini leta 1296 (ali kongresu 1297{{sfn|Halperin|1987|p=71}}) so se ruski knezi in predstavnik Tohte Nevruj (ali Ivruj{{sfn|Halperin|1987|p=71}}) in škof Saraja posvetovali o tej zadevi. Zmagal je Ivan Dmitrijevič s podporo Mihaela Tverskega in Daniila Moskovskega proti Teodoru (Fjodorju) Jaroslavlskemu in Konstantinu Rjazanskemu.{{sfn|Martin|2007|p=191}}{{sfn|Halperin|1987|p=71}} Pozneje, leta 1296, in ponovno 1298 je Andrej neuspešno poskušal zavzeti Pereslavl-Zalesski s silo, vendar je bil obakrat odbit s podporo Tverčanov in Moskovčanov.{{sfn|Martin|2007|pp=191–192}} To je bilo zadnjič, da sta se Moskva in Tver znašla na isti strani v sporu.{{sfn|Halperin|1987|p=71}} V 14. stoletju je med moskovskimi Daniiloviči in tverskimi Jaroslaviči prevladoval ognjevita boj za nadzor nad Vladimirsko-Suzdalsko kneževino.{{sfn|Halperin|1987|p=71}}

[[Rjazan]]ski knez Konstantin je poslušal zavzeti moskovsko ozemlje s pomočjo mongolskih sil, vendar ga je knez Daniil premagal pri [[Pereslavelj-Zalesski|Pereslavlu]].

=== Pozna leta ===
Lea 1301&lt;ref &gt;[https://xn--80apmdfm0a.xn--p1acf/%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d0%b8%d0%bb-%d0%bc%d0%be%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%b2%d1%81%d0%ba%d0%b8%d0%b9/%d0%b8%d1%81%d1%82%d0%be%d1%87%d0%bd%d0%b8%d0%ba%d0%b8/%d0%bb%d0%b0%d0%b2%d1%80%d0%b5%d0%bd%d1%82%d1%8c%d0%b5%d0%b2%d1%81%d0%ba%d0%b0%d1%8f-%d0%bb%d0%b5%d1%82%d0%be%d0%bf%d0%b8%d1%81%d1%8c/#14 &quot;Clipping from the Laurentian Codex about the prince Daniile Alexandrovich Moskovsky&quot;, Informarus]&lt;/ref&gt; se je odpravil v [[Rjazan]] z vojsko in z zvijačo naj bi po kroniki priprl vladarja [[Rjazanska kneževina|Rjazanske kneževine]] ter ubil več [[Tatari|Tatarov]]. Da bi ga izpustil, je zapornik Daniilu prepustil trdnjavo [[Kolomna]]. To je bila pomembna pridobitev, saj je Daniiil zdaj nadzoroval celotno dolžino [[Moskva (reka)|Moskve]].

Leta 1302 je Ivan Pereslavlski, njegov nečak in zaveznik brez potomcev zapustil Daniilu vsa svoja posestva, vključno z [[Pereslavelj-Zalesski]]m.

Po njem je bila poimenovana jedrska podmornica {{ladja|K-414|Daniil Moskovski||2}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/|title=Штурм Глубины|website=www.deepstorm.ru|access-date=2022-11-17|archive-date=2006-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20060716122022/http://www.deepstorm.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2019/04/18/lom/|title=Шесть российских атомоходов отправят на металлолом вместо модернизации|publisher=lenta.ru|accessdate=2019-04-18|archive-date=2019-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190418031112/https://lenta.ru/news/2019/04/18/lom/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Vira ==
* {{navedi knjigo |last=Halperin|first=Charles J.|year=1987| title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |pages=222 |isbn=9781850430575}} (e-book).
* {{navedi knjigo |title=Medieval Russia: 980–1584. Second Edition. E-book |last=Martin |first=Janet |url=https://www.ebooks.com/en-us/book/802816/medieval-russia-980-1584/janet-martin/ |year=2007 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-511-36800-4}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rurikidi]]||1261|5. marec|1303}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before=[[Boris Mihajlovič]]}}
{{s-ttl|title=Veliki moskovski knez |years=1282–1303}}
{{s-aft|rows=2|after=[[Jurij Danilovič]]}}
{{s-end}}
{{Predloga:Ruski vladarji}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Ruski svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Moskovski veliki knezi]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]]</text>
      <sha1>me51ner2pyvvk660bslqm8dysh9k08c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aucklandski pristaniški most</title>
    <ns>0</ns>
    <id>552674</id>
    <revision>
      <id>6672602</id>
      <parentid>6531645</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35469" sha1="s1znd6ywy48cl5bgddgwxt5udg7tlp1" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Aucklandski pristaniški most
|image         = Auckland Harbour Bridge (9380408897).jpg
|caption       = Aucklandski  pristaniški most, gledano s severne obale proti mestu Auckland
|official_name =
|carries       = 8 pasov državne ceste 1 (kot severna avtocesta)
|crosses       = pristanišče Waitematā
|locale        = [[Auckland]], Nova Zelandija
|maint         = NZ Transport Agency
|designer      = Freeman Fox &amp; Partners&lt;ref name=&quot;To1990&quot;&gt;''Engineering to 1990'', Institution of Professional Engineers New Zealand, Engineering Publications Co Ltd, Page 11&lt;/ref&gt;
|design        = palični most, škatlast most
|material      = [[jeklo]]
|spans         = 9
|pierswater    =
|mainspan      = 243,8 m
|length        = 1020 m
|width         =
|height        =
|load          = 13 t na zunanjih pasovih
|clearance     = 4,8 m&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.landtransport.govt.nz/factsheets/53-general-operating-cond.html |title= General operating requirements that apply to all overdimension vehicles – Factsheet 53: Overdimension vehicles and loads – New Zealand Transport Agency |date= July 2005 |access-date=2 June 2009}}&lt;/ref&gt;
|below         = 43,27 m visoki plimi
|traffic       = 
|begin         = 1954
|complete      = april 1959&lt;ref name=&quot;OPEN&quot;&gt;[http://gallery.archives.govt.nz/v/auckland/Harbour/ceremony/ Opening day and ceremonies] New Zealand Government. Retrieved 5 June 2008.&lt;/ref&gt;
|builder       = Dorman Long in Cleveland Bridge &amp; Engineering Company
|open          = 30. maj 1959

|toll          = Do 31. marca 1984
|map_cue       =
|map_image     =
|map_text      =
|map_width     =
|coordinates   = {{Coord|36|49|46|S|174|44|47|E|type:landmark_region:NZ|display=inline,title}}
|lat           =
|long          =
}}
'''Aucklandski pristaniški most''' je osempasovni avtocestni most čez [[pristanišče]] Waitematā v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Združuje se z zalivom St Marys Bay na strani mesta Auckland in Northcote na strani severne obale. Je del državne avtoceste 1 in severne avtoceste Auckland. Most upravlja NZ Prometna agencija (NZTA).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.nzta.govt.nz/projects/ahb/index.html|title= Auckland Harbour Bridge|publisher=NZ Transport Agency|access-date= 9 April 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110315055824/http://www.nzta.govt.nz/projects/ahb/index.html|archive-date= 15 March 2011}}&lt;/ref&gt; Je drugi najdaljši cestni most na Novi Zelandiji in najdaljši na [[Severni otok|Severnem otoku]].&lt;ref&gt;[http://www.transit.govt.nz/about/faqs.jsp#31 What is the longest bridge in New Zealand?] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080619023335/http://www.transit.govt.nz/about/faqs.jsp |date=19 June 2008 }} (from the Transit New Zealand FAQ webpage. Retrieved 9 June 2008.)&lt;/ref&gt;

Prvotni notranji štirje pasovi, odprti leta 1959, so izdelani kot škatlast nosilec. Dva pasova sta bila dodana na vsako stran v letih 1968–1969 in imata ortotropno škatlasto konstrukcijo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.engineeringnz.org/our-work/heritage/heritage-records/auckland-harbour-bridge/|access-date=6 June 2019|title=Auckland Harbour Bridge|date=2019|publisher=Engineering New Zealand|archive-date=13 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813135556/https://www.engineeringnz.org/our-work/heritage/heritage-records/auckland-harbour-bridge/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki sta konzolno nameščeni nad prvotnimi stebri. Most je dolg 1020 m, z glavnim razponom 243,8 metra, ki se dviga 43,27 metra nad visoko vodo in omogoča ladjam dostop do globokomorskega pomola v rafineriji sladkorja Chelsea, enega nekaj takih pomolov zahodno od mostu.

Čeprav pogosto velja za ikono Aucklanda, mnogi vidijo gradnjo mostu brez pasov za pešce, kolesarskih in železniških naprav kot velik spregled. Leta 2016 je dodatna struktura, ki zagotavlja stezo za pešce in kolesarje, imenovana SkyPath, prejela odobritev financiranja Sveta in soglasje za načrtovanje, vendar ni bila zgrajena.&lt;ref name=&quot;COUNCILYES&quot;&gt;{{navedi novice|title=Auckland Council vote 'yes' on SkyPath|url=http://www.stuff.co.nz/auckland/82334719/Auckland-Council-vote-yes-on-SkyPath|access-date=30 December 2016|date=21 July 2016}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je novozelandska vlada napovedala samostojni most za pešce in kolesarje, imenovan Northern Pathway, vendar prav tako ni bil zgrajen.

Približno 170.000 vozil prečka most vsak dan (od leta 2019), vključno z več kot 1000 avtobusi, ki prepeljejo 38 % vseh ljudi, ki prečkajo most v jutranji konici.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&amp;objectid=12210993|access-date=9 March 2019|title=The next harbour crossing: road and rail, or just rail|date=9 March 2019|work=The New Zealand Herald}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Pred odprtjem mostu leta 1959 je bila najhitrejša pot od Aucklanda do severne obale s potniškim ali avtomobilskim trajektom. Po cesti je bila najkrajša pot po severozahodni avtocesti (takrat dokončana samo med Great North Road in Lincoln Road), Massey, Riverhead in Albany, razdalja približno 50 km.&lt;ref&gt;[https://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF&amp;msa=0&amp;msid=112807915714376823319.00046aed5b60656dc30aa Auckland to North Shore: pre-Harbour Bridge]&lt;/ref&gt;

Že leta 1860 je inženir Fred Bell po naročilu kmetov s severne obale, ki so želeli črede živali peljati na trg v Aucklandu, predlagal prehod pristanišča v splošni bližini mostu. Uporabil bi plavajoče [[pontonski most|pontone]], vendar načrt ni uspel zaradi ocene stroškov v višini 16.000 funtov (1,9 milijona dolarjev, prilagojeno inflaciji od marca 2017). Leta 1927 in 1929 so bile predlagane dodatne strukture za most, ki bi prečkal pristanišče.&lt;ref name=&quot;EvolvingAuckland7.1&quot;&gt;{{navedi knjigo| editor-first=John| editor-last=La Roche |editor-link= |title=Evolving Auckland: The City's Engineering Heritage |year=2011 |publisher=Wily Publications |chapter=Auckland Harbour Bridge |first1=Mike |last1=Lancaster |pages=127–148 |isbn=9781927167038}}&lt;/ref&gt;

V 1950-ih, ko so gradili most, je bila Severna obala večinoma podeželsko območje s komaj 50.000 prebivalci, z malo delovnimi mesti in stopnjo rasti, ki je bila pol nižja od Aucklanda južno od pristanišča Waitematā. Odprtje območja po novi poti je sprostilo potencial za nadaljnjo širitev Aucklanda.

== Gradnja ==
=== Začetna struktura ===
Priporočila projektantske skupine in poročilo kraljeve komisije iz leta 1946 so predvidevala pet ali šest prometnih pasov, pri čemer naj bi bil eden ali dva obrnjena smer glede na tok prometa, na vsaki strani pa je bila pešpot za pešce. Slednje značilnosti so bile opuščene zaradi stroškov pred začetkom gradnje, prva nacionalna vlada Nove Zelandije se je odločila za 'varčevalno' zasnovo štirih pasov brez pešpoti in vključno z omrežjem pristopnih cest šele po lokalnem negodovanju zaradi prometnih učinkov.&lt;ref name=&quot;BRIDGE50&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/auckland-region/news/article.cfm?l_id=117&amp;objectid=10575374 |title=''Editorial:'' Bridge at 50 uniting the city at last |date=30 May 2009 |work=The New Zealand Herald |access-date=17 September 2011}}&lt;/ref&gt; Odločitev o zmanjšanju mostu na ta način so poimenovali »zveneč dokaz […] nevarnosti kratkoročnega razmišljanja in grabljenja«. 1. decembra 1950 je bila z zakonom parlamenta ustanovljena Auckland Harbour Bridge Authority, ki ji je predsedoval Sir John Allum, takratni župan Auckland Cityja, ki je imenoval britansko podjetje Freeman Fox &amp; Partners za načrtovanje mostu.
[[File:Auckland Harbour Bridge Under Construction.jpg|thumb|right|258px|Most v gradnji leta 1958]]

Gradnja mostu je trajala štiri leta, oktobra 1954 pa sta Dorman Long (ki je zgradil [[Sydneyjski pristaniški most]]) in Cleveland Bridge &amp; Engineering Company sklenila pogodbo za gradnjo mostu. Prva faza gradnje je vključevala melioracijo zemlje v marini Westhaven, ki je bila dokončana do septembra 1955. Kosi jeklene nosilne konstrukcije so bili izdelani v Angliji in poslani na Novo Zelandijo. Jekleno mostno konstrukcijo so začeli postavljati decembra 1956. Pri gradnji je bilo zaposlenih na stotine delavcev, vključno s 180 moškimi, poslanimi iz Združenega kraljestva. Napredek je bil upočasnjen s stavko delavcev v letih 1956 in 1957.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title = IPENZ Engineering Heritage|url = https://www.ipenz.org.nz/heritage/itemdetail.cfm?itemid=117|website = www.ipenz.org.nz|access-date = 3 October 2015|archive-date = 2018-02-06|archive-url = https://web.archive.org/web/20180206214212/https://www.ipenz.org.nz/heritage/itemdetail.cfm?itemid=117|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Veliki odseki jeklenih nosilcev so bili delno vnaprej sestavljeni, nato pa so jih namestili na gradbene [[barža|barže]]. Eden od glavnih razponov je bil skoraj izgubljen v nevihtnem vremenu, ko je barko začelo odnašati, vendar je vlačilec William C Daldy zmagal v 36-urnem vlečenju vrvi proti močnemu vetru.&lt;ref&gt;''References provided within the William C Daldy article.''&lt;/ref&gt;

Most je bil zgrajen iz nasprotnih strani pristanišča. Južni del je bil konzolen, dokler nista bili obe strani združeni marca 1959. Končan aprila 1959, tri tedne pred predvidenim rokom, je bil most uradno odprt 30. maja 1959 s strani generalnega guvernerja Lorda Cobhama.&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=M3Tu1WbjN1I&amp;eurl Auckland – Our Bridge] (historical video via YouTube. Retrieved 27 July 2008.)&lt;/ref&gt; Izveden je bil dan odprtih vrat, ko se je čez sprehodilo 106.000 ljudi. Obdobje otvoritve je bilo izjemno naporno, kljub slabemu vremenu v Aucklandu junija 1959. V nesrečah med gradnjo so umrli trije ali štirje moški, imena treh pa so zapisana na spominski plošči pod mostom na koncu Northcote.

Zasnova votlega nosilca, ki so jo oblikovali Freeman, Fox and Partners design, je bila brez primere na Novi Zelandiji in ni bila v skladu z gradbenimi predpisi iz 1950-ih na Novi Zelandiji. Prvotni načrti za most so bili izjemno vitka konstrukcija, debela le 2,9 metra, zaradi konkurenčnih specifikacij dveh zainteresiranih strani: Državni odbor za ceste je določil naklon in lokacije, kjer bi se most lahko dvignil od obale na obeh straneh pristanišča, medtem ko je Auckland Harbour Board zahteval odprtino 43,5 metrov nad točko visoke plime. Komisar za javna dela Bob Norman, zaskrbljen zaradi ozke zasnove mostu, se je poskušal pogajati z odborom za ceste in pristaniškim odborom za dodatno širino mostu. Pristaniški odbor je zahteval 43,5-metrsko razdaljo, da je lahko celotna flota ladij, ki delujejo na Novi Zelandiji, plula po pristanišču, med katerimi je bila največja ladja za križarjenje P&amp;O ''SS Canberra''. Norman je trdil, da je zelo malo verjetno, da bo Canberra uporabila edini večji dok zahodno od mostu pri rafineriji sladkorja v Chelseaju, zato se je pristaniški odbor strinjal z manjšo odprtino. To je omogočilo podjetju Freeman Fox in partnerji, da so preoblikovali most in povečali širino globokega sredinskega razpona z 2,9 metra na 4,12 metra. Do 1970-ih so se pri številnih škatlastih mostovih začele pojavljati strukturne težave, na primer most West Gate Bridge v Melbournu, ki so ga zasnovali Freeman Fox in partnerji, ki se je med gradnjo leta 1970 porušil. Aucklandski pristaniški most je pregledalo projektantsko podjetje, ki je ugotovilo, da se je ojačitveni člen upognil za 61 mm, zato je bilo odločeno, da se ojača sistem nosilcev mostu.

Most, ki je bil plačan s posojili, ki jih je podprla vlada, se je začel kot cestninski most, prvi na Novi Zelandiji, s cestninskimi postajami na severnem koncu za promet v smeri severa in juga. Cestnine so bile prvotno 2/6 (2 šilinga in šest penijev: približno 5,50 $&lt;ref name=&quot;rbnz.govt.nz&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rbnz.govt.nz/monetary-policy/inflation-calculator|access-date=9 March 2019|title=Inflation calculator – Reserve Bank of New Zealand|archive-date=18 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180218024433/https://www.rbnz.govt.nz/monetary-policy/inflation-calculator|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2018) na avto, vendar so bile po 15 mesecih delovanja znižane na 2/- (2 šilinga: približno 4,47 $ leta 2018). Cestnina je ostala pri 2 šilingih, dokler se Nova Zelandija julija 1967 ni spremenila v decimalno valuto, ko je ta znesek pri pretvorbi postal 20 centov. Leta 1980 so ga zvišali z 20 na 25 centov (približno 1,21 $ leta 2018). Cestninjenje je bilo pozneje uvedeno samo proti severu, preden so ga ukinili 31. marca 1984, kabine pa so odstranili. Cestninski sistem je bil odpravljen, ko so stroški pobiranja začeli presegati dobiček. Ko se je to zgodilo, je uprava mostu vprašala, ali bo Državni odbor za ceste prevzel operacije, če bodo cestninske postaje odstranjene, s čimer so se strinjali. Ko je most postal brezplačen, je bila večina osebja Auckland Harbour Bridge Authority vključena v odbor za ceste.

Nekateri kritiki so trdili, da je bila postavitev državne avtoceste 1 čez most motivirana s potrebo po ustvarjanju prihodkov od cestnin in je povzročila desetletja dolgo zamudo pri dokončanju zahodne obvoznice okoli Aucklanda, kar je znatno prispevalo k potrebi po masivni avtocesti skozi mestno središče Aucklanda in močno poškodovana mestna predmestja, kot sta Freemans Bay in Grafton.&lt;ref name=&quot;NZ_Herald_10575671&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/transport/news/article.cfm?c_id=97&amp;objectid=10575671 |title=''Michael Lee:'' Sins of the fathers – legacy of harbour bridge |date=1 June 2009 |work=The New Zealand Herald |access-date=17 September 2011}}&lt;/ref&gt;

=== 'Nippon clip-ons' ===
[[File:Below Auckland Harbour Bridge Hossen27.jpg|thumb|258px|Podporna konstrukcija pod mostom]]
Most je bil prvotno zgrajen s štirimi prometnimi pasovi. Zaradi hitrega širjenja predmestij na severni obali in vse večjega prometa je bilo kmalu potrebno povečati zmogljivost; do leta 1965 je bila letna uporaba približno 10 milijonov vozil, kar je trikrat več od prvotne napovedi. Leta 1967 je bila dana pogodba japonskemu podjetju Ishikawajima-Harima Heavy Industries Co., Ltd. (zdaj IHI Corporation) za izdelavo dveh jeklenih škatlastih mostov, pritrjenih na pristaniški most, da bi močno povečali število voznih pasov na mostu. Sekcije nosilcev so bile montažne na Japonskem in prepeljane na Novo Zelandijo na predelanem naftnem tankerju. Vzhodni del je bil dokončan januarja 1969, medtem ko je bil zahodni del dokončan malo preden so bili dodatni pasovi uradno odprti 23. septembra 1969. Vsaka stran je na most dodala dva dodatna pasova, s čimer se je število pasov podvojilo na osem.

Ker je dele izdelovalo japonsko podjetje, je to pripeljalo do vzdevka 'Nippon clip-ons'. Izbira podjetja je veljala za drzno potezo v tistem času, komaj 20 let po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in s precejšnjim protijaponskim sentimentom, ki je še vedno prisoten.&lt;ref name=&quot;BTG14&quot;&gt;[http://www.shorelibraries.govt.nz/Topics/Heritage/HarbourBridge/Slide14.php Bridging the Gap, Slide 14] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081014203557/http://www.shorelibraries.govt.nz/Topics/Heritage/HarbourBridge/Slide14.php |date=14 October 2008 }} North Shore City Libraries. Retrieved 8 June 2008.)&lt;/ref&gt; Stroški dodatkov so bili veliko višji, kot če bi bili dodatni pasovi zagotovljeni na začetku.

Dodatke so pestile pomembne težave. Leta 1987 so razpoke zahtevale večja popravila, leta 2006 pa so bile ugotovljene nove razpoke in znaki utrujenosti materiala. Dodatki naj bi imeli prvotno pričakovano življenjsko dobo 50 let. Prometni odbor mestnega sveta Aucklanda je od Transit New Zealand zahteval, da razišče prihodnost kot del desetletnega načrta. Transit je opozoril, da načrt že vključuje nekaj sredstev za vzdrževanje mostov.&lt;ref name=&quot;TVNZ&quot;&gt;[http://tvnz.co.nz/view/page/680360 &quot;Harbour Bridge future questioned&quot;]. Television New Zealand, 12 March 2006&lt;/ref&gt;

Maja 2007 je Transit predlagal spremembo podzakonskega predpisa, ki prepoveduje vozila, težja od 4,5 tone, na zunanjem voznem pasu na vsakem dodatku, da bi zmanjšali obremenitev konstrukcije.&lt;ref name=&quot;TVNZ2&quot;&gt;[http://tvnz.co.nz/view/page/488120/1096925 &quot;Trucks to be banned from clip-ons&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121002023323/http://tvnz.co.nz/view/page/488120/1096925 |date=2012-10-02 }}, Television New Zealand, 4 May 2007&lt;/ref&gt; To je bilo julija 2007 spremenjeno v podzakonski predpis, ki prepoveduje vozila, težka 13 ton ali več, na podlagi visoke stopnje prostovoljnega izpolnjevanja predpisov v prejšnjih mesecih.

Leta 2007 je bilo objavljeno, da je bilo kot del dobre prakse predloženih 45 milijonov NZ$ za vzdrževalna dela na dodatkih. Oktobra 2007 se je v tisku pojavilo poročilo skupine Beca iz leta 2006, v katerem je navedeno, da so dodatki v nevarnosti katastrofalne, takojšnje okvare v okoliščinah, kot je prometni zastoj, v katerem se je ujelo veliko tovornjakov. Transit je ugotovil, da je ta situacija zelo malo verjetna in da bi že izvedeni ukrepi preprečili, da bi do nje prišlo. Januarja 2008 je postalo znano, da bo tudi po večmilijonskih vzdrževalnih delih morda potrebna popolna prepoved tovornjakov na vseh pasovih ali pa se bo življenjska doba skrajšala na le še deset let.&lt;ref name=&quot;NZ_Herald_10550379&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&amp;objectid=10550379&amp;pnum=0 |title=Harbour Bridge risking serious failure |author=Savage, Jared |date=4 January 2009 |work=The New Zealand Herald |access-date=17 September 2011}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 2009 je bilo objavljeno, da so se zaradi zahtevnosti naloge, ki je bila večja od pričakovane, in naraščajočih materialnih stroškov za 920 ton armaturnega materiala namesto približno polovične količine prvotno predvidenega, stroški vzdrževanja povečali še za NZ 41 milijonov dolarjev.&lt;ref name=&quot;KEY&quot;&gt;(Press Release) [http://www.nzta.govt.nz/newsroom/info/468/index.html &quot;Key decisions on Auckland Harbour Bridge and third harbour crossing&quot;]{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. NZ Transport Agency, 2 December 2009. Retrieved 2 December 2009.&lt;/ref&gt; NZTA je opozorila, da dodatkov po končanih trenutnih delih ne bo mogoče ponovno okrepiti. Vendar pa bi po zaključku nadgradnje most imel nadaljnjo življenjsko dobo med 20 in 40 leti, če bi čez 10–20 let ponovno uvedli omejitve za tovornjake na severnem priključku.
[[File:Sunset over Auckland.jpg|thumb|600px|centre|Obzorje Auckland CBD in Pristaniškega mostu ob sončnem zahodu]]

== Vodenje prometa ==
[[Image:Barrier Transfer Machine Auckland.JPG|thumb|right|258px|Stroj za prenos ovire, ki premika oviro za popoldansko/večerno prometno konico]]

Vzpostavljen je sistem »plimskega toka«, pri čemer je smer dveh sredinskih pasov spremenjena, da se zagotovi dodaten pas za promet v konicah. Med jutranjo konico je pet od osmih pasov za promet proti jugu; popoldan pet pasov proti severu. Včasih so vozni pasovi enakomerno razdeljeni, vendar je promet v konicah sorazmerno manjši – leta 1991 je bila razlika v smernem prometu pogosto višja od 3:1; leta 2006 je to padlo na približno 1,6:1. Most ima ocenjeno zmogljivost 180.000 vozil na dan, leta 2006 pa je imel povprečno količino 168.754 vozil na dan (v primerjavi s 122.000 leta 1991).&lt;ref name=&quot;SHADOW&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&amp;objectid=10450836 |title=Traffic decline casts shadow on $3b tunnel |author=Dearnaley, Mathew |date=11 July 2007 |work=The New Zealand Herald |access-date=17 September 2011 |archive-date=26 September 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926213441/http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&amp;objectid=10450836 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Marca 1982 sta Ministrstvo za promet in Auckland Harbour Bridge Authority izvedla enotedenski prometni nadzor, da bi izboljšala standard vožnje. Od 600.000 vozil, ki so v tem obdobju uporabljala most, so jih 6.000 ustavili, polovica jih je prejela kazen, ostali pa so bili opozorjeni. Nekaj tednov pozneje je potekal drugi nadzor, ki je trajal 36 ur.

Dolga leta so smeri voznih pasov označevali nadzemni signali. V poznih 1980-ih so se zgodile številne čelne nesreče s smrtnim izidom, ko so vozila prečkala označbe voznega pasu na pot nasproti vozečega prometa. Leta 1990 je bila postavljena premična betonska varnostna ograja, ki je ločila nasprotno smerni promet in preprečila čelno nesrečo. Dva posebej zasnovana stroja za prenos pregrad sta štirikrat na dan premaknila pregrado za en pas s hitrostjo 6 km/h, kar je bila prva betonska varnostna pregrada te vrste, nameščena na škatlastem mostu na svetu.

Marca 2009 so bili zamenjani stroji za prenos pregrad, ki so zdržali štirikrat več kot prvotna načrtovana življenjska doba petih let. Novi stroji lahko pregrado premaknejo v polovičnem času kot stari stroji. Betonski pregradni bloki in kovinski raztezni bloki so bili zmanjšani v širino za 200 mm, kar je omogočilo večjo širino v pasovih na obeh straneh pregrade.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2008-10-14|title=Bridging the Gap – North Shore Libraries|url=http://www.shorelibraries.govt.nz/Topics/Heritage/HarbourBridge/Slide16.php|access-date=2021-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20081014204026/http://www.shorelibraries.govt.nz/Topics/Heritage/HarbourBridge/Slide16.php|archive-date=14 October 2008}}&lt;/ref&gt;

Kot del projekta Victoria Park Tunnel je bila premična pregrada razširjena proti jugu do priključka Fanshawe Street.

=== Vodenje dogodkov ===
Kot del velikih dogodkov, kot je maraton v Aucklandu, se običajne omejitve dostopa do avtocest včasih sprostijo. Decembra 2011 je bil kolesarjem prvič uradno dovoljen vstop na most za dirko/skupnostni kolesarski dogodek, ki so ga organizirali Telstra Clear, Auckland Transport, NZTA in Cycle Action Auckland, kolesarje pa je dovolil tudi na severni avtobusni progi. Do 9000 kolesarjev je bilo zaščitenih s 160 stoječimi avtobusi, ki so bili uporabljeni kot 'častna straža' med koncem mostu in severnim avtobusom pred prometom na preostalem delu avtoceste, ki bo ostal odprt.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Cyclist given Harbour Bridge access in historic event|url=http://tvnz.co.nz/national-news/cyclist-given-harbour-bridge-access-in-historic-event-4232643|access-date=18 June 2011|publisher=TV New Zealand|date=17 June 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bridge Bike Ride A Celebration of Cycle Culture in the Super City|url=http://www.voxy.co.nz/national/bridge-bike-ride-celebration-cycle-culture-super-city/1861/92439|access-date=18 June 2011|agency=Voxy Newswire|date=17 June 2011|archive-date=2023-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230908005211/http://www.voxy.co.nz/national/bridge-bike-ride-celebration-cycle-culture-super-city/1861/92439|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Predlagana peš in kolesarska pot ==
=== Izvirni predlog ===
Ko je bil most zgrajen, so bile železniške proge in sprehajalne poti opuščene zaradi stroškov in tudi niso bile vključene med gradnjo dodatkov (ljudje se lahko sprehodijo po mostu samo z vodenimi ogledi). Po povečanem pokroviteljstvu javnega prevoza v Aucklandu v zgodnjih 1990-ih je Ministrstvo za delo in razvoj raziskalo, ali bi lahko dodatka uporabili za sistem lahke železnice, kar so ugotovili, da je izvedljivo, če bi se pasove uporabljalo izključno za ta namen. Leta 2007 so potekale razprave o dodajanju kolesarske in pešpoti. Transit je opozoril, da bi to stalo med 20 in 40 milijoni novozelandskih dolarjev, vendar je bila javna podpora ocenjena kot zelo visoka. Skupina GetAcross in Cycle Action Auckland (kasneje preimenovana v Bike Auckland) sta trdila, da so na voljo cenejše možnosti in da bi bilo mogoče razmeroma enostavno vključiti ureditev peš in kolesarske steze v dela za krepitev mostu, ki so bila načrtovana za dodatka.

Predlog iz leta 2008 o spremembi in morebitni razširitvi za dodajanje peš in kolesarskih poti je naletel na različne odzive. Medtem ko sta regionalni svet Aucklanda in mestni svet North Shore glasovala za podporo (pod določenimi pogoji), je mestni svet Aucklanda menil, da so stroški previsoki. Druge zainteresirane strani, kot je Agencija za promet Nove Zelandije (NZTA), so menile, da predlog nima dovolj ugodnosti za ceno 22–53 milijonov dolarjev, čeprav so nosilci kampanje opozorili, da so stroški, navedeni za projekt, vključevali 45 % nepredvidenih stroškov. Predlog regionalnega sveta Aucklanda (eden od predlagateljev), da se del strukture za pripenjanje odpre za poskusno uporabo pri hoji/kolesarjenju v več poletnih vikendih, da se pokaže, ali bo privabil dovolj uporabnikov, ni bil sprejet.

Skupina GetAcross je na svoji spletni strani predstavljala predlagano rešitev za peš/kolesarjenje, imenovano SkyPath.&lt;ref name=&quot;NZ_Herald_10496427&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&amp;objectid=10496427 |title=Bike campaigners find more room on bridge |author=Dearnaley, Mathew |date=6 March 2008 |work=The New Zealand Herald |access-date=17 September 2011}}&lt;/ref&gt; Po letih kampanje je laburistična stranka pred splošnimi volitvami leta 2017 obljubila financiranje prehoda Harbour Bridge, znanega kot Skypath. Ko so bili laburisti v vladi, je bil projekt predan prometni agenciji Waka Kotahi / Nova Zelandija, ki je leta 2019 izdala revidiran dizajn.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023-10-18 |title=New design for Harbour Bridge shared path announced |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/new-design-for-auckland-harbour-bridge-shared-path-announced/L47IQ5246MVSGVDOEH3YMKBAKY/ |access-date=2023-10-18 |website=NZ Herald |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;

Julija 2023 je Bike Auckland izdal poročilo podjetja SmartSense Limited, v katerem je obravnaval ključne pomisleke glede prerazporeditve pasu na motornem mostu za hojo in kolesarjenje ter predlagal oblikovno rešitev za ublažitev varnostnih pomislekov

6. avgusta 2023 je Waka Kotahi objavil svoj načrt prehodov pristanišča Waitematā, ki vključuje predor za lahko železnico in predor za motorni promet pod pristaniščem ter hojo in kolesarjenje po dveh pasovih obstoječega Pristaniškega mostu. Gradnja naj bi se začela do leta 2029.&lt;ref name=&quot;Newshub&quot;&gt;{{navedi novice |title=Prime Minister Chris Hipkins reveals two new road tunnels for second Auckland harbour crossing |language=en |work=Newshub |url=https://www.newshub.co.nz/home/politics/2023/08/prime-minister-chris-hipkins-reveals-two-new-tunnels-for-second-auckland-harbour-crossing.html |access-date=2023-10-18 |archive-date=2023-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129035105/https://www.newshub.co.nz/home/politics/2023/08/prime-minister-chris-hipkins-reveals-two-new-tunnels-for-second-auckland-harbour-crossing.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Napoved Waka Kotahija je, da bi 6400 ljudi vsak dan hodilo in kolesarilo čez Auckland Harbour Bridge.

Bike Auckland še naprej zagovarja, da Waka Kotahi osvobodi Lane, in navaja, da bo Waka Kotahijev projekt povezav Waitematā trajal predolgo, da bi vzpostavil povezavo za hojo in kolesarjenje čez pristanišče. Njihova kampanja je pritegnila podporo različnih organizacij, ki so pozvale Waka Kotahija, naj zdaj osvobodi vozni pas, da bi prebivalcem Aucklanda omogočil cenovno dostopnejše in trajnostne možnosti prevoza, in da bi bil to ključni simbol podnebnih ukrepov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Liberate the Lane |url=http://www.liberatethelane.nz |access-date=2023-10-18 |website=www.liberatethelane.nz |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;

=== Samostojni most ===
Junija 2021 je minister za promet Michael Wood napovedal, da bo na vzhodni strani mostu Auckland Harbour Bridge zgrajen nov samostojen most za pešce in kolesarje. Most je bil ocenjen na skupno vrednost 785 milijonov dolarjev in je imel podporo župana Aucklanda Phila Goffa, ki je dejal, da bo koristil prebivalcem Aucklanda in turistom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2021-06-03|title=New $685 million cycling and walking bridge for Auckland's Waitematā Harbour|url=https://www.stuff.co.nz/auckland/125343356/new-685-million-cycling-and-walking-bridge-for-aucklands-waitemat-harbour|access-date=2021-12-22|website=Stuff|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=New Auckland Harbour Bridge: Second standalone bridge for cyclists, pedestrians confirmed|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/new-auckland-harbour-bridge-second-standalone-bridge-for-cyclists-pedestrians-confirmed/CM4653SLAHKBUFBNWD5XPGN3N4/|access-date=2021-12-22|website=New Zealand Herald |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;

Načrt je bil deležen kritik zagovornikov kolesarjenja, tovornjakov in drugih prevozov, pa tudi vladnih opozicijskih strank. Oktobra 2021 je Wood objavil, da je bil projekt opuščen zaradi pomanjkanja javne podpore. Povedal je, da je Waka Kotahi porabil 51 milijonov dolarjev za načrte, svetovalce in inženirske načrte za projekt do konca septembra, končni porabljeni znesek pa ni znan.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|date=2021-10-04|title=$51m spent on axed Auckland harbour cycling bridge project, residents 'in limbo'|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/126575243/51m-spent-on-axed-auckland-harbour-cycling-bridge-project-residents-in-limbo|access-date=2021-12-22|website=Stuff|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Osvobodite vozni pas ===
Leta 2022 je Waka Kotahi potrdil, da ne bo ponudil preizkusa hoje in kolesarjenja po pristaniškem mostu v Aucklandu zaradi pomislekov glede varnosti ljudi, ki uporabljajo vozni pas, in motornih zastojev na mostu.

Julija 2023 je Bike Auckland izdal poročilo svetovalca SmartSense Limited, ki obravnava ključne pomisleke Wake Kotahija glede prerazporeditve voznega pasu na motornem mostu za hojo in kolesarjenje, vključno z oblikovalsko rešitvijo za ublažitev varnostnih pomislekov. Poročilo je razkrilo, da se je obseg motornega prometa zmanjšal, zaradi česar je na mostu ostal prostor za prerazporeditev enega pasu za hojo, kolesarjenje in vožnjo s kolesi, »brez pomembnega vpliva na motorni promet«. Bike Auckland še naprej zagovarja Wako Kotahi, da osvobodi pas, in navaja, da bo projekt povezav Waka Kotahi Waitematā trajal predolgo, da bi vzpostavil povezavo za hojo in kolesarjenje čez pristanišče. Njihova kampanja je pritegnila podporo različnih organizacij, vse pa so pozivale Waka Kotahija, naj takoj osvobodi pas. Razlogi za njihovo podporo segajo od zagotavljanja cenovno dostopnejših in trajnostnih možnosti prevoza prebivalcem Aucklanda do tega, da je to ključni ukrep za blažitev podnebnih ukrepov in zmanjšanje emisij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Liberate the Lane |url=https://www.liberatethelane.nz |access-date=2023-10-18 |website=www.liberatethelane.nz |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;

== Koristi ==
Most podpira več komunalnih storitev, vključno z vodovodom in plinovodom ter telekomunikacijskimi kabli iz [[Optično vlakno|optičnih vlaken]].

Transpower je leta 2005 dosegel dogovor s Transitom za namestitev kabelskih nosilcev pod mostom za prihodnji napajalni kabel čez pristanišče. Leta 2012 je Transpower namestil tri 220.000-voltne kable na mostu, ki povezujejo postajo Hobson Street v Auckland CBD s postajo Wairau Road na severni obali.

== Skok z elastiko ==
Operater bungyja AJ Hackett upravlja 40-metrski [[skok z elastiko]] (''bungy jump'') z mostu in ponuja vzpon na most s pogledom na mesto in pristanišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bungy.co.nz/index.php/ps_pagename/auckland |title=Auckland Bride Climb and Bungy |accessdate=2023-12-05 |archive-date=2022-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220204183336/https://www.bungy.co.nz/index.php/ps_pagename/auckland |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Posnetek prvega skoka se je pojavil v ''The Bridge'' (2002), novozelandskem televizijskem dokumentarcu o pristaniškem mostu v Aucklandu režiserja Bryana Brucea.

== Drugi pristaniški prehod ==
[[File:AucklandHarbourBridge.jpg|thumb|258px|Most severozahodno od Sky Towerja]]

Skoraj takoj, ko je bil most zgrajen, je dosegel zmogljivost, preden so ga razširil z dodatki, in drugo prečkanje pristanišča je bilo obravnavano. Zaradi visokih stroškov in težav pri priključitvi na avtocestno omrežje so načrti doslej ostali v fazi zasnove. Leta 2008 je študijska skupina zožila okoli 160 možnosti na povezavo z več predori približno en kilometer vzhodno od mostu, z do štirimi posameznimi predori za avtocesto, javni prevoz in železnico.

6. avgusta 2023 je Waka Kotahi objavil svoj načrt Waitematā Harbour Crossings,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Agency |first=NZ Transport |title=Waitematā Harbour Connections {{!}} Waka Kotahi NZ Transport Agency |url=https://www.nzta.govt.nz/projects/waitemata-harbour-connections/ |access-date=2023-10-18 |website=www.nzta.govt.nz |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt; ki vključuje predor za lahko železnico in predor za motorni promet, s hojo in kolesarjenjem po dveh pasovih obstoječega Pristaniškega mostu. Gradnja naj bi se začela leta 2029. Napoved Waka Kotahija je, da bi 6400 ljudi vsak dan hodilo in kolesarilo čez Auckland Harbour Bridge.

== 2020 strukturna škoda ==
Septembra 2020 je močan veter povzročil, da se je težko tovorno vozilo prevrnilo in trčilo v konstrukcijo mostu ter povzročilo znatno škodo. Začasna popravila so bila izvedena z uporabo lokalno izdelanega nadomestnega elementa, v pričakovanju popolne inženirske analize in oblikovanja dolgoročne rešitve. 4. oktobra je bila nameščena trajna nadomestna opora, vsi pasovi pa so se znova odprli 7. oktobra 2020.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url= https://www.stuff.co.nz/national/300112113/auckland-harbour-bridge-damage-how-it-happened-and-what-needs-to-be-done-to-get-it-fixed |title=Auckland Harbour Bridge damage: How it happened and what needs to be done to get it fixed|date=20 September 2020|work=Stuff.co.nz|access-date=1 October 2020}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Auckland Harbour Bridge}}
* [https://web.archive.org/web/20110315055824/http://www.nzta.govt.nz/projects/ahb/index.html NZTA Auckland Harbour Bridge – home page]
* [https://web.archive.org/web/20040530103522/http://www.ipenz.org.nz/heritage/itemdetail.cfm?itemid=117 Engineering Heritage – Auckland Harbour Bridge] (from the IPENZ website)
* {{Structurae|id=20000191|title=Auckland Harbour Bridge}}
* [https://web.archive.org/web/20080222044116/http://cmi.transit.govt.nz/html/cmi/history.htm Historical photos] (from the Transit New Zealand website)
* [http://getacross.org.nz/ Get Across] (website advocating a Harbour Bridge walking and cycling facility)
* [http://www.aucklandcity.govt.nz/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll?AC=SEE_ALSO&amp;QF0=Subjects&amp;QI0==%22Auckland+Harbour+Bridge%22&amp;XC=/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll&amp;BU=http%3A%2F%2Fwww.aucklandcity.govt.nz%2Fdbtw-wpd%2FHeritageImages%2Findex.htm&amp;TN=heritageimages&amp;SN=AUTO4527&amp;SE=181&amp;RN=0&amp;MR=20&amp;TR=0&amp;TX=1000&amp;ES=0&amp;CS=1&amp;XP=&amp;RF=HIOReport&amp;EF=&amp;DF=HIORecord&amp;RL=0&amp;EL=0&amp;DL=0&amp;NP=2&amp;ID=&amp;MF=WPEngMsg.ini&amp;MQ=&amp;TI=0&amp;DT=&amp;ST=0&amp;IR=13307&amp;NR=1&amp;NB=0&amp;SV=0&amp;SS=1&amp;BG=&amp;FG=&amp;QS=index&amp;OEX=ISO-8859-1&amp;OEH=ISO-8859-1 Photographs of Auckland Harbour Bridge] held in Auckland Libraries' heritage collections.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mostovi na Novi Zelandiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1959]]
[[Kategorija:Kovinski mostovi]]
[[Kategorija:Konzolni mostovi]]</text>
      <sha1>s1znd6ywy48cl5bgddgwxt5udg7tlp1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6672836</id>
      <parentid>6669393</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T03:52:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16531" sha1="e5ewgo1x3uf7bpu6b6swjbpb2yipa43" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>e5ewgo1x3uf7bpu6b6swjbpb2yipa43</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ester Ledecká</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557784</id>
    <revision>
      <id>6672979</id>
      <parentid>6627413</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:03:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672979</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6806" sha1="414vj8xjnfie5swga310mo1o9u331x9" xml:space="preserve">{{Infobox sportsperson
| name = Ester Ledecká
| height = 173
| weight = 68
| website = 
| country = {{CZE}}
| sport = [[deskanje na snegu]]&lt;br /&gt;[[alpsko smučanje]]
| event = [[paralelni slalom]], [[paralelni veleslalom]]&lt;br /&gt;[[smuk]], [[superveleslalom]], [[alpska kombinacija|kombinacija]]
| club = Dukla Liberec
| coach = [[Justin Reiter]] (deskanje)&lt;br /&gt;[[Tomáš Bank]], [[Ondřej Bank]] (smučanje)&lt;ref name=nyt /&gt;
| show-medals = yes
| medaltemplates = {{Medal|Country|{{CZE}}}}
{{Medal|Sport|žensko [[deskanje na snegu]]}}
{{Medal|Competition|velika tekmovanja v deskanju na snegu}}
{{MedalCount| total=yes
| [[Zimske olimpijske igre|Olimpijske igre]] | 2 | 0 | 0
| [[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu|Svetovna prvenstva]] | 3 | 2 | 0
| Svetovna mladinska prvenstva | 2 | 0 | 0
}}
{{Medal|Competition|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}}
{{Medal|Gold|[[Zimske olimpijske igre 2018|Pjeongčang 2018]]|[[Deskanje na snegu na Zimskih olimpijskih igrah 2018|Paralelni veleslalom]]}}
{{Medal|Gold|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|[[Deskanje na snegu na Zimskih olimpijskih igrah 2022|Paralelni veleslalom]]}}
{{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu|Svetovna prvenstva]]}}
{{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu 2015|Kreischberg 2015]]|Paralelni slalom}}
{{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu 2017|Sierra Nevada 2017]]|Paralelni veleslalom}}
{{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu 2025|Engadin 2025]]|Paralelni veleslalom}}
{{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu 2017|Sierra Nevada 2017]]|Paralelni slalom}}
{{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu 2025|Engadin 2025]]|Paralelni slalom}}
{{Medal|Competition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v deskanju na snegu|Svetovna mladinska prvenstva]]}}
{{Medal|Gold|Erzurum 2013|Paralelni slalom}}
{{Medal|Gold|Erzurum 2013|Paralelni veleslalom}}
{{Medal|Sport|žensko [[alpsko smučanje]]}}
{{Medal|Competition|velika tekmovanja v alpskem smučanju}}
{{MedalCount
| [[Zimske olimpijske igre|Olimpijske igre]] | 1 | 0 | 0
| [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|Svetovna prvenstva]] | 0 | 0 | 1
| '''Skupaj''' | '''1''' | '''0''' | '''1'''
}}
{{Medal|Competition|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}}
{{Medal|Gold|[[Zimske olimpijske igre 2018|Pjeongčang 2018]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2018|superveleslalom]]}}
{{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|Svetovna prvenstva]]}}
{{Medal|Bronze|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2025|Saalbach 2025]]|Smuk}}
}}

'''Ester Ledecká''' ({{IPA-cs|ˈɛstɛr  ˈlɛdɛtskaː}}), [[Čehi|češka]] [[deskarka na snegu]] in [[alpska smučarka]], * [[23. marec]] [[1995]], [[Praga]], [[Češka]].

Ledecká je nastopila na treh [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]], leta [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] v [[deskanje na snegu|deskanju na snegu]] ter v letih [[Zimske olimpijske igre 2018|2018]] in [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]] v [[alpsko smučanje|alpskem smučanju]] in deskanju na snegu. Leta 2017 je kot prva tekmovalka nastopila na svetovnih prvenstvih v [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|alpskem smučanju]] in [[Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu|deskanju na snegu]].&lt;ref name=nyt&gt;{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/2017/11/27/sports/olympics/ester-ledecka-skiing-snowboarding.html |title=Skiing or Snowboarding? Ester Ledecka Chose Both |last=Clarey |first=Christopher |date=27 November 2017 |website=[[NYTimes.com]] |access-date=24 December 2017 }}&lt;/ref&gt; Na olimpijskih igrah leta 2018 je z zlatima medaljama v [[superveleslalom]]u v alpskem smučanju in [[paralelni veleslalom|paralelnem veleslalomu]] v deskanju na snegu postala prva tekmovalka, ki je nastopila na zimskih olimpijskih igrah v obeh športih in v obeh tudi osvojila medalji. Kot drugi športnici ji je uspelo osvojili olimpijsko medaljo v dveh različnih športnih po [[Anfisa Rezcova|Anfisi Rezcovi]], toda prvi na istih olimpijskih igrah&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ester Ledecka: Two sports, two golds, same Olympics|url=https://www.bbc.co.uk/sport/winter-olympics/43180018|agency=BBC|date=24 February 2018}}&lt;/ref&gt;, leta 2022 pa je ponovila naslov olimpijske prvakinje v paralelnem veleslalomu, v alpskem smučanje pa je zasedla četrto mesto v [[alpska kombinacija|kombinaciji]] in peto v superveleslalomu. Skupno je v deskanju na snegu osvojila tri zlate in dve srebrni medalji na svetovnih prvenstvih, v [[Svetovni pokal v deskanju na snegu|svetovnem pokalu]] pa 25 zmag in 39 uvrstitev na stopničke. Štirikrat je osvojila skupno zmago v paralelnih disciplinah svetovnega pokala ter po enkrat drugo in tretje mesto. V alpskem smučanju je na svetovnem prvenstvu leta [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2021|2021]] zasedla četrto mesto v [[smuk]]u in superveleslalomu, leta [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2025|2025]] pa bronasto medaljo v smuku, s čimer je postala športnica, ki je v istem letu osvojila medaljo na svetovnih prvenstvih [[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]] v dveh različnih športnih.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-03-21 |title=Ester Ledecká makes history with two World Championship medals in two different disciplines |url=https://english.radio.cz/ester-ledecka-makes-history-two-world-championship-medals-two-different-8846220 |access-date=2025-03-23 |website=Radio Prague International |language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je osvojila štiri zmage in enajst uvrstitev na stopničke.&lt;ref name=&quot;FISprofile&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://data.fis-ski.com/dynamic/athlete-biography.html?sector=SB&amp;listid=&amp;competitorid=167229&amp;type=result |title=Ester Ledecka |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |website=FIS-Ski |publisher=International Ski Federation |access-date=15 January 2017}}&lt;/ref&gt;

== Sklici == 
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{Sports links}}

{{Footer Olympic Champions Super-G Women}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ledecká, Ester}}
[[Kategorija:Češki deskarji na snegu]]
[[Kategorija:Češki alpski smučarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Češko]]
[[Kategorija:Deskarji na snegu Zimskih olimpijskih iger 2014]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2018]]
[[Kategorija:Deskarji na snegu Zimskih olimpijskih iger 2018]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2022]]
[[Kategorija:Deskarji na snegu Zimskih olimpijskih iger 2022]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Deskarji na snegu Zimskih olimpijskih iger 2026]]</text>
      <sha1>414vj8xjnfie5swga310mo1o9u331x9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skozi Flandrijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557936</id>
    <revision>
      <id>6672877</id>
      <parentid>6669231</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:45:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6672877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19523" sha1="0zybsyu3oinwd4yhg8eair2on1il3d1" xml:space="preserve">{{For|kolesarski spomenik|Dirka po Flandriji}}
{{For|»Malo dirko po Flandriji«|E3 Saxo Bank Classic}}
{{Infobox cycling race
| name          = Skozi Flandrijo
| image         = Logo-Dwars door Vlaanderen.png
| caption       = logotip dirke
| date          = konec marca
| region        = [[Flandrija]], Belgija
| english       = 
| localnames    = Dwars door Vlaanderen
| nickname      = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = Mini [[Kolesarske klasike|klasika]]
| organiser     = [[Flandrijske klasike]]
| director      = 
| first         = 1945
| number        = 80
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
| mostwins      = '''14 kolesarjev po 2 zmagi'''
| mostrecent    = {{flagicon|ITA}} [[Filippo Ganna]]
}}

'''Skozi Flandrijo''' ({{lang-nl|'''Dwars door Vlaanderen'''}}) je pomladanska [[enodnevna dirka|enodnevna]] mini [[Kolesarska klasika|klasična kolesarska dirka]] v [[Belgija|Belgiji]], ki jo prirejajo od leta 1945. Dirka se začne v kraju [[Roeselare]] in konča v kraju [[Waregem]], v belgijski provinci [[Zahodna Flandrija]]. Od leta 2017 je del svetovne serije [[UCI World Tour]].

Dirka, ki jo prirejajo pozno v marcu je del ''[[Flandrijski kolesarski teden|Flandrijskega kolesarskega tedna]]'', katerega del so tudi ostale štiri dirke [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]], [[Classic Brugge–De Panne]] in [[Dirka po Flandriji]]. Sicer je bila dolgo na sporedu štiri dni po spomeniku [[Milano–San Remo]] oziroma teden in pol pred spomenikom Po Flandriji. Od leta 2018 naprej je dirka na sporedu sredo pred spomenikom po Flandriji.&lt;ref name=&quot;Ronde van Vlaanderen&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ronde van Vlaanderen|url=http://www.rondevanvlaanderen.be/nl|publisher=rondevanvlaanderen.be|access-date=26 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;2017CN&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/news/uci-expands-worldtour-to-37-events/ |title=UCI expands WorldTour to 37 events |access-date=2 October 2016 |work=Cycling News|date=2 August 2016 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;2017UCI&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/pressreleases/the-uci-reveals-expanded-uci-worldtour-calendar-for-207/ |title=The UCI reveals expanded UCI WorldTour calendar for 2017 |access-date=2 October 2016 |work=UCI}}&lt;/ref&gt;

Dirka je prvotno nosila ime Skozi Belgijo (Dwars door België), trenutno ime pa je dobila šele leta 2000. Zaradi zelo podobnih imen pogosto prihaja do zmede in te dirke pač ne gre zamenjati z bolj prestižno spomeniško dirko [[Dirka po Flandriji|Po Flandriji]] ali z [[E3 Saxo Bank Classic]] (znane kot &quot;Mala dirka po Flandriji&quot;).

Ena izmed sedmih [[Flandrijske klasike|Flandrijskih klasik]], spada med tlakovane dirke (ne pa tudi med tlakovane klasike).

Od leta 2012 naprej na isti dan z istim startom in ciljem kot pri moških organizirajo tudi ženske dirke.

==Moški==

===Trasa dirke===
Je ena izmed številnih Flandrijskih dirk, ki potekajo na znamenitih granitnih kockah, tradicionalno v sredo pred spomenikom Po Flandriji. 

V povprečju je trasa dolga čez 180 km, večina trase poteka v hribovitih [[Ardeni]]h. Prvih 80 km v [[Zahodna Flandrija|Zahodni Flandriji]] je večinoma ravninskih, nato postane bolj selektivna z ducatom vzponov v hribovitem območju [[Vzhodna Flandrija|Vzhodne Flandrije]]. Kljub vsakoletnim spremembam trase so vzponi [[Taaienberg]], [[Kruisberg]] in [[Côte de Trieu]] stalni. Vrh zadnjega vzpona Nokereberg je 11 km od cilja. Poleg tega obstaja več ravnih odsekov tlakovcev. Zaradi hribovitega poteka v Ardenih je dirka po naravi podobna [[Dirki po Flandriji]] in se pogosto uporablja kot priprava na večji dogodek, ki poteka štiri dni kasneje, v nedeljo.

===Zmagovalci po letih===
[[File:Rik Van Steenbergen spurt naar de eindmeet, Dwars Door België 1945, Waregem (collectie KOERS. Museum van de Wielersport).jpg|thumb|180px|Prva izvedba (1945), ki jo je zmagal [[Rik Van Steenbergen]]]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Tretji  
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Skozi Belgijo&quot;''' ↓
|-
| 1945
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Callens]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Desimpelaere]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Callens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Van Dijcke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emile jr. Masson]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Rosseel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Florent]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Desmet]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lionel Van Brabant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Rosseel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Emilie Vanderveken]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Depoorter]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Hendrickx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Rosseel]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Maelbrancke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lode Wouters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Karel Debaere]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adriaan Voorting]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel De Mulder]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Rondele]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Van Den Brande]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Demunster]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Rosseel]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Aerde]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Noyelle]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Vlaeyen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Van Tieghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Heyvaert]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Baens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Briek Schotte]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur De Cabooter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard Sorgeloos]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Schepens]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Meuleman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Van Wynsberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Geneugden]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Piet Rentmeester]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Piet van Est]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Clément Roman]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dieter Puschel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Robert Seneca]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|NLD}} [[Piet van Est]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Etienne Vercauteren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Dewit]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Hermans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Haelterman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Breuker]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Post]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Van Ryckeghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vandenberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Spruyt]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Bernard Van De Kerckhove]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Van Vlierberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vanneste]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Van Ryckeghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| align=center|1971 || colspan=3 align=center|''dirka ni potekala''
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Vantyghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Verstraeten]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Loysch]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Abelshausen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Verreydt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronald De Witte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Pijnen]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Priem]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Tino Tabak]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Swerts]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Leman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jos Schipper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Van Sweevelt]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Roosbroeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|NLD}} [[Johan van der Meer]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Van Sweevelt]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Priem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gerrit Van Gestel]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Vanhaerens]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Étienne De Wilde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Matthijs]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Lieckens]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Stevenhaagen]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jelle Nijdam]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Frison]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[John Talen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fons De Wolf]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nico Verhoeven]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Theo de Rooy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Uwe Raab]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Remig Stumpf]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Michel Zanoli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Pierre Heynderickx]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|BEL}} [[Carlo Bomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludwig Willems]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jelle Nijdam]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|NLD}} [[Tristan Hoffman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Brian Holm]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Ludovic Auger]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hans Declqercq]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Van Haecke]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Chris Peers]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Skozi Flandrijo&quot;''' ↓
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Tristan Hoffman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Lars Michaelsen]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|BEL}} [[Niko Eeckhout]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Arvis Piziks]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|AUS}} [[Baden Cooke]]
|{{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Baden Cooke]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Max van Heeswijk]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludovic Capelle]]
|{{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Roger Hammond]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Niko Eeckhout]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Roger Hammond]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Balducci]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frederik Veuchelen]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Jeremy Hunt (kolesar)|Jeremy Hunt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lloyd Mondory]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Niko Eeckhout]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sylvain Chavanel]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven de Jongh]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Niko Eeckhout]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Kevin Van Impe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Niko Eeckhout]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|DNK}} [[Matti Breschel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Björn Leukemans]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nick Nuyens]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sylvain Chavanel]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Koen de Kort]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|ITA}} [[Oscar Gatto]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Borut Božič]]'''
|{{ikonazastave|AUS}} [[Mathew Hayman]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Borut Božič]]'''
|-
| 2015
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jelle Wallays]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Theuns]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Dylan van Baarle]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jens Debusschere]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Theuns]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksej Lucenko]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mike Teunissen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Turgis]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]]
|-
| 2020 || colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|NLD}} [[Dylan van Baarle]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tiesj Benoot]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Thomas Pidcock]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Oier Lazkano]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|USA}} [[Matteo Jorgenson]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Jonas Abrahamsen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Küng]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tiesj Benoot]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 14 | 2 || {{flagicon|BEL}} [[André Rosseel]] || 1948, 1950
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1949, 1951
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Briek Schotte]] || 1953, 1955
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] || 1966, 1968
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Daniel Van Ryckeghem]] || 1967, 1970
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Walter Planckaert]] || 1977, 1984
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] || 1986, 1991
|-
|{{flagicon|NED}} [[Jelle Nijdam]] || 1987, 1995
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] || 1993, 1999
|-
|{{flagicon|NED}} [[Tristan Hoffman]] || 1996, 2000
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Niko Eeckhout]] || 2001, 2005
|-
|{{flagicon|NED}} [[Niki Terpstra]] || 2012, 2014
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Yves Lampaert]]'' || 2017, 2018
|-
|{{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]''' || 2019, 2022
|}

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center|54 || {{BEL}}
|-
| align=center|15 || {{NED}}
|-
| align=center rowspan=4 |2 || {{AUS}}
|-
| {{FRA}}
|-
| {{USA}}
|-
| {{ITA}}
|-
| align=center rowspan=3 |1 || {{DEN}}
|-
| {{GER}}
|-
| {{UKR}}
|}

==Ženske==

===Zmagovalke po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalka 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Druga
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretja 
|-
| 2012
|{{ikonazastave|NLD}} [[Monique van de Ree]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilke Croket]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Petra Dijkman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|NED}} [[Kirsten Wild]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jolien D'Hoore]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Monique van de Ree]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NLD}} [[Amy Pieters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Kim De Baat]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Amy Cure]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|NLD}} [[Amy Pieters]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Floortje Mackaij]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Christina Siggaard]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Amy Pieters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jolien D'Hoore]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Eileen Roe]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|FIN}} [[Lotta Henttala]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Gracie Elvin]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Lisa Brennauer]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|NLD}} [[Ellen van Dijk]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Amy Pieters]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Floortje Mackaij]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|NLD}} [[Ellen van Dijk]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marta Bastianelli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Lucinda Brand]]
|-
| 2020 || colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|NLD}} [[Annemiek van Vleuten]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Katarzyna Niewiadoma]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Alexis Ryan]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julie De Wilde]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Elise Chabbey]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|NLD}} [[Demi Vollering]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Marianne Vos]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NLD}} [[Marianne Vos]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Shirin van Anrooij]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Letizia Paternoster]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Longo Borghini]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lotte Kopecky]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Demi Vollering]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Lieke Nooijen]]
|}

===Večkratne znagovalke===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesarka
! Edicija
|-
| align=center| 3 || {{flagicon|NED}} ''[[Amy Pieters]]'' || 2014, 2015, 2016
|-
| align=center| 2 || {{flagicon|NED}} ''[[Ellen van Dijk]]'' || 2018, 2019
|}

===Zmage po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center|10 || {{NED}}
|-
| align=center|2 || {{ITA}}
|-
| align=center rowspan=2|1 || {{FIN}}
|-
| {{SUI}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1945]]
[[Kategorija:Flandrija]]</text>
      <sha1>0zybsyu3oinwd4yhg8eair2on1il3d1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>E3 Saxo Classic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557976</id>
    <revision>
      <id>6672878</id>
      <parentid>6667787</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:46:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ pnp</comment>
      <origin>6672878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14776" sha1="0av0pgb9y5cdqnukinitkapdyl6nk26" xml:space="preserve">{{For|kolesarski spomenik|Dirka po Flandriji}}
{{For|kolesarsko mini klasiko po Flandriji|Skozi Flandrijo}}
{{Infobox cycling race
| name          = E3 Saxo Classic
| current_event = 
| image         = 
| date          = konec marca
| region        = [[Flandrija]], Belgija
| english       = 
| localnames    = E3 Harelbeke {{in lang|nl}}
| nickname      = »''Mala Flandrija''«
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Kolesarska klasika|Klasika]]
| organiser     = Hand in Hand [[Association without lucrative purpose|VZW]]
| director      = Philippe Vermeeren
| first         = {{start date|1958}}
| number        = 68
| last          = 2026
| firstwinner   = {{flagicon|BEL}} [[Armand Desmet]]
| mostwins      = {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] ''(5)''
| mostrecent    = {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
}}

'''E3 Saxo Classic''' (predtem; '''E3 BinckBank Classic''', '''E3 Harelbeke''', '''Harelbeke–Antwerp–Harelbeke''', '''E3-Prijs Vlaanderen''' in '''E3 Saxo Bank Classic''') je pomladanska enodnevna [[Kolesarske klasike|kolesarska klasika]] v [[Belgija|Belgiji]], ki jo prirejajo od leta 1958. In je ena izmed sedmih [[Flandrijske klasike|Flandrijskih klasik]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=E3 gaat terug naar de roots en wordt korter en spannender, 26 november 2015|url=http://www.nieuwsblad.be/sportwereld/cnt/dmf20151126_01991718|website=Sporza|publisher=Sporza staff|access-date=29 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151128085641/http://www.nieuwsblad.be/sportwereld/cnt/dmf20151126_01991718|archive-date=28 November 2015|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Dirka, ki jo prirejajo pozno v marcu je del ''[[Flandrijski kolesarski teden|Flandrijskega kolesarskega tedna]]'', katerega del so tudi ostale štiri dirke [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]], [[Classic Brugge–De Panne]] in [[Skozi Flandrijo]].&lt;ref name=&quot;Ronde van Vlaanderen&quot;&gt;{{navedi splet|title=Ronde van Vlaanderen|url=http://www.rondevanvlaanderen.be/nl|publisher=rondevanvlaanderen.be|access-date=26 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;2017CN&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/news/uci-expands-worldtour-to-37-events/ |title=UCI expands WorldTour to 37 events |access-date=2 October 2016 |work=Cycling News|date=2 August 2016 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;2017UCI&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/pressreleases/the-uci-reveals-expanded-uci-worldtour-calendar-for-207/ |title=The UCI reveals expanded UCI WorldTour calendar for 2017 |access-date=2 October 2016 |work=UCI}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z dirkami [[Gent–Wevelgem]], [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] in [[Pariz–Roubaix]] spada med tlakovane klasike.

==Zgodovina==
Dirka je v svoji zgodovini zamenjala že pet imen. Ima sloves zadnje pripravljalne dirke za bolj prestižni flamski spomenik, saj je krajša od Dirke po Flandriji, si pa z njo deli večino trase po Flamskih [[Ardeni]]h, zato so jo tamkajšnji mediji poimenovali »''Mala dirka po Flandriji''«. Start in cilj je v [[Harelbecku]].

Zaradi zelo podobnega imena pogosto prihaja do zmede in te dirke ne gre zamenjati z bolj prestižno spomeniško dirko [[Dirka po Flandriji|Po Flandriji]] ali z dirko [[Skozi Flandrijo]], vse tri pa so izvedene v roku 10 dni.

==Moški==

===Zmagovalci po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 40|| {{BEL}}
|-
| align=center | 9|| {{NED}}
|-
| align=center | 4|| {{ITA}}
|-
| align=center | 3|| {{SUI}}
|-
| align=center rowspan=2| 2|| {{DEN}}
|-
| {{GER}}
|-
| align=center  rowspan=8| 1|| {{AUS}}
|-
| {{CZE}}
|-
| {{GBR2}}
|-
| {{MDA}}
|-
| {{NOR}}
|-
| {{POL}}
|-
| {{RUS}}
|-
| {{SVK}}
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2004, 2005, 2006, 2007, 2012
|-
| align=center | 4 || {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1964, 1965, 1966, 1969
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] || 1979, 1980, 1981
|-
|{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2010, 2011, 2013
|-
|{{flagicon|NLD}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2024, 2025, 2026
|-
| align=center rowspan= 4 | 2 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Planckaert]] || 1987, 1989
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] || 1992, 1998
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Andrej Čmil]] || 1994, 2001
|-
|{{flagicon|BEL}} ''[[Wout van Aert]]'' || 2022, 2023
|}

===Zmagovalci po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji   
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Harelbeke–Antwerp–Harelbeke&quot;''' ↓
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Demunster]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alberic Schotte|Brik Schotte]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Van Tieghem]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Doom]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Der Linden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur De Cabooter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Aerenhouts]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Noyelle]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Messelis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Leopold Schaeken]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Post]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Norbert Kerckhove]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard Sorgeloos]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[René Thysen]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklandt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Spruyt]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Huysmans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jaak De Boever]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Huysmans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vekemans]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;E3 Prijs Vlaanderen&quot;''' ↓
|-
| 1970
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Van Ryckeghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Hutsebaut]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Van Vlierberghe]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Bal]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Verplancke]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|DEU}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Sercu]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric De Vlaeminck]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronald De Witte]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frank Hoste]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Linden]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Delcroix]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bogaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[William Tackaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bert Oosterbosch]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Jonkers]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bert Oosterbosch]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Leo van Vliet]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Lieckens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Frits Pirard]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jos Lammertink]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jelle Nijdam]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Peiper]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Sergeant]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|DNK}} [[Søren Lilholt]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Roscioli]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Uwe Raab]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Wiebren Veenstra]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Jelle Nijdam]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vjačeslav Jekimov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvio Martinello]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|BEL}} [[Bart Leysen]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Hvastija]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|BEL}} [[Carlo Bomans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Nelissen]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hendrik Van Dijck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Fornaciari]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Brian Holm]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Geert Van Bondt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Chris Peers]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Martin Hvastija]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven de Jongh]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stijn Devolder]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Andris Naudužs]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Andreas Klier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Aart Vierhouten]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[Marcus Burghardt]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]]
|{{ikonazastave|DEU}} [[David Kopp]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jürgen Roelandts]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladimir Gusev]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;E3 Harelbeke&quot;''' ↓
|-
| 2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire]]
|{{ikonazastave|AUT}} [[Bernhard Eisel]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniel Oss]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Ian Stannard]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;E3 Binckbank Classic&quot;''' ↓
|-
| 2019
|{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2020 || colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;E3 Saxo Bank Classic&quot;''' ↓
|-
| 2021
|{{ikonazastave|DNK}} [[Kasper Asgreen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Florian Sénéchal]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Küng]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;E3 Saxo Classic&quot;''' ↓
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu van der Poel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Per Strand Hagenes]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Florian Vermeersch]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1958]]
[[Kategorija:Flandrija]]</text>
      <sha1>0av0pgb9y5cdqnukinitkapdyl6nk26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Scheldeprijs</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558233</id>
    <revision>
      <id>6672879</id>
      <parentid>6669236</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ pnp</comment>
      <origin>6672879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25293" sha1="am4yvpsdvqfgi7mvua6biqh0ze6rnvt" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Scheldeprijs
| image       =
| image_size  = 
| image_caption= 
| date        = začetek aprila
| region      = [[Antwerpen]], Belgija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI ProSeries]]
| type        = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| organiser   = [[Flandrijske klasike]]
| director    = 
| history     = Moški
| first       = {{start date|1907}}
| number      = 114
| last        = 
| firstwinner = {{flagicon|FRA}} [[Maurice Leturgie]]
| mostwins    = {{flagicon|GER}} [[Marcel Kittel]] ''(5)''
| mostrecent  = {{flagicon|BEL}} [[Tim Merlier]]
| history_women     = Ženske
| first_women       = {{start date|2021}}
| number_women      = 5
| last_women        = 
| firstwinner_women = {{flagicon|NED}} [[Lorena Wiebes]]
| mostwins_women    = {{flagicon|NED}} [[Lorena Wiebes]] ''(4)''
| mostrecent_women  = {{flagicon|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
}}

'''Scheldeprijs''' (nekoč tudi '''Grote Scheldeprijs''', '''Scheldeprijs Vlaanderen''', '''Scheldeprijs Schoten''') je pomladanska [[enodnevna dirka|enodnevna]] mini [[Kolesarska klasika|klasična kolesarska dirka]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki jo prirejajo od leta 1907 in je najstarejša od Flandrijskih dirk. Štart dirke je danes v kraju [[Terneuzen]], potem pa prečka reko [[Scheldt]] in se konča z ciljem v mestu [[Schoten]]. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023 |title=Scheldeprijs |url=https://firstcycling.com/race.php?r=56 |website=FirstCycling.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://velonews.competitor.com/2012/04/news/scheldeprijs-preview-boonen-to-back-off-in-sprinters-semi-classic_212022|title=Scheldeprijs preview: Boonen to back off in sprinters' semi-classic|work=Velo News|publisher=2012 Competitor Group, Inc.|date=3 April 2012|access-date=10 December 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.wielerflits.be/nieuws/de-scheldeprijs-is-het-officieuze-wk-voor-sprinters/|title=De Scheldeprijs is het officieuze WK voor sprinters|publisher=wielerflits.be|date=30 March 2024|language=nl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://autobus.cyclingnews.com/road/2007/apr07/scheldeprijs07|title=95th Scheldeprijs Vlaanderen - 1.HC|publisher=cyclingnews.com|date=18. april 2024|language=nl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 so prvič organizirali tudi žensko dirko, ta poteka na isti dan kot moška dirka, z startom in ciljem v mestu [[Schoten]]. Vse tri izvedbe doslej, v dolžini ca. 135 km, je zmagala nizozemka [[Lorena Wiebes]].

To dirko so v njeni dolgi zmagovali sloviti kolesarji kot recimo [[Eddy Merckx]], [[Rik Van Looy]], [[Mario Cipollini]], [[Freddy Maertens]], [[Roger De Vlaeminck]], [[Erik Zabel]], [[Briek Schotte]], [[Stan Ockers]], [[Georges Ronsse]], [[Mark Cavendish]] in [[Tom Boonen]]. Nemški šprinter [[Marcel Kittel]] je dirko zmagal rekordnih petkrat.

== Zgodovina ==
Leta 1907 je prvo izvedbo dirke, takrat pod imenom ''Grote Scheldeprijs'' organizirirala Antwerpenska veja Belgijske kolesarske zveze (BWB) in je danes najstarejša od vseh še aktivnih Flandrijskih dirk. V prvih letih se je dirka začela in končala v Antwerpnu, takrat z ciljem na danes porušenem velodromu Zurenborg. Kasneje so start prestavili v [[Merksem]] in potem še v [[Deurne]], oboje na obrobju Antwerpna. Leta 1996 so start ponovno prestavili nazaj v center Antwerpna. Prvo dirko je osvojil [[Maurice Léturgie]]. Nato so ne-belgijski kolesarji potrebovali 46 let da so dobili naslednjo dirko, to je leta 1953 uspelo [[Hans Dekkers|Dekkers]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://autobus.cyclingnews.com/road/2006/apr06/scheldeprijs06/|title=94th Scheldeprijs Vlaanderen – 1.HC|website=[[Cycling News]]|date=12 April 2006|access-date=10 December 2012|author=D'Arcy Price}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Scheldeprijs / G.P de l'Escaut (Bel) - Cat.1.ProS |url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php |accessdate= |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026213731/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vse od 1980ih pa do leta 2009 je bila dirka sredi aprila, v sredo za spomenikom [[Pariz–Roubaix]]. Leta 2010, ko je organizacijo dirke prevzela zveza [[Flandrijske klasike]], je zamenjala termin z belgijsko dirko [[Gent–Wevelgem]] in je danes na sporedu v sredo med spomenikoma [[Dirka po Flandriji|Po Flandriji]] in [[Pariz–Roubaix]].&lt;br&gt;So pa leta 2020 dirko zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] prestavili iz marca na konec sezone, oktobra.

== Moški ==

===Zmagovalci po letih===
Leta 1926 sta bili organizirani dve dirki (1 profesionalna in 1 neodvisna).
[[File:Maurice Léturgie.jpg|thumb|right|165px|[[Maurice Léturgie]] zmagal prvo izvedbo (1907).]]
[[File:Rik van Looy 1962 (cropped).jpg|thumb|right|165px|[[Rik Van Looy]] (2 zmagi)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=220px| Tretji   
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Grote Scheldeprijs&quot;''' ↓
|-
| 1907
| {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Léturgie]]	
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Platteau]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[François Verstraeten]]
|-
| 1908
| {{ikonazastave|BEL}} [[Adrien Kranskens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Guido De Vogelaere]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jules Bayens]]
|-
| 1909
| {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Van Parijs]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jules Wiot]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Baets]]
|-
| 1910
| {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Luyckx]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Bouw]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Valckenaers]]
|-
| 1911
| {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Luyckx]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Tyck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jean Van Ingelghem]]
|-
| 1912
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Wetter]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Tyck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[ August Vermeylen]]
|-
| 1913
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Wetter]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[August Vermeylen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Ysermans]]
|-
| 1914
| {{ikonazastave|BEL}} [[Octave Jacques]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Perwez]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Edmond Dessy]]
|-
|colspan=4 align=center|''dirka med leti 1915 in 1918 ni potekala zaradi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]''
|-
| 1919
| {{ikonazastave|BEL}} [[Isidoor Mechant]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Karel Block]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buysse]]
|-
| 1920
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Lenaers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Baptiste Mosselmans]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jacques Bervoets]]
|-
| 1921
| {{ikonazastave|BEL}} [[René Vermande]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Isidoor Mechant]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jacques Van Ruysseveldt]]
|-
| 1922
| {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Vandenberghe]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Moerenhout]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Van Hecke]]
|-
| 1923
| {{ikonazastave|BEL}} [[Emile Thollembeek]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|-
| 1924
| {{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Armand Van Bruaene]]
|-
| 1925
| {{ikonazastave|BEL}} [[Karel van Hassel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Hoevenaers]]
|-
| 1926
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Cloquet]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Van Kampenhout]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Marinus Valentijn]]
|-
| 1926
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Dervaes]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis De Lannoy]]
|-
| 1927
| {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Armand Van Bruaene]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Rémi Van Impe]]
|-
| 1928
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Dervaes]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]]
|-
| 1929
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Wauters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Haemerlinck]]
|-
| 1930
| {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Wauters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[August Reyns]]
|-
| 1931
| {{ikonazastave|BEL}} [[Godfried De Vocht]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Hevel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|-
| 1932
| {{ikonazastave|BEL}} [[Godfried De Vocht]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Verdyck]]
|-
| 1933
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Horemans]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Duerloo]]
|-
| 1934
| {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Tommies]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Haemerlinck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]]
|-
| 1935
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Loncke]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]]
|-
| 1936
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Van Schil]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Hassel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Camille Michielsen]]
|-
| 1937
| {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvain Grysolle]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Michel D'Hooghe]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Huts]]
|-
| 1938
| {{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Aloïs De Bruyne]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|-
| 1939
| {{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Toubeau]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Vandendriessche]]
|-
| 1940
|colspan=3 align=center|''dirke ni bilo
|-
| 1941
| {{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Den Meersschaut]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Emilie Faignaert]]
|-
| 1942
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Busschops]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Lode Janssens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Hector Bruneel]]
|-
| 1943
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eloi Meulenberg]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Van Melkebeke]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Robert Van Eenaeme]]
|-
|colspan=4 align=center|''v letih 1944 in 1945 dirke ni bilo
|-
| 1946
| {{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Overloop]]
|-
| 1947
| {{ikonazastave|BEL}} [[René Mertens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Bauwens]]
|-
| 1948
| {{ikonazastave|BEL}} [[chiel Buysse]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Knaepkens]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Theofiel Middelkamp]]
|-
| 1949
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Corte]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
|-
| 1950
| {{ikonazastave|BEL}} [[André Pieters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Lode Poels]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
|-
| 1951
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]]
|-
| 1952
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Corte]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Karel De Baere]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
|-
| 1953
| {{ikonazastave|NED}} [[Hans Dekkers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Leo Buyst]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Karel De Baere]]
|-
| 1954
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Decock]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Lauwers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]]
|-
| 1955
| {{ikonazastave|BEL}} [[Albéric Schotte]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef De Feyter]]
|-
| 1956
| {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
| {{ikonazastave|DEN}} [[Kaj Allan Olsen]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Scheldeprijs Schoten&quot;''' ↓
|-
| 1957
| {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Luyten]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Van Gompel]]
|-
| 1958
| {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Vrancken]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looveren]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Van Bael]]
|-
| 1959
| {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Butzen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Demunster]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Van Bael]]
|-
| 1960
| {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Michel Stolker]]
|-
| 1961
| {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Vrancken]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Piet van Hees]]
|-
| 1962
| {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Van Tongerloo]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]]
|-
| 1963
| {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Van Tongerloo]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Hugo Hellemans]]
|-
| 1964
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Huysmans]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Aerenhouts]]
|-
| 1965
| {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Huysmans]]
|-
| 1966
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Spruyt]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Pauwels]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]]
|-
| 1967
| {{ikonazastave|BEL}} [[Paul In 't Ven]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Henk Nijdam]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Mathy]]
|-
| 1968
| {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]]
| {{ikonazastave|NED}} [[ Harry Steevens]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Gerard Vianen]]
|-
| 1969
| {{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Marinus Wagtmans]]
|-
| 1970
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Raf Hooyberghs]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Scheys]]
|-
| 1971
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Roosbroeck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Mintjens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]]
|-
| 1972
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Planckaert]]
|-
| 1973
| {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Verreydt]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
|-
| 1974
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Julien Stevens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Englebert Opdebeeck]]
|-
| 1975
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ronny De Witte]]
| {{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|-
| 1976
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looy]]
|-
| 1977
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ronan De Meyer]]
|-
| 1978
| {{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Martin Havik]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Aad van den Hoek]]
|-
| 1979
| {{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|-
| 1980
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[René Martens]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]]
|-
| 1981
| {{ikonazastave|NED}} [[Ad WijnandS]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Teirlinck]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Jacobs]]
|-
| 1982
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Schurgers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Nevens]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Charles Jochums]]
|-
| 1983
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bogaert]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Schurgers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]]
|-
| 1984
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludwig Wijnants]]
|-
| 1985
| {{ikonazastave|NED}} [[Adrie van der Poel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Lieckens]]
| {{ikonazastave|BEL}} &lt;s&gt;[[Marc Sergeant]]&lt;/s&gt;&lt;small&gt;{{efn|Leta 1985 je bil prvotno 3. uvrščeni [[Marc Sergeant]], naknadno diskvalificiran.}}&lt;/small&gt;
|-
| 1986
| {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Wim Arras]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
| 1987
| {{ikonazastave|BEL}} [[Etienne De Wilde]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Marnix Lameire]]
|-
| 1988
| {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Hans Daams]]
|-
| 1989
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]]
| {{ikonazastave|NED}} [[John van den Akker]]
|-
| 1990
| {{ikonazastave|NED}} [[John Talen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1991
| {{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bogaert]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]]
|-
| 1992
| {{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Nelissen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Michel Cornelisse]]
|-
| 1993
| {{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]]
| {{ikonazastave|BEL}} &lt;s&gt;[[Wilfried Nelissen]]&lt;/s&gt;&lt;small&gt;{{efn|Leta 1993 je bil prvotno 2. uvrščeni [[Wilfried Nelissen]], naknadno diskvalificiran.}}&lt;/small&gt;
| {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Citterio]]
|-
| 1994
| {{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
| {{ikonazastave|UZB}} [[Džamolidin Abdužaparov]]
|-
| 1995
| {{ikonazastave|ITA}} [[Rossano Brasi]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Peter Roes]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Fidanza]]
|-
| 1996
| {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|-
| 1997
| {{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
| {{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|-
| 1998
| {{ikonazastave|NED}} [[Servais Knaven]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Bart Leysen]]
|-
| 1999
| {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Tristan Hoffman]]
|-
| 2000
| {{ikonazastave|ITA}} [[Endrio Leoni]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]]
|-
| 2001
| {{ikonazastave|ITA}} [[Endrio Leoni]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]]
| {{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]]
|-
| 2002
| {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Stefan van Dijk]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Scheldeprijs Vlaanderen&quot;''' ↓
|-
| 2003
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ludovic Capelle]]
| {{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Steffen Radochla]]
|-
| 2004
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Cadamuro]]
|-
| 2005
| {{ikonazastave|NED}} [[Thorwald Veneberg]]
| {{ikonazastave|LTU}} [[Tomas Vaitkus]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Cadamuro]]
|-
| 2006
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Steven de Jongh]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gert Steegmans]]
|-
| 2007
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Gert Steegmans]]
|-
| 2008
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[ Robbie McEwen]]
|-
| 2009
| {{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Kenny van Hummel]]
| {{ikonazastave|CAN}} [[Dominique Rollin]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Scheldeprijs&quot;''' ↓
|-
| 2010
| {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Robert Förster]]
|-
| 2011
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Galimzjanov]]
| {{ikonazastave|BLR}} [[Jauheni Hutarovič]]
|-
| 2012
| {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Theo Bos]]
|-
| 2013
| {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Barry Markus]]
|-
| 2014
| {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]]
| {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Danny van Poppel]]
|-
| 2015
| {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Theuns]]
| {{ikonazastave|BLR}} [[Jauheni Hutarovič]]
|-
| 2016
| {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| {{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|-
| 2017
| {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Nacer Bouhanni]]
|-
| 2018
| {{ikonazastave|NED}} [[Fabio Jakobsen]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Pascal Ackermann]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Lawless]]
|-
| 2019
| {{ikonazastave|NED}} [[Fabio Jakobsen]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Max Walscheid]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Lawless]]
|-
| 2020
| {{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Niccolò Bonifazio]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]]
|-
| 2021
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
| {{ikonazastave|IRL}} [[Sam Bennett]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|-
| 2022
| {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Danny van Poppel]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Sam Welsford]]
|-
| 2023
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Sam Welsford]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|-
| 2024
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Dylan Groenewegen]]
|-
| 2025
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Moschetti]]
|-
| 2026
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Bittner]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Émilien Jeannière]]
|}
{{seznam opomb}}

=== Večkratni zmagovalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 5 || {{flagicon|GER}} [[Marcel Kittel]] || 2012, 2013, 2014, 2016, 2017
|-
| align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|BEL}} [[Piet Oellibrandt]] || 1960, 1962, 1963
|-
| {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 2007, 2008, 2011
|-
| ''{{flagicon|BEL}} [[Tim Merlier]]'' || 2024, 2025, 2026
|-
| align=center rowspan= 17 | 2 || {{flagicon|BEL}} [[Florent Luyckx]] || 1910, 1911
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Joseph Van Wetter]] || 1912, 1913
|-
| {{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1921, 1924
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Godefried De Vocht]] || 1931, 1932
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] || 1939, 1948
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Stan Ockers]] || 1941, 1946
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1956, 1957
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Raymond Vrancken]] || 1958, 1961
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Marc Demeyer]] || 1974, 1977
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Ludo Peeters]] || 1980, 1984
|-
| {{flagicon|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]] || 1986, 1988
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 1991, 1993
|-
| {{flagicon|ITA}} [[Endrio Leoni]] || 2000, 2001
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2004, 2006
|-
| ''{{flagicon|NED}} [[Fabio Jakobsen]]'' || 2018, 2019
|-
| ''{{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]]'' || 2015, 2022
|-
| ''{{flagicon|BEL}} [[Jasper Philipsen]]'' || 2021, 2023
|}

=== Zmagovalci po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Država
|-
| align=center|81 || {{BEL}}
|-
| align=center|11 || {{NED}}
|-
| align=center rowspan=2|6 || {{GER}}
|-
| {{ITA}}
|-
| align=center|3 || {{GBR2}}
|-
| align=center rowspan=2|2 || {{AUS}}
|-
| {{NOR}}
|-
| align=center rowspan=3|1 || {{FRA}}
|-
| {{USA}}
|-
| {{FRG}}
|}

==Ženske==

===Zmagovalke po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=169px| Zmagovalka 
! scope=&quot;col&quot; width=169px| Druga
! scope=&quot;col&quot; width=169px| Tretja  
|-
| 2021
|{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Emma Norsgaard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rachele Barbieri]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Martina Fidanza]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Nienke Veenhoven]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
|}

=== Večkratne zmagovalke ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesarka
! Edicija
|-
| align=center | 4 || {{flagicon|NED}} ''[[Lorena Wiebes]]'' || 2021, 2022, 2023, 2024
|}

=== Zmage po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Država
|-
| align=center|5 || {{NED}}
|-
| align=center|1 || {{ITA}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
*[http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php Vsi rezultati] memoire-du-cyclisme.eu
*[https://www.wvcycling.com/en/race/64/result/2023/// Vsi rezultati] wvcycling.com

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]]
[[Kategorija:Flandrija]]</text>
      <sha1>am4yvpsdvqfgi7mvua6biqh0ze6rnvt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eschborn–Frankfurt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>559415</id>
    <revision>
      <id>6672880</id>
      <parentid>6669214</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:46:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ pnp</comment>
      <origin>6672880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15111" sha1="5ovvg1s3po3a3aamozud0gyk6jzwvz0" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Eschborn–Frankfurt
| image       = 
| image_caption=
| date        = 1. maj
| region      = [[Hesse]], Nemčija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| organiser   = Amaury Sport Organisation
| director    = 
| first       = {{start date|1962}}
| number      = 63
| last        = 
| firstwinner = {{flagicon|BEL}} [[Armand Desmet]]
| mostwins    = {{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]] ''(4)''
| mostrecent  = {{flagicon|GER}} [[Georg Zimmermann]]
}}

'''Eschborn–Frankfurt''' (prej '''Rund um den Henninger-Turm''', '''Eschborn-Frankfurt City Loop''' in '''Rund um den Finanzplatz Eschborn-Frankfurt''') je pomladanska [[enodnevna dirka|enodnevna]] mini [[Kolesarska klasika|klasična kolesarska dirka]] v [[Nemčija|Nemčiji]], ki jo prirejajo od leta 1962. Start dirke je v frankurtskem predmestju [[Eschborn]], cilj pa v samem centru mesta [[Frankfurt]]. Dirka je že od začetka tradicionalno na sporedu na praznični prvi maj.

Od leta 2017 naprej je del svetovne serije [[UCI World Tour]] in je poleg dirke [[Hamburg Cyclassics]], edina nemška dirka na najvišjem nivoju. Organizator dirke je Amaury Sport Organisation (ASO).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The UCI reveals expanded UCI WorldTour calendar for 2017|url=http://www.uci.ch/pressreleases/the-uci-reveals-expanded-uci-worldtour-calendar-for-207/|website=uci.ch|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=7 April 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=UCI expands WorldTour to 37 events|url=http://www.cyclingnews.com/news/uci-expands-worldtour-to-37-events/|website=[[cyclingnews.com]]|publisher=[[Immediate Media Company]]|access-date=7 April 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Strecke Elite|url=http://www.eschborn-frankfurt.de/de/die-rennen/elite-worldtour/strecke/|website=eschborn-frankfurt.de|access-date=7 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170408081655/http://www.eschborn-frankfurt.de/de/die-rennen/elite-worldtour/strecke/|archive-date=8 April 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Prva dirka leta 1962 znana kot &quot;Rund um den Henninger Turm Frankfurt&quot; (Okoli Frankurstskega stolpa Henninger) je imela start in cilj v središču Frankfurta. Brata [[Hermann]] in [[Erwin Moos]] sta želela promovirati takrat novozgrajeni silos hmelja, stolp pivovarne Henninger, ki je bil glavni sponzor vse od začetka pa do 2008, ko je prvič spremenila ime v &quot;Eschborn-Frankfurt City Loop&quot; (Mestna zanka Eschborn–Frankfurt). 

Leta 2009 je spet spremenila ime v &quot;Rund um den Finanzplatz Eschborn-Frankfurt&quot; (Okoli finančnega središča Eschborn-Frankfurt). Status največje enodnevne dirke v Zahodni Nemčiji je dirka dobila leta 1967, ko so iz koledarja zaradi težav z prometom črtali pozno aprilsko dirko [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]].

Leta 1995 je bila dirka v koledarju serije [[UCI Road World Cup]], najpomembnejših 10 enodnevnih dirk.

Od leta 2017 je v koledarju del svetovne serije [[UCI World Tour]], leto kasneje pa je dobila trenutno ime.

== Trasa ==
[[File:Rund um den Finanzplatz Eschborn Frankfurt- 2011.png|thumb|right|175px|Trasa is leta 2011.]]
Dirka poteka skozi gozdnato pogorje [[Taunus]], zahodno od Frankfurta, po vijugasti in hriboviti progi s približno 1500 metri vzpona. Stalni so vzponi na [[Großer Feldberg|Feldberg]], [[Ruppershain]] in [[Mammolshain]]. Slednji vzpon, na katerega gredo dvakrat, ima maksimalni naklon kar 26%. Dirka se konča s tremi krogi po 4,5 kilometra v središču Frankfurta.

Do leta 2008 je bil start in cilj dirke na Hainer Weg in pozneje na ulici Darmstädter Landstraße, pred Henninger Tower. 

Od leta 2009, se dirka začne v predmestju [[Eschborn]], 13 kilometrov zahodno od središča Frankfurta – cilj pa je bil pred razvijajočim se stanovanjskim kompleksom Riedberg. Od leta 2010 naprej je cilj dirke pred [[Alte Oper]] (Stara Opera), Frankfurtsko koncertno dvorano in bivšo operno hišo v središču mesta Frankurt am Main.

== Moški ==

===Zmagovalci po letih===
[[File:Henninger Turm-2005-05-01.jpg|thumb|200px|right|Nekdanji [[Stolp Henninger]], že porušeni pivovarski silos hmelja&lt;br&gt;v [[Frankfurt]]u, je bil glavni sponzor&lt;br&gt;dirke med leti 1962 in 2008.]]
[[File:Alexander Kristoff (2020).jpg|thumb|200px|right|[[Alexander Kristoff]] (NOR) ima rekordne 4 zmage na tej dirki.]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=188px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=188px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji  
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Rund um den Henninger-Turm&quot;''' ↓
|-
| 1962
|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Huub Zilverberg]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|FRG}} [[Hennes Junkermann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Willi Altig]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Clément Roman]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Van Coningsloo]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Planckaert]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Van Ryckeghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Planckaert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Van Coningsloo]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|NED}} [[Eddy Beugels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ottavio Crepaldi]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Deschoenmaecker]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Bellone]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Van Tyghem]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Jürgen Tschan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|NED}} [[Roy Schuiten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|NED}} [[Gerrie Knetemann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Pevenage]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Hennie Kuiper]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Henk Lubberding]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Jacobs]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dietrich Thurau]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Jostein Wilmann]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Leo van Vliet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Colijn]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Johan Lammerts]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Gölz]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Steve Bauer]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Wilson]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Otto Lauritzen]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Peter Stevenhaagen]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Henk Lubberding]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Rolf Sorensen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Mantovani]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Martial Gayant]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|SUI}} [[Thomas Wegmüller]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Wijnants]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Peter Winnen]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Martin Earley]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Van Den Abeele]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Frans Maassen]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maximilian Sciandri]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|GER}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Andreas Kappes]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Magnien]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Frattini]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Jens Heppner]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|SUI}} [[Beat Zberg]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Jens Heppner]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Nicolai Bo Larsen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Ongarato]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|GER}} [[Kai Hundertmarck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Tosatto]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Jens Heppner]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|SUI}} [[Markus Zberg]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Kurt Van De Wouwer]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|NED}} [[Karsten Kroon]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Coenen]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ARG}} [[Alejandro Borrajo]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Markus Zberg]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Gerald Ciolek]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Danilo Hondo]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|GER}} [[Patrik Sinkewitz]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Cataldo]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Eschborn-Frankfurt City Loop&quot;''' ↓
|-
| 2008
|{{ikonazastave|NED}} [[Karsten Kroon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Mauricio Ardila]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Rund um den Finanzplatz Eschborn-Frankfurt&quot;''' ↓
|-
| 2009
|{{ikonazastave|GER}} [[Fabian Wegmann]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Karsten Kroon]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Christian Knees]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|GER}} [[Fabian Wegmann]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Geert Verheyen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Bert Scheirlinckx]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jérôme Baugnies]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Moser]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Dominik Nerz]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]]
|-
| 2013
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Simon Špilak]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Moser]]
|{{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jérôme Baugnies]]
|-
| 2015
| colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi splošne nevarnosti''
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|ARG}} [[Maximiliano Richeze]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sam Bennett]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Rick Zabel]]
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Eschborn-Frankfurt&quot;''' ↓
|-
| 2018
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|GER}} [[Pascal Ackermann]]
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
| 2020
| colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sam Bennett]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Fernando Gaviria]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|DEN}} [[Soren Kragh Andersen]]
|{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Konrad]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Fedeli]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Maxim Van Gils]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alex Aranburu]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Riley Sheehan]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Magnus Cort]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jon Barrenetxea]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|GER}} [[Georg Zimmermann]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Ben Tulett]]
|}

=== Večkratni zmagovalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | 4 || {{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]] || 2014, 2016, 2017, 2018
|-
| align=center  | 3 || {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] || 1999, 2002, 2005
|-
| align=center rowspan= 6 | 2 || {{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] || 1969, 1973 
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Karsten Kroon]] || 1982, 1983
|-
| {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] || 1984, 1985
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] || 1986, 1989
|-
| {{flagicon|NED}} [[Karsten Kroon]] || 2004, 2008
|-
| {{flagicon|GER}} [[Fabian Wegmann]] || 2009, 2010
|}

=== Zmagovalci po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Država
|-
| align=center|19 || {{BEL}}
|-
| align=center|14 || {{GER}} + [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZRN]]
|-
| align=center|7 || {{ITA}}
|-
| align=center rowspan=2|5 
| {{NED}}
|-
| {{NOR}}
|-
| align=center rowspan=2|3 || {{SUI}}
|-
| {{AUS}}
|-
| align=center rowspan=2|2 
| {{DEN}}
|-
| {{FRA}}
|-
| align=center rowspan=3|1 
| {{GBR2}}
|-
| {{IRL}}
|-
| {{SLO}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Nemčiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1962]]</text>
      <sha1>5ovvg1s3po3a3aamozud0gyk6jzwvz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hamburg Cyclassics</title>
    <ns>0</ns>
    <id>559492</id>
    <revision>
      <id>6672881</id>
      <parentid>6669355</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:47:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci po letih */ pnp</comment>
      <origin>6672881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15820" sha1="cixp0p8hzzz7v5j2a1y9z5sfql4d0bf" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Hamburg Cyclassics
| current_event = 
| image         = [[File:EuroEyes Cyclassics Logo.png|230px]]
| image_caption = &lt;small&gt;EuroEyes je bil sponzor med leti 2016 in 2020&lt;/small&gt;
| date          = sredina do konec avgusta
| region        = [[Hamburg]], Nemčija
| english       = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type          = [[Kolesarske klasike|Klasika]]
| organiser     = 
| director      = 
| first         = {{start date|1996}}
| number        = 28
| final         = 
| firstwinner   = {{ikonazastave|ITA}} [[Rossano Brasi]]
| mostwins      = {{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]] ''(3)''
| mostrecent    = {{ikonazastave|IRL}} [[Rory Townsend]]
}}

'''Hamburg Cyclassics''', za potrebe sponzorjev '''Bemer Cyclassics Hamburg'''&lt;ref name=&quot;2021 cancellation&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/2021-tour-of-guangxi-tour-of-chongming-island-and-hamburg-cyclassics-cancelled-due-to-covid-19-pandemic/|title=2021 Tour of Guangxi, Tour of Chongming Island and Hamburg Cyclassics cancelled due to COVID-19 pandemic|website=[[Cyclingnews.com]]|date=4 August 2021|accessdate=4 August 2021}}&lt;/ref&gt; (v preteklosti znana kot '''HEW Cyclassics''', '''Vattenfall Europe Hamburg''', '''Vattenfall Cyclassics''' in '''EuroEyes Cyclassics'''), je poletna enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]], ki jo v okolici Hamburga prirejajo od leta 1996. 

Čeprav se trasa vsako leto malce spreminja, je vedno dolga približno 250 kilometrov. Najtežji odsek trase je vzpon na [[Waseberg]] v hamburški četrti [[Blankenese]], na katerega se tekmovalci povzpnejo trikrat.&lt;ref name=preview2&gt;{{navedi splet|last1=Axelgaard|first1=Emil|title=Vattenfall Cyclassics preview|url=http://www.cyclingquotes.com/news/2015_vattenfall_cyclassics_preview/|website=cyclingquotes.com|access-date=12 September 2015|date=23 August 2015|archive-date=2015-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150906140359/http://www.cyclingquotes.com/news/2015_vattenfall_cyclassics_preview/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Do leta 2016 je to bila edina nemška dirka najvišjega ranga [[UCI World Tour]], preden se je leto kasneje pridružila še dirka [[Eschborn–Frankfurt]]. Organizator je IRONMAN Unlimited Events Germany GmbH.

Pomemben del te dirke je tudi ''Jedermannrennen'' (&quot;Dirka vseh&quot;), amaterska dirka preštevilnih kolesarskih navdušencev, ki poteka na isti dan kot profesionalna dirka in na istih cestah. Tako lahko vsi zanesenjaki sodelujejo na treh različnih trasah (55&amp;nbsp;km, 100&amp;nbsp;km in 155&amp;nbsp;km). Število udeležencev je omejeno na 22,000 amaterskih kolesarjev, prijavnice pa morajo biti rezervirane že več mesecev vnaprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vattenfall Cyclassics|url=http://www.jedermanntermine.de/Termine-Hobby-und-Jedermannrennen/kalender.php?kal_Aktion=detail&amp;kal_Nummer=845|website=Jedermanntermine|access-date=3 December 2015|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mehr als 15 000 Jedermann-Fahrer in Hamburg|url=http://www.t-online.de/regionales/id_75159422/mehr-als-15-000-jedermann-fahrer-in-hamburg.html|website=T-Online|access-date=3 December 2015|language=de|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208135120/http://www.t-online.de/regionales/id_75159422/mehr-als-15-000-jedermann-fahrer-in-hamburg.html|archive-date=8 December 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==

===HEW Cyclassics===
Leta 1996 je bila organizirana prva dirka kategorije 1.5, kar je najnižja klasifikacija profesionalnih dirk. Prva izvedba je bila najkrajša doslej, dolga le 160 km, dobil pa jo je italijan [[Rossano Brasi]]. Podjetje ''Hamburg's Electricity Works'' (HEW) je bil prvi sponzor. Že leta 1997 je nastopil in zmagal [[Jan Ullrich]] in privabil horde navijačev, saj je bilo to le dva tedna po tem ko je zmagal [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]], dirko je tako hitro dobila na svojem prestižu; in se leta 1998 uvrstila v koledar [[UCI Road World Cup]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tour of Hamburg, Germany|url=http://autobus.cyclingnews.com/results/archives/aug96/hamburg.html|work=CyclingNews|access-date=25 November 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=HEW-Cyclassics Cup, Cat 1.5|url=http://autobus.cyclingnews.com/results/archives/aug97/hew97.html|work=CyclingNews|access-date=25 November 2015}}&lt;/ref&gt;

===Vattenfall Cyclassics===
Leta 2002 je dirka dobila novega sponzorja, to je postal švedski elektronski konglomerat [[Vattenfall]] (slovensko slap) se je preimenovala v ''Vattenfall Europe Hamburg'', štiri leta kasneje se je spet preimenovala v ''Vattenfall Cyclassics''. Leta 2005 je dirka postala del serije in prve sezone [[UCI ProTour]], naslednica serije World Cup. Potem ko so leta 2009 s koledarja umaknili dirko [[Deutschland Tour]], je ostala edina nemška dirka na najvišji mednarodni ravni. Že od 2011 je dirka del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Zaradi ravnine je pridobila sloves sprinterske dirke, katero povečini le ti zmagujejo.

Leta 2013 so naleteli na silovite proteste, ki sicer niso bili povezani z samo dirko, pa so bili uperjeni proti glavnemu sponzorju Vattenfall in njegovo okoljsko politiko in njene poskuse pridobitve lastništva lokalnega električnega omrežja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tschüss Vattenfall – Kletterprotest im Zielbereich der Cyclassics|url=http://blog.eichhoernchen.fr/post/Tschuess-Vattenfall-Kletterprotest-im-Zielbereich-der-Cyclassics|publisher=Tschüss Vattenfall|language=de|access-date=13 September 2013}}&lt;/ref&gt;

===EuroEyes Cyclassics===
Leta 2015 je Vattenfall oznanil, da ne bo več podaljšal sponzorstva. To je ogranizatorje dirke prisililo da poiščejo novega pokrovitelja, ki bi zagotovil približno 800.000 evrov, kar je ena tretjina proračuna dirke. Leta 2016 so dobili novega sponzorja, veliko nemško podjetje ''EuroEyes''.&lt;ref name=sponsor&gt;{{navedi splet|last1=Leoni|first1=Achim|title=Kein Hauptsponsor mehr: Was wird aus den Cyclassics?|url=http://www.abendblatt.de/nachrichten/article205592341/Kein-Hauptsponsor-mehr-Was-wird-aus-den-Cyclassics.html|publisher=Hamburger Abendblatt|access-date=11 September 2015|language=de|date=22 August 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.euroeyes.de/|title=Augenlasern &amp; Linsenbehandlung – Top Augenkliniken &amp;#124; EuroEyes|website=euroeyes.de|accessdate=27 June 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ewan wins Cyclassics Hamburg after Bouhanni is relegated|url=http://www.cyclingnews.com/races/vattenfall-cyclassics-2016/results/|website=[[cyclingnews.com]]|date=21 August 2016|access-date=3 September 2016}}&lt;/ref&gt;

==Trasa==
Start je ponavadi na [[Steinstraße]] v mestni čerti [[Altstadt, Hamburg]] in z ciljem na [[Mönckebergstraße]], v sloviti nakupovalni ulici v poslovni mestni četrti. Dolžina dirke varira med 225 in 255 km na večinoma ravninskem terenu v zaledju Hamburga. Trasa se vsako leto spreminja, a cilj ostaja vedno isti.

Odločilen je hrib Waseberg, v predmestni četrti Altone, zahodno od središča Hamburga. Finale dirke je sestavljen iz treh manjših krogov zahodno od Hamburga, vključno z Wasebergom. Prvi vzpon je na 69 kilometru pred ciljem, drugi na 28 km pred ciljem in tretji vzpon 15,5 km pred ciljem.

Waseberg je strm asfaltiran hrib, ki se dviga s severnega brega reke Labe v središče predmestni četrti Blankenese. Dolg je 700 metrov in z največjim naklonom kar 16%. To je še posebej zahtevno, saj vzpon takoj sledi ostremu ovinku, kar povzroči nenadno spremembo prestave in kadence. Medtem kolesarji pogosto besno hitijo po ozkih cestah, ki vodijo do vznožja vzpona. Pot vključuje tudi Köhlbrandbrücke, najvišji most v Hamburgu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Axelgaard|first1=Emil|title=Vattenfall Cyclassics preview 24.08.2014|url=http://www.cyclingquotes.com/news/vattenfall_cyclassics_preview_1/#HkWw8FK8LuqQj8QD.97|website=cyclingquotes.com|publisher=CyclingQuotes|access-date=26 November 2015|archive-date=2015-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20151126110001/http://www.cyclingquotes.com/news/vattenfall_cyclassics_preview_1/#HkWw8FK8LuqQj8QD.97|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 so organizatorji spremenili traso, da bi proslavili dvajseto izvedbo dirke. Dirka se je začela v [[Kiel]]u, 90 kilometrov severno od Hamburga, na zahodni obali Baltskega morja, nato pa se je odpravila proti jugozahodu v Hamburg in prečkala [[Schleswig-Holstein]]. Skupna razdalja je bila skrajšana na 222 kilometrov, vendar je končni pristop v Hamburg s tremi vzponi na Waseberg in ciljem na Mönckebergstraße ostal enak. Tudi pot od Kiela do Hamburga je bila izbrana prdvsem zaradi promocije skupne kandidature mest za sogostitelja poletnih olimpijskih iger leta 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=O'Shea|first1=Sadhbh|title=Cavendish, Kittel and Greipel match-up in German WorldTour race. 20th edition suits Germany's best riders|url=http://www.cyclingnews.com/races/vattenfall-cyclassics-2015/preview/|work=CyclingNews|date=19 August 2015|access-date=25 November 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=André Greipel, Marcel Kittel und Tony Martin: Deutsche Topstars starten in Hamburg|url=http://www.eurosport.de/radsport/eneco-tour/2015/andre-greipel-marcel-kittel-und-tony-martin-deutsche-topstars-starten-in-hamburg_sto4860101/story.shtml|publisher=Eurosport|access-date=11 September 2015|language=de|date=26 November 2015}}&lt;/ref&gt;

Direktor dirke Roland Hofer je o tej progi dejal: »Čeprav se profil dirke morda zdi primernejši za sprinterje, lahko na koncu zmagajo vsi tipi kolesarjev in natanko takšna dirka je potrebna za dobro uravnotežen svet. Svetovna turneja UCI World je prišla v Nemčijo sredi &quot;renesanse&quot; nemškega kolesarstva, pri čemer so zadnji uspehi poživili zanimanje države za šport po nazadovanju v preteklih letih, ki so jih prizadeli številni dopinški škandali&quot;.&lt;ref name=UCIpreview&gt;{{navedi splet|title=Vattenfall Cyclassics|url=http://www.uci.ch/road/news/article/vattenfall-cyclassics-168500/|publisher=UCI|access-date=11 September 2015}}&lt;/ref&gt;

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
[[Image:GIR30183 viviani (42462550871).jpg|thumb|right|200px|[[Elia Viviani]] (rekordne 3 zmage)]]
[[File:Cyclassics 2007 (1366090100).jpg|thumb|right|200px|Odločilni vzpon na Waseberg]]
[[File:Vattenfall Cyclassics 2011.png|thumb|right|200px|Trasa iz leta 2011]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=189px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=189px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=189px| Tretji  
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px|↓ '''&quot;HEW Cyclassics&quot;''' ↓
|-
| 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rossano Brasi]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Bert Dietz]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Steffen Rein]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Jens Heppner]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Dierckxsens]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Raphael Schweda]]
|{{ikonazastave|LAT}} [[Romans Vainšteins]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|LAT}} [[Romans Vainšteins]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Erik Dekker]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px|↓ '''&quot;Vattenfall Europe Hamburg&quot;''' ↓
|-
| 2002
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O’Grady]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px|↓ '''&quot;Vattenfall Cyclassics&quot;''' ↓
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Gerald Ciolek]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Mark Renshaw]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Matti Breschel]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Gerald Ciolek]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Edvald Boasson Hagen]]
|{{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|NOR}} [[Edvald Boasson Hagen]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Gerald Ciolek]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Borut Božič]]'''
|-
| 2012
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px|↓ '''&quot;EuroEyes Cyclassics&quot;''' ↓
|-
| 2016
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Dylan Groenewegen]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| 2020
|colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]''
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px|↓ '''&quot;Hamburg Cyclassics&quot;''' ↓
|-
| 2021
|colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]''
|-
| 2022
|{{ikonazastave|AUT}} [[Marco Haller]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Danny van Poppel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Jonathan Milan]]
|{{ikonazastave|ERI}} [[Biniam Girmay]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|IRL}} [[Rory Townsend]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Arnaud De Lie]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Magnier]]
|}

===Večkratni zmagovalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| {{center| 3}} || ''{{flagicon|ITA}} [[Elia Viviani]]'' || 2017, 2018, 2019
|-
| {{center| 2}} || {{flagicon|USA}} [[Tyler Farrar]] || 2009, 2010
|}

=== Zmagovalci po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Država
|-
| align=center | 9|| {{ITA}}
|-
| align=center | 4|| {{GER}}
|-
| align=center | 3|| {{AUS}}
|-
| align=center rowspan=3| 2
| {{NOR}}
|-
| {{USA}}
|-
| {{NED}}
|-
| align=center rowspan=6| 1
| {{AUT}}
|-
|{{BEL}}
|-
|{{DEN}}
|-
|{{FRA}}
|-
|{{ESP}}
|-
|{{IRL}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{UCI World Tour}}
{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Nemčiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1996]]
[[Kategorija:Šport v Hamburgu]]</text>
      <sha1>cixp0p8hzzz7v5j2a1y9z5sfql4d0bf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pariz–Tours</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560588</id>
    <revision>
      <id>6672791</id>
      <parentid>6670247</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:28:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6672791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26412" sha1="1zn087m89mabm5pb3fz4r6uhi3afqk6" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Pariz–Tours
| current_event = 
| image         = 
| date          = zgodnji oktober
| region        = [[Chevreuse]]-[[Loire]], Francija
| english       = 
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI ProSeries]]
| type          = [[Kolesarska klasika|Klasika]]
| director      = 
| first         = {{start date|1896}}
| number        = 118
| final         = 
| firstwinner   = {{flagicon|FRA}} [[Eugène Prévost (kolesar)|Eugène Prévost]]
| mostwins      = {{Unbulleted list|'''vsak po 3 zmage:'''|{{flagicon|BEL}} [[Gustave Danneels]]|{{flagicon|FRA}} [[Paul Maye]]|{{flagicon|BEL}} [[Guido Reybrouck]]|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]]}}
| mostrecent    = {{flagicon|ITA}} [[Matteo Trentin]]
}}

'''Pariz–Tours''' ({{jezik-fr|'''Paris–Tours'''}}; prej znana tudi kot '''Tours–Pariz''', '''Tours-Versailles''', '''Blois-Pariz''', '''Blois-Chaville''' in '''Créteil-Chaville''') je jesenska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Francija|Franciji]], ki jo od leta 1896 naprej organizira [[Amaury Sport Organisation]]. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/races/paris-tours-1-hc/preview|title=Paris-Tours' last showdown on the Avenue de Grammont|publisher=Cyclingnews.com|date=October 10, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.letour.com/2013/PAT/COURSE/us/le_parcours.html |title=Paris Tours 2013 |access-date=2013-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129113012/http://www.letour.com/2013/PAT/COURSE/us/le_parcours.html |archive-date=2014-11-29 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cyclingnews18&quot;&gt;[https://www.cyclingnews.com/races/paris-tours-2018/preview/ cyclingnews.com] Gives details of 2018 route changes.&lt;/ref&gt;

Vse do 1980ih je bilo priznanih 8 originalnih klasik; poleg te dirke je v to skupino spadalo vseh današnjih pet spomenikov ([[Milano–San Remo|M–SR]], [[Dirka po Flandriji|Flandrija]], [[Pariz–Roubaix|P–R]], [[Liège–Bastogne–Liège|L–B–L]] in [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]]) ter [[Valonska puščica]] in [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]].

Kljub temu da dirka že od leta 2008 ni del najvišjega svetovnega ranga jo štejemo za &quot;pravo&quot; klasiko. 

== Zgodovina ==
Dirka je bila, sicer za amaterje, prvič organizirana že leta 1896, in ena najstarejših na svetu. organiziral jo je ''Paris-Vélo'', ki je zmago francoza [[Eugène Prévost]]a opisal kot ''&quot;nor, nezaslišan in nepričakovan uspeh&quot;''. Naslednja dirka je bila na sporedu šele čez 5 let, še naslednja pa šele leta 1906, ko je ta dirka postala profesionalna, organiziral pa jo je ''[[L'Auto]]''. Po drugi svetovni vojni je organizacijo prevzel njen naslednik, francoski časopis [[L'Équipe]], ki pa je dirko organiziral vse do leta 1992, ko je organizacijo prevzel njen sorodni časopis [[Amaury Sport Organisation]] (ASO), ki poleg TdF te dve dirki organizira še danes. 

Med leti 1989 in 2004 je bila del serije [[UCI Road World Cup]], potem [[UCI ProTour]] (2005 do 2007), del serije [[UCI Europe Tour]] med leti 2008 do 2019 in od leta 2020 naprej del [[UCI ProSeries]].

== Jesenski dvojček ==
Termin &quot;jesenski dvojček&quot; se nanaša na edini pravi in najpomembnejši jesenski klasiki Pariz–Tours in [[Dirka po Lombardiji]] (spomenik), ki tradicionalno potekata isti teden v prvi polovici oktobra. Vse ostale italijanske enodnevne dirke tisti teden namreč štejemo med mini klasike. 

Obe dirki sta si po profilu in težavnosti precej različni&amp;nbsp;&amp;ndash; Lombardija je bolj primerna za hribolazce&amp;nbsp;&amp;ndash; dvojna težavnost. Samo štirim kolesarjem do zdaj je uspel ta dosežek obeh zmag v istem letu: [[Philippe Thys (cyclist)|Philippe Thys]] (1917), [[Rik Van Looy]] (1959), [[Philippe Gilbert]] (2009) in [[Jo de Roo]] (1962–1963).

== Trasa ==
[[Image:Paris-Tours Map (M. Knapton).jpg|thumb|205px|Ena izmed tras v preteklosti]]
Pretežno ravninska trasa poteka med dolinama [[Chevreuse]] in [[Loire]]; najvišja točka [[Le Gault-du-Perche]] (200 m). Ta dirka je znana kot &quot;šprinterska klasika&quot;, ker se pogosto konča s sprintom v skupini na cilju v Toursu. Kar nekaj ​​desetletij se je dirka odvijala na 2,7 kilometra dolgi aveniji [[Avenue de Grammont]], eni najbolj znanih kolesarskih ciljnih ožin, še posebej znani in priljubljeni med šprinterji. Od leta 2011 je bil cilj prestavljen na drugo lokacijo, ker je bila na Avenue de Grammont zgrajena nova tramvajska proga.

Trasa je bila skozi leta velikokrat spremenjena, čeprav je razdalja ostala približno enaka, 250 kilometrov. Začetek je bil v zgodnjih začetkih dirke prestavljen iz Pariza, najprej v [[Versailles]], nato v [[Saint-Arnoult-en-Yvelines]]. Od leta 2009 je start dirke v [[Francoski departma|departmaju]] [[Eure-et-Loir]]. Med letoma 1919 in 1926 pa so skozi občino [[Chinon]] dodali zanko, pristop pa preko hribovitih delov na južnem bregu Loare do Toursa, skupna razdalja pa 342&amp;nbsp;km. Sprinterji so še naprej prevladovali in leta 1959 so organizatorji dodali tri vzpone na hrib [[Alouette]]. Ni bilo veliko razlike.

Leta 1965 so bili menjalniki prepovedani, kolesarji so bili tako omejeni le na dve prestavi. Dirko je zmagal takratni sveže pečeni nizozemski profesionalni kolesar [[Gerben Karstens]], ki je izbral zobnike 53/16 in 53/15 in prevozil kar 247 kilometrov pri rekordni povprečni hitrosti 45,029 km/h. Poskus je bil ocenjen kot neuspešen, ko se je dirka leta 1966 končala na enak način kot leta 1964.

Start in cilj sta bila obrnjena v obratno smer in trasa se je tako nenehno spreminjala med letoma 1974 in 1987. Včasih je bila znana kot Grand Prix d'Automne, včasih pa po imenih startnih in ciljnih mest. Za mnoge je dogodek izgubil značaj, saj je dirka potekala med [[Tours]]om in [[Versailles]]om (1974–75); med krajema [[Blois]] in [[Chaville]] (v letih 1976–77 in 1979–84); med [[Blois]]om in [[Autodrome de Linas-Montlhéry]] (1978); in med [[Créteil]]om in Chavillom (1985–87). Leta 1988 se je dirka vrnila na prvotno traso Pariz–Tours.

Pogosto je odločilen faktor te dirke veter v prsa; leta 1988 je [[Peter Pieters]] v povprečju dosegel hitrost le 34 km/h, kar je bilo najpočasneje v zadnjih 57 letih. Vendar pa Pariz–Tours postane najhitrejša klasika, ko je veter v hrbet za kolesarji, [[Óscar Freire]] je leta 2010 zmagal z povprečno hitrostjo kar 47,730 km/h To mu je prineslo nagrado [[Ruban Jaune]] (&quot;Rumeni trak&quot;) za najhitrejšo povprečno hitrost v klasiki; pravzaprav je bil Ruban Jaune (do leta 2016) kar devetkrat podeljen kolesarjem, ki so zmagali na dirki Pariz–Tours in dosegli najhitrejši povprečni čas na profesionalni dirki.

Leta 2018 je bila trasa korenito spremenjena, z štartom v [[Chartres]]u in v zadnjih 60 km vključevala 12,5 km makedamskih stez, saj se dirka vije okoli vinogradov na območju Toursa. 7 novih vzponov je bilo vključenih tudi v konec dirke, skrajšane na le 211 km, da bi se izognila dodatnim težavam.

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=225px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=225px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=225px| Tretji  
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Pariz–Tours&quot;''' ↓
|-
| 1896
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugene Prévost]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Emile Ouzou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Bouvet]]
|-
|colspan=4 align=center|''dirke med 1897 in 1900 niso organizirali''
|-
| 1901
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Fischer]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Lorgeou]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]]
|-
|colspan=4 align=center|''dirke med 1902 in 1905 niso organizirali''
|-
| 1906
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]]
|-
| 1907
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Passerieu]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Pottier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|-
| 1908
|{{ikonazastave|FRA}} [[Omer Beaugendre]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Saillot]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|-
| 1909
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Alavoine]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Ernest Paul]]
|-
| 1910
|{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Engel]]
|-
| 1911
|{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Georget]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Heusghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Passerieu]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Luguet]]
|-
| 1914
|{{ikonazastave|SUI}} [[Oscar Egg]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Engel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1915 in 1916 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]''
|-
| 1917
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Godivier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugene Christophe]]
|-
| 1918
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Mantelet]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Lucien Cazalis]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Michiels]]
|-
| 1919
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hector Tiberghien]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Vandenhove]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugene Christophe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Honoré Barthélémy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Eugene Christophe]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Jacquinot]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hector Tiberghien]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Huyvaert]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[August Mortelmans]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Hillarion]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|SUI}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Kastor Notter]]
|{{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|SUI}} [[Heiri Suter]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marius Gallottini]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Deolet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Maréchal]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Bidot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Parioleau]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Haemerlinck]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julien Moineau]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Herbert Sieronski]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Amulio Viarengo]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jules Merviel]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Ludwig Geyer]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Danneels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|FRA}} [[René Le Greves]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Raffaele Di Paco]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Danneels]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Mithouard]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Coelart]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Danneels]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edgard De Caluwé]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albertin Dissaux]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Storme]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Pirmez]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1940 je bila dirka odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1941
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Goutal]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Cloarec]]
|-
| 1942
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gérard Virol]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]]
|-
| 1943
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gabriel Gaudin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]]
|-
| 1944
|{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Gauthier]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1945
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Goutorbe]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albéric Schotte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Prevotal]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice De Muer]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albéric Schotte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Mignat]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ramon]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Néri]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jacques Geus]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Urbain Caffi]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Guy Lapébie]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Dupont]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Attilio Redolfi]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Guégan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Albéric Schotte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Schils]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Ferdy Kübler]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Gilles]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Scodeller]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Michel]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Dupont]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Marie Cieleska]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Bouvet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Schepens]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Coen Niesten]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[André Noyelle]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|NED}} [[Jo de Haan]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Michel Stolker]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis Otano]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Wouters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anatole Novak]]

|-
| 1962
|{{ikonazastave|NED}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|NED}} [[Jo de Roo]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Simpson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Reybrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf De Smet]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|NED}} [[Gerben Karstens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf De Smet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Fernand Deferm]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Reybrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Lemeteyer]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[José Samyn]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Reybrouck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Jochmans]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Tschan]]
|{{ikonazastave|NED}} [[René Pijnen]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Reybrouck]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Linden]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|NED}} [[ Gerben Karstens]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Van Tyghem]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Huysmans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy De Geest]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Linden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Tours–Pariz''' ↓
|-
| 1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Danguillaume]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Tours–Versailles''' ↓
|-
| 1975
|{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny De Witte]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Bouloux]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Hennie Kuiper]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Blois–Pariz''' ↓
|-
| 1978
|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Jacobs]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Guido Van Calster]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Blois–Chaville''' ↓
|-
| 1979
|{{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Vigneron]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Vanhaerens]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ferdi Van Den Haute]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Luc Colijn]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Luc Vandenbroucke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Steven Rooks]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Wojtinek]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Créteil–Chaville&quot;''' ↓ 
|-
| 1985
|{{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Louis Peillon]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|NED}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Teun van Vliet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Pariz–Tours&quot;''' ↓ 
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NED}} [[Peter Pieters]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Goessens]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|NED}} [[Jelle Nijdam]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Olaf Ludwig]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Nico Verhoeven]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|BEL}} [[Hendrik Redant]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Christian Henn]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Olaf Ludwig]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Gončenkov]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Minali]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Sven Teutenberg]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Minali]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Lombardi]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Maximilian Sciandri]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Henk Vogels]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacky Durand]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirco Gualdi]]
|{{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Wauters]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Richard Virenque]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|DEN}} [[Jakob Piil]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jacky Durand]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O’Grady]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|NED}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Bennati]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Guesdon]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O’Grady]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Chicchi]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Kuyckx]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Sébastien Turgot]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Borut Božič]]'''
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Freire Gómez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Furlan]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gert Steegmans]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Marcato]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Kasper Klostergaard]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Marcato]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Laurens De Vreese]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|GER}} [[John Degenkolb]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Michael Morkov]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jelle Wallays]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thomas Voeckler]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jens Debusschere]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Tosh Van der Sande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|COL}} [[Fernando Gaviria]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jonas Van Genechten]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Soren Kragh Andersen]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Niki Terpstra]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|DEN}} [[Soren Kragh Andersen]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jelle Wallays]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Niki Terpstra]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Oliver Naesen]]
|-
| 2020
|{{ikonazastave|DEN}} [[Casper Pedersen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Joris Nieuwenhuis]]
|-
| 2021
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Franck Bonnamour]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Theuns]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sam Bennett]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|USA}} [[Riley Sheehan]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Askey]]
|{{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Halland Johannessen]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Mathias Vacek]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Albert Philipsen]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 5 | 3 || {{flagicon|Belgium}} [[Gustave Danneels]] || 1934 + 1936 + 1937
|-
|{{flagicon|France}} [[Paul Maye]] || 1941 + 1942 + 1945
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Guido Reybrouck]] || 1964 + 1966 + 1968
|-
|{{flagicon|Germany}} [[Erik Zabel]] || 1994 + 2003 + 2005
|-
|''{{flagicon|Italy}} [[Matteo Trentin]]'' || 2015 + 2017 + 2025
|-
| align=center rowspan= 15 | 2 || {{flagicon|LUX}} [[François Faber]] || 1909 + 1910
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Denis Verschueren]] || 1925 + 1928
|-
|{{flagicon|Switzerland}} [[Heiri Suter]] || 1926 + 1927
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Briek Schotte]] || 1946 + 1947
|-
|{{flagicon|France}} [[Jacques Dupont (cyclist)|Jacques Dupont]] || 1951 + 1955
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Rik Van Looy]] || 1959 + 1967
|-
|{{flagicon|Netherlands}} [[Jo de Roo]] || 1962 + 1963
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Rik Van Linden]] || 1971 + 1973
|-
|{{flagicon|Netherlands}} [[Joop Zoetemelk]] || 1977 + 1979
|-
|{{flagicon|Netherlands}} [[Jan Raas]] || 1978 + 1981
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Ludo Peeters]] || 1983 + 1985
|-
|{{flagicon|Italy}} [[Nicola Minali]] || 1995 + 1996
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Philippe Gilbert]] || 2008 + 2009
|-
|{{flagicon|Belgium}} [[Jelle Wallays]] || 2014 + 2019
|-
|''{{flagicon|France}} [[Arnaud Démare]]'' || 2021 + 2022
|}

=== Zmagovalci po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
|align=center|42
|{{flagu|Belgium}}
|-
|align=center|34
|{{flagu|France}}
|-
|align=center|12
|{{flagu|Netherlands}}
|-
|align=center|10
|{{flagu|Italy}}
|-
|align=center|5
|{{flagu|Nemčija}} + [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZRN]]
|-
|align=center|4
|{{DEN}}
|-
|align=center rowspan=2|3
|{{LUX}}
|-
|{{flagu|Switzerland}}
|-
|align=center rowspan=6|1 || {{flagu|Australia}}
|-
|{{COL}}
|-
|{{IRL}}
|-
|{{flagu|Spain}}
|-
|{{UKR}}
|-
|{{USA}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1896]]</text>
      <sha1>1zn087m89mabm5pb3fz4r6uhi3afqk6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>EuroVelo 13</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561189</id>
    <revision>
      <id>6672980</id>
      <parentid>6221225</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:12:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4544" sha1="azr59t7dlwpfzi3tmwvfth9per8s1y9" xml:space="preserve">[[Slika:EuroVelo_Route_13.svg|sličica|Pot železne zavese, EV13.]]
'''Pot železne zavese''' (ICT), znana tudi kot '''EuroVelo 13''' (EV13), je [[Kolesarska povezava|kolesarska pot na dolge razdalje]] po poti nekdanje '''[[Železna zavesa|železne zavese]]''', od [[Barentsovo morje|Barentsovega]] do [[Črno morje|Črnega morja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=European Cyclists’ Federation|title=EuroVelo 13: Iron Curtain Trail|url=https://en.eurovelo.com/ev13|accessdate=2024-04-01|website=EuroVelo|language=en}}&lt;/ref&gt; Dolga je 10.550 km. Med [[Hladna vojna|hladno vojno]] (okoli 1947–1991) je železna zavesa začrtala mejo med [[Komunizem|komunističnim]] vzhodom in kapitalističnim zahodom, pri čemer so bile vzhod države [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] [[Vzhodni blok|sovjetskega bloka]], zahod pa države [[NATO|Nata]].

ICT je mogoče prehoditi tudi kot [[Transverzala|pot na dolge razdalje]].
[[Slika:Iron_Curtain_Trail_August_2009.jpg|sličica|Kažipot poti železne zavese]]

== Pregled ==
Številni deli ICT so bili dokončani do leta 2013, zlasti v osrednjem delu, kot je večina nemškega odseka in ob češki meji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cycle path traces former Iron Curtain, revealing forgotten history and unspoiled nature|url=http://www.radio.cz/en/section/in-focus/cycle-path-traces-former-iron-curtain-revealing-forgotten-history-and-unspoiled-nature|website=Radio Prague|accessdate=12 December 2013|last=Masha Volynsky|date=7 May 2013}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Pot železne zavese, ki je tesno povezana s projektom [[Evropski zeleni pas|Evropskega zelenega pasu]], je bila vodena kot trije projekti:

* Severni del v dolžini več kot 4127 km od Barentsovega morja, vzdolž finsko-ruske meje, vzdolž baltske obale, do nemško-poljske meje.
* Osrednji del poteka naravnost skozi Nemčijo, po stari meji med [[Nemška demokratična republika|Vzhodno]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodno Nemčijo]]. Nato sledi trenutnim mejam Češke–Avstrije, Avstrije–Slovaške, Avstro–Ogrske in Slovenije v razdalji {{Convert|2179|km|abbr=on}}.
* Južni del potuje 1335 km ob mejah Hrvaške, Srbije, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Grčije in Turčije do Črnega morja.

== Razvoj ==
V projekt poti železne zavese je vključenih 20 držav, med njimi je 14 članic [[Evropska unija|Evropske unije]].

Za ICT je lobiral [[evropski poslanec]] [[Zavezništvo 90/Zeleni|nemške zelene stranke]] [[Michael Cramer]]. Poti so bile oblikovane in prilagojene kolesarjenju s pomočjo in financami Evropske unije, s postavljenimi zgodovinskimi kažipoti in oznakami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Biking the Iron Curtain Trail, Where the Cold War Raged|url=https://www.nytimes.com/2009/07/26/travel/26iron.html|website=The New York Times|accessdate=12 December 2013|last=Joshua Hammer|date=July 24, 2009}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Železna zavesa]]
* [[Evropski zeleni pas]]
* [[EuroVelo]]
* [[Nemška kolesarska mreža]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|EuroVelo 13|Iron Curtain Trail|audio=0|video=0}}
{{Wikivoyage|Europa-Radweg Eiserner Vorhang}}
* [https://de.eurovelo.com/ev13 EuroVelo 13: die Geschichte der Spaltung Europas erleben] (Homepage des ICT)
* [https://www.biroto.eu/de/radweg/europa/eurovelo-eiserner-vorhang-radweg-teil-norwegen-deutschland-ev13/rt00001094 BicycleRoutes&amp;Tours: Iron Curtain Trail – Teil Norwegen – Deutschland], mit Karte, GPS-Download, Höhenprofil, Sehenswürdigkeiten und Unterkünften
* [https://www.biroto.eu/de/radweg/europa/eurovelo-eiserner-vorhang-radweg-teil-tschechien-schwarzes-meer-ev13/rt00001264 BicycleRoutes&amp;Tours: Iron Curtain Trail – Teil Tschechien – Schwarzes Meer], mit Karte, GPS-Download, Höhenprofil, Sehenswürdigkeiten und Unterkünften
* [https://www.outdooractive.com/de/fernradweg/neusiedlersee/iron-curtain-trail-gesamtverlauf-burgenland-und-ungarn/11583475/ Iron Curtain Trail – Gesamtverlauf Burgenland und Ungarn], mit Karte, GPS-Download, Höhenprofil und Sehenswürdigkeiten
* [http://www.b-mobil.info/projekte/iron-curtain-trail/ EuroVelo 13: Iron Curtain Trail], bei Mobilitätszentrale Burgenland
* [https://www.google.hu/maps/@46.8769486,16.2906761,49849m/data=!3m1!1e3!4m2!6m1!1szHSmf7Vu8ej0.kIC4TOwOHZTQ/ Karte Eurovelo 13 Seewinkel (Burgenland) – Slowenien]
* [http://www.eurovelo.sk/en/13.html Eurovelo in Slovakia]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kolesarstvo]]
[[Kategorija:EuroVelo]]
[[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]]</text>
      <sha1>azr59t7dlwpfzi3tmwvfth9per8s1y9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Coppa Bernocchi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561223</id>
    <revision>
      <id>6672883</id>
      <parentid>6669366</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6672883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18956" sha1="739exaqvddk27a5nlr49iodss8pdws1" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Coppa Bernocchi
| image       =
| date        = zgodnji oktober
| region      = [[Lombardija]], Italija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI ProSeries]]
| type          = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| founder   = [[Antonio Bernocchi]], Michele Bernocchi, Andrea Bernocchi
| organiser   = 
| director    = 
| first       = {{start date|1919}}
| number      = 105
| last        =
| firstwinner = {{flagathlete|[[Ruggero Ferrario]]|ITA|1861}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Danilo Napolitano]]|ITA}} (3)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Dorian Godon]]|FRA}}
}}

'''Coppa Bernocchi''' (ali '''Pokal Bernocchi''') je jesenska enodnevna mini [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Italija|Italijanski]] Lombardiji, ki so jo prvič organizirali leta 1919. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].

Skupaj z dirkama [[Coppa Agostoni]] in [[Tri doline Vareseja]] tvorijo &quot;Lombardijski trojček&quot; ([[Trittico Lombardo]]), tridnevno zaporedno tekmovanje, ki si v začetku oktobra tradicionalno sledijo ena dirka za drugo. 

Leta 2020 so zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]] odpovedali vse tri dirke &quot;Lombardijskega trojčka&quot;, zato so jo nadomestili z posebej združeno enkratno organizirano &quot;trojno&quot; dirko [[Gran Trittico Lombardo]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.malpensa24.it/nasce-il-grande-ciclismo-trittico-lombardo-sogno-e-consapevolezza/|title=Nasce il Grande Trittico Lombardo, sogno e consapevolezza|work=Malpensa|publisher=Malpensa|date=15 May 2020|accessdate=3 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Registrirane so skupno 104 izvedbe, čeprav so bile uradno izpeljane le 103 dirki do zdaj, saj so leta 1931 dirko razveljavili, potem ko se zmagovalec [[Alfredo Bovet]] (ITA) ni prijavil na eni od kontrolnih točk.

== Zgodovina ==
Leta 1919 je italijanski poslovni magotec in industrialist [[Antonio Bernocchi]] iz lombardijskega mesta [[Legnano]], po katerem se tekmovanje tudi imenuje, ustanovil to dirko skupaj z bratoma Andreo in Michele Bernocchijem. Vso organizacijo dirke pa je zaupal družinskemu prijatelju [[Pino Cozzi]]ju, predsedniku &quot;Unione Sportiva Legnanese&quot;, športnemu klubu, ki vse od začetka organizira to dirko.

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
[[File:A. Bernocchi Milano 1918.jpg |thumb|205px|[[Antonio Bernocchi]] (ustanovitelj);&lt;br&gt;po katerem dirka tudi nosi ime]]
[[File:Coppa Cav. Antonio Bernocchi, gara ciclistica, 1919.jpg|thumb|205px|Listina o ustanovitvi dirke (1919)]]
[[File:Partenza Coppa Bernocchi 1935.jpg|thumb|205px|Start dirke leta 1935]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=187px| Tretji  
|-
| 1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ruggero Ferrario]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Primo Magnani]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Tragella]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marcello Berti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Villa]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Testa]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Caravaglia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Casati]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Libero Ferrario]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Serafino Dossena]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Piero Rattone]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Libero Ferrario]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Zenone Lancia]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Dinale]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Oreste Cignoli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Cevini]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Mainetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Pancera]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Pancera]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Tizzoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bertolotti]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Pancera]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pio Caimmi]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galluzzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambrogio Morelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Felice Gremo]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Eugenio Gestri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Canazza]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fabio Battesini]]
|-
| 1931
|colspan=3 align=center|''dirko so zaradi nepravilnosti naknadno razveljavili''
|-
| 1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Fraccaroli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fabio Battesini]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bruno Negri]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Rinaldo Gerini]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Romanatti]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Albani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Montesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
| 1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|-
| 1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario De Benedetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|-
| 1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luciano Succi]]
|-
| 1943
|colspan=3 align=center|''dirka je bila odpovedana zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1944
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Oreste Conte]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Motta]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Athos Guizzardi]]
|-
| 1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Sergio Maggini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Guerrino Tomasoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Secondo Barisone]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Brignole]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Egidio Feruglio]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Virgilio Salimbeni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Cargioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leo Castellucci]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Maggini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Pontisso]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Crippa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Casola]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Primo Volpi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Barozzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Grosso]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Piazzon]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Astrua]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renato Ponzini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Maggini]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vasco Modena]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Baffi]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Ciampi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Schils]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looveren]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dullio Taddeucci]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|ITA}} [[Noe Conti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gismondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Fallarini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Assirelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Pizzoglio]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arturo Sabbadin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Bernardelle]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Baffi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Garau]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Galbo]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Raffaele Marcoli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegu]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Armani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Ballini]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Passuello]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pietro Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Beghetto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|ITA}} [[Virginio Levati]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Sercu]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Sercu]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wilmo Francioni]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Fabbri]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Valerio Lualdi]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carmelo Barone]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Chinetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Valerio Lualdi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ottavio Crepaldi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Alf Segersäll]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Mantovani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Palmiro Masciarelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Leali]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Palmiro Masciarelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Piovani]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Pevenage]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Algeri]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Caroli]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NED}} [[Johan van der Velde]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Mantovani]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Gaggioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Corti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Bergamo]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Cipollini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colage]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Rolf Sorensen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimiliano Lelli]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Giannelli]]
|{{ikonazastave|URS}} [[Andrej Čmil]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Perini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|DEN}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Roscioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Cenghialta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Di Basco]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Ferrigato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Lombardi]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Lietti]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Sacchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Elli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Raimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Lombardi]]
|{{ikonazastave|LAT}} [[Romans Vainšteins]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|LAT}} [[Romans Vainšteins]]
|{{ikonazastave|LTU}} [[Raimondas Rumšas]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Lombardi]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Valoti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Andriotto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Denis Lunghi]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Tosatto]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Giunti]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Matvejev]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Furlan]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Fred Rodriguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giosue Bonomi]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Napolitano]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Graeme Brown]]
|{{ikonazastave|BRA}} [[Murilo Fischer]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Napolitano]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giosue Bonomi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Napolitano]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paride Grillo]]
|{{ikonazastave|RSA}} [[Robert Hunter]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|GBR}} [[Steve Cummings]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Celli]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladislav Borisov (kolesar)|Vladislav Borisov]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ITA}} [[Manuel Belletti]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Danilo Hondo]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BLR}} [[Jauheni Hutarovič]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Manuel Belletti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Visconti]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sacha Modolo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ARG}} [[Mauro Richeze]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sacha Modolo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Ferrari]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Baggio]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Ponzi]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Ruffoni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Simion]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|CAN}} [[Guillaume Boivin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sacha Modolo]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Manuel Belletti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Simion]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|GER}} [[Phil Bauhaus]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Simone Consonni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Imerio Cima]]
|-
| 2020
|colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomeščena z združeno dirko [[Gran Trittico Lombardo]])''
|-
| 2021
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Covi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Masnada]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Ballerini]]
|{{ikonazastave|NZL}} [[Corbin Strong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Oldani]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Albanese]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Bagioli]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Van Tricht]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alex Baudin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Roger Adrià]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|FRA}} [[Dorian Godon]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Tobias Lund Andresen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Lonardi]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center | '''3''' || {{flagicon|ITA}} [[Danilo Napolitano]] || 2005, 2006, 2007
|-
| align=center rowspan= 10 | '''2''' || {{flagicon|ITA|1861}} [[Libero Ferrario]] || 1922, 1923
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Pancera]] || 1926, 1927
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Mario Ricci]] || 1947, 1949
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1957, 1958
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1968, 1976
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1980, 1981
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 1987, 1988
|-
|{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] || 1989, 1993
|-
|{{flagicon|ITA}} '''[[Sacha Modolo]]''' || 2012, 2013
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Sonny Colbrellii]] || 2017, 2018
|}

===Zmage po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Zmage
!Država
|-
| align=center | 90
|{{flagu|Italy}}
|-
| align=center | 5
|{{flagu|Belgium}}
|-
| align=center rowspan=2| 2
|{{DEN}}
|-
|{{flagu|France}}
|-
| align=center rowspan=5| 1
|{{flagu|Netherlands}}
|-
|{{LAT}}
|-
|{{flagu|United Kingdom}}
|-
|{{BLR}}
|-
|{{flagu|Germany}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1919]]</text>
      <sha1>739exaqvddk27a5nlr49iodss8pdws1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tri doline Vareseja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562482</id>
    <revision>
      <id>6672884</id>
      <parentid>6669798</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:48:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6672884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19399" sha1="haa3jbp6e4qg48jg7kbtia7bdgu76av" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Tri doline Vareseja
| image       = 
| date        = Oktober
| region      = [[Lombardija]], Italija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI ProSeries]]
| type          = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| organiser   = 
| director    = 
| first       = {{start date|1919}}
| number      = 103 
| last        = 
| firstwinner = {{flagicon|ITA|1861}} [[Piero Bestetti]]
| mostwins    = '''po 4 zmage oba:'''&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]]&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
| mostrecent  = {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
}}

'''Tri doline Vareseja''' (italijansko '''Tre Valli Varesine''') je jesenska enodnevna mini [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Italija|Italijanski]] [[Lombardija|Lombardiji]], ki so jo prvič organizirali leta 1919. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].

Skupaj z dirkama [[Coppa Agostoni]] in [[Coppa Bernocchi]] tvorijo &quot;Lombardijski trojček&quot; ([[Trittico Lombardo]]), tridnevno zaporedno tekmovanje, ki si v začetku oktobra tradicionalno sledijo ena dirka za drugo. 

Dirko so zmagovala velika imena kot so [[Fausto Coppi]], [[Eddy Merckx]], [[Primož Roglič]] in [[Tadej Pogačar]].

Gre za najbolj čislano in najprestižnejšo dirko izmed vseh treh dirk Lombardijskega trojčka.

==Zgodovina==
Med leti 2005 in 2019 je bila dirka del tekmovanja [[UCI Europe Tour]], kategorije 1.HC v sklopu. 

Leta 2021 je dirka napredovala v drugi svetovni razred in se pridružila seriji [[UCI ProSeries]]. 

Leta 2020 so zaradi [[Pandemija covida-19|covida-19]] odpovedali vse tri dirke &quot;Lombardijskega trojčka&quot;, zato so jo nadomestili z združeno enkratno organizirano &quot;trojno&quot; dirko [[Gran Trittico Lombardo]].&lt;ref name=&quot;Tritico Lombardo&quot;/&gt; Leta 2024 pa je bila odpovedana zaradi močnega dežja, kar je se v zgodovini kolesarstva zgodilo izjemno redko. Sprva so dirko skrajšali za 2 kroga (iz 200 na 168 km), a po 60 km vožnje zaradi nemogočih razmer dokončno odpovedali.

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji  
|-
| 1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Bestetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Scaioni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Bianchi (kolesar)|Angelo Bianchi]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Raimondo Rosa]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Spina]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Bertarelli]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Gilardi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vincenzo Botta]]
|
|-
| 1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[G. Vigano]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[L. Malinverni]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Filippo Brusatori]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[V. Florini]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Libero Ferrario]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[V. Florini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Magnotti]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Tizzoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Magnotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aniceto Cattaneo]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bonvicini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Roberto Lorenzetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renato Zanona]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Paolo Zanetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Visconti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Attilio Marangoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambrogio Morelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alessandro Catalani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Albino Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ferrando]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Riccardo Proserpio]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Giacobbe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Giacobbe]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Remo Bertoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Macchi (kolesar)|Luigi Macchi]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Attilio Masarati]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ercole Rigamonti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Edmondo Toccaceli]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Benente]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Diego Marabelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Secondo Magni]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|-
| 1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|-
| 1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
| 1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luciano Succi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario De Benedetti]]
|-
| colspan=4 align=center|''leta 1943 in 1944 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renzo Zanazzi]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Seghezzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Zanazzi]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Santi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Pasotti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arigo Padovan]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Pellegrini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Nicolo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Tinazzi]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Bruni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Verucchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Armando Pellegrini]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Rosso]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Vigna]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bailetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Flaviano Vicentini]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Zancanaro]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tommaso de Pra]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegu]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Armani]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Bergamo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Fabbri]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Simonetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Serge Parsani]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Phil Edwards]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Valerio Lualdi]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|GER}} [[Gregor Braun]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Paganessi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Torelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Paganessi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Serge Demierre]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Amadori]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Mantovani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Pagnin]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Kjell Nilsson]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Bergamo]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Thomas Wegmüller]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gérard Rué]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Ghirotto]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Herbert Niederberger]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Ghirotto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Cenghialta]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladislav Bobrik]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Caruso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Lecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colage]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Guidi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Caruso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Andriotto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Serpellini]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Di Grande]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele De Paoli]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Valoti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Ratti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Ferrigato]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Markus Zberg]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|GER}} [[Fabian Wegmann]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Vladimir Duma]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Lorenzo Bernucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Raffaele Ferrara]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Christian Murro]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Bertolini]]
|{{ikonazastave|BLR}} [[Kanstancin Sivcov]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Ginanni]]
|{{ikonazastave|ITA}} &lt;s&gt;[[Leonardo Bertagnolli]]&lt;/s&gt;
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Masciarelli]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Bočarov]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jérôme Baugnies]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|CAN}} [[David Veilleux]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Palini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|CRO}} [[Kristijan Đurasek]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Manuel Bongiorno|Francesco M. Bongiorno]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|SUI}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alexandre Geniez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LAT}} [[Toms Skujinš]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Peter Kennaugh]]
|-
| 2019
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Visconti]]
|{{ikonazastave|LAT}} [[Toms Skujinš]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2020 je bila dirka odpovedana zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomeščena z združeno dirko [[Grande Trittico Lombardo]])''&lt;ref name=&quot;Tritico Lombardo&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.malpensa24.it/nasce-il-grande-ciclismo-trittico-lombardo-sogno-e-consapevolezza/|title=Nasce il Grande Trittico Lombardo, sogno e consapevolezza|work=Malpensa|publisher=Malpensa|date=15 May 2020|accessdate=3 August 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro De Marchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|COL}} [[Sergio Higuita]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[lan Van Wilder]]
|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]]
|&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp; &amp;nbsp; [[Aleksander Vlasov]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2024 je bila dirka odpovedana zaradi močnega deževja&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-60-km-zaradi-dezja-odpovedana/723546|title=Dirka po 60 km zaradi dežja odpovedana|work=Malpensa|publisher=MMC RTV Slovenija|date=8. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;(skrajšana iz 200 na 168 km, a po 60 km vožnje odpovedana)''&lt;/small&gt;
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Albert Philipsen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 2 | '''4''' || {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1965, 1966, 1967, 1970
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Saronni]] || 1977, 1979, 1980, 1988
|-
| align=center | '''3''' || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1941, 1948, 1955
|-
| align=center rowspan= 11 | '''2''' || {{flagicon|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]] || 1922, 1932
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]] || 1937, 1939
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Nino Defilippis]] || 1953, 1960
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] || 1982, 1984
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 1986, 1991
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Massimo Ghirotto]] || 1992, 1993
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Caruso]] || 1995, 1997
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 1998, 2011
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] || 2005, 2006
|-
|{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] || 2022, 2025
|}

===Zmage po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Zmage 
!Država
|-
| align=center | 87
|{{flagu|Italy}}
|-
| align=center rowspan=2| 3
|{{flagu|Belgium}}
|-
|{{SLO}}
|-
| align=center rowspan=2| 2
|{{flagu|Germany}}
|-
|{{flagu|Switzerland}}
|-
| align=center rowspan=5| 1
|{{IRL}}
|-
|{{flagu|Canada}}
|-
|{{CRO}}
|-
|{{flagu|France}}
|-
|{{LAT}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1919]]
[[Kategorija:Lombardija]]</text>
      <sha1>haa3jbp6e4qg48jg7kbtia7bdgu76av</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Duplinska kozarka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562572</id>
    <revision>
      <id>6672820</id>
      <parentid>6544199</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:42:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MPF</username>
        <id>128163</id>
      </contributor>
      <comment>better pic</comment>
      <origin>6672820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6079" sha1="btubgljwyu5wfwj8luc3b3yg7zcd2bp" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name = Duplinska kozarka
|image = Common Shellduck (Tadorna tadorna) (26499348215).jpg
|image_caption = Samec
|image2 = Shelducks (42458242862).jpg
|image2_caption = Samica [[File:Common Shelduck (Tadorna tadorna) (W1CDR0001430 BD7).ogg|thumb|center| Oglašanje]]
|status = LC
|status_system = IUCN3.1
|status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2019 |title=''Tadorna tadorna'' |volume=2019 |page=e.T22680024A154560262 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22680024A154560262.en |access-date=12 November 2021}}&lt;/ref&gt;
|genus = Tadorna
|species = tadorna
|authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])
|range_map = TadornaTadornaIUCN.png 
|range_map_caption = Območje ratširjenosti ''T. tadorna'' (Compiled by BirdLife International and Handbook of the Birds of the World (2019) 2019.){{leftlegend|#00FF00|Gnezdenje|outline=gray}} {{leftlegend|#008000|Vse leto|outline=gray}} {{leftlegend|#007FFF|Ne-gnezdenje|outline=gray}}
|synonyms = ''Anas tadorna'' {{small|Linnaeus,&amp;nbsp;1758}}
}}
'''Duplinska kozarka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tadorna tadorna''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ptiči|ptic]] iz družine [[plovci|plovcev]], ki gnezdi ob obalah severozahodne [[Evropa|Evrope]], [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in južnega dela [[Azija|Azije]]. Po telesni zgradbi spominja na manjšo [[gosi|gos]], a izstopa po pisani in kontrastni [[operjenost]]i, zaradi katere je nezamenljiva.

== Opis ==
[[slika:Gravand (Tadorna-tadorna)- Ystad-2017.jpg|thumb|left|Samica z mladiči]]
Odrasli zrastejo 58–67 cm v dolžino z razponom [[perut]]i 110–133 cm in tehtajo do 1,5 kg, samice so nekoliko manjše od samcev. Osnovna barva operjenosti je bela, s kontrastno temno zeleno glavo in vratom, skoraj črnimi primarnimi letalnimi [[pero|peresi]] in rjavim pasom čez prsi, tako da od daleč zgleda črno-bela. Med paritvenim obdobjem imajo samci živordeč [[kljun]] z okroglo zadebelitvjo na zgornji strani baze, pri samicah pa je zadebelitev mnogo manjša in rjav pas je ožji. Mladostni (juvenilni) osebki so po trebušni strani skoraj beli, po hrbtni pa sivi.&lt;ref name=&quot;collins&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Svensson |first1=Lars |last2=Mullarney |first2=Killian |last3=Zetterström |first3=Dan |year=2022 |title=Collins Bird Guide |url=https://archive.org/details/collinsbirdguide0000unse_h2n7 |location=Dublin |edition=3. |publisher=HarperCollins |isbn=978-0-00-854745-5 |pages=[https://archive.org/details/collinsbirdguide0000unse_h2n7/page/82 82]–83}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;&gt;{{navedi splet| author1=Carboneras, C. |author2=Kirwan, G.M. |year=2020 |title=Common Shelduck (''Tadorna tadorna''), version 1.0. |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/comshe/cur/introduction |work=Birds of the World |editor1=del Hoyo, J. |editor2=Elliott, A. |editor3=Sargatal, J. |editor4=Christie, D.A. |editor5=de Juana, E. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca, NY |doi=10.2173/bow.comshe.01}}&lt;/ref&gt;

Samci se med dvorjenjem [[oglašanje ptic|oglašajo]] s serijo visokih žvižgov, samice pa se med letom pogosto oglašajo z dolgo serijo nosljatih »ga-ga-ga«. Ko se počutijo ogrožene, glasno pihajo.&lt;ref name=&quot;collins&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt;

== Ekologija in razširjenost ==
[[slika:Bergeend-4714667.webm|thumb|left|Samec med prehranjevanjem]]
Duplinska kozarka gnezdi v odprti krajini ob morskih obalah, pa tudi bregovih večjih jezer in rek. Prehranjuje se pretežno z vodnimi [[nevretenčarji]], v manjši meri pa tudi z majhnimi [[ribe|ribami]], [[alge|algami]] in rastlinskimi [[seme]]ni v plitvi vodi, na s travo poraslih bregovih in [[njiva]]h.&lt;ref name=&quot;collins&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt;

Ima veliko območje razširjenosti od obal severozahodne Evrope in manjših območij na severu Sredozemlja proti vzhodu preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] vse do severovzhoda [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Pozimi se ptice iz notranjosti celine premaknejo južneje, tako se velik del azijske populacije zbere okrog [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], tiste iz severozahoda Evrope pa okrog Sredozemlja vključno z [[Magreb]]om v [[Afrika|Afriki]]. V tem času se zbirajo v večje jate, najbolj pa so družabne v času golitve, ko je denimo na območju [[Heligoland]]a možno opazovati tudi po 100.000 ptic.&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt; V [[Slovenija|Sloveniji]] gnezdi samo v [[Sečoveljske soline|Sečoveljskih solinah]], kjer so gnezditev prvič zabeležili leta 2005. Pred tem je veljala za redkega gosta na preletu ali med prezimovanjem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Škornik |first=Iztok |chapter=Duplinska kozarka |title=Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017 |year=2019 |editor-last1=Mihelič |editor-first1=Tomaž |editor-last2=Kmecl |editor-first2=Primož |editor-last3=Denac |editor-first3=Katarina |editor-last4=Koce |editor-first4=Urška |editor-last5=Vrezec |editor-first5=Al |editor-last6=Denac |editor-first6=Damijan |location=Ljubljana |publisher=[[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] |isbn=978-961-6674-33-1 |cobiss=299139584}}&lt;/ref&gt;
{{Poslušaj
| filename    = Common Shelduck (Tadorna tadorna) (W1CDR0001430 BD7).ogg
| title       = Oglašanje samice
| description = 
| pos         = 
}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Tadorna tadorna|Duplinska kozarka}}
* [https://web.archive.org/web/20161108183510/http://aulaenred.ibercaja.es/wp-content/uploads/71_ShelduckTtadorna.pdf Priročnik za določanje starosti in spola]
*{{BirdLife|22680024|Tadorna tadorna}}
*{{Avibase|1365719670879|Tadorna tadorna}}
*{{InternetBirdCollection|common-shelduck-tadorna-tadorna}}
*{{VIREO|Common+shelduck}}
*{{IUCN_Map|22680024/166197940|Tadorna tadorna}}
*{{Xeno-canto species|Tadorna|tadorna|Common shelduck}}

{{taxonbar|from=Q191394}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-ptica}}

[[Kategorija:Plovci]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>btubgljwyu5wfwj8luc3b3yg7zcd2bp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672897</id>
      <parentid>6672820</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:30:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>osvežitev layouta</comment>
      <origin>6672897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5892" sha1="46uhns9wc3p5fjkkgugtm7fv8thxymc" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name = Duplinska kozarka
|image = Common Shellduck (Tadorna tadorna) (26499348215).jpg
|image_caption = Samec
|image2 = Shelducks (42458242862).jpg
|image2_caption = Samica z mladiči
|status = LC
|status_system = IUCN3.1
|status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2019 |title=''Tadorna tadorna'' |volume=2019 |page=e.T22680024A154560262 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22680024A154560262.en |access-date=12 November 2021}}&lt;/ref&gt;
|genus = Tadorna
|species = tadorna
|authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])
|range_map = TadornaTadornaIUCN.png 
|range_map_caption = Območje ratširjenosti ''T. tadorna'' (Compiled by BirdLife International and Handbook of the Birds of the World (2019) 2019.){{leftlegend|#00FF00|Gnezdenje|outline=gray}} {{leftlegend|#008000|Vse leto|outline=gray}} {{leftlegend|#007FFF|Ne-gnezdenje|outline=gray}}
|synonyms = ''Anas tadorna'' {{small|Linnaeus,&amp;nbsp;1758}}
}}
'''Duplinska kozarka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tadorna tadorna''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ptiči|ptic]] iz družine [[plovci|plovcev]], ki gnezdi ob obalah severozahodne [[Evropa|Evrope]], [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in južnega dela [[Azija|Azije]]. Po telesni zgradbi spominja na manjšo [[gosi|gos]], a izstopa po pisani in kontrastni [[operjenost]]i, zaradi katere je nezamenljiva.

== Opis ==
Odrasli zrastejo 58–67 cm v dolžino z razponom [[perut]]i 110–133 cm in tehtajo do 1,5 kg, samice so nekoliko manjše od samcev. Osnovna barva operjenosti je bela, s kontrastno temno zeleno glavo in vratom, skoraj črnimi primarnimi letalnimi [[pero|peresi]] in rjavim pasom čez prsi, tako da od daleč zgleda črno-bela. Med paritvenim obdobjem imajo samci živordeč [[kljun]] z okroglo zadebelitvjo na zgornji strani baze, pri samicah pa je zadebelitev mnogo manjša in rjav pas je ožji. Mladostni (juvenilni) osebki so po trebušni strani skoraj beli, po hrbtni pa sivi.&lt;ref name=&quot;collins&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Svensson |first1=Lars |last2=Mullarney |first2=Killian |last3=Zetterström |first3=Dan |year=2022 |title=Collins Bird Guide |url=https://archive.org/details/collinsbirdguide0000unse_h2n7 |location=Dublin |edition=3. |publisher=HarperCollins |isbn=978-0-00-854745-5 |pages=[https://archive.org/details/collinsbirdguide0000unse_h2n7/page/82 82]–83}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;&gt;{{navedi splet| author1=Carboneras, C. |author2=Kirwan, G.M. |year=2020 |title=Common Shelduck (''Tadorna tadorna''), version 1.0. |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/comshe/cur/introduction |work=Birds of the World |editor1=del Hoyo, J. |editor2=Elliott, A. |editor3=Sargatal, J. |editor4=Christie, D.A. |editor5=de Juana, E. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca, NY |doi=10.2173/bow.comshe.01}}&lt;/ref&gt;
{{Poslušaj
| filename  = Common Shelduck (Tadorna tadorna) (W1CDR0001430 BD7).ogg
| title     = Oglašanje
| pos       = left
}}

Samci se med dvorjenjem [[oglašanje ptic|oglašajo]] s serijo visokih žvižgov, samice pa se med letom pogosto oglašajo z dolgo serijo nosljatih »ga-ga-ga«. Ko se počutijo ogrožene, glasno pihajo.&lt;ref name=&quot;collins&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt;

== Ekologija in razširjenost ==
[[slika:Bergeend-4714667.webm|thumb|left|Samec med prehranjevanjem]]
Duplinska kozarka gnezdi v odprti krajini ob morskih obalah, pa tudi bregovih večjih jezer in rek. Prehranjuje se pretežno z vodnimi [[nevretenčarji]], v manjši meri pa tudi z majhnimi [[ribe|ribami]], [[alge|algami]] in rastlinskimi [[seme]]ni v plitvi vodi, na s travo poraslih bregovih in [[njiva]]h.&lt;ref name=&quot;collins&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt;

Ima veliko območje razširjenosti od obal severozahodne Evrope in manjših območij na severu Sredozemlja proti vzhodu preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] vse do severovzhoda [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Pozimi se ptice iz notranjosti celine premaknejo južneje, tako se velik del azijske populacije zbere okrog [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], tiste iz severozahoda Evrope pa okrog Sredozemlja vključno z [[Magreb]]om v [[Afrika|Afriki]]. V tem času se zbirajo v večje jate, najbolj pa so družabne v času golitve, ko je denimo na območju [[Heligoland]]a možno opazovati tudi po 100.000 ptic.&lt;ref name=&quot;BoW&quot;/&gt; V [[Slovenija|Sloveniji]] gnezdi samo v [[Sečoveljske soline|Sečoveljskih solinah]], kjer so gnezditev prvič zabeležili leta 2005. Pred tem je veljala za redkega gosta na preletu ali med prezimovanjem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Škornik |first=Iztok |chapter=Duplinska kozarka |title=Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017 |year=2019 |editor-last1=Mihelič |editor-first1=Tomaž |editor-last2=Kmecl |editor-first2=Primož |editor-last3=Denac |editor-first3=Katarina |editor-last4=Koce |editor-first4=Urška |editor-last5=Vrezec |editor-first5=Al |editor-last6=Denac |editor-first6=Damijan |location=Ljubljana |publisher=[[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] |isbn=978-961-6674-33-1 |cobiss=299139584}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Tadorna tadorna|Duplinska kozarka}}
* [https://web.archive.org/web/20161108183510/http://aulaenred.ibercaja.es/wp-content/uploads/71_ShelduckTtadorna.pdf Priročnik za določanje starosti in spola]
*{{BirdLife|22680024|Tadorna tadorna}}
*{{Avibase|1365719670879|Tadorna tadorna}}
*{{InternetBirdCollection|common-shelduck-tadorna-tadorna}}
*{{VIREO|Common+shelduck}}
*{{IUCN_Map|22680024/166197940|Tadorna tadorna}}
*{{Xeno-canto species|Tadorna|tadorna|Common shelduck}}

{{taxonbar|from=Q191394}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-ptica}}

[[Kategorija:Plovci]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>46uhns9wc3p5fjkkgugtm7fv8thxymc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dželada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562925</id>
    <revision>
      <id>6672911</id>
      <parentid>6531256</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:19:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-12614-44</username>
        <id>255361</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6672911</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29331" sha1="o4tbeklnp26frzv4ntyu7lwzt4ynfgz" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Dželada&lt;ref name=MSW3&gt;{{MSW3 Groves|pages=167|id=12100593}}&lt;/ref&gt;
| image = Gelada (Theropithecus gelada gelada) male 2.jpg
| image_caption = samec
| image_width = 220px
| image2 = Southern gelada (Theropithecus gelada obscura) female with baby.jpg
| image2_caption = Ženska z mladičem, ki sesa&lt;br/&gt;''T. g. obscurus'' blizu Debre Libanos, [[Etiopija]]
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{Cite journal | author = Gippoliti, S. | author2 = Hunter, C. | name-list-style = amp | title = ''Theropithecus gelada'' | journal = The IUCN Red List of Threatened Species | volume = 2008 | page = e.T21744A9316114 | date = 2008 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T21744A9316114.en | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| familia = Cercopithecidae ([[opice Starega sveta]]) 
| subfamilia =
| tribus =  
| genus = ''[[Theropithecus]]''
| species = '''''T. gelada'''''
| binomial = '''''Theropithecus gelada'''''
| binomial_authority = ([[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835) 
| range_map = Gelada area.png
| range_map_caption = Razširjenost
}}
'''Dželada''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Theropithecus gelada''''', {{lang-am|ጭላዳ|translit=č̣əlada}}, {{lang-om|Jaldeessa daabee}}), včasih imenovana '''opica s krvavečim srcem''' ali '''pavijan dželada''', je vrsta [[opice Starega sveta|opic starega sveta]], ki jih najdemo samo v [[Etiopsko višavje|Etiopskem višavju]] in živi na nadmorski višini 1800–4400 m nadmorske višine. Je edini živi član rodu ''Theropithecus'', ime izhaja iz grških korenskih besed za 'zver-opica' (θηρο-πίθηκος: thēro-píthēkos).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_P.html |title=Classic Roots P |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=thero (G) - A wild beast; summer; hunt for |archive-url=https://web.archive.org/web/20061226010101/http://www.phthiraptera.org/Classical%2BRoots/classical_P.html |archive-date=2006-12-26 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |title=Classic Roots T |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=pithec, -o, -us (G) - An ape |archive-url=https://archive.today/20041107105832/http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |archive-date=2004-11-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tako kot njegovi bližnji sorodniki iz rodu ''Papio'', [[pavijani]], je večinoma kopenska in večino svojega časa preživi v iskanju hrane na travnikih, pri čemer trave predstavljajo do 90 % njegove prehrane.

Ima rumene do temno rjave dlake s temnim obrazom in bledimi vekami. Odrasli samci imajo na hrbtu daljšo dlako, na prsih pa vidno svetlo rdečo kožo v obliki peščene ure. Samice imajo tudi golo kožo, vendar je manj izrazita, razen med estrusom, ko postane svetlejša in pokaže 'ogrlico' s tekočino napolnjenih mehurjev. Samci tehtajo povprečno 18,5 kg, samice pa povprečno 11 kg. Dolžina glave in telesa je 50–75 cm z repom 30–50 cm.

Dželada ima zapleteno večnivojsko družbeno strukturo. Reproduktivne enote in moške enote sta dve osnovni skupini. Skupina je sestavljena iz več reproduktivnih enot in moških enot; skupnost je sestavljena iz enega do štirih skupin. Znotraj reproduktivnih enot so samice običajno tesno povezane. Samci se bodo preselili iz svoje natalne skupine, da bi poskušali nadzorovati lastno enoto, samice znotraj enote pa se lahko odločijo, ali bodo podprle ali nasprotovale novemu samcu. Če je v enoti več kot en samec, se lahko s samicami pari le eden. Dželada ima raznolik repertoar vokalizacij, ki naj bi bil po kompleksnosti blizu človeškemu.

Populacija dželad naj bi padla s 440.000 v 1970-ih na 200.000 leta 2008. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] ga je uvrstila med [[najmanj ogrožene vrste]].

== Taksonomija in evolucija ==
[[File:Neue Wirbelthiere zu der Fauna von Abyssinien gehörig (1835) Theropithecus gelada.png|thumb|left|[[Eduard Rüppell|Rüppellova]] upodobitev vrste (1835)]]

Od leta 1979 je dželada običajno umeščena v svoj rod (''Theropithecus''), čeprav nekatere genetske raziskave kažejo, da bi bilo treba to opico združiti z njenim sorodnikom pavijanom (rod ''Papio'');&lt;ref name=Goodman&gt;{{Cite journal | last1 = Goodman | first1 = M. | last2 = Porter | first2 = C. A. | last3 = Czelusniak | first3 = J. | last4 = Page | first4 = S. L. | last5 = Schneider | first5 = H. | last6 = Shoshani | first6 = J. | last7 = Gunnell | first7 = G. | last8 = Groves | first8 = C. P. | doi = 10.1006/mpev.1998.0495 | title = Toward a Phylogenetic Classification of Primates Based on DNA Evidence Complemented by Fossil Evidence | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 9 | issue = 3 | pages = 585–598 | year = 1998 | pmid =  9668008| s2cid = 23525774 }}&lt;/ref&gt; drugi raziskovalci so vrsto razvrstili še bolj oddaljeno od Papio.&lt;ref name=McKennaBell&gt;{{navedi knjigo | author = McKenna, M.C. | author2 = Bell, S.K. | title = Classification of mammals above the species level | url = https://archive.org/details/classificationof0000mcke | publisher = Columbia University Press | year = 1997 | location = New York | pages = [https://archive.org/details/classificationof0000mcke/page/631 631] pp}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je ''Theropithecus gelada'' edina živa vrsta svojega rodu, so iz fosilnih zapisov znane ločene, večje vrste: ''T. brumpti'', ''T. darti'' in ''T. oswaldi'', ki so bile prej razvrščene v rod ''Simopithecus''.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Maier | first1 = W. | title = The first complete skull of ''Simopithecus darti'' from Makapansgat, South Africa, and its systematic position | doi = 10.1016/0047-2484(72)90116-9 | journal = Journal of Human Evolution | volume = 1 | issue = 4 | pages = 395–400 | year = 1972 }}&lt;/ref&gt; ''Theropithecus'', ki je trenutno omejen na Etiopijo, je znan tudi iz fosilnih primerkov, najdenih v Afriki in Sredozemlju v Aziji, vključno z Južno Afriko, Malavijem, Demokratično republiko Kongo, Tanzanijo, Ugando, Kenijo, Alžirijo, Marokom, Španijo in Indija (natančneje v Mirzapur, Cueva Victoria, Pirro Nord, Ternifine, Hadar, Turkana, Makapansgat in Swartkrans).

Dve podvrsti dželade sta:
* '''Northern gelada''', ''T. g. gelada''
* '''Eastern gelada''', '''southern gelada''', or '''Heuglin's gelada''', ''T. g. obscurus''

=== Pogosto ime ===
Dželada je bila imenovana tudi z drugimi imeni, vključno z 'dželadski pavijan', 'krvaveči pavijan' ali preprosto 'babun', kar nakazuje monofiletsko razmerje s pavijani, ki so v zgodovini vključevali (razen ''Theropithecus'') rod ''Papio'' (pravi pavijani) in ''Mandrillus'' (mandrili in drili). Od 1990-ih pa so molekularne filogenetske študije&lt;ref name = &quot;Disotell1992&quot;&gt;{{cite journal |last1=Disotell |first1=T.R. |last2=Honeycutt |first2=R.L. |last3=Ruvolo |first3=M. |title=Mitochondrial DNA phylogeny of the Old-World monkey tribe Papionini |url=https://archive.org/details/sim_molecular-biology-and-evolution_1992-01_9_1/page/1 |journal=Molecular Biology and Evolution |date=January 1992 |volume=9 |issue=1 |pages=1–13 |doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a040700|pmid=1313138 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; razjasnile odnose med opicami ''papionin'', ki so pokazale, da so mangabi iz rodu ''Lophocebus'' tesneje povezani s ''Papio'' in ''Theropithecus'', medtem ko so mangabi iz rodu ''Cercocebus'' tesneje povezani z ''Mandrillus''. Te ugotovitve so v veliki meri razveljavile kakršno koli znanstveno utemeljeno utemeljitev za navajanje mandrilov in drilov kot pavijanov, saj bi to ob izključitvi nebabunom podobnih ''Lophocebus mangabeys'' ustvarilo polifiletno skupino. Status dželad je bil manj jasen in odnosi med ''Papio'', ''Lophocebusom'' in ''Theropithecusom'' še naprej odražajo visoko stopnjo negotovosti, ki je še dodatno zapletena z odkritjem opice kipunji (tudi visokogorski mangabi). Kljub temu najnovejša in obsežna filogenetska študija do danes kaže, da medtem ko veliki deli genoma kažejo alternativno zgodovino, prevladujoče razmerje v genomu podpira tesnejše razmerje med ''Papio'' in ''Lophocebusom'', s ''Theropithecusom'' kot stransko skupino.&lt;ref name = &quot;Guevara2014&quot;&gt;{{cite journal |last1=Guevara |first1=E.E. |last2=Steiper |first2=M.E.|title=Molecular phylogenetic analysis of the Papionina using concatenation and species tree methods |journal=Journal of Human Evolution |date=January 2014 |volume=66 |pages=18–28 |doi=10.1016/j.jhevol.2013.09.003|pmid=24161610 }}&lt;/ref&gt; Ker je tesen sestrski odnos med ''Papiom'' in ''Theropithecusom'' najmanj podprt scenarij v nedavnih študijah, in 'dželada pavijan' in druga imena, ki nakazujejo tesno sorodstvo s pavijani, z vedno večjo jasnostjo niso znanstveno utemeljena, zaradi česar raziskovalci zagovarjajo skupno ime preprosto 'dželada'.&lt;ref name=&quot;Bergman2018&quot;&gt;{{cite journal |last1=Bergman |first1=T.J. |last2=Azanaw Haile |first2=A |last3=Beehner |first3=J.C.|title=What is (not) a baboon?|journal=International Journal of Primatology |date=December 2018 |volume=39 |issue=6 |pages=1005–1008 |doi=10.1007/s10764-018-0063-5|s2cid=52846117 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Dželada je velika in robustna, poraščena je z rumeno do temno rjavo, grobo dlako in ima temen obraz s svetlimi vekami. Njene roke in noge so skoraj črne. Njen kratek rep se konča s šopom dlak.&lt;ref name= &quot;Napier 1981&quot;&gt;Napier PH. (1981). ''Catalogue of primates in the British museum (natural history) and elsewhere in the British Isles, part II: family Cercopithecidae, subfamily Cercopithecinae'', London: British Museum (Natural History).&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Ankel-Simons 2007&quot;&gt;Ankel-Simons F. (2007). ''Primate Anatomy: an introduction'', (3rd edition), San Diego: Elsevier Academic Press.&lt;/ref&gt; Odrasli samci imajo na hrbtu dolgo, gosto dlako. Dželada ima obraz brez dlak s kratkim gobcem, ki je bolj podoben šimpanzovemu kot pavijanskemu. Od pavijana ga je mogoče tudi fizično ločiti po svetli lisi kože na prsih. Ta obliž je v obliki peščene ure. Pri samcih je živo rdeč in obdan z belo dlako; pri samicah je precej manj izrazit, ko pa je v estrusu, samica postane svetlejša in na njej se oblikuje 'ogrlica' s tekočino napolnjenih mehurčkov. To naj bi bilo podobno oteklem zadnjiku, ki je običajno pri večini pavijanov, ki doživljajo estrus. Poleg tega imajo samice okrog svojih madežev kožo. Dželade imajo tudi dobro razvite ishialne žulje. Pri tej vrsti je viden spolni dimorfizem; samci v povprečju tehtajo 18,5 kg, medtem ko so samice manjše, v povprečju tehtajo 11 kg.&lt;ref name= &quot;Jolly 2007&quot;&gt;Jolly CJ. (2007). &quot;Baboons, mandrills, and mangabeys: afro-papionin socioecology in a phylogenetic perspective&quot;, In: ''Primates in perspective'', Campbell CJ, Fuentes A, MacKinnon KC, Panger M, Bearder SK (eds), New York: Oxford University Press pp. 240–51.&lt;/ref&gt; Dolžina glave in telesa te vrste je 50–75 cm za oba spola. Dolžina repa je 30–50 cm .

Dželada ima več prilagoditev za svoj kopenski in žitojedi (travojedi) način življenja. Ima majhne, ​​čvrste prste, prilagojene za puljenje trave, in ozke, majhne sekalce, prilagojene za njeno žvečenje. Dželada ima edinstveno hojo, znano kot premešana hoja, ki jo uporablja pri hranjenju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1977&quot;&gt;Dunbar RIM. (1977). &quot;Feeding ecology of gelada baboons: a preliminary report&quot;, In: ''Primate ecology: studies of feeding and ranging behaviour in lemurs, monkeys and apes'', Clutton-Brock TH (ed), London: Academic Pr. p 251-73.&lt;/ref&gt; Čepi dvonožno in se premika z drsenjem stopal, ne da bi spremenila držo. Zaradi te hoje je dželadin zadek skrit spodaj, zato ni na voljo za ogled; njena svetlo rdeča lisa na prsih pa je vidna.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;130&quot;&gt;
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) male walking.jpg|Samec
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female walking.jpg|Samica
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) juvenile male.jpg|Mlad samec
File:Juvenile Gelada gct.jpg|Mlada dželada v sušnem obdobju
&lt;/gallery&gt;

== Razširjenost in ekologija ==
[[File:Geladas.jpg|thumb|right|Pašne dželade na 3000 m v [[Simiensko gorovje|Simienskem gorovju]]]]
[[File:Gelada Baboon Semien Mountains Ethiopia.jpg|thumb|left|Samci jedo travo]]

Gelade najdemo le na visokih travnikih globokih sotesk osrednje etiopske planote. Živijo na višinah 1800–4400 m, uporabljajo pečine za spanje in gorska travišča za iskanje hrane. Ta travišča imajo široko razmaknjena drevesa, vsebujejo pa tudi grmovje in gosto goščavo.&lt;ref name= &quot;Iwamoto 1983&quot;&gt;Iwamoto T, Dunbar RIM. (1983). &quot;Thermoregulation, habitat quality and the behavioural ecology of gelada baboons&quot;, ''J Anim Ecol'' 52(2):357-66.&lt;/ref&gt; Visokogorska območja, kjer živijo, so po navadi hladnejša in manj sušna kot nižinska območja. Tako dželade običajno ne občutijo negativnih učinkov sušnega obdobja na razpoložljivost hrane. Kljub temu se na nekaterih območjih v sušnem obdobju pojavljajo zmrzali, v deževnem pa tudi neurja s točo.

Dželade so edini primati, ki so predvsem travojede in pašne živali – do 90 % njihove prehrane predstavljajo travni lističi. Jedo tako stebla kot semena trav. Ko so na voljo stebla in semena, imajo dželade raje semena. Jedo rože, korenike in korenine, kadar so na voljo, z rokami kopljejo zadnje dve. Zaužijejo zelišča, majhne rastline, plodove, nepozebnike, grmovnice in bodiko. Žuželke lahko jedo, vendar le redko in le, če jih je mogoče zlahka dobiti. V sušnem obdobju imajo zelišča prednost pred travami. Dželade jedo svojo hrano bolj kot parkljarji kot primati in lahko žvečijo svojo hrano enako učinkovito kot zebre.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Iwamoto | first1 = T. | title = Ecological and sociological studies of gelada. Feeding ecology | journal = Contributions to Primatology | volume = 16 | pages = 279–330 | year = 1979 | pmid = 101341}}&lt;/ref&gt;

Dželade so predvsem dnevne. Ponoči spijo na pobočjih pečin.&lt;ref name= &quot;Crook 1966&quot;&gt;Crook JH. (1966). &quot;Gelada baboon herd structure and movement: a comparative report&quot;, ''Symp Zool Soc Lond'' 18:237–58.&lt;/ref&gt; Ob sončnem vzhodu zapustijo pečine in odpotujejo na vrhove planot, da bi se hranile in družile. Ko se jutro konča, družabne dejavnosti pojenjajo in dželade se osredotočijo predvsem na iskanje hrane. V tem času tudi potujejo. Ko se zvečeri, pokažejo več družabnih dejavnosti, preden se spustijo v pečine spat. Med plenilci, opaženimi pri lovu na dželade, so domači psi, [[leopard]], [[serval]], [[hijene]] in [[brkati ser]].

== Vedenje ==
=== Socialna struktura ===
[[File:Gelada group.jpg|thumb|right|Reproduktivna enota dželad]]

Dželade živijo v zapleteni družbi na več ravneh, podobni družbi [[Grivasti pavijan|grivastega pavijana]]. Najmanjše in najosnovnejše skupine so reproduktivne enote, ki vključujejo do 12 samic, njihove mladiče in enega do štiri samce, ter popolnoma samske enote, ki jih sestavlja 2-15 samcev. Naslednja stopnja družb so skupine, ki jih sestavlja od dve do 27 reproduktivnih enot in več enot samcev. Črede sestavljajo do 60 reprodukcijskih enot, ki so včasih iz različnih skupin in trajajo kratek čas. Skupnosti so sestavljene iz ene do štirih skupin, katerih domači razponi se v veliki meri prekrivajo. Dželada običajno živi okoli 15 let.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1986&quot;&gt;Dunbar RIM. (1986). &quot;The social ecology of gelada baboons&quot;, In: ''Ecological aspects of social evolution: birds and mammals'', Rubenstein DI, Wrangham RW, (eds), Princeton (NJ): Princeton University Press pp. 332–51.&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Zinner 2004&quot;&gt;Grüter CC, Zinner D. (2004). &quot;Nested societies. Convergent adaptations of baboons and snub-nosed monkeys?&quot; ''Prim Rep'' 70:1-98.&lt;/ref&gt;

Znotraj reproduktivnih enot so samice po navadi tesno povezane in imajo močne socialne vezi. Reproduktivne enote se razdelijo, če postanejo prevelike. Medtem ko imajo samice močne socialne vezi v skupini, samica komunicira le z največ tremi drugimi člani svoje enote. Negovanje in druge družbene interakcije med samicami običajno potekajo med pari. Samice v reproduktivni enoti obstajajo v hierarhiji, pri čemer imajo samice višjega ranga večjo reprodukcijsko uspešnost in več potomcev kot samice nižjega ranga.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1980&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | title = Determinants and evolutionary consequences of dominance among female gelada baboons | doi = 10.1007/BF00300665 | journal = Behavioral Ecology and Sociobiology | volume = 7 | issue = 4 | pages = 253–265 | year = 1980 | s2cid = 28369135 }}&lt;/ref&gt; Tesno povezane samice imajo po navadi podoben hierarhični status. Samice na splošno ostanejo v svojih porodnih enotah vse življenje; primeri odhoda samic so redki. Agresija znotraj reprodukcijske enote, ki je redka, je običajno samo med samicami. Agresija je pogostejša med člani različnih reprodukcijskih enot in jo običajno sprožijo samice, vendar se lahko samci in samice z obeh strani pridružijo in sodelujejo, če se konflikt stopnjuje.
[[File:Dželady.jpg|thumb|left|Samec neguje samico]]

Samci lahko ostanejo v reproduktivni enoti štiri do pet let. Medtem ko so dželade tradicionalno veljale za družbo prenosa samcev, se zdi, da se bodo številni samci verjetno vrnili in razmnoževali v svojih porodnih skupinah. Kljub temu samci dželade zapustijo svoje natalne enote in poskušajo prevzeti lastno enoto. Samec lahko prevzame reproduktivno enoto bodisi z neposredno agresijo in bojem bodisi tako, da se enemu pridruži kot podrejeni in s seboj vzame nekaj samic, da ustvari novo enoto. Če je v enoti več kot en samec, se lahko samo eden od njih pari s samicami. Samice v skupini imajo lahko skupaj moč nad dominantnim samcem. Ko novi samec poskuša prevzeti enoto in strmoglaviti tamkajšnjega samca, se lahko samice odločijo, ali ga bodo podprle ali mu nasprotovale. Samec vzdržuje svoj odnos s samicami tako, da jih neguje, namesto da bi vsiljeval svojo prevlado, v nasprotju z družbo grivastih pavijanov. Samice sprejmejo samca v enoto tako, da se mu predstavijo. Vse samice ne morejo komunicirati s samcem. Običajno je lahko eden njegov glavni partner. Ta samica lahko včasih monopolizira samca.&lt;ref name= &quot;male-female&quot;&gt;Dunbar, R. I. M. (1983). &quot;Structure of Gelada Baboon Reproductive Units III. The Males Relationship with his Females&quot;, ''Animal Behavior'' 31:565-575.&lt;/ref&gt; Samec lahko poskuša komunicirati z drugimi samicami, vendar se običajno ne odzivajo.

Večino enot, ki so sestavljene iz samcev, sestavlja več pododraslih in enega mladega odraslega, ki jih vodi en samec. Član enote samcev lahko preživi dve do štiri leta v skupini, preden se poskuša pridružiti reproduktivni enoti. Povsem moške skupine so na splošno agresivne tako do reproduktivnih enot kot do drugih popolnoma moških enot. Tako kot v reproduktivnih enotah je agresija znotraj samskih enot redka. Reproduktivne enote kot pasovi obstajajo v skupnem domačem območju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1984&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= Dunbar |first=R. I. M. |title= Reproductive decisions: an economic analysis of gelada baboon social strategies |url= https://archive.org/details/reproductivedeci0000dunb_j9n7 |publisher= Princeton University Press |location=Princeton, N.J |year=1984 |isbn=978-0-691-08360-5 }}&lt;/ref&gt; Znotraj skupine so člani tesno povezani in med enotami ni družbene hierarhije. Skupine običajno razpadejo vsakih osem do devet let, ko se na novem domačem območju oblikuje nova skupina.

Raziskovalci z Univerze Free State v Južni Afriki so med opazovanjem dželade med terenskimi študijami odkrili, da so opice sposobne 'varati' svojega partnerja in prikrivati ​​svojo nezvestobo. Nedominantni samec se prikrito pari s samico, pri čemer oba potlačita svoje običajne paritvene krike, da ju ne bi slišali. Če ga odkrijejo, dominantni samec napade nepridiprave v jasni obliki kazni. To je prvič, da so med živalmi v divjini zabeleženi dokazi o poznavanju goljufanja in strahu pred odkritjem. Dr. Aliza le Roux z univerzitetnega oddelka za zoologijo in entomologijo verjame, da nepoštenost in kaznovanje nista edinstveni človeški lastnosti in da opazovani dokazi o tem vedenju med opicami dželada kažejo, da so korenine človeškega sistema prevare, zločina in kaznovanja res zelo globoko.&lt;ref name=&quot;leRoux2003&quot;&gt;{{Cite journal | doi = 10.1038/ncomms2468| title = Evidence for tactical concealment in a wild primate| year = 2013| last1 = Le Roux| first1 = Aliza| last2 = Snyder-Mackler| first2 = Noah| last3 = Roberts| first3 = Eila K.| last4 = Beehner| first4 = Jacinta C.| last5 = Bergman| first5 = Thore J.| journal = Nature Communications| volume = 4| page = 1462| pmid = 23403563| bibcode = 2013NatCo...4.1462L| doi-access = free}}&lt;/ref&gt;

Med samotnimi etiopskimi volkovi in ​​dželadami so opazili povezanost mešanih vrst. Glede na ugotovitve študije se opice dželada običajno ne premaknejo ob srečanju z etiopskimi volkovi, tudi če so bili sredi črede; pri 68 % srečanj ni bilo premikanja in samo pri 11 % je prišlo do premika, večjega od 10 m. V popolnem nasprotju s tem pa so dželade vedno bežale na velike razdalje v pečine, da bi se zavarovale, ko so naletele na agresivne domače pse.&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Wolves are better hunters when monkeys are around: An unexpected co-existence in the Ethiopian highlands | journal=Science Daily | date=22 June 2015| url= https://www.sciencedaily.com/releases/2015/06/150622085224.htm}}&lt;/ref&gt;

=== Razmnoževanje in starševstvo ===
[[File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female with baby on her back.jpg|thumb|200px|right|Samica z dojenčkom na hrbtu]]

Ko je v [[Menstruacijski ciklus|estrusu]], samica usmeri zadnjico proti samcu in jo dvigne, rep pa premakne na eno stran. Samec se nato približa samici in pregleda njene prsi in genitalne predele. Samica se bo parila do petkrat na dan, običajno okoli poldneva. Razmnoževanje se lahko pojavi kadar koli v letu, čeprav imajo nekatera območja vrhunce rojstev.&lt;ref name= &quot;Dunbar 2002&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | last2 = Hannah-Stewart | first2 = L. | last3 = Dunbar | first3 = P. | doi = 10.1006/anbe.2002.9972 | title = Forage quality and the costs of lactation for female gelada baboons | journal = Animal Behaviour | volume = 64 | issue = 5 | pages = 801 | year = 2002 | s2cid = 53157717 }}&lt;/ref&gt;
[[File:BabouinGeladaAuReveil.JPG|thumb|left|Samec, ki kaže svoje zobe in dlesni z ustnico, obrnjeno nazaj]]

Večina porodov se zgodi ponoči. Novorojenčki imajo rdeče obraze in zaprte oči ter so pokriti s črnimi dlakami. V povprečju novorojenčki tehtajo 464 g.

Če novi samec prevzame obvladovanje harema, imajo samice, ki jih je oplodil prejšnji vodja, 80-odstotno verjetnost splava, v pojavu, znanem kot Bruceov učinek.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Eila K. Roberts |author2=Amy Lu |author3=Thore J. Bergman |author4=Jacinta C. Beehner |title=A Bruce Effect in Wild Geladas|url=https://archive.org/details/sim_science_2012-03-09_335_6073/page/1222 |doi=10.1126/science.1213600|year=2012|journal=Science|bibcode = 2012Sci...335.1222R|volume=335|issue=6073|pages=1222–1225 |pmid=22362878|s2cid=34095168 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Samice pridejo v estrus hitro po porodu, zato samci nimajo veliko spodbude za detomor, čeprav se to zgodi v nekaterih skupnostih v regiji Arsi v Etiopiji, kar je lahko spodbuda za samice, da splavijo in se izogibajo skrbi za dojenčka, ki bo najverjetneje ubit.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/10642059 |doi=10.1007/s10329-002-0013-9 |via=[[ResearchGate]]|title=Changes in unit structures and infanticide observed in Arsi geladas |year=2003 |last1=Mori |first1=Akio |last2=Belay |first2=Gurja |last3=Iwamoto |first3=Toshitaka |journal=Primates |volume=44 |issue=3 |pages=217–223 |pmid=12884112 |s2cid=31029163 }}&lt;/ref&gt;

Detomor pri dželadah ostaja dokaj neobičajen v primerjavi s številnimi primati, ki živijo v enotah enega samca, kot so gorile ali sivi langurji. Samice, ki prekličejo nosečnost, naj bi se hitreje povezale z novim voditeljem. Ko samec izgubi položaj prevladujočega gospodarja harema, mu lahko samice in novi vodja dovolijo, da ostane v družbeni enoti kot neplodni prebivalec in deluje kot varuška. Na ta način lahko nekdanji vodja zaščiti vse dojenčke, ki jih je rodil, pred tem, da bi jih novi vodja ubil, samice lahko zaščitijo mladiče, ki so jih rodile, in ko se novi vodja sooči s potencialnim tekmecem, bo bivši vodja bolj naklonjen da bi ga podpiral pri zadrževanju tekmecev.

Smrtnost med mladiči je najvišja v deževnem obdobju, vendar v povprečju več kot 85 % mladičev preživi do svojega četrtega rojstnega dne, kar je ena od velikih prednosti življenja v okolju z virom hrane, ki ga le malo drugih živali izkorišča, zato ga ne more vzdrževati številne velike plenilce.

Samice, ki so pravkar rodile, ostanejo na obrobju reproduktivne enote. Druge odrasle samice se lahko zanimajo za mladiče in jih celo ugrabijo. Mladiča mati nosi prvih pet tednov na trebuhu, nato pa na hrbtu. Mladiči se lahko samostojno premikajo pri starosti približno petih mesecev. Podrejeni samec v reproduktivni enoti lahko pomaga skrbeti za mladiča, ko je star šest mesecev.

Ko se oblikujejo črede, se mladiči lahko zberejo v igralne skupine s približno 10 posamezniki. Ko samci dosežejo puberteto, se zberejo v nestabilne skupine, neodvisne od reproduktivnih enot. Samice spolno dozorijo pri približno treh letih, vendar rodijo šele eno leto. Samci dosežejo puberteto pri približno štirih do petih letih, vendar se običajno ne morejo razmnoževati zaradi družbenih omejitev in počakajo, da so stari približno osem do deset let. Povprečna življenjska doba v naravi je 15 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Gelada| website= nationalgeographic.com |url= http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |archive-url= https://web.archive.org/web/20100121032152/http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |url-status= dead |archive-date= January 21, 2010 |publisher=National Geographic Society|access-date=7 March 2012| date= 2011-05-10 }}&lt;/ref&gt;

=== Komunikacija ===
[[File:Gelada cliff.jpg|thumb|right|Dželade na pečini]]
Odrasle dželade uporabljajo raznolik repertoar vokalizacij za različne namene, kot so: stik, pomiritev, pomiritev, nagovarjanje, ambivalenca, agresija in obramba. Stopnja kompleksnosti teh vokalizacij naj bi bila blizu človeške.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Richman|first=Bruce|title=Some vocal distinctive features used by gelada monkeys|journal= Journal of the Acoustical Society of America|date=1976|volume=60|issue=3|pages=718–724|doi=10.1121/1.381144|bibcode= 1976ASAJ...60..718R|pmid=824335}}&lt;/ref&gt; Sedijo in klepetajo drug z drugim, s čimer drugim v bližini sporočajo, da so na nek način pomembni za posameznika, ki 'govori'. Do neke mere so klici povezani s statusom posameznika. Poleg tega imajo samice klice, ki signalizirajo njihov estrus. Dželade komunicirajo tudi s kretnjami. Grožnje prikazujejo tako, da obrnejo zgornje ustnice nazaj na nosnice, da pokažejo svoje zobe in dlesni, in tako, da potegnejo lasišče nazaj, da pokažejo blede veke. Dželada se podredi tako, da pobegne ali se predstavi.

== Stanje ohranjenosti in interakcije med ljudmi ==
Kmetje v bližini [[Narodni park Simien|narodnega parka Simien]] štejejo dželado za škodljivca pridelkov. Leta 2005 so povzročili povprečno 100 kg škode na pridelku na žival. Dželade so imele izrazito prednost do ječmena.&lt;ref name = &quot;Yihune2009&quot;&gt;{{cite journal |last1=Yihune |first1=Mesele |last2=Bekele |first2=Afework |last3=Tefera |first3=Zelealem |title=Human-gelada baboon conflict in and around the Simien Mountains National Park, Ethiopia |journal=African Journal of Ecology |date=September 2009 |volume=47 |issue=3 |pages=276–282 |doi=10.1111/j.1365-2028.2007.00917.x}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je [[IUCN]] ocenil, da je dželada najmanj ogrožena, čeprav se je njihova populacija zmanjšala z ocenjenih 440.000 v 1970-ih na približno 200.000 v letu 2008. Navedena je v Dodatku II CITES. Glavne grožnje za dželado so zmanjšanje njihovega območja zaradi širitve kmetijstva in odstrel kot škodljivcev na pridelku. Prej so te opice ujeli v pasti, da bi jih uporabili kot laboratorijske živali ali jih lovili, da bi pridobili njihove kože za izdelavo oblačil. Od leta 2008 so bili podani predlogi za nov narodni park soteske Modrega Nila in rezervat soteske Indeltu (Šebelle) za zaščito večjega števila.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Theropithecus gelada|Gelada}}
{{Wikispecies|Theropithecus gelada|Gelada}}
* ARKive - [https://web.archive.org/web/20081007064034/http://www.arkive.org/species/GES//mammals/Theropithecus_gelada/ Images of the gelada ''(Theropithecus gelada)'']
* [http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/gelada_baboon Primate Info Net ''Theropithecus gelada'' Factsheet]

{{Taxonbar|from=Q194080}}

[[Kategorija:Sesalci Afrike]]
[[Kategorija:Opice Starega sveta]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]]</text>
      <sha1>o4tbeklnp26frzv4ntyu7lwzt4ynfgz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672930</id>
      <parentid>6672911</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:00:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6672930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29355" sha1="9hto9y2vezxnabyxqaw5hy6a2mn8ygk" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Dželada&lt;ref name=MSW3&gt;{{MSW3 Groves|pages=167|id=12100593}}&lt;/ref&gt;
| image = Gelada (Theropithecus gelada gelada) male 2.jpg
| image_caption = samec
| image_width = 220px
| image2 = Southern gelada (Theropithecus gelada obscura) female with baby.jpg
| image2_caption = Ženska z mladičem, ki sesa&lt;br/&gt;''T. g. obscurus'' blizu Debre Libanos, [[Etiopija]]
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{Cite journal | author = Gippoliti, S. | author2 = Hunter, C. | name-list-style = amp | title = ''Theropithecus gelada'' | journal = The IUCN Red List of Threatened Species | volume = 2008 | page = e.T21744A9316114 | date = 2008 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T21744A9316114.en | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| familia = Cercopithecidae ([[opice Starega sveta]]) 
| subfamilia =
| tribus =  
| genus = ''[[Theropithecus]]''
| species = '''''T. gelada'''''
| binomial = '''''Theropithecus gelada'''''
| binomial_authority = ([[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835) 
| range_map = Gelada area.png
| range_map_caption = Razširjenost
}}
'''Dželada''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Theropithecus gelada''''', {{lang-am|ጭላዳ|translit=č̣əlada}}, {{lang-om|Jaldeessa daabee}}), včasih imenovana '''opica s krvavečim srcem''' ali '''pavijan dželada''', je vrsta [[opice Starega sveta|opic starega sveta]], ki jih najdemo samo v [[Etiopsko višavje|Etiopskem višavju]] in živi na nadmorski višini 1800–4400 m nadmorske višine. Je edini živi član rodu ''Theropithecus'', ime izhaja iz grških korenskih besed za 'zver-opica' (θηρο-πίθηκος: thēro-píthēkos).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_P.html |title=Classic Roots P |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=thero (G) - A wild beast; summer; hunt for |archive-url=https://web.archive.org/web/20061226010101/http://www.phthiraptera.org/Classical%2BRoots/classical_P.html |archive-date=2006-12-26 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |title=Classic Roots T |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=pithec, -o, -us (G) - An ape |archive-url=https://archive.today/20041107105832/http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |archive-date=2004-11-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tako kot njegovi bližnji sorodniki iz rodu ''Papio'', [[pavijani]], je večinoma kopenska in večino svojega časa preživi v iskanju hrane na travnikih, pri čemer trave predstavljajo do 90 % njegove prehrane.

Ima rumene do temno rjave dlake s temnim obrazom in bledimi vekami. Odrasli samci imajo na hrbtu daljšo dlako, na prsih pa vidno svetlo rdečo kožo v obliki peščene ure. Samice imajo tudi golo kožo, vendar je manj izrazita, razen med estrusom, ko postane svetlejša in pokaže 'ogrlico' s tekočino napolnjenih mehurjev. Samci tehtajo povprečno 18,5 kg, samice pa povprečno 11 kg. Dolžina glave in telesa je 50–75 cm z repom 30–50 cm.

Dželada ima zapleteno večnivojsko družbeno strukturo. Reproduktivne enote in moške enote sta dve osnovni skupini. Skupina je sestavljena iz več reproduktivnih enot in moških enot; skupnost je sestavljena iz enega do štirih skupin. Znotraj reproduktivnih enot so samice običajno tesno povezane. Samci se bodo preselili iz svoje natalne skupine, da bi poskušali nadzorovati lastno enoto, samice znotraj enote pa se lahko odločijo, ali bodo podprle ali nasprotovale novemu samcu. Če je v enoti več kot en samec, se lahko s samicami pari le eden. Dželada ima raznolik repertoar vokalizacij, ki naj bi bil po kompleksnosti blizu človeškemu.

Populacija dželad naj bi padla s 440.000 v 1970-ih na 200.000 leta 2008. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] jo je uvrstila med [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožene vrste]].

== Taksonomija in evolucija ==
[[File:Neue Wirbelthiere zu der Fauna von Abyssinien gehörig (1835) Theropithecus gelada.png|thumb|left|[[Eduard Rüppell|Rüppellova]] upodobitev vrste (1835)]]

Od leta 1979 je dželada običajno umeščena v svoj rod (''Theropithecus''), čeprav nekatere genetske raziskave kažejo, da bi bilo treba to opico združiti z njenim sorodnikom pavijanom (rod ''Papio'');&lt;ref name=Goodman&gt;{{Cite journal | last1 = Goodman | first1 = M. | last2 = Porter | first2 = C. A. | last3 = Czelusniak | first3 = J. | last4 = Page | first4 = S. L. | last5 = Schneider | first5 = H. | last6 = Shoshani | first6 = J. | last7 = Gunnell | first7 = G. | last8 = Groves | first8 = C. P. | doi = 10.1006/mpev.1998.0495 | title = Toward a Phylogenetic Classification of Primates Based on DNA Evidence Complemented by Fossil Evidence | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 9 | issue = 3 | pages = 585–598 | year = 1998 | pmid =  9668008| s2cid = 23525774 }}&lt;/ref&gt; drugi raziskovalci so vrsto razvrstili še bolj oddaljeno od Papio.&lt;ref name=McKennaBell&gt;{{navedi knjigo | author = McKenna, M.C. | author2 = Bell, S.K. | title = Classification of mammals above the species level | url = https://archive.org/details/classificationof0000mcke | publisher = Columbia University Press | year = 1997 | location = New York | pages = [https://archive.org/details/classificationof0000mcke/page/631 631] pp}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je ''Theropithecus gelada'' edina živa vrsta svojega rodu, so iz fosilnih zapisov znane ločene, večje vrste: ''T. brumpti'', ''T. darti'' in ''T. oswaldi'', ki so bile prej razvrščene v rod ''Simopithecus''.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Maier | first1 = W. | title = The first complete skull of ''Simopithecus darti'' from Makapansgat, South Africa, and its systematic position | doi = 10.1016/0047-2484(72)90116-9 | journal = Journal of Human Evolution | volume = 1 | issue = 4 | pages = 395–400 | year = 1972 }}&lt;/ref&gt; ''Theropithecus'', ki je trenutno omejen na Etiopijo, je znan tudi iz fosilnih primerkov, najdenih v Afriki in Sredozemlju v Aziji, vključno z Južno Afriko, Malavijem, Demokratično republiko Kongo, Tanzanijo, Ugando, Kenijo, Alžirijo, Marokom, Španijo in Indija (natančneje v Mirzapur, Cueva Victoria, Pirro Nord, Ternifine, Hadar, Turkana, Makapansgat in Swartkrans).

Dve podvrsti dželade sta:
* '''Northern gelada''', ''T. g. gelada''
* '''Eastern gelada''', '''southern gelada''', or '''Heuglin's gelada''', ''T. g. obscurus''

=== Pogosto ime ===
Dželada je bila imenovana tudi z drugimi imeni, vključno z 'dželadski pavijan', 'krvaveči pavijan' ali preprosto 'babun', kar nakazuje monofiletsko razmerje s pavijani, ki so v zgodovini vključevali (razen ''Theropithecus'') rod ''Papio'' (pravi pavijani) in ''Mandrillus'' (mandrili in drili). Od 1990-ih pa so molekularne filogenetske študije&lt;ref name = &quot;Disotell1992&quot;&gt;{{cite journal |last1=Disotell |first1=T.R. |last2=Honeycutt |first2=R.L. |last3=Ruvolo |first3=M. |title=Mitochondrial DNA phylogeny of the Old-World monkey tribe Papionini |url=https://archive.org/details/sim_molecular-biology-and-evolution_1992-01_9_1/page/1 |journal=Molecular Biology and Evolution |date=January 1992 |volume=9 |issue=1 |pages=1–13 |doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a040700|pmid=1313138 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; razjasnile odnose med opicami ''papionin'', ki so pokazale, da so mangabi iz rodu ''Lophocebus'' tesneje povezani s ''Papio'' in ''Theropithecus'', medtem ko so mangabi iz rodu ''Cercocebus'' tesneje povezani z ''Mandrillus''. Te ugotovitve so v veliki meri razveljavile kakršno koli znanstveno utemeljeno utemeljitev za navajanje mandrilov in drilov kot pavijanov, saj bi to ob izključitvi nebabunom podobnih ''Lophocebus mangabeys'' ustvarilo polifiletno skupino. Status dželad je bil manj jasen in odnosi med ''Papio'', ''Lophocebusom'' in ''Theropithecusom'' še naprej odražajo visoko stopnjo negotovosti, ki je še dodatno zapletena z odkritjem opice kipunji (tudi visokogorski mangabi). Kljub temu najnovejša in obsežna filogenetska študija do danes kaže, da medtem ko veliki deli genoma kažejo alternativno zgodovino, prevladujoče razmerje v genomu podpira tesnejše razmerje med ''Papio'' in ''Lophocebusom'', s ''Theropithecusom'' kot stransko skupino.&lt;ref name = &quot;Guevara2014&quot;&gt;{{cite journal |last1=Guevara |first1=E.E. |last2=Steiper |first2=M.E.|title=Molecular phylogenetic analysis of the Papionina using concatenation and species tree methods |journal=Journal of Human Evolution |date=January 2014 |volume=66 |pages=18–28 |doi=10.1016/j.jhevol.2013.09.003|pmid=24161610 }}&lt;/ref&gt; Ker je tesen sestrski odnos med ''Papiom'' in ''Theropithecusom'' najmanj podprt scenarij v nedavnih študijah, in 'dželada pavijan' in druga imena, ki nakazujejo tesno sorodstvo s pavijani, z vedno večjo jasnostjo niso znanstveno utemeljena, zaradi česar raziskovalci zagovarjajo skupno ime preprosto 'dželada'.&lt;ref name=&quot;Bergman2018&quot;&gt;{{cite journal |last1=Bergman |first1=T.J. |last2=Azanaw Haile |first2=A |last3=Beehner |first3=J.C.|title=What is (not) a baboon?|journal=International Journal of Primatology |date=December 2018 |volume=39 |issue=6 |pages=1005–1008 |doi=10.1007/s10764-018-0063-5|s2cid=52846117 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Dželada je velika in robustna, poraščena je z rumeno do temno rjavo, grobo dlako in ima temen obraz s svetlimi vekami. Njene roke in noge so skoraj črne. Njen kratek rep se konča s šopom dlak.&lt;ref name= &quot;Napier 1981&quot;&gt;Napier PH. (1981). ''Catalogue of primates in the British museum (natural history) and elsewhere in the British Isles, part II: family Cercopithecidae, subfamily Cercopithecinae'', London: British Museum (Natural History).&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Ankel-Simons 2007&quot;&gt;Ankel-Simons F. (2007). ''Primate Anatomy: an introduction'', (3rd edition), San Diego: Elsevier Academic Press.&lt;/ref&gt; Odrasli samci imajo na hrbtu dolgo, gosto dlako. Dželada ima obraz brez dlak s kratkim gobcem, ki je bolj podoben šimpanzovemu kot pavijanskemu. Od pavijana ga je mogoče tudi fizično ločiti po svetli lisi kože na prsih. Ta obliž je v obliki peščene ure. Pri samcih je živo rdeč in obdan z belo dlako; pri samicah je precej manj izrazit, ko pa je v estrusu, samica postane svetlejša in na njej se oblikuje 'ogrlica' s tekočino napolnjenih mehurčkov. To naj bi bilo podobno oteklem zadnjiku, ki je običajno pri večini pavijanov, ki doživljajo estrus. Poleg tega imajo samice okrog svojih madežev kožo. Dželade imajo tudi dobro razvite ishialne žulje. Pri tej vrsti je viden spolni dimorfizem; samci v povprečju tehtajo 18,5 kg, medtem ko so samice manjše, v povprečju tehtajo 11 kg.&lt;ref name= &quot;Jolly 2007&quot;&gt;Jolly CJ. (2007). &quot;Baboons, mandrills, and mangabeys: afro-papionin socioecology in a phylogenetic perspective&quot;, In: ''Primates in perspective'', Campbell CJ, Fuentes A, MacKinnon KC, Panger M, Bearder SK (eds), New York: Oxford University Press pp. 240–51.&lt;/ref&gt; Dolžina glave in telesa te vrste je 50–75 cm za oba spola. Dolžina repa je 30–50 cm .

Dželada ima več prilagoditev za svoj kopenski in žitojedi (travojedi) način življenja. Ima majhne, ​​čvrste prste, prilagojene za puljenje trave, in ozke, majhne sekalce, prilagojene za njeno žvečenje. Dželada ima edinstveno hojo, znano kot premešana hoja, ki jo uporablja pri hranjenju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1977&quot;&gt;Dunbar RIM. (1977). &quot;Feeding ecology of gelada baboons: a preliminary report&quot;, In: ''Primate ecology: studies of feeding and ranging behaviour in lemurs, monkeys and apes'', Clutton-Brock TH (ed), London: Academic Pr. p 251-73.&lt;/ref&gt; Čepi dvonožno in se premika z drsenjem stopal, ne da bi spremenila držo. Zaradi te hoje je dželadin zadek skrit spodaj, zato ni na voljo za ogled; njena svetlo rdeča lisa na prsih pa je vidna.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;130&quot;&gt;
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) male walking.jpg|Samec
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female walking.jpg|Samica
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) juvenile male.jpg|Mlad samec
File:Juvenile Gelada gct.jpg|Mlada dželada v sušnem obdobju
&lt;/gallery&gt;

== Razširjenost in ekologija ==
[[File:Geladas.jpg|thumb|right|Pašne dželade na 3000 m v [[Simiensko gorovje|Simienskem gorovju]]]]
[[File:Gelada Baboon Semien Mountains Ethiopia.jpg|thumb|left|Samci jedo travo]]

Gelade najdemo le na visokih travnikih globokih sotesk osrednje etiopske planote. Živijo na višinah 1800–4400 m, uporabljajo pečine za spanje in gorska travišča za iskanje hrane. Ta travišča imajo široko razmaknjena drevesa, vsebujejo pa tudi grmovje in gosto goščavo.&lt;ref name= &quot;Iwamoto 1983&quot;&gt;Iwamoto T, Dunbar RIM. (1983). &quot;Thermoregulation, habitat quality and the behavioural ecology of gelada baboons&quot;, ''J Anim Ecol'' 52(2):357-66.&lt;/ref&gt; Visokogorska območja, kjer živijo, so po navadi hladnejša in manj sušna kot nižinska območja. Tako dželade običajno ne občutijo negativnih učinkov sušnega obdobja na razpoložljivost hrane. Kljub temu se na nekaterih območjih v sušnem obdobju pojavljajo zmrzali, v deževnem pa tudi neurja s točo.

Dželade so edini primati, ki so predvsem travojede in pašne živali – do 90 % njihove prehrane predstavljajo travni lističi. Jedo tako stebla kot semena trav. Ko so na voljo stebla in semena, imajo dželade raje semena. Jedo rože, korenike in korenine, kadar so na voljo, z rokami kopljejo zadnje dve. Zaužijejo zelišča, majhne rastline, plodove, nepozebnike, grmovnice in bodiko. Žuželke lahko jedo, vendar le redko in le, če jih je mogoče zlahka dobiti. V sušnem obdobju imajo zelišča prednost pred travami. Dželade jedo svojo hrano bolj kot parkljarji kot primati in lahko žvečijo svojo hrano enako učinkovito kot zebre.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Iwamoto | first1 = T. | title = Ecological and sociological studies of gelada. Feeding ecology | journal = Contributions to Primatology | volume = 16 | pages = 279–330 | year = 1979 | pmid = 101341}}&lt;/ref&gt;

Dželade so predvsem dnevne. Ponoči spijo na pobočjih pečin.&lt;ref name= &quot;Crook 1966&quot;&gt;Crook JH. (1966). &quot;Gelada baboon herd structure and movement: a comparative report&quot;, ''Symp Zool Soc Lond'' 18:237–58.&lt;/ref&gt; Ob sončnem vzhodu zapustijo pečine in odpotujejo na vrhove planot, da bi se hranile in družile. Ko se jutro konča, družabne dejavnosti pojenjajo in dželade se osredotočijo predvsem na iskanje hrane. V tem času tudi potujejo. Ko se zvečeri, pokažejo več družabnih dejavnosti, preden se spustijo v pečine spat. Med plenilci, opaženimi pri lovu na dželade, so domači psi, [[leopard]], [[serval]], [[hijene]] in [[brkati ser]].

== Vedenje ==
=== Socialna struktura ===
[[File:Gelada group.jpg|thumb|right|Reproduktivna enota dželad]]

Dželade živijo v zapleteni družbi na več ravneh, podobni družbi [[Grivasti pavijan|grivastega pavijana]]. Najmanjše in najosnovnejše skupine so reproduktivne enote, ki vključujejo do 12 samic, njihove mladiče in enega do štiri samce, ter popolnoma samske enote, ki jih sestavlja 2-15 samcev. Naslednja stopnja družb so skupine, ki jih sestavlja od dve do 27 reproduktivnih enot in več enot samcev. Črede sestavljajo do 60 reprodukcijskih enot, ki so včasih iz različnih skupin in trajajo kratek čas. Skupnosti so sestavljene iz ene do štirih skupin, katerih domači razponi se v veliki meri prekrivajo. Dželada običajno živi okoli 15 let.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1986&quot;&gt;Dunbar RIM. (1986). &quot;The social ecology of gelada baboons&quot;, In: ''Ecological aspects of social evolution: birds and mammals'', Rubenstein DI, Wrangham RW, (eds), Princeton (NJ): Princeton University Press pp. 332–51.&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Zinner 2004&quot;&gt;Grüter CC, Zinner D. (2004). &quot;Nested societies. Convergent adaptations of baboons and snub-nosed monkeys?&quot; ''Prim Rep'' 70:1-98.&lt;/ref&gt;

Znotraj reproduktivnih enot so samice po navadi tesno povezane in imajo močne socialne vezi. Reproduktivne enote se razdelijo, če postanejo prevelike. Medtem ko imajo samice močne socialne vezi v skupini, samica komunicira le z največ tremi drugimi člani svoje enote. Negovanje in druge družbene interakcije med samicami običajno potekajo med pari. Samice v reproduktivni enoti obstajajo v hierarhiji, pri čemer imajo samice višjega ranga večjo reprodukcijsko uspešnost in več potomcev kot samice nižjega ranga.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1980&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | title = Determinants and evolutionary consequences of dominance among female gelada baboons | doi = 10.1007/BF00300665 | journal = Behavioral Ecology and Sociobiology | volume = 7 | issue = 4 | pages = 253–265 | year = 1980 | s2cid = 28369135 }}&lt;/ref&gt; Tesno povezane samice imajo po navadi podoben hierarhični status. Samice na splošno ostanejo v svojih porodnih enotah vse življenje; primeri odhoda samic so redki. Agresija znotraj reprodukcijske enote, ki je redka, je običajno samo med samicami. Agresija je pogostejša med člani različnih reprodukcijskih enot in jo običajno sprožijo samice, vendar se lahko samci in samice z obeh strani pridružijo in sodelujejo, če se konflikt stopnjuje.
[[File:Dželady.jpg|thumb|left|Samec neguje samico]]

Samci lahko ostanejo v reproduktivni enoti štiri do pet let. Medtem ko so dželade tradicionalno veljale za družbo prenosa samcev, se zdi, da se bodo številni samci verjetno vrnili in razmnoževali v svojih porodnih skupinah. Kljub temu samci dželade zapustijo svoje natalne enote in poskušajo prevzeti lastno enoto. Samec lahko prevzame reproduktivno enoto bodisi z neposredno agresijo in bojem bodisi tako, da se enemu pridruži kot podrejeni in s seboj vzame nekaj samic, da ustvari novo enoto. Če je v enoti več kot en samec, se lahko samo eden od njih pari s samicami. Samice v skupini imajo lahko skupaj moč nad dominantnim samcem. Ko novi samec poskuša prevzeti enoto in strmoglaviti tamkajšnjega samca, se lahko samice odločijo, ali ga bodo podprle ali mu nasprotovale. Samec vzdržuje svoj odnos s samicami tako, da jih neguje, namesto da bi vsiljeval svojo prevlado, v nasprotju z družbo grivastih pavijanov. Samice sprejmejo samca v enoto tako, da se mu predstavijo. Vse samice ne morejo komunicirati s samcem. Običajno je lahko eden njegov glavni partner. Ta samica lahko včasih monopolizira samca.&lt;ref name= &quot;male-female&quot;&gt;Dunbar, R. I. M. (1983). &quot;Structure of Gelada Baboon Reproductive Units III. The Males Relationship with his Females&quot;, ''Animal Behavior'' 31:565-575.&lt;/ref&gt; Samec lahko poskuša komunicirati z drugimi samicami, vendar se običajno ne odzivajo.

Večino enot, ki so sestavljene iz samcev, sestavlja več pododraslih in enega mladega odraslega, ki jih vodi en samec. Član enote samcev lahko preživi dve do štiri leta v skupini, preden se poskuša pridružiti reproduktivni enoti. Povsem moške skupine so na splošno agresivne tako do reproduktivnih enot kot do drugih popolnoma moških enot. Tako kot v reproduktivnih enotah je agresija znotraj samskih enot redka. Reproduktivne enote kot pasovi obstajajo v skupnem domačem območju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1984&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= Dunbar |first=R. I. M. |title= Reproductive decisions: an economic analysis of gelada baboon social strategies |url= https://archive.org/details/reproductivedeci0000dunb_j9n7 |publisher= Princeton University Press |location=Princeton, N.J |year=1984 |isbn=978-0-691-08360-5 }}&lt;/ref&gt; Znotraj skupine so člani tesno povezani in med enotami ni družbene hierarhije. Skupine običajno razpadejo vsakih osem do devet let, ko se na novem domačem območju oblikuje nova skupina.

Raziskovalci z Univerze Free State v Južni Afriki so med opazovanjem dželade med terenskimi študijami odkrili, da so opice sposobne 'varati' svojega partnerja in prikrivati ​​svojo nezvestobo. Nedominantni samec se prikrito pari s samico, pri čemer oba potlačita svoje običajne paritvene krike, da ju ne bi slišali. Če ga odkrijejo, dominantni samec napade nepridiprave v jasni obliki kazni. To je prvič, da so med živalmi v divjini zabeleženi dokazi o poznavanju goljufanja in strahu pred odkritjem. Dr. Aliza le Roux z univerzitetnega oddelka za zoologijo in entomologijo verjame, da nepoštenost in kaznovanje nista edinstveni človeški lastnosti in da opazovani dokazi o tem vedenju med opicami dželada kažejo, da so korenine človeškega sistema prevare, zločina in kaznovanja res zelo globoko.&lt;ref name=&quot;leRoux2003&quot;&gt;{{Cite journal | doi = 10.1038/ncomms2468| title = Evidence for tactical concealment in a wild primate| year = 2013| last1 = Le Roux| first1 = Aliza| last2 = Snyder-Mackler| first2 = Noah| last3 = Roberts| first3 = Eila K.| last4 = Beehner| first4 = Jacinta C.| last5 = Bergman| first5 = Thore J.| journal = Nature Communications| volume = 4| page = 1462| pmid = 23403563| bibcode = 2013NatCo...4.1462L| doi-access = free}}&lt;/ref&gt;

Med samotnimi etiopskimi volkovi in ​​dželadami so opazili povezanost mešanih vrst. Glede na ugotovitve študije se opice dželada običajno ne premaknejo ob srečanju z etiopskimi volkovi, tudi če so bili sredi črede; pri 68 % srečanj ni bilo premikanja in samo pri 11 % je prišlo do premika, večjega od 10 m. V popolnem nasprotju s tem pa so dželade vedno bežale na velike razdalje v pečine, da bi se zavarovale, ko so naletele na agresivne domače pse.&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Wolves are better hunters when monkeys are around: An unexpected co-existence in the Ethiopian highlands | journal=Science Daily | date=22 June 2015| url= https://www.sciencedaily.com/releases/2015/06/150622085224.htm}}&lt;/ref&gt;

=== Razmnoževanje in starševstvo ===
[[File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female with baby on her back.jpg|thumb|200px|right|Samica z dojenčkom na hrbtu]]

Ko je v [[Menstruacijski ciklus|estrusu]], samica usmeri zadnjico proti samcu in jo dvigne, rep pa premakne na eno stran. Samec se nato približa samici in pregleda njene prsi in genitalne predele. Samica se bo parila do petkrat na dan, običajno okoli poldneva. Razmnoževanje se lahko pojavi kadar koli v letu, čeprav imajo nekatera območja vrhunce rojstev.&lt;ref name= &quot;Dunbar 2002&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | last2 = Hannah-Stewart | first2 = L. | last3 = Dunbar | first3 = P. | doi = 10.1006/anbe.2002.9972 | title = Forage quality and the costs of lactation for female gelada baboons | journal = Animal Behaviour | volume = 64 | issue = 5 | pages = 801 | year = 2002 | s2cid = 53157717 }}&lt;/ref&gt;
[[File:BabouinGeladaAuReveil.JPG|thumb|left|Samec, ki kaže svoje zobe in dlesni z ustnico, obrnjeno nazaj]]

Večina porodov se zgodi ponoči. Novorojenčki imajo rdeče obraze in zaprte oči ter so pokriti s črnimi dlakami. V povprečju novorojenčki tehtajo 464 g.

Če novi samec prevzame obvladovanje harema, imajo samice, ki jih je oplodil prejšnji vodja, 80-odstotno verjetnost splava, v pojavu, znanem kot Bruceov učinek.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Eila K. Roberts |author2=Amy Lu |author3=Thore J. Bergman |author4=Jacinta C. Beehner |title=A Bruce Effect in Wild Geladas|url=https://archive.org/details/sim_science_2012-03-09_335_6073/page/1222 |doi=10.1126/science.1213600|year=2012|journal=Science|bibcode = 2012Sci...335.1222R|volume=335|issue=6073|pages=1222–1225 |pmid=22362878|s2cid=34095168 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Samice pridejo v estrus hitro po porodu, zato samci nimajo veliko spodbude za detomor, čeprav se to zgodi v nekaterih skupnostih v regiji Arsi v Etiopiji, kar je lahko spodbuda za samice, da splavijo in se izogibajo skrbi za dojenčka, ki bo najverjetneje ubit.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/10642059 |doi=10.1007/s10329-002-0013-9 |via=[[ResearchGate]]|title=Changes in unit structures and infanticide observed in Arsi geladas |year=2003 |last1=Mori |first1=Akio |last2=Belay |first2=Gurja |last3=Iwamoto |first3=Toshitaka |journal=Primates |volume=44 |issue=3 |pages=217–223 |pmid=12884112 |s2cid=31029163 }}&lt;/ref&gt;

Detomor pri dželadah ostaja dokaj neobičajen v primerjavi s številnimi primati, ki živijo v enotah enega samca, kot so gorile ali sivi langurji. Samice, ki prekličejo nosečnost, naj bi se hitreje povezale z novim voditeljem. Ko samec izgubi položaj prevladujočega gospodarja harema, mu lahko samice in novi vodja dovolijo, da ostane v družbeni enoti kot neplodni prebivalec in deluje kot varuška. Na ta način lahko nekdanji vodja zaščiti vse dojenčke, ki jih je rodil, pred tem, da bi jih novi vodja ubil, samice lahko zaščitijo mladiče, ki so jih rodile, in ko se novi vodja sooči s potencialnim tekmecem, bo bivši vodja bolj naklonjen da bi ga podpiral pri zadrževanju tekmecev.

Smrtnost med mladiči je najvišja v deževnem obdobju, vendar v povprečju več kot 85 % mladičev preživi do svojega četrtega rojstnega dne, kar je ena od velikih prednosti življenja v okolju z virom hrane, ki ga le malo drugih živali izkorišča, zato ga ne more vzdrževati številne velike plenilce.

Samice, ki so pravkar rodile, ostanejo na obrobju reproduktivne enote. Druge odrasle samice se lahko zanimajo za mladiče in jih celo ugrabijo. Mladiča mati nosi prvih pet tednov na trebuhu, nato pa na hrbtu. Mladiči se lahko samostojno premikajo pri starosti približno petih mesecev. Podrejeni samec v reproduktivni enoti lahko pomaga skrbeti za mladiča, ko je star šest mesecev.

Ko se oblikujejo črede, se mladiči lahko zberejo v igralne skupine s približno 10 posamezniki. Ko samci dosežejo puberteto, se zberejo v nestabilne skupine, neodvisne od reproduktivnih enot. Samice spolno dozorijo pri približno treh letih, vendar rodijo šele eno leto. Samci dosežejo puberteto pri približno štirih do petih letih, vendar se običajno ne morejo razmnoževati zaradi družbenih omejitev in počakajo, da so stari približno osem do deset let. Povprečna življenjska doba v naravi je 15 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Gelada| website= nationalgeographic.com |url= http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |archive-url= https://web.archive.org/web/20100121032152/http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |url-status= dead |archive-date= January 21, 2010 |publisher=National Geographic Society|access-date=7 March 2012| date= 2011-05-10 }}&lt;/ref&gt;

=== Komunikacija ===
[[File:Gelada cliff.jpg|thumb|right|Dželade na pečini]]
Odrasle dželade uporabljajo raznolik repertoar vokalizacij za različne namene, kot so: stik, pomiritev, pomiritev, nagovarjanje, ambivalenca, agresija in obramba. Stopnja kompleksnosti teh vokalizacij naj bi bila blizu človeške.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Richman|first=Bruce|title=Some vocal distinctive features used by gelada monkeys|journal= Journal of the Acoustical Society of America|date=1976|volume=60|issue=3|pages=718–724|doi=10.1121/1.381144|bibcode= 1976ASAJ...60..718R|pmid=824335}}&lt;/ref&gt; Sedijo in klepetajo drug z drugim, s čimer drugim v bližini sporočajo, da so na nek način pomembni za posameznika, ki 'govori'. Do neke mere so klici povezani s statusom posameznika. Poleg tega imajo samice klice, ki signalizirajo njihov estrus. Dželade komunicirajo tudi s kretnjami. Grožnje prikazujejo tako, da obrnejo zgornje ustnice nazaj na nosnice, da pokažejo svoje zobe in dlesni, in tako, da potegnejo lasišče nazaj, da pokažejo blede veke. Dželada se podredi tako, da pobegne ali se predstavi.

== Stanje ohranjenosti in interakcije med ljudmi ==
Kmetje v bližini [[Narodni park Simien|narodnega parka Simien]] štejejo dželado za škodljivca pridelkov. Leta 2005 so povzročili povprečno 100 kg škode na pridelku na žival. Dželade so imele izrazito prednost do ječmena.&lt;ref name = &quot;Yihune2009&quot;&gt;{{cite journal |last1=Yihune |first1=Mesele |last2=Bekele |first2=Afework |last3=Tefera |first3=Zelealem |title=Human-gelada baboon conflict in and around the Simien Mountains National Park, Ethiopia |journal=African Journal of Ecology |date=September 2009 |volume=47 |issue=3 |pages=276–282 |doi=10.1111/j.1365-2028.2007.00917.x}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je [[IUCN]] ocenil, da je dželada najmanj ogrožena, čeprav se je njihova populacija zmanjšala z ocenjenih 440.000 v 1970-ih na približno 200.000 v letu 2008. Navedena je v Dodatku II CITES. Glavne grožnje za dželado so zmanjšanje njihovega območja zaradi širitve kmetijstva in odstrel kot škodljivcev na pridelku. Prej so te opice ujeli v pasti, da bi jih uporabili kot laboratorijske živali ali jih lovili, da bi pridobili njihove kože za izdelavo oblačil. Od leta 2008 so bili podani predlogi za nov narodni park soteske Modrega Nila in rezervat soteske Indeltu (Šebelle) za zaščito večjega števila.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Theropithecus gelada|Gelada}}
{{Wikispecies|Theropithecus gelada|Gelada}}
* ARKive - [https://web.archive.org/web/20081007064034/http://www.arkive.org/species/GES//mammals/Theropithecus_gelada/ Images of the gelada ''(Theropithecus gelada)'']
* [http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/gelada_baboon Primate Info Net ''Theropithecus gelada'' Factsheet]

{{Taxonbar|from=Q194080}}

[[Kategorija:Sesalci Afrike]]
[[Kategorija:Opice Starega sveta]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]]</text>
      <sha1>9hto9y2vezxnabyxqaw5hy6a2mn8ygk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672931</id>
      <parentid>6672930</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:01:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>uf</comment>
      <origin>6672931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29354" sha1="12b4ah97jmjy76h9c81q86jetvayttn" xml:space="preserve">{{Taxobox
| color = pink
| name = Dželada&lt;ref name=MSW3&gt;{{MSW3 Groves|pages=167|id=12100593}}&lt;/ref&gt;
| image = Gelada (Theropithecus gelada gelada) male 2.jpg
| image_caption = samec
| image_width = 220px
| image2 = Southern gelada (Theropithecus gelada obscura) female with baby.jpg
| image2_caption = Samica z mladičem, ki sesa&lt;br/&gt;''T. g. obscurus'' blizu Debre Libanos, [[Etiopija]]
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{Cite journal | author = Gippoliti, S. | author2 = Hunter, C. | name-list-style = amp | title = ''Theropithecus gelada'' | journal = The IUCN Red List of Threatened Species | volume = 2008 | page = e.T21744A9316114 | date = 2008 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T21744A9316114.en | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| familia = Cercopithecidae ([[opice Starega sveta]]) 
| subfamilia =
| tribus =  
| genus = ''[[Theropithecus]]''
| species = '''''T. gelada'''''
| binomial = '''''Theropithecus gelada'''''
| binomial_authority = ([[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835) 
| range_map = Gelada area.png
| range_map_caption = Razširjenost
}}
'''Dželada''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Theropithecus gelada''''', {{lang-am|ጭላዳ|translit=č̣əlada}}, {{lang-om|Jaldeessa daabee}}), včasih imenovana '''opica s krvavečim srcem''' ali '''pavijan dželada''', je vrsta [[opice Starega sveta|opic starega sveta]], ki jih najdemo samo v [[Etiopsko višavje|Etiopskem višavju]] in živi na nadmorski višini 1800–4400 m nadmorske višine. Je edini živi član rodu ''Theropithecus'', ime izhaja iz grških korenskih besed za 'zver-opica' (θηρο-πίθηκος: thēro-píthēkos).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_P.html |title=Classic Roots P |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=thero (G) - A wild beast; summer; hunt for |archive-url=https://web.archive.org/web/20061226010101/http://www.phthiraptera.org/Classical%2BRoots/classical_P.html |archive-date=2006-12-26 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |title=Classic Roots T |access-date=2006-12-26 |work=Phthiraptera Central |quote=pithec, -o, -us (G) - An ape |archive-url=https://archive.today/20041107105832/http://www.phthiraptera.org/Classical%20Roots/classical_T.html |archive-date=2004-11-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tako kot njegovi bližnji sorodniki iz rodu ''Papio'', [[pavijani]], je večinoma kopenska in večino svojega časa preživi v iskanju hrane na travnikih, pri čemer trave predstavljajo do 90 % njegove prehrane.

Ima rumene do temno rjave dlake s temnim obrazom in bledimi vekami. Odrasli samci imajo na hrbtu daljšo dlako, na prsih pa vidno svetlo rdečo kožo v obliki peščene ure. Samice imajo tudi golo kožo, vendar je manj izrazita, razen med estrusom, ko postane svetlejša in pokaže 'ogrlico' s tekočino napolnjenih mehurjev. Samci tehtajo povprečno 18,5 kg, samice pa povprečno 11 kg. Dolžina glave in telesa je 50–75 cm z repom 30–50 cm.

Dželada ima zapleteno večnivojsko družbeno strukturo. Reproduktivne enote in moške enote sta dve osnovni skupini. Skupina je sestavljena iz več reproduktivnih enot in moških enot; skupnost je sestavljena iz enega do štirih skupin. Znotraj reproduktivnih enot so samice običajno tesno povezane. Samci se bodo preselili iz svoje natalne skupine, da bi poskušali nadzorovati lastno enoto, samice znotraj enote pa se lahko odločijo, ali bodo podprle ali nasprotovale novemu samcu. Če je v enoti več kot en samec, se lahko s samicami pari le eden. Dželada ima raznolik repertoar vokalizacij, ki naj bi bil po kompleksnosti blizu človeškemu.

Populacija dželad naj bi padla s 440.000 v 1970-ih na 200.000 leta 2008. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] jo je uvrstila med [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogrožene vrste]].

== Taksonomija in evolucija ==
[[File:Neue Wirbelthiere zu der Fauna von Abyssinien gehörig (1835) Theropithecus gelada.png|thumb|left|[[Eduard Rüppell|Rüppellova]] upodobitev vrste (1835)]]

Od leta 1979 je dželada običajno umeščena v svoj rod (''Theropithecus''), čeprav nekatere genetske raziskave kažejo, da bi bilo treba to opico združiti z njenim sorodnikom pavijanom (rod ''Papio'');&lt;ref name=Goodman&gt;{{Cite journal | last1 = Goodman | first1 = M. | last2 = Porter | first2 = C. A. | last3 = Czelusniak | first3 = J. | last4 = Page | first4 = S. L. | last5 = Schneider | first5 = H. | last6 = Shoshani | first6 = J. | last7 = Gunnell | first7 = G. | last8 = Groves | first8 = C. P. | doi = 10.1006/mpev.1998.0495 | title = Toward a Phylogenetic Classification of Primates Based on DNA Evidence Complemented by Fossil Evidence | journal = Molecular Phylogenetics and Evolution | volume = 9 | issue = 3 | pages = 585–598 | year = 1998 | pmid =  9668008| s2cid = 23525774 }}&lt;/ref&gt; drugi raziskovalci so vrsto razvrstili še bolj oddaljeno od Papio.&lt;ref name=McKennaBell&gt;{{navedi knjigo | author = McKenna, M.C. | author2 = Bell, S.K. | title = Classification of mammals above the species level | url = https://archive.org/details/classificationof0000mcke | publisher = Columbia University Press | year = 1997 | location = New York | pages = [https://archive.org/details/classificationof0000mcke/page/631 631] pp}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je ''Theropithecus gelada'' edina živa vrsta svojega rodu, so iz fosilnih zapisov znane ločene, večje vrste: ''T. brumpti'', ''T. darti'' in ''T. oswaldi'', ki so bile prej razvrščene v rod ''Simopithecus''.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Maier | first1 = W. | title = The first complete skull of ''Simopithecus darti'' from Makapansgat, South Africa, and its systematic position | doi = 10.1016/0047-2484(72)90116-9 | journal = Journal of Human Evolution | volume = 1 | issue = 4 | pages = 395–400 | year = 1972 }}&lt;/ref&gt; ''Theropithecus'', ki je trenutno omejen na Etiopijo, je znan tudi iz fosilnih primerkov, najdenih v Afriki in Sredozemlju v Aziji, vključno z Južno Afriko, Malavijem, Demokratično republiko Kongo, Tanzanijo, Ugando, Kenijo, Alžirijo, Marokom, Španijo in Indija (natančneje v Mirzapur, Cueva Victoria, Pirro Nord, Ternifine, Hadar, Turkana, Makapansgat in Swartkrans).

Dve podvrsti dželade sta:
* '''Northern gelada''', ''T. g. gelada''
* '''Eastern gelada''', '''southern gelada''', or '''Heuglin's gelada''', ''T. g. obscurus''

=== Pogosto ime ===
Dželada je bila imenovana tudi z drugimi imeni, vključno z 'dželadski pavijan', 'krvaveči pavijan' ali preprosto 'babun', kar nakazuje monofiletsko razmerje s pavijani, ki so v zgodovini vključevali (razen ''Theropithecus'') rod ''Papio'' (pravi pavijani) in ''Mandrillus'' (mandrili in drili). Od 1990-ih pa so molekularne filogenetske študije&lt;ref name = &quot;Disotell1992&quot;&gt;{{cite journal |last1=Disotell |first1=T.R. |last2=Honeycutt |first2=R.L. |last3=Ruvolo |first3=M. |title=Mitochondrial DNA phylogeny of the Old-World monkey tribe Papionini |url=https://archive.org/details/sim_molecular-biology-and-evolution_1992-01_9_1/page/1 |journal=Molecular Biology and Evolution |date=January 1992 |volume=9 |issue=1 |pages=1–13 |doi=10.1093/oxfordjournals.molbev.a040700|pmid=1313138 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; razjasnile odnose med opicami ''papionin'', ki so pokazale, da so mangabi iz rodu ''Lophocebus'' tesneje povezani s ''Papio'' in ''Theropithecus'', medtem ko so mangabi iz rodu ''Cercocebus'' tesneje povezani z ''Mandrillus''. Te ugotovitve so v veliki meri razveljavile kakršno koli znanstveno utemeljeno utemeljitev za navajanje mandrilov in drilov kot pavijanov, saj bi to ob izključitvi nebabunom podobnih ''Lophocebus mangabeys'' ustvarilo polifiletno skupino. Status dželad je bil manj jasen in odnosi med ''Papio'', ''Lophocebusom'' in ''Theropithecusom'' še naprej odražajo visoko stopnjo negotovosti, ki je še dodatno zapletena z odkritjem opice kipunji (tudi visokogorski mangabi). Kljub temu najnovejša in obsežna filogenetska študija do danes kaže, da medtem ko veliki deli genoma kažejo alternativno zgodovino, prevladujoče razmerje v genomu podpira tesnejše razmerje med ''Papio'' in ''Lophocebusom'', s ''Theropithecusom'' kot stransko skupino.&lt;ref name = &quot;Guevara2014&quot;&gt;{{cite journal |last1=Guevara |first1=E.E. |last2=Steiper |first2=M.E.|title=Molecular phylogenetic analysis of the Papionina using concatenation and species tree methods |journal=Journal of Human Evolution |date=January 2014 |volume=66 |pages=18–28 |doi=10.1016/j.jhevol.2013.09.003|pmid=24161610 }}&lt;/ref&gt; Ker je tesen sestrski odnos med ''Papiom'' in ''Theropithecusom'' najmanj podprt scenarij v nedavnih študijah, in 'dželada pavijan' in druga imena, ki nakazujejo tesno sorodstvo s pavijani, z vedno večjo jasnostjo niso znanstveno utemeljena, zaradi česar raziskovalci zagovarjajo skupno ime preprosto 'dželada'.&lt;ref name=&quot;Bergman2018&quot;&gt;{{cite journal |last1=Bergman |first1=T.J. |last2=Azanaw Haile |first2=A |last3=Beehner |first3=J.C.|title=What is (not) a baboon?|journal=International Journal of Primatology |date=December 2018 |volume=39 |issue=6 |pages=1005–1008 |doi=10.1007/s10764-018-0063-5|s2cid=52846117 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Dželada je velika in robustna, poraščena je z rumeno do temno rjavo, grobo dlako in ima temen obraz s svetlimi vekami. Njene roke in noge so skoraj črne. Njen kratek rep se konča s šopom dlak.&lt;ref name= &quot;Napier 1981&quot;&gt;Napier PH. (1981). ''Catalogue of primates in the British museum (natural history) and elsewhere in the British Isles, part II: family Cercopithecidae, subfamily Cercopithecinae'', London: British Museum (Natural History).&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Ankel-Simons 2007&quot;&gt;Ankel-Simons F. (2007). ''Primate Anatomy: an introduction'', (3rd edition), San Diego: Elsevier Academic Press.&lt;/ref&gt; Odrasli samci imajo na hrbtu dolgo, gosto dlako. Dželada ima obraz brez dlak s kratkim gobcem, ki je bolj podoben šimpanzovemu kot pavijanskemu. Od pavijana ga je mogoče tudi fizično ločiti po svetli lisi kože na prsih. Ta obliž je v obliki peščene ure. Pri samcih je živo rdeč in obdan z belo dlako; pri samicah je precej manj izrazit, ko pa je v estrusu, samica postane svetlejša in na njej se oblikuje 'ogrlica' s tekočino napolnjenih mehurčkov. To naj bi bilo podobno oteklem zadnjiku, ki je običajno pri večini pavijanov, ki doživljajo estrus. Poleg tega imajo samice okrog svojih madežev kožo. Dželade imajo tudi dobro razvite ishialne žulje. Pri tej vrsti je viden spolni dimorfizem; samci v povprečju tehtajo 18,5 kg, medtem ko so samice manjše, v povprečju tehtajo 11 kg.&lt;ref name= &quot;Jolly 2007&quot;&gt;Jolly CJ. (2007). &quot;Baboons, mandrills, and mangabeys: afro-papionin socioecology in a phylogenetic perspective&quot;, In: ''Primates in perspective'', Campbell CJ, Fuentes A, MacKinnon KC, Panger M, Bearder SK (eds), New York: Oxford University Press pp. 240–51.&lt;/ref&gt; Dolžina glave in telesa te vrste je 50–75 cm za oba spola. Dolžina repa je 30–50 cm .

Dželada ima več prilagoditev za svoj kopenski in žitojedi (travojedi) način življenja. Ima majhne, ​​čvrste prste, prilagojene za puljenje trave, in ozke, majhne sekalce, prilagojene za njeno žvečenje. Dželada ima edinstveno hojo, znano kot premešana hoja, ki jo uporablja pri hranjenju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1977&quot;&gt;Dunbar RIM. (1977). &quot;Feeding ecology of gelada baboons: a preliminary report&quot;, In: ''Primate ecology: studies of feeding and ranging behaviour in lemurs, monkeys and apes'', Clutton-Brock TH (ed), London: Academic Pr. p 251-73.&lt;/ref&gt; Čepi dvonožno in se premika z drsenjem stopal, ne da bi spremenila držo. Zaradi te hoje je dželadin zadek skrit spodaj, zato ni na voljo za ogled; njena svetlo rdeča lisa na prsih pa je vidna.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;130&quot;&gt;
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) male walking.jpg|Samec
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female walking.jpg|Samica
File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) juvenile male.jpg|Mlad samec
File:Juvenile Gelada gct.jpg|Mlada dželada v sušnem obdobju
&lt;/gallery&gt;

== Razširjenost in ekologija ==
[[File:Geladas.jpg|thumb|right|Pašne dželade na 3000 m v [[Simiensko gorovje|Simienskem gorovju]]]]
[[File:Gelada Baboon Semien Mountains Ethiopia.jpg|thumb|left|Samci jedo travo]]

Gelade najdemo le na visokih travnikih globokih sotesk osrednje etiopske planote. Živijo na višinah 1800–4400 m, uporabljajo pečine za spanje in gorska travišča za iskanje hrane. Ta travišča imajo široko razmaknjena drevesa, vsebujejo pa tudi grmovje in gosto goščavo.&lt;ref name= &quot;Iwamoto 1983&quot;&gt;Iwamoto T, Dunbar RIM. (1983). &quot;Thermoregulation, habitat quality and the behavioural ecology of gelada baboons&quot;, ''J Anim Ecol'' 52(2):357-66.&lt;/ref&gt; Visokogorska območja, kjer živijo, so po navadi hladnejša in manj sušna kot nižinska območja. Tako dželade običajno ne občutijo negativnih učinkov sušnega obdobja na razpoložljivost hrane. Kljub temu se na nekaterih območjih v sušnem obdobju pojavljajo zmrzali, v deževnem pa tudi neurja s točo.

Dželade so edini primati, ki so predvsem travojede in pašne živali – do 90 % njihove prehrane predstavljajo travni lističi. Jedo tako stebla kot semena trav. Ko so na voljo stebla in semena, imajo dželade raje semena. Jedo rože, korenike in korenine, kadar so na voljo, z rokami kopljejo zadnje dve. Zaužijejo zelišča, majhne rastline, plodove, nepozebnike, grmovnice in bodiko. Žuželke lahko jedo, vendar le redko in le, če jih je mogoče zlahka dobiti. V sušnem obdobju imajo zelišča prednost pred travami. Dželade jedo svojo hrano bolj kot parkljarji kot primati in lahko žvečijo svojo hrano enako učinkovito kot zebre.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last1 = Iwamoto | first1 = T. | title = Ecological and sociological studies of gelada. Feeding ecology | journal = Contributions to Primatology | volume = 16 | pages = 279–330 | year = 1979 | pmid = 101341}}&lt;/ref&gt;

Dželade so predvsem dnevne. Ponoči spijo na pobočjih pečin.&lt;ref name= &quot;Crook 1966&quot;&gt;Crook JH. (1966). &quot;Gelada baboon herd structure and movement: a comparative report&quot;, ''Symp Zool Soc Lond'' 18:237–58.&lt;/ref&gt; Ob sončnem vzhodu zapustijo pečine in odpotujejo na vrhove planot, da bi se hranile in družile. Ko se jutro konča, družabne dejavnosti pojenjajo in dželade se osredotočijo predvsem na iskanje hrane. V tem času tudi potujejo. Ko se zvečeri, pokažejo več družabnih dejavnosti, preden se spustijo v pečine spat. Med plenilci, opaženimi pri lovu na dželade, so domači psi, [[leopard]], [[serval]], [[hijene]] in [[brkati ser]].

== Vedenje ==
=== Socialna struktura ===
[[File:Gelada group.jpg|thumb|right|Reproduktivna enota dželad]]

Dželade živijo v zapleteni družbi na več ravneh, podobni družbi [[Grivasti pavijan|grivastega pavijana]]. Najmanjše in najosnovnejše skupine so reproduktivne enote, ki vključujejo do 12 samic, njihove mladiče in enega do štiri samce, ter popolnoma samske enote, ki jih sestavlja 2-15 samcev. Naslednja stopnja družb so skupine, ki jih sestavlja od dve do 27 reproduktivnih enot in več enot samcev. Črede sestavljajo do 60 reprodukcijskih enot, ki so včasih iz različnih skupin in trajajo kratek čas. Skupnosti so sestavljene iz ene do štirih skupin, katerih domači razponi se v veliki meri prekrivajo. Dželada običajno živi okoli 15 let.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1986&quot;&gt;Dunbar RIM. (1986). &quot;The social ecology of gelada baboons&quot;, In: ''Ecological aspects of social evolution: birds and mammals'', Rubenstein DI, Wrangham RW, (eds), Princeton (NJ): Princeton University Press pp. 332–51.&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Zinner 2004&quot;&gt;Grüter CC, Zinner D. (2004). &quot;Nested societies. Convergent adaptations of baboons and snub-nosed monkeys?&quot; ''Prim Rep'' 70:1-98.&lt;/ref&gt;

Znotraj reproduktivnih enot so samice po navadi tesno povezane in imajo močne socialne vezi. Reproduktivne enote se razdelijo, če postanejo prevelike. Medtem ko imajo samice močne socialne vezi v skupini, samica komunicira le z največ tremi drugimi člani svoje enote. Negovanje in druge družbene interakcije med samicami običajno potekajo med pari. Samice v reproduktivni enoti obstajajo v hierarhiji, pri čemer imajo samice višjega ranga večjo reprodukcijsko uspešnost in več potomcev kot samice nižjega ranga.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1980&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | title = Determinants and evolutionary consequences of dominance among female gelada baboons | doi = 10.1007/BF00300665 | journal = Behavioral Ecology and Sociobiology | volume = 7 | issue = 4 | pages = 253–265 | year = 1980 | s2cid = 28369135 }}&lt;/ref&gt; Tesno povezane samice imajo po navadi podoben hierarhični status. Samice na splošno ostanejo v svojih porodnih enotah vse življenje; primeri odhoda samic so redki. Agresija znotraj reprodukcijske enote, ki je redka, je običajno samo med samicami. Agresija je pogostejša med člani različnih reprodukcijskih enot in jo običajno sprožijo samice, vendar se lahko samci in samice z obeh strani pridružijo in sodelujejo, če se konflikt stopnjuje.
[[File:Dželady.jpg|thumb|left|Samec neguje samico]]

Samci lahko ostanejo v reproduktivni enoti štiri do pet let. Medtem ko so dželade tradicionalno veljale za družbo prenosa samcev, se zdi, da se bodo številni samci verjetno vrnili in razmnoževali v svojih porodnih skupinah. Kljub temu samci dželade zapustijo svoje natalne enote in poskušajo prevzeti lastno enoto. Samec lahko prevzame reproduktivno enoto bodisi z neposredno agresijo in bojem bodisi tako, da se enemu pridruži kot podrejeni in s seboj vzame nekaj samic, da ustvari novo enoto. Če je v enoti več kot en samec, se lahko samo eden od njih pari s samicami. Samice v skupini imajo lahko skupaj moč nad dominantnim samcem. Ko novi samec poskuša prevzeti enoto in strmoglaviti tamkajšnjega samca, se lahko samice odločijo, ali ga bodo podprle ali mu nasprotovale. Samec vzdržuje svoj odnos s samicami tako, da jih neguje, namesto da bi vsiljeval svojo prevlado, v nasprotju z družbo grivastih pavijanov. Samice sprejmejo samca v enoto tako, da se mu predstavijo. Vse samice ne morejo komunicirati s samcem. Običajno je lahko eden njegov glavni partner. Ta samica lahko včasih monopolizira samca.&lt;ref name= &quot;male-female&quot;&gt;Dunbar, R. I. M. (1983). &quot;Structure of Gelada Baboon Reproductive Units III. The Males Relationship with his Females&quot;, ''Animal Behavior'' 31:565-575.&lt;/ref&gt; Samec lahko poskuša komunicirati z drugimi samicami, vendar se običajno ne odzivajo.

Večino enot, ki so sestavljene iz samcev, sestavlja več pododraslih in enega mladega odraslega, ki jih vodi en samec. Član enote samcev lahko preživi dve do štiri leta v skupini, preden se poskuša pridružiti reproduktivni enoti. Povsem moške skupine so na splošno agresivne tako do reproduktivnih enot kot do drugih popolnoma moških enot. Tako kot v reproduktivnih enotah je agresija znotraj samskih enot redka. Reproduktivne enote kot pasovi obstajajo v skupnem domačem območju.&lt;ref name= &quot;Dunbar 1984&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= Dunbar |first=R. I. M. |title= Reproductive decisions: an economic analysis of gelada baboon social strategies |url= https://archive.org/details/reproductivedeci0000dunb_j9n7 |publisher= Princeton University Press |location=Princeton, N.J |year=1984 |isbn=978-0-691-08360-5 }}&lt;/ref&gt; Znotraj skupine so člani tesno povezani in med enotami ni družbene hierarhije. Skupine običajno razpadejo vsakih osem do devet let, ko se na novem domačem območju oblikuje nova skupina.

Raziskovalci z Univerze Free State v Južni Afriki so med opazovanjem dželade med terenskimi študijami odkrili, da so opice sposobne 'varati' svojega partnerja in prikrivati ​​svojo nezvestobo. Nedominantni samec se prikrito pari s samico, pri čemer oba potlačita svoje običajne paritvene krike, da ju ne bi slišali. Če ga odkrijejo, dominantni samec napade nepridiprave v jasni obliki kazni. To je prvič, da so med živalmi v divjini zabeleženi dokazi o poznavanju goljufanja in strahu pred odkritjem. Dr. Aliza le Roux z univerzitetnega oddelka za zoologijo in entomologijo verjame, da nepoštenost in kaznovanje nista edinstveni človeški lastnosti in da opazovani dokazi o tem vedenju med opicami dželada kažejo, da so korenine človeškega sistema prevare, zločina in kaznovanja res zelo globoko.&lt;ref name=&quot;leRoux2003&quot;&gt;{{Cite journal | doi = 10.1038/ncomms2468| title = Evidence for tactical concealment in a wild primate| year = 2013| last1 = Le Roux| first1 = Aliza| last2 = Snyder-Mackler| first2 = Noah| last3 = Roberts| first3 = Eila K.| last4 = Beehner| first4 = Jacinta C.| last5 = Bergman| first5 = Thore J.| journal = Nature Communications| volume = 4| page = 1462| pmid = 23403563| bibcode = 2013NatCo...4.1462L| doi-access = free}}&lt;/ref&gt;

Med samotnimi etiopskimi volkovi in ​​dželadami so opazili povezanost mešanih vrst. Glede na ugotovitve študije se opice dželada običajno ne premaknejo ob srečanju z etiopskimi volkovi, tudi če so bili sredi črede; pri 68 % srečanj ni bilo premikanja in samo pri 11 % je prišlo do premika, večjega od 10 m. V popolnem nasprotju s tem pa so dželade vedno bežale na velike razdalje v pečine, da bi se zavarovale, ko so naletele na agresivne domače pse.&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Wolves are better hunters when monkeys are around: An unexpected co-existence in the Ethiopian highlands | journal=Science Daily | date=22 June 2015| url= https://www.sciencedaily.com/releases/2015/06/150622085224.htm}}&lt;/ref&gt;

=== Razmnoževanje in starševstvo ===
[[File:Gelada (Theropithecus gelada gelada) female with baby on her back.jpg|thumb|200px|right|Samica z dojenčkom na hrbtu]]

Ko je v [[Menstruacijski ciklus|estrusu]], samica usmeri zadnjico proti samcu in jo dvigne, rep pa premakne na eno stran. Samec se nato približa samici in pregleda njene prsi in genitalne predele. Samica se bo parila do petkrat na dan, običajno okoli poldneva. Razmnoževanje se lahko pojavi kadar koli v letu, čeprav imajo nekatera območja vrhunce rojstev.&lt;ref name= &quot;Dunbar 2002&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Dunbar | first1 = R. I. M. | author-link1 = | last2 = Hannah-Stewart | first2 = L. | last3 = Dunbar | first3 = P. | doi = 10.1006/anbe.2002.9972 | title = Forage quality and the costs of lactation for female gelada baboons | journal = Animal Behaviour | volume = 64 | issue = 5 | pages = 801 | year = 2002 | s2cid = 53157717 }}&lt;/ref&gt;
[[File:BabouinGeladaAuReveil.JPG|thumb|left|Samec, ki kaže svoje zobe in dlesni z ustnico, obrnjeno nazaj]]

Večina porodov se zgodi ponoči. Novorojenčki imajo rdeče obraze in zaprte oči ter so pokriti s črnimi dlakami. V povprečju novorojenčki tehtajo 464 g.

Če novi samec prevzame obvladovanje harema, imajo samice, ki jih je oplodil prejšnji vodja, 80-odstotno verjetnost splava, v pojavu, znanem kot Bruceov učinek.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Eila K. Roberts |author2=Amy Lu |author3=Thore J. Bergman |author4=Jacinta C. Beehner |title=A Bruce Effect in Wild Geladas|url=https://archive.org/details/sim_science_2012-03-09_335_6073/page/1222 |doi=10.1126/science.1213600|year=2012|journal=Science|bibcode = 2012Sci...335.1222R|volume=335|issue=6073|pages=1222–1225 |pmid=22362878|s2cid=34095168 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Samice pridejo v estrus hitro po porodu, zato samci nimajo veliko spodbude za detomor, čeprav se to zgodi v nekaterih skupnostih v regiji Arsi v Etiopiji, kar je lahko spodbuda za samice, da splavijo in se izogibajo skrbi za dojenčka, ki bo najverjetneje ubit.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/10642059 |doi=10.1007/s10329-002-0013-9 |via=[[ResearchGate]]|title=Changes in unit structures and infanticide observed in Arsi geladas |year=2003 |last1=Mori |first1=Akio |last2=Belay |first2=Gurja |last3=Iwamoto |first3=Toshitaka |journal=Primates |volume=44 |issue=3 |pages=217–223 |pmid=12884112 |s2cid=31029163 }}&lt;/ref&gt;

Detomor pri dželadah ostaja dokaj neobičajen v primerjavi s številnimi primati, ki živijo v enotah enega samca, kot so gorile ali sivi langurji. Samice, ki prekličejo nosečnost, naj bi se hitreje povezale z novim voditeljem. Ko samec izgubi položaj prevladujočega gospodarja harema, mu lahko samice in novi vodja dovolijo, da ostane v družbeni enoti kot neplodni prebivalec in deluje kot varuška. Na ta način lahko nekdanji vodja zaščiti vse dojenčke, ki jih je rodil, pred tem, da bi jih novi vodja ubil, samice lahko zaščitijo mladiče, ki so jih rodile, in ko se novi vodja sooči s potencialnim tekmecem, bo bivši vodja bolj naklonjen da bi ga podpiral pri zadrževanju tekmecev.

Smrtnost med mladiči je najvišja v deževnem obdobju, vendar v povprečju več kot 85 % mladičev preživi do svojega četrtega rojstnega dne, kar je ena od velikih prednosti življenja v okolju z virom hrane, ki ga le malo drugih živali izkorišča, zato ga ne more vzdrževati številne velike plenilce.

Samice, ki so pravkar rodile, ostanejo na obrobju reproduktivne enote. Druge odrasle samice se lahko zanimajo za mladiče in jih celo ugrabijo. Mladiča mati nosi prvih pet tednov na trebuhu, nato pa na hrbtu. Mladiči se lahko samostojno premikajo pri starosti približno petih mesecev. Podrejeni samec v reproduktivni enoti lahko pomaga skrbeti za mladiča, ko je star šest mesecev.

Ko se oblikujejo črede, se mladiči lahko zberejo v igralne skupine s približno 10 posamezniki. Ko samci dosežejo puberteto, se zberejo v nestabilne skupine, neodvisne od reproduktivnih enot. Samice spolno dozorijo pri približno treh letih, vendar rodijo šele eno leto. Samci dosežejo puberteto pri približno štirih do petih letih, vendar se običajno ne morejo razmnoževati zaradi družbenih omejitev in počakajo, da so stari približno osem do deset let. Povprečna življenjska doba v naravi je 15 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Gelada| website= nationalgeographic.com |url= http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |archive-url= https://web.archive.org/web/20100121032152/http://animals.nationalgeographic.com/animals/mammals/gelada/ |url-status= dead |archive-date= January 21, 2010 |publisher=National Geographic Society|access-date=7 March 2012| date= 2011-05-10 }}&lt;/ref&gt;

=== Komunikacija ===
[[File:Gelada cliff.jpg|thumb|right|Dželade na pečini]]
Odrasle dželade uporabljajo raznolik repertoar vokalizacij za različne namene, kot so: stik, pomiritev, pomiritev, nagovarjanje, ambivalenca, agresija in obramba. Stopnja kompleksnosti teh vokalizacij naj bi bila blizu človeške.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Richman|first=Bruce|title=Some vocal distinctive features used by gelada monkeys|journal= Journal of the Acoustical Society of America|date=1976|volume=60|issue=3|pages=718–724|doi=10.1121/1.381144|bibcode= 1976ASAJ...60..718R|pmid=824335}}&lt;/ref&gt; Sedijo in klepetajo drug z drugim, s čimer drugim v bližini sporočajo, da so na nek način pomembni za posameznika, ki 'govori'. Do neke mere so klici povezani s statusom posameznika. Poleg tega imajo samice klice, ki signalizirajo njihov estrus. Dželade komunicirajo tudi s kretnjami. Grožnje prikazujejo tako, da obrnejo zgornje ustnice nazaj na nosnice, da pokažejo svoje zobe in dlesni, in tako, da potegnejo lasišče nazaj, da pokažejo blede veke. Dželada se podredi tako, da pobegne ali se predstavi.

== Stanje ohranjenosti in interakcije med ljudmi ==
Kmetje v bližini [[Narodni park Simien|narodnega parka Simien]] štejejo dželado za škodljivca pridelkov. Leta 2005 so povzročili povprečno 100 kg škode na pridelku na žival. Dželade so imele izrazito prednost do ječmena.&lt;ref name = &quot;Yihune2009&quot;&gt;{{cite journal |last1=Yihune |first1=Mesele |last2=Bekele |first2=Afework |last3=Tefera |first3=Zelealem |title=Human-gelada baboon conflict in and around the Simien Mountains National Park, Ethiopia |journal=African Journal of Ecology |date=September 2009 |volume=47 |issue=3 |pages=276–282 |doi=10.1111/j.1365-2028.2007.00917.x}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je [[IUCN]] ocenil, da je dželada najmanj ogrožena, čeprav se je njihova populacija zmanjšala z ocenjenih 440.000 v 1970-ih na približno 200.000 v letu 2008. Navedena je v Dodatku II CITES. Glavne grožnje za dželado so zmanjšanje njihovega območja zaradi širitve kmetijstva in odstrel kot škodljivcev na pridelku. Prej so te opice ujeli v pasti, da bi jih uporabili kot laboratorijske živali ali jih lovili, da bi pridobili njihove kože za izdelavo oblačil. Od leta 2008 so bili podani predlogi za nov narodni park soteske Modrega Nila in rezervat soteske Indeltu (Šebelle) za zaščito večjega števila.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Theropithecus gelada|Gelada}}
{{Wikispecies|Theropithecus gelada|Gelada}}
* ARKive - [https://web.archive.org/web/20081007064034/http://www.arkive.org/species/GES//mammals/Theropithecus_gelada/ Images of the gelada ''(Theropithecus gelada)'']
* [http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/gelada_baboon Primate Info Net ''Theropithecus gelada'' Factsheet]

{{Taxonbar|from=Q194080}}

[[Kategorija:Sesalci Afrike]]
[[Kategorija:Opice Starega sveta]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]]</text>
      <sha1>12b4ah97jmjy76h9c81q86jetvayttn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beli teror</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564146</id>
    <revision>
      <id>6672680</id>
      <parentid>6575310</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28250" sha1="k1qt2jytcig9rdh5lijr0nyzad1zeck" xml:space="preserve">{{Infopolje Dogodek
| title                    = Beli teror 
| image                    = Rastrel.jpg
| image_upright            = 
| image_alt                = 
| caption                  = &lt;small&gt;Usmrtitev članov regionalnega Aleksandrovo-Gajskega sovjeta, ki so jo izvršili kozaki pod poveljstvom atamana Aleksandra Dutova leta 1918&lt;/small&gt;
| native_name              = Белый Террор
| native_name_lang         = 
| duration                 = 1917–1923
| location                 = bivši [[Ruski imperij]]
| type                     = množični poboji, usmrtitve, pogromi, politično nasilje, genocid
| cause                    = 
| motive                   = 
| target                   = 
| perpetrator              = 
| participants             = 
| reported deaths          = 20.000-300.000&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1= Rinke|first1=Stefan|last2= Wildt|first2=Michael|date=2017 |title=Revolutions and Counter-Revolutions: 1917 and Its Aftermath from a Global Perspective|publisher=Campus Verlag|page=58 |isbn=978-3593507057}}&lt;/ref&gt;
| displaced                = 
| notes                    = 
}}

'''Beli teror''' ([[Ruščina|rusko]] белый террор, romanizirano ''belyj terror'') je skupno ime za nasilje in množične poboje, ki jih je izvajala Bela armada med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] (1917–1923). Teror se je začel, ko so boljševiki novembra 1917 prevzeli oblast v državi, in se nadaljeval do poraza Bele armade. [[Rdeči teror]] [[Boljševiki|boljševikov]] se je začel leto kasneje v začetku septembra 1918&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red%2Dterror%2Dset%2Dmacabre%2Dcourse%2Dsoviet%2Dunion |url-status=dead |archive-date=February 22, 2021 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |last=Blakemore |first=Erin |date=2 September 2020 |website=National Geographic |access-date=13 July 2021 |quote=}}&lt;/ref&gt;{{sfnp|Melgunov |1927|page=202}} kot odgovor na več načrtovanih atentatov na boljševiške voditelje in pokole rdečih ujetnikov v Moskvi in med [[Finska državljanska vojna|finsko državljansko vojno]].&lt;ref name=&quot;Liebman&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Liebman |first1=Marcel |title=Leninism under Lenin |date=1975 |publisher=London : J. Cape |isbn=978-0-224-01072-6 |pages=313–314 |url=https://archive.org/details/leninismunderlen0000lieb_f2h6/page/313/mode/1up}}&lt;/ref&gt; Po mnenju nekaterih ruskih zgodovinarjev je bil beli teror niz vnaprej premišljenih dejanj, ki so jih vodili njihovi voditelji.&lt;ref name=&quot;cvetkovevoluciazakon&quot;&gt;Цветков В. Ж. Белый террор — преступление или наказание? Эволюция судебно-правовых норм ответственности за государственные преступления в законодательстве белых правительств в 1917—1922 гг.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;litvinkbterror&quot;&gt;Литвин А. Красный и белый террор в России 1918—1922 гг. — М.: Эксмо, 2004. — 448 с. — (Сов. секретно). — ISBN 5-87849-164-8.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;prav&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://atheistkrot.narod.ru/2.3/prav19.html | title = Террор белой армии. Подборка документов |trans-title=Terror of the White Army, a selection of documents | publisher = ОБЩЕСТВО АТЕИСТОВ (Atheist Society)}}&lt;/ref&gt; Njihovemu mnenju oporeka večina ruskih zgodovinarjev, ki na ta dejanje gleda kot na spontana in neorganizirana.&lt;ref name=RedTerror&gt;{{navedi knjigo| author = | chapter = Предисловие| chapter-url = http://krotov.info/history/20/1910/felst_00.htm| url = http://krotov.info/history/20/1910/felst_00.htm| title = Красный террор в годы гражданской войны. По материалам Особой следственной комиссии по расследованию злодеяний большевиков| orig-year = | agency = Под ред. докторов исторических наук Ю. Г. Фельштинского и Г. И. Чернявского| edition = | location = М.| date = 2004| publisher = ТЕРРА-Книжный клуб| at = | volume = | pages = | page = | series = | isbn = 5-275-00971-2| access-date = 2024-07-23| archive-date = 2013-07-23| archive-url = https://web.archive.org/web/20130723112117/http://krotov.info/history/20/1910/felst_00.htm| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Красный террор глазами очевидцев&quot;&gt;{{navedi knjigo| author =  | chapter = | chapter-url = | format = | url =  | title = Красный террор глазами очевидцев | orig-year = | agency = Составл., предисл. и коммент. С. В. Волков | edition =  {{nowrap|3000 экз}} |location= М. |date = 2009 |publisher= Айрис-пресс |volume=  | pages = 5–21| series = Белая Россия | isbn = 978-5-8112-3530-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;&gt;''Зимина&amp;nbsp;В.&amp;nbsp;Д.'' Белое дело взбунтовавшейся России: Политические режимы Гражданской войны. 1917—1920&amp;nbsp;гг.&amp;nbsp;— М.: Рос. гуманит. ун-т, 2006.&amp;nbsp;— С. 38.&amp;nbsp;— 467 с.&amp;nbsp;— (История и память).&amp;nbsp;— ISBN 5-7281-0806-7.&lt;/ref&gt; Ocene ubitih v belem terorju se gibljejo med 20.000 in 300.000 ljudmi. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1= Rinke|first1=Stefan|last2= Wildt|first2=Michael|date=2017 |title=Revolutions and Counter-Revolutions: 1917 and Its Aftermath from a Global Perspective|publisher=Campus Verlag|page=58 |isbn=978-3593507057}}&lt;/ref&gt; 

Zgodovinar Ronald Suny meni, da je bila za 17 % pogromov odgovorna Bela armada, za 8,5 % Rdeča armada, druge pa so izvedle nedisciplinirane neodvisne protiboljševiške sile.&lt;ref name=&quot;Verso Books&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Suny |first1=Ronald |title=Red Flag Unfurled: History, Historians, and the Russian Revolution |date=14 November 2017 |publisher=Verso Books |isbn=978-1-78478-566-6 |pages=1–320 |url=https://books.google.com/books?id=Nm7nDwAAQBAJ&amp;dq=Red+terror+consensus&amp;pg=PT319 |language=en}}&lt;/ref&gt; Če se žrtvam belega terorja prišteje  protisovjetsko nasilje in judovske pogrome, število žrtev belega terorja znatno presega število žrtev rdečega terorja.&lt;ref name=&quot;Verso Books&quot;/&gt; 

Whitakerjevo poročilo Združenih narodov iz leta 1985 navaja, da so pripadniki Bele armade, kozaki in ukrajinski nacionalisti  v več kot 2.000 pogromih ubili od 100.000 do 250.000 Judov in dogodke šteje za [[genocid]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UN Whitaker Report on Genocide, 1985, paragraphs 14 to 24 pages 5 to 10» . |url=http://www.preventgenocide.org/prevent/UNdocs/whitaker/section5.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20190613150627/http://www.preventgenocide.org/prevent/UNdocs/whitaker/section5.htm |url-status=dead |archive-date=2019-06-13 |website=preventgenocideinternational}}&lt;/ref&gt; 

==Primerjava z rdečim terorjem== 
Številni zgodovinarji&lt;ref name=RedTerror/&gt;&lt;ref name=&quot;Красный террор глазами очевидцев&quot;/&gt; menijo, da za razliko od rdečega terorja, ki so ga boljševiki razglasili kot sredstvo za vzpostavitev svoje politične prevlade, beli teror med državljansko vojno ni imel niti zakonodajne niti propagandne odobritve v belem gibanju. Zgodovinarji priznavajo, da belim vojskam ni bila tuja krutost, značilna za vojno, vendar so prepričani, da se je &quot;črna stran&quot; belih armad bistveno razlikovale od politike boljševikov: 

* Beli niso ustanovili organizacij, podobnih boljševiškim komisijam za nujne primere ([[ČEKA]]) in revolucionarnim sodiščem. 
* Voditelji belega gibanja niso nikoli pozivali k množičnemu terorju, usmrtitvam iz socialnih razlogov, jemanju in usmrtitvi talcev, če nasprotniki niso izpolnjevali določenih zahtev. 
* Pripadniki belega gibanja niso videli niti ideološke niti praktične potrebe po izvajanju množičnega terorja. Prepričani so bili, da namen vojaških akcij belih ni vojna proti nekim širokim množicam ali družbenim razredom, temveč vojna s stranko, ki je prevzela oblast v Rusiji in izkoristila socialno-ekonomske, politične ter tržne razmere za dosego svojega cilja, pa tudi manipuliranje z razpoloženjem nižjih slojev ruske družbe.&lt;ref name=RedTerror /&gt; 

Številni raziskovalci menijo, da je bila posebnost belega terorja njegova neorganizirana in spontana narava in da ni bil povzdignjen na raven državne politike, ni deloval kot sredstvo za ustrahovanje prebivalstva in ni služil kot sredstvo za uničenje družbenih razredov ali etničnih skupin ([[Kozaki]], [[Kalmiki]]), kar so počeli boljševiki.&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;/&gt;  

Številni ruski zgodovinarji poudarjajo, da ukazi visokih uradnikov belega gibanja in zakonodajni akti belih vlad pričajo o sankcioniranju represivnih dejanj in dejanj s strani vojaških in političnih oblasti, terorja nad boljševiki in prebivalstvom, ki jih je podpiralo, ter njihove vloge pri ustrahovanju prebivalstva nadzorovanih ozemelj.&lt;ref name=&quot;cvetkovevoluciazakon&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;litvinkbterror&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;prav&quot;/&gt; 

Zgodovinar G.A. Trukan ugotavlja, da so se sovjetski avtorji osredotočali predvsem na beli teror, medtem ko številni sodobni avtorji, simpatizerji belega gibanja, ravnajo ravno obratno. Po njegovem mnenju ni bilo na ozemljih, ki so jih zasedli beli, nič več grozodejstev in ogorčenja kot na ozemlju pod nadzorom boljševikov. &lt;ref&gt;Верховный правитель России: Документы и материалы следственного дела адмирала А.&amp;nbsp;В.&amp;nbsp;Колчака. Предисловие Г.&amp;nbsp;А.&amp;nbsp;Трукана. ИРИ РАН, М. 2003. 722 с.&lt;/ref&gt;

==Južna in zahodna Rusija== 
[[Slika:Бахмут 1919 тіла в'язнів.jpg|thumb|Trupla ujetnikov, ki so jih v [[Bahmut]]u leta 1919 zastrupili Denikinovi vojaki]] 
[[Slika:Fasov 1919 pogrom.jpg|thumb|Po pogromu v Fastovu, Ukrajina, leta 1919]] 

Obe udeleženki ruske državljanske vojne sta zagrešile številne pogrome. Whitakerjevo poročilo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] iz leta 1985 navaja, da so beli, kozaki in ukrajinski nacionalisti v več kot 2000 pogromih ubili od 100.000 do 250.000 Judov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UN Whitaker Report on Genocide, 1985, paragraphs 14 to 24 pages 5 to 10» . |url=http://www.preventgenocide.org/prevent/UNdocs/whitaker/section5.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20190613150627/http://www.preventgenocide.org/prevent/UNdocs/whitaker/section5.htm |url-status=dead |archive-date=2019-06-13 |website=preventgenocideinternational}}&lt;/ref&gt; Več sto tisoč Judov je ostalo brez strehe nad glavo, več deset tisoč pa je postalo žrtev nalezljivih bolezni.&lt;ref&gt;Mayer, page [https://books.google.com/books?id=B0jHwhsSNfQC&amp;dq=Arno+Mayer+Jews+Denikin&amp;pg=PA520 unknown]&lt;/ref&gt;   

Sodobne ocene števila Judov, ubitih med rusko državljansko vojno med letoma 1918 in 1921, so nižje. Nad Judi je bilo v 524 mestih v Ukrajini storjenih skupno 1236 pogromov. Število Judov, ubitih v teh pogromih, se ocenjuje na 30.000 do 60.000 oseb.&lt;ref&gt;&quot;History and Culture of Jews in Ukraine (&quot;«Нариси з історії та культури євреїв України»)«Дух і літера» publ., Kyiv, 2008, с. 128 – 135&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;D. Vital. ''Zionism: the crucial phase''. Oxford University Press. 1987. str. 359.&lt;/ref&gt; Od zabeleženih 1236 pogromov in ekscesov so jih 493 izvedli vojaki [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] pod poveljstvom [[Simon Petljura|Simona Petljure]]. 307 so jih izvedli neodvisni ukrajinski vojskovodje, 213 [[Anton Denikin|Denikinova]] vojska, 106 Rdeča armada in 32 poljska vojska.&lt;ref&gt;R. Pipes. ''A Concise History of the Russian Revolution''. Vintage Books. 1996. str. 262.&lt;/ref&gt;  Ronald Suny ocenjuje, da je bilo med državljansko vojno ubitih od 35.000 do 150.000 Judov. Približno 17 % ubitih je mogoče pripisati belim vojskam, 40 % Ukrajincem pod Simonom Petljuro, 25 % drugim ukrajinskim silam in 8,5 % boljševikom.&lt;ref name=&quot;Verso Books&quot;/&gt; 

Po smrti [[Lavr Georgijevič Kornilov|Lavra Kornilova]] aprila 1918 je vodstvo Prostovoljne vojske prešlo na Antona Denikina. Med Denikinovim režimom je tisk redno spodbujal k nasilju nad Judi. Razglas enega od Denikinovih generalov, na primer,  je spodbujal ljudi, naj se oborožijo, da bi iztrebili ''&quot;zlo silo, ki živi v srcih judovskih komunistov&quot;''. Samo v mestecu Fastov je Denikinova prostovoljna vojska pobila več kot 1500 Judov, večinoma starejših, žensk in otrok. 

V Donski guberniji je sovjetsko oblast spodrinil kozaški režim, ki ga je vodil [[Pjotr Krasnov]]. Krasnovovi beli Kozaki so usmrtili približno 25.000 do 40.000 ljudi. Nasilje je trajalo, dokler ni Rdeča armada po zmagi pri [[Volgograd|Caricinu]] osvojila cele regije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Manaev |first1=Georgy |last2=RBTH |date=2014-03-29 |title=Between a rock and a hard place: The Cossacks' century of struggle |url=https://www.rbth.com/arts/2014/03/29/between_a_rock_and_a_hard_place_the_cossacks_century_of_struggle_35465.html |access-date=2022-10-03 |website=Russia Beyond |language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1918 so beli na svojem ozemlju s približno 400.000 prebivalci poslali v zapore  več kot 38.000 ljudi. Od tega jih je bilo približno 8.000 usmrčenih, na tisoče pa jih je umrlo zaradi mučenja in bolezni.&lt;ref&gt;Litvin, str. 154.&lt;/ref&gt; 

==Vzhodna Rusija==
Po prevzemu oblasti v Sibiriji novembra 1918 je admiral [[Aleksander Vasiljevič Kolčak|Aleksander Kolčak]] uvedel politiko preganjanja revolucionarjev in socialistov različnih frakcij. Kolčakova vlada je 3. decembra 1918 izdala obsežen odlok o reviziji kazenskega zakonika Carske Rusije, ''&quot;da bi se ohranila sistem in vladavina vrhovnega vladarja&quot;''. 99. in 100. člen sta določala smrtno kazen za poskus atentata na vrhovnega vladarja in poskus strmoglavljenja oblasti. Po 103. členu so se ''&quot;žalitve, pisne, tiskane in ustne, kaznovale z zaporom&quot;''. Birokratska sabotaža se je po 329. členu kaznovala s 15 do 20 letnim prisilnim delom.&lt;ref name=&quot;cvetkovevoluciazakon&quot;/&gt; Sledili so dodatni odloki, ki so oblastem dodali več moči. 11. aprila 1919 je Kolčakova vlada sprejela uredbo 428 ''&quot;O nevarnostih javnega reda zaradi povezav z boljševiškim uporom&quot;'', ki je bila objavljena v omskem časopisu ''Omska gazeta'' št. 188, julija 1919. Uredba je predvidevala 5 let zapora za ''&quot;posameznike, ki so bili ocenjeni kot grožnja javnemu redu zaradi svojih kakršnih koli povezav z boljševiškim uporom&quot;''. Zaradi  nedovoljene vrnitve iz izgnanstva ji bil povratnik lahko kaznovan s 4 do 8 leti težkega prisilnega dela. Členi 99–101 so dovoljevali smrtno kazen, prisilno delo in zapor ter represijo s strani vojaških sodišč. Preiskovalne komisije se niso uvedle.&lt;ref name=&quot;cvetkovevoluciazakon&quot;/&gt; 

Odlomek ukaza [[Sergej Nikolajevič Rozanov|Sergeja Rozanova]] iz vlade Jenisejskega okrožja v Irkutski guberniji: 

: ''Vasi, v katerih se odkrijejo oboroženi vojaki, se požgejo. Vsi odrasli moški se brez izjeme postrelijo. Če so bili zaradi odpora proti oblastem vzeti talci, se brez milosti postrelijo.''&lt;ref name=&quot;cvetkovevoluciazakon&quot;/&gt; 

Član Centralnega komiteja desničarskih socialističnih revolucionarjev D. Rakov je o terorju Kolčakovih sil zapisal: 

: ''Omsk je zmrznil od groze. V času, ko so žene mrtvih tovarišev dan in noč v snegu iskale trupla, se nisem zavedal groze za zidovi stražnice. Ubitih je bilo najmanj 2500 ljudi. Cele vozove trupel so odpeljali v mesto kot zaklane ovce in svinje. Med trpečimi so bili predvsem vojaki garnizije in delavci.''&lt;ref&gt;Litvin, str. 160.&lt;/ref&gt; 

Na Uralu, v Sibiriji in na Daljnem vzhodu je bilo izredno krutih več kozaških vojskovodj: [[Boris Vladimirovič Anenkov |Boris Anenkov]], [[Aleksander Iljič Dutov|Aleksander Dutov]], [[Grigorij Semjonov]] in [[Ivan Kalmikov]]. Med sojenjem proti Anenkovu so priče opisovale ropanje kmetov in grozodejstva pod sloganom: ''&quot;Nimamo omejitev! Bog z nami in ataman Annenkov: sekaj desno in levo!&quot;''&lt;ref&gt;Litvin, str. 174.&lt;/ref&gt;  Septembra 1918 je med zadušitvijo kmečkih uporov v okrožju Slavgorod Anenkov mučil in ubil do 500 ljudi. Vas Črni dol je bila požgana, nato pa so bili kmetje mučeni in postreljeni, med njimi tudi žene in otroci kmetov. Dekleta iz Slavgoroda in okolice so pripeljali na Anenkov vlak, jih posilili in nato ustrelili. Po besedah očividca se je Anenkov izživljal z brutalnim mučenjem: žrtvam so iztikali oči, odrezali jezik ter trakove s hrbta, jih žive zakopali ali privezali na konje. V Semipalatinsku je Anenkov zagrozil, da bo ustrelil vsakega petega prebivalca, če mesto ne bo hotelo plačati odškodnine.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Litvin, str. 175.&lt;/ref&gt; 

9. maja 1918 je bilo potem, ko je ataman Dutov zavzel vas Aleksandrov gaj,  skoraj 2000 mož Rdeče armade živih pokopanih. Več kot 700 ljudi iz vasi je bilo usmrčenih. Po zavzetju Trojicka, Orenburga in drugih mest je bil vzpostavljen režim terorja nad 6000 ljudmi, od katerih je bilo 500 ubitih samo med zasliševanjem. V Čeljabinsku so Dutovovi možje usmrtili ali deportirali v sibirske zapore več kot 9000 ljudi. V Trojicku so Dutovci v prvih tednih po zavzetju mesta ustrelili okoli 700 ljudi. V Ileki so jih pobili več kot 400. Množične usmrtitve so bile tipične za Dutovove kozaške čete.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;Ratkovsky, str. 105.&lt;/ref&gt; Dutovov ukaz z dne 4. avgusta 1918 je uvedel smrtno kazen za izogibanje vojaški dolžnosti in celo za pasiven odpor oblastem na njegovem ozemlju. &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;  V enem od okrožij Uralske regije so januarja 1918 Dutovci pobili več kot 1000 ljudi.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; 3. aprila 1919 je kozaški vojskovodja svojim vojakom ukazal, naj streljajo in vzamejo talce že ob najmanjšem nasprotovanju. V vasi Sugar so Dutovci požgali bolnišnico s stotinami bolnikov Rdeče armade.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; 

Za režim Semjonova v Zabajkalju so bili značilni množični teror in usmrtitve. Ustreljenih je bilo več kot 1600 ljudi. Sam Semjonov je na sodišču priznal, da so njegove čete požigale vasi. Ustanovljenih je bilo enajst stalnih hiš smrti, kjer so izvajali prefinjene oblike mučenja. &lt;ref&gt;Семёновщина in the Great Soviet Encyclopedia, 1969–1978.&lt;/ref&gt; Semjonov je osebno nadziral mučilnice, v katerih je bilo umorjenih približno 6500 ljudi.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;Litvin, str. 176.&lt;/ref&gt; 

Generalmajor William S. Graves, ki je poveljeval severnoameriškim okupacijskim silam v Sibiriji, je pričal: 

: ''Vojaki Semjonova in Kalmikova so pod zaščito japonskih enot tavali po deželi kot divje živali, ubijali in ropali. Ti umori bi se lahko ustavili kadarkoli bi japonska vojska želela. Na postavljena vprašanja o teh brutalnih umorih, je bil običajen odgovor, da so bili umorjeni boljševiki, s čimer so Japonci očitno zadovoljili svet. Razmere v vzhodni Sibiriji so bile grozne, življenje pa brez vrednosti. Storjeni so bili grozljivi umori, vendar jih niso zagrešili boljševiki, kot je verjel svet. Zanesljivo lahko trdim, da so protiboljševiki v vzhodni Sibiriji za vsakega, ki so ga ubili boljševiki, ubili vsaj sto ljudi.''&lt;ref&gt;William S. Graves. ''America's Siberian Adventure, 1918–1920''. Arno Press. 1971. str. 108.&lt;/ref&gt;

==Beli teror v književnosti== 
O junaštvu ruskega naroda v boju proti belemu terorju je pisalo veliko sovjetskih avtorjev. Med najbolj znanimi romani so Furmanov ''[[Vasilij Ivanovič Čapajev|Čapajev]]'', Serafimovičev ''Železni potop'' in Fadejevov ''Pot''. Številne kratke zgodbe, posvečene tej temi, so napisali [[Mihail Aleksandrovič Šolohov|Mihail Šolohov]], [[Leonid Maksimovič Leonov|Leonid Leonov]] in [[Konstantin Aleksandrovič Fedin|Konstantin Fedin]].&lt;ref&gt;R. N. Chakravarti &amp; A. K. Basu. ''Soviet Union: Land and People''. Northern Book Centre. 1987. str. 83.&lt;/ref&gt; 

Avtobiografski roman [[Nikolaj Aleksejevič Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] ''Kako se je kalilo jeklo'' &lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.ostrovskiy-memory.info/muzey_moskva | title = Музей Николая Островского г. Москва | trans-title = Nikolai Ostrovsky Museum, Moscow | access-date = 2012-11-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170716171511/http://www.ostrovskiy-memory.info/muzey_moskva | archive-date = 2017-07-16 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; opisuje beli teror v zahodni Ukrajini, ki so ga izvajale protisovjetske vojaške enote. 

[[Lev Trocki|Trocki]] je v svoji knjigi ''Terorizem in komunizem: Odgovor Karlu Kauckemu'' trdil, da se je vladavina terorja začela z belim terorjem sil Bele armade in da je bil rdeči teror boljševikov odgovor nanj.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Kline |first1=George L |title=In Defence of Terrorism in The Trotsky reappraisal. Brotherstone, Terence; Dukes, Paul,(eds) |url=https://archive.org/details/trotskyreapprais0000unse |date=1992 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-0317-6 |page=[https://archive.org/details/trotskyreapprais0000unse/page/158 158]}}&lt;/ref&gt;

==Spomeniki žrtvam belega terorja== 
[[Slika:Mass grave of the Red Army, the underground movement and the partisans, 1918-1920..jpg|thumb|250px|Masovna grobnica na trgu v [[Simferopol]]u na Krimu, v kateri so pokopani posmrtni ostanki sto žrtev belega terorja]] 

V sovjetskem obdobju je bilo veliko spomenikov posvečenih žrtvam belega terorja. Večina spomenikov je bila zgrajena na vidnih mestih v ruskih mestih.&lt;ref name=&quot;monument.volgadmin.ru&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://monument.volgadmin.ru/start.asp?np=3-11 | title = Памятники и достопримечательности Волгограда |trans-title=Monuments and Landmarks of Volgograd | publisher = МБУ &quot;Городской информационный центр&quot; (MBU &quot;City Information Center&quot;)}}&lt;/ref&gt; 

Osrednji trg v [[Volgograd]]u se od leta 1920 imenuje Trg padlih borcev. Na trgu so pokopani posmrtni ostanki 55 žrtev belega terorja. Na spomeniku iz črnega in rdečega granita, postavljenem leta 1957, je napis: ''&quot;Borcem za svobodo Rdečega Caricina. Tu so pokopani junaški branilci Rdečega Caricina, ki so jih belogardisti brutalno mučili leta 1919&quot;''.&lt;ref name=&quot;monument.volgadmin.ru&quot;/&gt; 

V [[Viborg]]u stoji spomenik žrtvam belega terorja, postavljen leta 1961 v spomin na 600 ljudi, ustreljenih z mitraljezom.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.vyborgcity.ru/text/text_24.htm | title = Скульптура Выборга |trans-title=Sculpture of Vyborg | work = Выборга (Vyborg)}}&lt;/ref&gt; 

Spomenik ''&quot;V spomin žrtvam belega terorja&quot;'' v [[Voronež]]u je bil postavljen lata 1920 na mestu javnih usmrtitev leta 1919. 

V [[Sevastopol]]u na Ulici 15. bastiona pokopališče komunistov in žrtev belega terorja. Pokopališče je poimenovano po članih komunističnega podtalnega gibanja, ki so jih beli pobili v letih 1919–1920. &lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://sevmonument.ru/readarticle.php?article_id=142 | title = Кладбище Коммунаров |trans-title=Cemetery of Communards (5th St. Bastion) | work = Памятники Севастополя (The Monuments of Sevastopol)}}&lt;/ref&gt;   

V mestu Slavgorod v Altajskem kraju je spomenik udeležencem černodolske vstaje in njihovim družinam, ki so padle kot žrtve belega terorja atamana Anekova.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://slavgorod.ru/old/news/news.php?id=1248 | title = Памятник борцам революции, ставшим жертвами белого террора, нуждается в серьёзной реконструкции | trans-title = The monument to the fighters of the revolution victims of the White Terror, in need of serious renovation | first = Svetlana | last = Cherniavsky | date = 2006-09-19 | newspaper = Славгородские вести (Slavgorodskaya Leader) | access-date = 2013-10-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160306190125/http://slavgorod.ru/old/news/news.php?id=1248 | archive-date = 2016-03-06 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==        
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}} 
* Bisher, Jamie. ''White Terror: Cossack Warlords of the Trans-Siberian'' (Routledge, 2006)
* Bortnevski, Viktor G. &quot;White Administration and White Terror (The Denikin Period).&quot; ''Russian Review'' (1993): 354–366. [https://www.jstor.org/stable/130735 in JSTOR]
* Holquist, Peter. &quot;Violent Russia, Deadly Marxism? Russia in the Epoch of Violence, 1905-21.&quot; ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' (2003) 4#3 pp: 627–652. [http://muse.jhu.edu/login?auth=0&amp;type=summary&amp;url=/journals/kritika/v004/4.3holquist.html online]
* Lincoln, W. Bruce. ''Red victory: A history of the Russian Civil War'' (Da Capo Press, 1989)
* Mawdsley, Evan. ''The Russian Civil War'' (Pegasus Books, 2007)
*{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=B0jHwhsSNfQC |first=Arno J. |last = Mayer | title = The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions |publisher=Princeton University Press |location = Princeton, New Jersey |year= 2002 | isbn = 0-691-09015-7 }}
* {{cite journal |last=Melgunov |first=Sergei Petrovich |author-link= |date=November 1927 |title=The Record of the Red Terror |journal=Current History |volume=27 |issue=2 |pages=198–205 |doi=10.1525/curh.1927.27.2.198 |jstor=45332605 |s2cid=207926889}}
* Novikova, Liudmila G. &quot;Russia's Red Revolutionary and White Terror, 1917–1921: A Provincial Perspective.&quot; ''Europe-Asia Studies'' (2013) 65#9 pp: 1755–1770.
* Sanborn, Joshua. &quot;The genesis of Russian warlordism: Violence and governance during the First World War and the Civil War.&quot; ''Contemporary European History'' (2010) 19#3 pp: 195–213.
* Werth, Nicolas; Bartosek, Karel; Panne, Jean-Louis; Margolin, Jean-Louis; Paczkowski, Andrzej; Courtois, Stephane (1999). ''Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression''. Harvard University Press. ISBN 0-674-07608-7.
* А. Литвин. Красный и белый террор 1918–1922. — М.: Эксмо, 2004 [revised second edition; first edition published 1995][A. Litvin. ''Red and White Terror of 1918-1922''. Eksmo, 2004] {{in lang|ru}}
* д. и. н. Цветков В. Ж. Белый террор — преступление или наказание? Эволюция судебно-правовых норм ответственности за государственные преступления в законодательстве белых правительств в 1917—1922 гг. [Tsvetkov, J. ''White Terror - Crime or Punishment? The evolution of judicial and legal norms of responsibility for crimes against the state in the legislation the White governments in 1917-1922.''] {{in lang|ru}}
* И. С. Ратьковский. [http://www.pseudology.org/Abel/PetroVchk1918_RedTerror.pdf Красный террор и деятельность ВЧК в 1918 году]. СПб.: Изд-во С.-Петерб. ун-та, 2006. [Ratkovsky, IS. ''The Red Terror and the Activities of The Cheka in 1918.'' Izd-vo c.Peterb. un-ta, 2006. {{ISBN|5-288-03903-8}}.] {{in lang|ru}}
* П. А. Голуб. Белый террор в России (1918—1920 гг.). М.: Патриот, 2006. 479 с. {{ISBN|5-7030-0951-0}}. [Golub, P. ''White Terror in Russia (1918–1920 years)''. Moscow: Patriot, 2006. {{ISBN|5-7030-0951-0}}.5-7030-0951-0.] {{in lang|ru}}
* Зимина В. Д. Белое дело взбунтовавшейся России: Политические режимы Гражданской войны. 1917—1920 гг. М.: Рос. гуманит. ун-т, 2006. 467 с (Сер. История и память) [Zimin, VD. ''Whites in Russia: Political regimes of the Civil War. 1917-1920''. Humanitarian. Univ, 2006. {{ISBN|5-7281-0806-7}}] {{in lang|ru}}

{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Ruska državljanska vojna]] 
[[Kategorija:Vojni zločini]] 
[[Kategorija:Antisemitizem]]</text>
      <sha1>k1qt2jytcig9rdh5lijr0nyzad1zeck</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cvetoča grmulja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>567391</id>
    <revision>
      <id>6672829</id>
      <parentid>6361997</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:14:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3879" sha1="7s18fojlpz9876xbq1uqqh0ffurrsi1" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta glive}}
{{Speciesbox
| image = Artomyces pyxidatus 429672967.jpg
| taxon = Artomyces pyxidatus
| authority = ([[Christian Hendrik Persoon|Pers.]]) [[Walter Jülich|Jülich]] (1982)
| synonyms_ref = &lt;ref name=&quot;urlMycoBank: Artomyces pyxidatus&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.mycobank.org/MycoTaxo.aspx?Link=T&amp;Rec=110490 |title=''Artomyces pyxidatus'' (Pers.) Jülich 1982 |publisher=International Mycological Association |work=MycoBank |access-date=2011-01-18}}&lt;/ref&gt;
| synonyms = {{collapsible list|title=&lt;small&gt;List&lt;/small&gt;
  |''Clavaria pyxidata'' &lt;small&gt;Pers. (1794)&lt;/small&gt;
  |''Merisma pyxidatum'' &lt;small&gt;(Pers.) [[Curt Sprengel|Spreng.]] (1827)&lt;/small&gt;
  |''Clavaria coronata'' &lt;small&gt;[[Lewis David de Schweinitz|Schwein.]] (1832)&lt;/small&gt;
  |''Clavaria petersii'' &lt;small&gt;[[Miles Joseph Berkeley|Berk.]] &amp; [[Moses Ashley Curtis|M.A.Curtis]] (1873)&lt;/small&gt;
  |''Clavicorona coronata'' &lt;small&gt;(Schwein.) Doty (1947)&lt;/small&gt;
  |''Clavicorona pyxidata'' &lt;small&gt;(Pers.) Doty (1947)&lt;/small&gt; 
  }}
}}

'''Cvetoča grmulja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Artomyces pyxidatus''''') je [[gliva]] iz rodu [[grmulje|grmulj]] (''Artomyces'').
V Sloveniji je redka in uvrščena na [[Rdeči_seznam_gliv_v_Sloveniji|rdeči seznam]]. 

== Značilnosti ==
Ima grivast svetlo okrast do rjav trosnjak, ki je sestavljen iz številnih navpičnih vejic, ki se delijo v obliki črke U. Vršički so v obliki kronice, po čemer se razlikuje od podobnih vrst [[griv]](''Ramaria''), ki spadajo v popolnoma drug red gob.

Bet je v dnišču tanek in iz njega se razraščajo vejice.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Artomyces pyxidatus, cvetoča grmulja - Gobarsko društvo Lisička Maribor|url=https://www.gobe.si/Gobe/ArtomycesPyxidatus|website=www.gobe.si|accessdate=2024-10-04}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost in življenjski prostor ==
Je [[gniloživka]] in uspeva na preperelem lesu listavcev in iglavcev. Od pomladi do jeseni.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mikroskopske značilnosti ==
Trosi so brezbarvni, elipsasti, rahlo bradavičasti in [[Kemični_testi_pri_identifikaciji_gliv#Melzerjev_reagent|amiloidni]]. Merijo 4–5&amp;nbsp;×&amp;nbsp;2–2,5&amp;nbsp;µm.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Podobne vrste ==
* ''Artomyces microsporus'' je zelo podobna, le da so vejice bolj zgoščene in ima manjše trose.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=M.G. Kholodny Institute of Botany, National Academy of Sciences of Ukraine|last2=Hayova|first2=V.|date=2024-08-31|title=Artomyces microsporus (Auriscalpiaceae), a rare species that may be confused with A. pyxidatus|url=https://ukrbotj.co.ua/archive/81/4/271|magazine=Ukrainian Botanical Journal|volume=81|issue=4|pages=271–277|doi=10.15407/ukrbotj81.04.271}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V Sloveniji še ni bila opažena oziroma prepoznana.
* [[čopičasta griva]] (''Ramaria stricta'') je podobna, a ne raste na lesu in nima vršičkov v obliki krone.

== Uporabnost ==
Velja za užitno&lt;ref name=&quot;Henrici 2012&quot;&gt;{{cite journal |vauthors=Henrici A, Mahler N |title=''Artomyces pyxidatus'' refound in Britain |journal=Field Mycology |year=2012 |volume=14 |issue=1 |pages=31–32 |doi=10.1016/j.fldmyc.2012.12.009|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;, a se je ne sme nabirati, ker je redka in ogrožena, ter uvrščena na [[Rdeči_seznam_gliv_v_Sloveniji|rdeči seznam]]. 

== Galerija slik ==
{{Galerija
| Artomyces pyxidatus 429673087.jpg | Vršički v obliki krone
| 2010-06-12 Artomyces pyxidatus (Pers.) Jülich 89106 (cropped).jpg | Pogled na vršičke od zgoraj
}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|category:Artomyces pyxidatus}}
* [https://www.gobe.si/Gobe/ArtomycesPyxidatus www.gobe.si]
== Sklici ==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q2511507}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Užitne gobe]]
[[Kategorija:Žličarke]]
[[Kategorija:Vrste gliv]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1794]]</text>
      <sha1>7s18fojlpz9876xbq1uqqh0ffurrsi1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Družba hčera Marije Pomočnice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>572899</id>
    <revision>
      <id>6672900</id>
      <parentid>6529277</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:31:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9738" sha1="icactshw4raade1gbky6nlejqcyim4h" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                = Družba hčera Marije pomočnice
| native_name         = Congregatio Filiarum Mariæ Auxiliatricis
| native_name_lang    = 
| image               = Instituto de las Hijas de María Auxiliadora.png
| image_size          = 200px
| alt                 = 
| caption             = 
| logo                = 
| logo_size           = 200px
| logo_alt            = 
| logo_caption        = 
| map                 = 
| map_size            = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| map2                = 
| map2_size           = 
| map2_alt            = 
| map2_caption        = 
| abbreviation        = FMA
| nickname            = 
| pronounce           = 
| pronounce ref       = 
| pronounce comment   = 
| pronounce 2         = 
| named_after         = 
| motto               = Da Mihi Animas Caetera Tolle
| predecessor         = 
| merged              = 
| successor           = 
| formation           = 
| founder             = [[Marija Dominika Mazzarello|sveta Marija Dominika Mazzarello]]&lt;br&gt;[[Janez Bosco|sveti Janez Bosco]] (Don Bosko)
| founding_location   = [[Mornese]], Italija
| extinction          = &lt;!-- uporabite {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| merger              = 
| type                = [[Družba apostolskega življenja|apostolska družba]]
| tax_id              = &lt;!-- ali | vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id     = &lt;!-- for non-profit org --&gt;
| status              = 
| purpose             = 
| professional_title  = 
| headquarters        = Via dell'Ateneo Salesiano 81, 00139 Rim, Italija
| location            = 
| location2           = 
| additional_location = Rakovniška 21, 1108 Ljubljana
| coordinates         = &lt;!-- {{coord|LAT|LON|display=inline, title}} --&gt;
| origins             = 
| region              = 
| products            = 
| services            = 
| methods             = 
| fields              = 
| membership          = 
| membership_year     = 
| language            = 
| owner               = 
| sec_gen             =
| leader_title        = 
| leader_name         = 
| leader_title2       = 
| leader_name2        = 
| leader_title3       = 
| leader_name3        = 
| leader_title4       = 
| leader_name4        = 
| board_of_directors  = 
| key_people          = 
| main_organ          = 
| parent_organization = 
| subsidiaries        = 
| secessions          = 
| affiliations        = 
| budget              = 
| budget_year         = 
| revenue             = 
| revenue_year        = 
| disbursements       = 
| expenses            = 
| expenses_year       = 
| endowment           = 
| endowment_year      = 
| staff               = 
| staff_year          = 
| volunteers          = 
| volunteers_year     = 
| students            = 
| students_year       = 
| website             = [https://www.fma.si/ https://www.fma.si]
| remarks             = 
| formerly            = 
| footnotes           = 
| bodystyle           = 
}}

'''Družba hčera Marije pomočnice''' ([[Italijanščina|ital.]] ''Figlie di Maria Ausiliatrice''), [[kratica]]: FMA ([[Latinščina|lat.]] ''Congregatio Filiarum Mariae Auxiliatricis''), opisno: Don Boskove salezijanke, je ženska [[Družba apostolskega življenja|apostolska družba]]. 

Sestre se posvečajo izobraževanju in skrbi za revna ter zapuščena dekleta in žene, po zgledu redovne soustanoviteljice [[Marija Dominika Mazzarello|Marije Dominike Mazzarello]] in v skladu s pravilnikom reda, sprejetim v italijanskem mestu Mornese.

==Zgodovina==
Ime je družbi izbral soustanovitelj [[Janez Bosko]]. 5. avgusta 1872 je prva skupina sester izpovedala zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fma.si/zgodovina-druzbe-hcera-marije-pomocnice/ |title=Začetki Družbe hčera Marije pomočnice |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Leta [[2020]] je red imel 11.535 članic (sester) v 89 [[država]]h in na petih [[kontinent|kontinentih]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cgfmanet.org/en/fma-institute-world/ |title=The FMA institute in the World |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=west&gt;[http://www.salesiansisterswest.org/pages.asp?pageid=74781 Daughters of Mary Help of Christians, Western Province, USA] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160208003742/http://www.salesiansisterswest.org/pages.asp?pageid=74781 |date= 8. februar 2016}}&lt;/ref&gt;

=== Poslanstvo ===
Red ohranja prvine [[Misijon|krščanskega oznanjevanja]] ter zavezanosti k [[Izobraževanje|izobraževanju]], članice delujejo v samostanom podobnim skupnostih, večinoma v urbanih okoljih, skrbijo za [[vzgoja|vzgojo]], pomoč ter osamosvojitev deklet in žensk vseh starosti in stanov.
Sestre posebej gojijo [[Sveta Marija|marijansko duhovnost]] in pobožnost do [[Marija Pomočnica kristjanov|Marije pomočnice kristjanov]] ter [[Evharistija|evharistije]], enostavnost in ponižnost v medsebojnih odnosih, zavezanost tudi do vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine.

==Hčerke Marije pomočnice na Slovenskem==
Prve hčere Marije Pomočnice, Slovenke, ki so vstopile v družbo v Italiji, so prišle v [[Ljubljana|Ljubljano]] leta 1936, sprva so delovale v [[Salezijanci|salezijanskih hišah]]: v zavodu na Rakovniku v Ljubljani in v vzgojnem domu na Selu pri Ljubljani. Že leta 1938 pa so v [[Ljubljana|Ljubljani]] (na Karlovški cesti 22) odprle [[internat]] za dijakinje in študentke, otroški vrtec ter [[Oratorij (program za otroke)|oratorij]] z raznovrstnimi dejavnostmi. Sestram so se kmalu pridružila nekatera dekleta, ki so želela vstopiti v njihove vrste (noviciat).

Po koncu [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] so se z nastopom nove komunistične oblasti polagoma zrušili temelji dotedanjega dela hčera Marije Pomočnice v Sloveniji. Edina hiša v Ljubljani, ki so jo takrat imele v lasti, jim je bila [[Nacionalizacija|nacionalizirana]] (v Ljubljani na Karlovški cesti 22), sestre pa so bile dobesedno postavljene na cesto. Na različnih krajih so si posamično poiskale zaposlitev, vendar so ostale med seboj trdno povezane.

Leta 1959 so se sestre v tedanji [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] znova zbrale v skupnost, in sicer na [[Reka, Hrvaška|Reki]] na Hrvaškem. Tej skupnosti so počasi sledile še druge.

Po letu 1960 so se začele vedno bolj vključevati v katehezo in liturgično animacijo po [[župnija|župnijah]]. Leta 1969 so prišle na [[Bled]], kjer so začele z novo pastoralno dejavnostjo v [[Župnija Bled|župniji]]: duhovnimi vajami za dekleta. Število sester je počasi, a vztrajno naraščalo.

10. februarja 1987 je bilo osem skupnosti na ozemlju tedanje Jugoslavije, ki so bile dotlej povezane pod italijansko inšpektorijo, združeno v samostojno vizitatorijo. Le-ta je čez šest let postala inšpektorija.

S političnimi spremembami in [[Demokratizacija|demokratizacijo]] po letu 1989 se je vzgojno-pastoralno delo sester (ponovno) lahko razširilo tudi na organiziranje in vodenje drugih dejavnosti: poletni oratorij, [[vrtec|otroški vrtec]], [[internat]], prostočasne dejavnosti za mladino.

Leta 2006 so sestre ustanovile svoj zasebni zavod Dominika,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zavod-dominika.si/ |title=Zavod Dominika |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; z namenom, da bi lahko v Sloveniji v duhu krščanskega humanizma in z zgledom don Boskovega dela z otroki, mladino in odraslimi (predvsem med dekleti in ženami) organizirano bolje širile človeške in krščanske vrednote.

Do leta 2010 se je prej omenjenim dejavnostim pridružilo delo s prostovoljci v organizaciji VIDES&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.vides.org/ |title=VIDES |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |language=it }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, razni animacijski programi ter formacija prve skupine salezijank sotrudnic.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://donbosko.si/salezijanska-druzina/salezijanci-sotrudniki/ |title=Salezijanci sotrudniki |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2024-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241206210337/https://donbosko.si/salezijanska-druzina/salezijanci-sotrudniki/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2020 je inšpektorija zaradi mednarodnosti sprejela in potrdila novo ime: »Slovensko-hrvaška inšpektorija Marija Pomočnica«. Ta sedaj obsega šest skupnosti v Sloveniji in dve na Hrvaškem&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/s-mateja-kranjc-nova-provincialna-predstojnica-hcera-marije-pomocnice |title=Sestra Mateja Kranjc nova provincialna predstojnica Hčera Marije pomočnice |accessdate=15. november 2024 |date=16. maj 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; (v [[Zagreb|Zagrebu]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]). Več sester deluje tudi v [[misijonar|misijonih]] in v Italiji.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Kolar, Bogdan |year=2001 |title=Cerkev na Slovenskem v času komunizma in po njem: Redovne skupnosti v času razcveta in komunističnega zatiranja |publisher=Družina, Teološka fakulteta |isbn=961-222-384-X |cobiss=115664128 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Kolar, Bogdan |year=2001 |title= Salezijanci, sto let na Slovenskem: 1901–2001 |publisher=Salve |isbn=961-211-210-X |cobiss=114696448 |pages=}}


== Glej tudi ==
* [[Salezijanci]]
* [[Cerkveni redovi]]
* [[Družba apostolskega življenja]]


{{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ženski rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Salezijanci|Družba hčera Marije pomočnice]]
[[Kategorija:Marija Dominika Mazzarello]]
[[Kategorija:Janez Bosko]]</text>
      <sha1>icactshw4raade1gbky6nlejqcyim4h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Doktor Octopus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576851</id>
    <revision>
      <id>6672856</id>
      <parentid>6546901</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:53:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2876" sha1="79yacc9bln8lquom2rp5j4v9pqlg2a7" xml:space="preserve">[[Slika:NYCC 2011 - Doctor Octopus (6310761321).jpg|sličica|283x283_pik|Doktor Octopus, ki ga upodablja igralec v kostumu.]]
'''Doktor Octopus''' ('''Dr. Otto Octavius''') je [[Izmišljena oseba|izmišljena osebnost]] in stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel (založba)|Marvel]]. Ustvarila sta ga risarja [[Stan Lee]] in [[Steve Ditko]], prvič pa se je pojavil v stripu ''[[The Amazing Spider-Man (strip)|The Amazing Spider-Man]]'' #3 (julij 1963). 

Doktor Octopus zelo inteligenten in kratkoviden [[nori znanstvenik]], ki ima štiri močne in trpežne lovke, ki spominjajo na lovke [[hobotnice]], ki segajo iz njegovega telesa in jih je mogoče uporabiti v različne namene. Potem, ko se je njegov mehanski pas med laboratorijsko nesrečo nanj trajno pripel, je zašel v [[kriminal]] in prišel v konflikt s superjunakom [[Spider-Man|Spider-Manom]] ter tako postal eden njegovih najbolj znanih sovražnikov, hkrati pa se uvršča med tri Spider-Manove največje sovražnike, poleg [[Zeleni škrat|Zelenega Škrata]] in [[Venom (lik)|Venoma]]. Je ustanovitelj in vodja [[Sinister Six]], prve ekipe superzlobnežev, ki se je zoperstavila Spider-Manu.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Top 25 Spider-Man Villains|url=http://www.ign.com/articles/top-25-spider-man-villains|website=IGN|date=April 16, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Top 100 Comic Book Villains of All Time|url=https://www.ign.com/lists/top-100-comic-book-villains|website=[[IGN]]|accessdate=2025-03-15|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220150815/https://www.ign.com/lists/top-100-comic-book-villains|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Doktor Octopus običajno upodobljen kot superzlobnež, je bil občasno upodobljen tudi kot konfliktni antijunak in zaveznik Spider-Mana. Po Spider-Manovi smrti v stripu iz leta 2012 &quot;Dying Wish&quot;, v kateri je umirajoči Octavius ​​zamenjal telesi z junakom in ga pustil umreti v njegovem prvotnem telesu, je bil Octavius ​​motiviran, da dokaže, da je lahko boljši Spider-Man. Zato je sprejel ime Superior Spider-Man, ki je bil predstavljen v Avenging Spider-Man #15.1 po kameo vlogi v Daredevil vol. 3 #21 (oba decembra 2012), kot četrti prevladujoči glavni Spider-Man kontinuitete. Superior Spider-Man ima vse sposobnosti, spomine in opremo originalnega Spider-Mana, skupaj z dodatnimi pripomočki, ki jih je ustvaril Octavius, čeprav se pogosto trudi živeti do zapuščine svojega predhodnika in si prizadeva spremeniti svoje življenje, potem ko je bil dolga leta zlobnež.

Doktor Octopus se je pojavil v filmih [[Spider-Man 2]] in [[Spider-Man: Ni poti domov]], v obeh filmih pa ga je upodobil igralec [[Alfred Molina]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Marvelovi liki]]
[[Kategorija:Filmski liki]]
[[Kategorija:Superzlobneži]]
[[Kategorija:Dela leta 1963]]</text>
      <sha1>79yacc9bln8lquom2rp5j4v9pqlg2a7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dilhan Eryurt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583221</id>
    <revision>
      <id>6672844</id>
      <parentid>6434024</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:38:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10399" sha1="0fhoga7jwzairnj53321cugxczkvob1" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
|name=Dilhan Eryurt
|native_name_lang=Turkish
|image=Dilhan_Eryurt.jpg
|image_size=|alt=|caption=
|birth_name=&lt;!-- if different from &quot;name&quot; --&gt;
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=
|fields=[[Astrofizika]]
|workplaces=[[Indiana University]]&lt;br/&gt;[[Goethe Link Observatory]]&lt;br/&gt;[[Goddardov inštitut za vesoljske študije]]&lt;br/&gt;[[Tehniška univerza Srednjega vzhoda]]&lt;br/&gt;[[NASA]]|alma_mater=[[Univerza v Istanbulu]]&lt;br/&gt;[[University of Michigan]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Ankari]]
|awards=Apollo Achievement Award&lt;br/&gt;Znanstvena nagrada Tübitak
}}
'''Dilhan Eryurt''', [[Turki|turška]] [[Astrofizika|astrofizičarka]], * [[29. november]] [[1926]], [[Izmir|İzmir]], [[Turčija]], † [[13. september]] [[2012]], [[Ankara]], Turčija. 

Dilhan Eryurt je bila turška [[Astrofizika|astrofizičarka]], ki je pomembno prispevala k znanstvenim raziskavam o nastanku in evoluciji Sonca in drugih zvezd [[Glavni niz|glavnega niza]].&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dilhan Eryurt|url=http://www.biyografya.com/biyografi/17475|website=Biyografya}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1961 in 1973 je delala za Ameriško vesoljsko agencijo [[NASA|NASO]] in opravljala raziskave za [[program Apollo]]. Nato je ustanovila oddelek za astrofiziko na [[Tehniška univerza Srednjega vzhoda|Tehniški univerzi Bližnjega vzhoda]] (METU) v Turčiji. Med letoma 1988 in 1993 je bila dekanja Fakultete za znanost in umetnost na METU.

== Zgodnje življenje ==
Dilhan Eryurt se je rodila 29. novembra 1926 v [[İzmir|Izmirju]] v Turčiji.&lt;ref name=&quot;tubitak&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Alp Akoğlu, Astorfizikte Öncü Bir Türk Kadını Dilhan Eryurt, ''Bilim ve Teknik Dergisi, Sayı 360, Kasım 1997''|url=http://www.biltek.tubitak.gov.tr/bilgipaket/biliminsanlari/turkbilimadami/S-360-74.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120628135301/http://www.biltek.tubitak.gov.tr/bilgipaket/biliminsanlari/turkbilimadami/S-360-74.pdf|archivedate=28 June 2012|accessdate=23 March 2018}}&lt;/ref&gt; Njen oče, {{Medjezikovna povezava|Abidin Ege|lt=|tr||WD=}}, je leta 1944 zastopal [[Denizli (provinca)|provinco Denizli]] v [[Veliki državni zbor Turčije|Velikem državnem zboru Turčije]] in je bil tudi podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo. V okrožju Bornova naj bi oče ustanovil kmetijsko visoko šolo.&lt;ref name=&quot;tadeb&quot;&gt;Kayahan Demir: {{Navedi splet |url=http://www.astronomi.org/wp-content/files/webfiles/ebulten/GOKYUZU_Eylul2014_Sayi57.pdf |title=''Bilim Evrenimizin Güneşi: Dilhan Eryurt'' |accessdate=2025-05-03 |archive-date=2018-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180508234608/http://www.astronomi.org/wp-content/files/webfiles/ebulten/GOKYUZU_Eylul2014_Sayi57.pdf |url-status=dead }}. V: ''Türk Astronomi Derneği Elektronik Bülteni'', Nr. 57, September 2014, S. 6–11 (PDF)&lt;/ref&gt;{{Rp|6}}

Kmalu po njenem rojstvu se je družina preselila v [[Carigrad|Istanbul]], nekaj let kasneje pa v [[Ankara|Ankaro]]. V Ankari je končala osnovno šolo in nadaljevala šolanje na dekliški gimnaziji. Že v gimnaziji je pokazala veliko zanimanje za matematiko. Zaradi tega se je po končani gimnaziji vpisala na Oddelek za matematiko in astronomijo [[Univerza v Istanbulu|Univerze v Istanbulu]].

== Kariera ==
Po končanem študiju na Univerzi v Istanbulu leta 1946 je dve leti delala kot honorarna asistentka pri profesorju [[Tevfik Oktay Kabakçıoğlu|Tevfiku Oktaya Kabakçıoğluju]]. Podiplomski študij je nadaljevala na [[Univerza Michigana|Univerzi Michigan]] in leta 1953 doktorirala na Oddelku za astrofiziko Univerze v Ankari, kjer je postala izredna profesorica.&lt;ref name=&quot;bio&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.biyografya.com/biyografi/17475|title=Dilhan Eryurt|publisher=Biyografya|access-date=9. april 2018}}&lt;/ref&gt; V tem času je pogosto sodelovala z [[Egbert Adriaan Kreiken|Egbertom Adriaanom Kreikenom]], ki je takrat raziskoval in poučeval v Turčiji.&lt;ref name=&quot;tadeb&quot; /&gt;{{Rp|7}}

Leta 1959 je za dve leti odšla v Kanado s štipendijo [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodne agencije za jedrsko energijo]].&lt;ref name=&quot;bio&quot; /&gt; Tam je sodelovala z znanstvenikom  [[Alastair G. W. Cameron|Alastairjem GW Cameronom]]. Čeprav se je matematike učila v Turčiji, ni imela izkušenj z računalniki. Zato se je v Kanadi in ZDA  iz knjig naučila, kako uporabljati računalnike pri svojem znanstvenem delu.&lt;ref name=&quot;Focused2015&quot;&gt;{{Navedi revijo|year=2015|title=Physics: Dilhan Eryurt|url=https://fizikbilgisi.com/fizikciler2.html|magazine=Focused Magazine|language=tr|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720015740/https://fizikbilgisi.com/fizikciler2.html|archive-date=20 July 2020|access-date=20 July 2020}}&lt;/ref&gt; Nato je odšla v ZDA, kjer je delala za organizacijo Soroptimist Federation of America na [[Univerza Indiane|Univerzi Indiana]]. Delala je pri identifikaciji zvezdnih modelov na observatoriju Goethe Link skupaj z Marshallom Wrubelom.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Po teh izkušnjah je dobila priložnost za delo pri NASA, na [[Goddardov inštitut za vesoljske študije|Goddardovem inštitutu za vesoljske študije]]. Tam je sodelovala z Alastairjem G. W. Cameronom pri raziskavah o evoluciji Sonca. V tistem času je bila edina astronomka, ki je delala v tej ustanovi.&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt;

Delo Dilhan Eryurt na Inštitutu Goddard je bilo pionirsko in je razkrilo nekaj novih spoznanj o Soncu. Takratna uveljavljena teorija je trdila, da je bila svetlost Sonca ob njegovem nastanku pred 4,5 milijardami let precej nižja. Vendar so njene raziskave pokazale, da je bilo Sonce v preteklosti veliko svetlejše in toplejše.&lt;ref name=&quot;bio&quot; /&gt; Te študije so bile v tistem času pomembne, saj so vplivale na usmeritev znanstvenih in inženirskih raziskav pri načrtovanju novih vesoljskih poletov. Leta 1969 je prejela nagrado [[Apollo Achievement Award]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=20 July 1969|title=Certificate – NASA Apollo Achievement Award, in appreciation of dedicated service to the nation as a member of the team which has advanced the nation's capabilities in aeronautics and space and demonstrated them in many outstanding accomplishments culminating in Apollo 11's successful achievement of man's first landing on the Moon, July 20, 1969|url=https://archives.lib.purdue.edu/repositories/2/archival_objects/36693|accessdate=20 July 2020|website=Archives and Special Collections}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; za uspešno delo, ki je prispevalo k prvemu pristanku misije [[Apollo 11]] na Luni in k nadaljnjim raziskavam Lune. Njene ugotovitve so inženirjem pri NASA dale ključne informacije za modeliranje vpliva Sonca na lunino okolje.&lt;ref name=&quot;Focused2015&quot; /&gt;

Po končanem dvoletnem raziskovalnem študiju na Goddardovem inštitutu je tam nadaljevala delo kot višja raziskovalka. Inštitut jo je poslal na [[Univerza Kalifornije|Univerzo v Kaliforniji]],  kjer je raziskovala nastanek in razvoj zvezd glavnega niza.

Leta 1968 se je vrnila v Turčijo in s podporo Turškega sveta za znanstvene in tehnološke raziskave ([[TÜBİTAK]]) organizirala prvi Nacionalni astronomski kongres.

Med letoma 1969 in 1973 je nadaljevala z znanstvenimi raziskavami pri NASA. Leta 1973 se je vrnila na Oddelek za fiziko [[Tehniška univerza Bližnjega vzhoda|Tehniški univerzi Bližnjega vzhoda]] in ustanovila Oddelek za astrofiziko. Leta 1977 je prejela znanstveno nagrado TÜBİTAK.&lt;ref name=&quot;irfan&quot;&gt;{{Navedi splet|title=İrfan Unutmaz, '''Güneşin Evriminde Bir Tür Kadını: Prof. Dr. Dilhan Eryurt''', ''Focus Dergisi''|url=http://www.focusdergisi.com.tr/bilim_insanlari/soylesiler/00462/|accessdate=23 March 2018|archivedate=1 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181001002838/http://www.focusdergisi.com.tr/bilim_insanlari/soylesiler/00462/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;seref&quot;&gt;{{Navedi splet|title='''Prof. Dr. İlhan Eryurt''', ''Türkiye Bilimler Akademisi Web sitesi, erişim tarihi: 28.12.2012''|url=http://www.tuba.gov.tr/tr/tuba-uyeligi-ve-mevcut-uyeler/seref-uyeleri/610-prof-dr-dilhan-eryurt-24.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180303152333/http://www.tuba.gov.tr/tr/tuba-uyeligi-ve-mevcut-uyeler/seref-uyeleri/610-Prof-Dr-Dilhan-ERYURT-24.html|archivedate=3 March 2018|accessdate=23 March 2018}}&lt;/ref&gt; Leta 1988 je bila šest mesecev predstojnica Oddelka za fiziko, nato pa je pet let opravljala funkcijo dekanje Fakultete za naravoslovje in književnost. Leta 1993 se je upokojila.

== Smrt ==
Eryurtpva je umrla v Ankari zaradi srčnega infarkta 13. septembra 2012 v starosti 85 let.&lt;ref name=&quot;olum&quot;&gt;{{Navedi novice|title=NASA'daki ilk Türk bilim kadını sessizce veda etti|trans-title=First Turkish scientist at NASA says goodbye quietly|first=Gül|last=Kirelko|url=https://www.sabah.com.tr/gundem/2012/11/19/nasadaki-ilk-turk-bilim-kadini-sessizce-veda-etti|language=tr|date=19 November 2012|work=Sabah}}&lt;/ref&gt;

== Posmrtno priznanje ==
Dilhan Eryurt so počastili z [[Google Doodle|Google Doodlom]] 20. julija 2020 ob 51. obletnici prvega pristanka človeka na Luni,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celebrating Dilhan Eryurt Doodle - Google Doodles|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-dilhan-eryurt/|website=doodles.google|accessdate=2025-05-02|language=en|date=2020-07-20}}&lt;/ref&gt; ki sta ga izvedla [[Neil Armstrong]] in [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] v okviru misije [[Apollo 11|Apollo 11.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Stubbings|first=Dave|date=20 July 2020|title=Inspirational story of Dilhan Eryurt whose work was vital for the Moon landings|url=https://www.mirror.co.uk/science/inspirational-story-dilhan-eryurt-whose-22383070|accessdate=20 July 2020|website=Daily Mirror}}&lt;/ref&gt;

Posmrtno je bila vključena v knjigo &quot;''Her Space, Her Time: How Trailblazing Women Scientists Decoded the Hidden Universe''&quot;.    kot ena izmed pionirskih znanstvenic, ki so razkrile skrite skrivnosti vesolja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Her space, her time: how trailblazing women scientists decoded the hidden universe|publisher=The MIT press|date=2023|location=Cambridge|isbn=978-0-262-04831-6|first=Shohini|last=Ghose}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{CC-notice|cc=bysa3|url=https://tr.wikipedia.org/wiki/Dilhan_Eryurt }}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Eryurt, Dilhan}}
[[Kategorija:Fiziki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Indiane]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Michigana]]
[[Kategorija:Turški astronomi]]</text>
      <sha1>0fhoga7jwzairnj53321cugxczkvob1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Correctiv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585267</id>
    <revision>
      <id>6672828</id>
      <parentid>6665806</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T01:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49507" sha1="2ice4rogeq9lx0qyf175g4lup1xrbt6" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                     = Correctiv
| logo                     = Logo-CORRECTIVorg.svg
| type                     = Neprofitna organizacija
| tax_id                   = 
| founded_date             = 2014


| founder                  = [[David Schraven]]
| location                 = [[Berlin]], [[Nemčija]]; [[Essen]], [[Nemčija]]
| origins                  = 
| key_people               = [[David Schraven]] (publicist), David Crawford (odgovorni reporter)
| area_served              = Zloraba oblasti, korupcija, okolje, izobrazba, zdravje, socialna pravičnost, desni ekstremizem, verski ekstremizem
| focus                    = Investigativni žurnalizem
| method                   = podpora fundacije in članstva
| revenue                  = 
| endowment                = 
| num_volunteers           = &gt;500
| num_employees            = 70
| num_members              = 

| owner                    = 
| slogan                   = 
| homepage                 = {{URL|https://correctiv.org/en}}
| dissolved                = 
| footnotes                = 
}}

'''Correctiv''' (po svoje zapisano CORRECT!V)  je medijsko podjetje s sedežem v Essnu in drugo lokacijo v [[Berlin|Berlinu]]. Upravlja ga ''neprofitna družba Correctiv – Research for the Society GmbH'', ki upravlja tudi spletno novinarsko šolo Reporterfabrik. Prek svoje komercialne hčerinske družbe ''Correctiv – Publishing and Distribution for the Society UG (z omejeno odgovornostjo)'' Correctiv objavlja knjige in opravlja preverjanje dejstev za internetno skupino [[Meta Platforms]]. 

== Cilji ==
Correctiv pravi, da želi s svojim modelom preiskovalno in informativno novinarstvo omogočiti prost dostop vsem ljudem in medijskim partnerjem. Številne preiskave so objavljene skupaj s časopisi, revijami ali radijskimi in televizijskimi postajami. Vsebina je objavljena predvsem na spletni strani; v raziskave so včasih vključeni tudi državljani. Na voljo je obsežen izobraževalni program z raziskovalnimi delavnicami in spletnimi vadnicami, vključno s spletno šolo novinarstva Reporterfabrik.  &lt;ref name=&quot;ueber-uns&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/|titel=Über uns|werk=correctiv.org|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt; Correctiv pomeni tudi uredniško podjetje. To bi moralo predstavljati demokratično skupnost, v kateri državljani delujejo kot novinarji, da bi ugotovili resnico in aktivno oblikovali skupno dobro. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=David Schraven|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2024/02/23/was-wir-wollen-ein-plaedoyer-fuer-eine-redaktionelle-gesellschaft/|titel=&quot;Was wir wollen – Ein Plädoyer für eine redaktionelle Gesellschaft&quot; von David Schraven|werk=Correvtiv|datum=2024-02-23|zugriff=2025-02-22|sprache=Deutsch}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po podpisu statuta 9. decembra 2013 in vpisu družbe v trgovinski register 6. januarja 2014 je Correctiv začel s praktičnim delom 14. julija 2014. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.northdata.de/Correctiv+-+Recherchen+f%C3%BCr+die+Gesellschaft+Gemeinn%C3%BCtzige+GmbH,+Essen/HRB+25135|titel=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gemeinnützige GmbH, Essen|werk=Northdata.de|zugriff=2021-12-15}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2017/11/05/correctiv-wie-alles-begann/|titel=Correctiv: Wie alles begann|werk=correctiv.org|datum=2017-11-05|zugriff=2021-12-15}}&lt;/ref&gt; Ustanovil ga je David Schraven, ki je prej vodil raziskovalni oddelek skupine Funke Media Group. Od fundacije Brost je prejela začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. &lt;ref name=&quot;zeit&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Journalismusprojekt Correct!V: Hoffnung durch Recherche|date=2014-07-01|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2014-07/correctiv-journalismus-stiftungsbasiert}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2017 je bila objavljena ustanovitev spletne novinarske šole Reporterfabrik, &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven|titel=„Reporterfabrik“: Cordt Schnibben verlässt den Spiegel und gründet mit David Schraven Journalistenschule|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-01-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/|archiv-datum=2019-01-12|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/ |date=2019-01-12 }}&lt;/ref&gt; ki je začela delovati decembra 2018. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase|titel=Mit Wolf Schneider, Giovanni di Lorenzo, Jan Böhmermann: Schnibbens und Schravens Reporterfabrik startet Beta-Phase|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2018-12-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/|archiv-datum=2022-08-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/ |date=2022-08-14 }}&lt;/ref&gt;

15. januarja 2017 je [[Meta Platforms|Facebook]] napovedal sodelovanje s podjetjem Correctiv. Določene objave, ki jih uporabniki prijavijo kot lažna poročila ali [[lažne novice]] in se močno razširijo, bi moral pregledati Correctiv. Če njihovi preverjevalci dejstev ugotovijo, da obstajajo dvomi o vsebini takšne objave, objava na Facebooku ne bo izbrisana, temveč bo prejela opozorilo, da zgodbo izpodbija neodvisna stranka. Correctiv je v svoje besedilo dodal povezavo, ki zavajajočemu članku nasprotuje z dejstvi. Poleg tega je vidnost teh objav zmanjšana zaradi tehničnih parametrov v Facebookovi bazi podatkov. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Facebook: „Correctiv“ soll Fake News richtigstellen|date=2017-01-15|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/netzwelt/web/facebook-correctiv-soll-fake-news-richtigstellen-a-1130014.html}}&lt;/ref&gt; Po začetnem brezplačnem preizkusnem obdobju delo zdaj plačuje Facebook. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/faktencheck/ueber-uns/2018/12/17/ueber-die-kooperation-zwischen-correctiv-faktencheck-und-facebook/|titel=Über die Kooperation zwischen Correctiv.Faktencheck und Facebook|werk=correctiv.org|datum=2018-12-17|zugriff=2019-11-27}}&lt;/ref&gt; Preverjanje dejstev pri izjavah politikov je mogoče, če gre za dejanske trditve in so izpolnjena merila ustreznosti. Preverjanje dejstev izvaja komercialna hčerinska družba ''Correctiv – Publishing and Distribution za podjetje UG (d.o.o.)''  . &lt;ref name=&quot;uebermedien&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Lorenz Matzat|url=https://uebermedien.de/44183/faktencheck-mit-haken-das-facebook-dilemma-von-correctiv/|titel=Faktencheck mit Haken: Das Facebook-Dilemma von Correctiv|werk=Übermedien|datum=2019-12-12|zugriff=2024-02-06}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/correctiv-geheimtreffen-im-innenministerium-kubicki-will-antworten-li.2179635|titel=Correctiv: Geheimtreffen im Innenministerium? Kubicki will Antworten|werk=Berliner Zeitung|datum=2024-01-29|zugriff=2024-02-05}}&lt;/ref&gt;

== Delničarji in financiranje ==
Correctiv je neprofitno podjetje z omejeno odgovornostjo (GmbH). &lt;ref name=&quot;rechtsform&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-20}}&lt;/ref&gt; Poročila, da je Correctiv združenje, so napačna. &lt;ref name=&quot;deutschlandfunk&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.deutschlandfunk.de/journalismus-mehr-qualitaet-durch-stiftungen-100.html|titel=Journalismus – Mehr Qualität durch Stiftungen?|werk=deutschlandfunk.de|zugriff=2022-10-20}}&lt;/ref&gt; Correctiv ni fundacija, vendar redno prejema donacije od takšnih fundacij. &lt;ref name=&quot;spenden&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|titel=Spenden|werk=meedia.de|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|archiv-datum=2022-10-20|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2022-10-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/ |date=2022-10-20 }}&lt;/ref&gt;

David Schraven je bil sprva edini delničar družbe ''Correctiv – Research for the Society nonprofit GmbH''. Oktobra 2017 je večino delnic prenesel na druge delničarje, kuratorje. Člani upravnega odbora so predsednica Dagmar Hovestädt (članica nadzornega odbora), Lukas Beckmann (predsednik nadzornega odbora), Christian Humborg (nekdanji generalni direktor), Maria Scharlau in David Schraven (generalni direktor) (od 3. marca 2020).&amp;nbsp;november 2023). &lt;ref name=&quot;ueber-uns&quot;/&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2023-12-27|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Correctiv je [[neprofitna organizacija]], financira se z donacijami posameznikov, donacijami fundacij in davčnimi prihodki. &lt;ref name=&quot;spenden&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Bastian Raabe|url=https://www.rnd.de/politik/correctiv-so-finanziert-sich-das-recherchenetzwerk-hinter-den-afd-enthuellungen-IZ64HXNGPRB6BPNVTYKO56XRP4.html|titel=Correctiv: So finanziert sich das Recherchenetzwerk hinter den AfD-Enthüllungen|datum=2024-01-31|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Drug vir dohodka so prihodki komercialne hčerinske družbe ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'', ki izdaja knjige in opravlja preverjanje dejstev za Facebook. Poleg letnih poročil so vključene tudi vse donacije, nepovratna sredstva in sponzorstva nad 1.000&amp;nbsp;€, ki je posebej naveden na spletni strani. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/finanzen/|titel=Finanzen &amp; Förderer|werk=correctiv.org|hrsg=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gGmbH|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Glavni donator je bila sprva Brostova fundacija, ki je zagotovila tudi začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. &lt;ref name=&quot;zeit&quot;/&gt; Brez njihove podpore ustanovitev organizacije Correctiv ne bi bila mogoča. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot; /&gt;

Skupni znesek donacij posameznikov organizaciji Correctiv v letu 2023 je znašal 1.894.570,40&amp;nbsp;€. Nadaljnje donacije v višini najmanj 50.000&amp;nbsp;Organizacija je od fundacije Luminate ( mreža Omidyar ) prejela 661.018,53 €&amp;nbsp;€), zvezna blagajna (431.059,85&amp;nbsp;€), fundacija Schöpflin (286.000,00&amp;nbsp;€), državna zakladnica Severnega Porenja-Vestfalije (145.338,00&amp;nbsp;€), fundacija Mercator (140.000,00&amp;nbsp;€), fundacija RAG (120.000&amp;nbsp;€), [[Google]] Nemčija GmbH (115.425,00&amp;nbsp;€), [[The Sunrise Project|Projekt Sunrise]] (106.400,00 €)&amp;nbsp;€), fundacija Adessium (72.000,00 €&amp;nbsp;€), JX Fund gGmbH (65.391,95&amp;nbsp;€), Nemška fundacija za angažiranost in prostovoljstvo (98.100,80&amp;nbsp;€), Fundacija Zeit (50.000&amp;nbsp;€) in Evropska podnebna fundacija (50.000&amp;nbsp;€).    

Od svoje ustanovitve je Correctiv prejel sredstva tudi od naslednjih institucij: Fundacije Rudolfa Augsteina, fundacije Open Society Foundations, Zvezne agencije za državljansko izobraževanje, Deutsche Telekoma, Urada državnega kanclerja Severnega Porenja-Vestfalije, Hamburške fundacije za promocijo znanosti in kulture, Deželnega medijskega organa Severnega Porenja-Vestfalije, [[Meta Platforms|Facebooka]] in fundacije Cassiopeia. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;/&gt;

Po navedbah podjetja so [[Javni sektor|javna]] sredstva zvezne zakladnice in državne zakladnice Severnega Porenja-Vestfalije v letu 2023 &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;/&gt; namenjena projektom medijske vzgoje. &lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; Correctiv ne razkriva zneska plačil, ki jih [[Meta Platforms]] nakaže založbi ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'' v okviru Facebookovega programa preverjanja dejstev. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot; /&gt; Vodja ekipe za preverjanje dejstev je v intervjuju za fundacijo Konrada Adenauerja junija 2020 dejal: »S Facebookom imamo dogovor, da ne smemo razpravljati o podrobnostih pogodbe.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/web/bundesstadt-bonn/kaskonkret/detail/-/content/wir-bekommen-sehr-viele-hassnachrichten-das-sind-keine-verschwoerungstheoretiker|titel=„Wir bekommen sehr viele Hassnachrichten“|datum=2020-06-04|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Raziskave in projekti (izbor) ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Correctiv-Naslov
!Tema
!Izvor
|-
|Jan. 2015
|Polet [[Let 17 Malaysia Airlines|MH17]]
|Sestrelitev letala nad ukrajinsko vojno cono
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2015/01/09/flug-mh17/|titel=Flug MH17|werk=correctiv.org|datum=2015-01-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nov. 2018
|Stara Lekarna
|Medicinski škandal Alte Apotheke Bottrop da bi preprečili ponarejanje zdravil proti raku
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2018/11/30/die-alte-apotheke/|titel=Die Alte Apotheke|werk=correctiv.org|datum=2018-11-30|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2019
|Kdo je lastnik mesta?
|Lastninske strukture na trgu nepremičnin
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/wem-gehoert-die-stadt/|titel=Wem gehört die Stadt?|werk=correctiv.org|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2018
|CumEx datoteke
|Večkratno povračilo samo enkrat plačanega davka na kapitalski dobiček, (CumEx davčne goljufije)
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/themen/cum-ex-steuerbetrug/|titel=Cum-Ex – Steuerbetrug durch Aktionäre, Banken und Investoren|werk=correctiv.org|zugriff=2024-01-21|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2019
|Velika Kraja Evrope
|Goljufije na področju DDV po metodi vrtiljaka
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2019/05/06/grand-theft-europe/|titel=Grand Theft Europe – Eine Europäische Recherche|werk=correctiv.org|datum=2019-05-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februarja. 2020
|Heartland Lobi
|Nemški [[Zanikanje podnebnih sprememb|Zanikalci podnebnih sprememb]] imajo podporo ameriškega Inštituta Heartland
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/02/04/die-heartland-lobby-2/|titel=Die Heartland-Lobby – Correctiv|werk=correctiv.org|datum=2020-02-04|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Junij. 2020
|Pillenkick
|Zloraba protibolečinskih zdravil v nogometu
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/06/08/pillenkick/|titel=Pillenknick – Schmerzmittelmissbrauch im Fußball|werk=correctiv.org|datum=2020-06-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2020
|Brez filtra za desno
|Politična desničarska omrežja uporabljajo Instagram za rekrutiranje
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nov. 2020
|Medicinske sestre naprodaj
|Dvomljiva namestitev tujih medicinskih sester
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/11/25/wie-dubiose-vermittler-auslaendische-pflegekraefte-zur-ware-machen/|titel=Wie dubiose Vermittler ausländische Pflegekräfte zur Ware machen|werk=correctiv.org|datum=2020-11-25|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februarja. 2021
|[[Nasilje v družini]]
|Domače nasilje zaradi izolacije med Corona zaporo
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/02/08/haeusliche-gewalt/|titel=Häusliche Gewalt|werk=correctiv.org|datum=2021-02-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Marec 2021
|Človek iz mraka
|[[Alternativa za Nemčijo|AfD]]- Škandal z donacijami
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/03/09/frauke-petry-ueber-geheime-treffen-der-afd-parteispitze-mit-immobilien-milliardaer/|titel=Frauke Petry über geheime Treffen der AfD-Parteispitze mit Immobilien-Milliardär|werk=correctiv.org|datum=2021-03-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2022
|Junak od zunaj, 
nasilnež od  znotraj
|Tišina &quot;igralčevih žena&quot; npr.&amp;#x202F;v primeru [[Jérôme Boateng]]
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/2022/10/14/machtmissbrauch-profi-fussball/|titel=Draußen Held, drinnen Gewalt – Das Schweigen der Spielerfrauen|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-15|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Jan. 2024
|Skrivni načrt proti Nemčiji
|Srečanje desničarskih skrajnežev v Potsdamu 2023 na temo Izgon
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/01/10/geheimplan-remigration-vertreibung-afd-rechtsextreme-november-treffen/|titel=Geheimplan gegen Deutschland|werk=correctiv.org|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-10|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|}

== Odlikovanja ==

* 2014: Novinar leta v kategoriji novinc za ekipo Correctiv.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Redaktion|url=https://www.mediummagazin.de/die-journalistin-des-jahres-2014-golineh-atai-wdrard/|titel=Die „Journalistin des Jahres“ 2014: Golineh Atai, WDR/ARD|werk=medium magazin|datum=2014-12-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2015: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za obsežno spletno poročanje ''MH17 - iskanje resnice''&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.tagesschau.de/kultur/grimme-online-awards-101.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Grimme Online Award: „Tagesspiegel“-Chef für Newsletter ausgezeichnet|date=2015-06-18|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2015-06/grimme-online-award-gewinner-lorenz-maroldt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.grimme-institut.de/html/index.php?id=2014&amp;no_cache=1}}&lt;/ref&gt;
* 2015: Nemška novinarska nagrada v kategoriji inovacije za grafično poročanje White Wolves David Schraven in Jan Feindt&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/|titel=Deutscher Reporterpreis 2015: Fünf Auszeichnungen für die Zeit|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2015-12-08|zugriff=2019-05-04}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210802125838/https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/ |date=2021-08-02 }}&lt;/ref&gt;
* 2015: Nemško-francoska novinarska nagrada za ''MH17 - iskanje resnice''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Saarländischer Rundfunk|url=https://dfjp.eu/wp-content/uploads/2017/05/pressemeldung-preisverleihung-dfjp-2015.pdf|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis (DFJP) 2015 verliehen – Auszeichnung auch an Cartooning for Peace|hrsg=Deutsch-Französischer Journalistenpreis|datum=2015-07-01|zugriff=2019-05-19|format=PDF}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Reporterpreis 2016: Die Gewinner|date=2016-12-06|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/reporterpreis-2016-die-gewinner-a-1124570.html}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Novinar leta v kategoriji Ekipa leta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/pm-jdj2016/|titel=Das sind die Journalisten des Jahres 2016|hrsg=medium magazin für Journalisten|datum=2016-12-23|zugriff=2019-05-20}}&lt;/ref&gt;
* 2016: LeadAward v kategoriji Independent leta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html|titel=Die Preisträger Hauptkategorie Online Independent des Jahres|hrsg=Leadacademy für Medien e.&amp;nbsp;V.|zugriff=2019-05-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052622/https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html |date=2024-09-03 }}&lt;/ref&gt;
* 2016: Axel Springer nagrada v kategoriji Investigativna raziskava za podcoverno raziskavo ''Zvezde'' globine&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.presseportal.de/pm/7880/3317142|titel=Axel-Springer-Preis für „Die Tierdiebe“ von Correctiv und „FAKT“|hrsg=MDR Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-20}}&lt;/ref&gt;
* 2016: nagrada &quot;Inovacija leta&quot; medijskega časopisa Wirtschaftsjournalist za razvoj platforme CrowdNewsroom in analizo sparkassen-Check&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/beitrag/131325-gabriele-fischer-ist-quot-wirtschaftsjournalistin-des-jahres-quot.html|titel=Gabriele Fischer ist „Wirtschaftsjournalistin des Jahres“|werk=kress.de|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/index.php?id=229|titel=Deutscher Reporterpreis 2016 in Berlin verliehen|hrsg=Reporter-Forum e.&amp;nbsp;V.|datum=2016-12-02|zugriff=2019-05-21}}&lt;/ref&gt;
* 2017: ERM medijska cena za trajnostni razvoj. Nagrada za Correctiv za Fabian Löhe in Annika Joeres&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Gerhard Schmücker|url=https://www.hfwu.de/hfwu-scout/anlaufstellen/hochschulkommunikation/pressedienste-social-media/erm-medienpreis/erm-medienpreis/|titel=Pressedienste &amp; Social Media ERM-Medienpreis|hrsg=Hochschule für Wirtschaft und Umwelt Nürtingen-Geislingen|offline=1|zugriff=2019-05-20}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2018: Nemško-francoska novinarska nagrada Annika Joeres in Simonu Jockersu za Correctiv za vzpon morjev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.dfjw.org/meldungen/deutsch-franzosischer-journalistenpreis-2018.html|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2018 verliehen|hrsg=Deutsch-Französisches Jugendwerk DFJW|datum=2018-07-04|offline=1|zugriff=2019-05-19}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Častna nagrada Dr. George-Skriber medijske nagrade za raziskovalne dosežke Correctiva&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2018: novinarska nagrada farmacevtske ustanove Westfalen-Lippe  &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&amp;pid=464|titel=Fünf Beiträge zu Pharmazie und Apotheke ausgezeichnet|hrsg=Apothekerkammer Westfalen-Lippe|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052559/https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&amp;pid=464 |date=2024-09-03 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.pharmazeutische-zeitung.de/2018-04/journalistenpreis-platz-eins-fuer-recherche-zum-zytoskandal/|titel=Journalistenpreis: Platz eins für Recherche zum Zytoskandal|werk=Pharmazeutische Zeitung online|hrsg=Mediengruppe Deutscher Apotheker GmbH|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Otto-Brenner cena: 1. Nagrada Otto Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo za članke Pride na večerjo in se posiljuje na poljih Evrope, avtorja Pascale Müller (Correctiv) Stefania Prandi (BuzzFeed) &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 14. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2018-10-18|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211017183423/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-10-17 }}&lt;/ref&gt;
* 2018: Mednarodna nagrada Nemške okoljske pomoči za Justusa von Daniels, Stefana Wehrmeyera in Annika Joeres za spletno raziskavo Nenavadnost kmetijske politike &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.duh.de/ump_preistraeger/|titel=Deutsche Umwelthilfe e.&amp;nbsp;V.: Die Preisträger|zugriff=2018-11-27}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114215103/https://www.duh.de/ump_preistraeger/ |date=2024-11-14 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Nagrada Nannen v kategoriji Poročila za članek Posiljena na poljih Evrope Pascale Müller (Correctiv) in Stefania Prandi (BuzzFeed) &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/|titel=Nannen Preis 2019: Das sind die Nominierten in den einzelnen Kategorien|werk=Meedia Newsletter|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2019-05-09|zugriff=2019-05-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211212125147/https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/ |date=2021-12-12 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za idejo, raziskave in novinarsko izvajanje raziskave Komu pripada Hamburg. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.grimme-online-award.de/archiv/2019/preistraeger/p/d/wem-gehoert-hamburg-1/|titel=Grimme Online Award 2019 – Wem gehört Hamburg?|hrsg=[[Grimme Online Award]]|datum=2019|zugriff=2019-12-28}}&lt;/ref&gt;
* 2019: 1. Nagrada Otto-Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo z raziskavo podatkov o CumEx-ovih datotekah, skupaj z Die Zeit, Panorama in NDR Info&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Otto Brenner Stiftung|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 15. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2019-10-16|zugriff=2019-11-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924022917/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-09-24 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Mednarodna nagrada za preverjanje dejstev inštituta Poynter v kategoriji najbolj bizaren fack-check  za ekipo fact-check Correctiv&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.poynter.org/fact-checking/2019/meet-the-award-winners-from-global-fact-6/|titel=Meet the Award Winners from Global Fact 6|werk=Poynter|datum=2019-06-28|zugriff=2021-08-13|sprache=en}}&lt;/ref&gt;
* 2019: 1. Nagrada Helmut-Schmidt-novinarske nagrade za raziskavo ''Grand Theft Europe''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|titel=Helmut Schmidt Journalistenpreis|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|archiv-datum=2021-07-27|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2021-08-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/ |date=2021-07-27 }}&lt;/ref&gt;
* 2020: Nemško-francoska novinarska nagrada v kategoriji multimedije za ''Grand Theft Europe''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://dfjp.eu/preistraeger-2020|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2020 {{!}} Die PreisträgerInnen|hrsg=DFJP|zugriff=2020-07-01}}&lt;/ref&gt;
* 2020: [[Daphne Caruana Galizia|Daphne-Caruana-Galizia]] nagrada za novinarje Evropskega parlamenta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Europäisches Parlament|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/society/20201009STO88911/parlament-vergibt-daphne-caruana-galizia-journalistenpreis|titel=Parlament vergibt Daphne-Caruana-Galizia-Journalistenpreis|datum=2020-10-16|zugriff=2020-10-17}}&lt;/ref&gt;
* 2020: Novinar leta v kategoriji Sport za raziskovalno ekipo okoli tablet, skupaj z doping urednikom ARD&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/jdj2020-die-preistraeger-innen/|titel=Die #jdjmm 2020: alle ersten Plätze! – medium magazin|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2020: 2. Nagrada Gutenberga za raziskave za članek Tajni imperij Michelu Penke (Correktiv) in Davidu Meidinger '' (Tagesspiegel) '' &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.gutenberg-recherchepreis.de/2-preis-2020/|titel=2. Preis|datum=2020-09-18|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2020: Knattertonova nagrada federalnega nemškega kazenskega uradnika za &quot;povezane, multinacionalne&quot; raziskave Correctiva, kot je ''CumEx.''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bdk.de/der-bdk/was-wir-tun/aktuelles/knatterton-2020|titel=Knatterton 2020|zugriff=2021-10-18|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: Mednarodna nagrada Dr.-Georg-Schreiber v kategoriji Online za raziskovalno ekipo na področju tablet in za doping uredništvo ARD&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: Sigma Award for Data Journalism za raziskave No Filter for Law - Celse Diaz, Alice Echtermann, Till Eckert, Clemens Kommerell in Arne Steinberg&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Kuek Ser Kuang Keng|url=https://sigmaawards.org/kein-filter-fur-rechts/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=The Sigma Awards|datum=2021-04-27|zugriff=2021-08-13|sprache=en-US}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021: Nemški novinar:v kategoriji podatkovnega novinarstva&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/reporterinnen-preis/reporterinnen-preis-2021-1|titel=RF – Reporter:innen-Preis 2021|zugriff=2024-01-13}}&lt;/ref&gt; za No Filter for Law &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/?lang=de|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2024-01-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: 1. V kategoriji &quot;Odgovorni urednik na ravni države&quot; med Novinarji leta za redakcijo Correctiva, s člani Olaya Argüeso Pérez in Justus von Daniels&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/preistraeger/journalisten-des-jahres/2021/olaya-argueeso-perez/|titel=Olaya Argüeso Pérez|werk=medium magazin|zugriff=2022-02-09|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2023: Medala Theodor-Heuss za posebno demokratično politično zavezanost&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2023/02/02/correctiv-gewinnt-theodor-heuss-medaille/|titel=Correctiv gewinnt Theodor Heuss Medaille|werk=correctiv.org|datum=2023-02-02|zugriff=2023-02-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2023: Nagrada Nemška izdajateljev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.buchreport.de/news/das-sind-die-gewinner-des-deutschen-verlagspreises-2023/|titel=Das sind die Gewinner des Deutschen Verlagspreises 2023|hrsg=buchreport|datum=2023-07-18|zugriff=2023-07-18}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2024: Nagrada Carlo-Schmido&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mannheimer-morgen.de/orte/mannheim_artikel,-mannheim-correctiv-erhaelt-carlo-schmid-preis-in-mannheimer-universitaet-_arid,2222943.html|titel=Correctiv erhält Carlo-Schmid-Preis in Mannheimer Universität|datum=2024-07-07|zugriff=2024-07-08|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2024: nagrada VOICE Albert O. Hirschman&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Christine Wahl|url=https://www.nachtkritik.de/meldungen/correctiv-erhaelt-albert-o-hirschman-preis-2024|titel=„Correctiv“ erhält Albert O. Hirschman Preis 2024|werk=nachtkritik.de|datum=2024-09-26|zugriff=2024-09-30}}&lt;/ref&gt;
* 2024: Nagrada za svobodo in prihodnost medijev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.leipziger-medienstiftung.de/de/medienpreis/preis-f%C3%BCr-die-freiheit-und-zukunft-der-medien/preistr%C3%A4ger/correctiv/|titel=Correctiv|werk=leipziger-medienstiftung.de|zugriff=2024-10-07|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Polemike ==

=== Bakterije v bolnicah ===
Poročilo o multirezistentnih bolnišničnih mikrobih, ki ga je novembra 2014 objavila organizacija Correctiv, je bilo v ''časopisu taz'' kritizirano kot &quot;velika zadrega&quot;, ker osrednja trditev ni bila utemeljena; vendar so poročilo prevzeli drugi večji časopisi in niso videli razloga za dvom o rezultatih. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Schlechte Recherche von Journalisten: Das Correctiv korrigiert sich|date=2014-11-25|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Schlechte-Recherche-von-Journalisten/!5027824/}}&lt;/ref&gt; Correctiv se je odzval na ''tazovo'' kritiko in popravil svoje poročilo glede ene točke. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/gesundheit/gefaehrliche-keime/2014/11/25/kritik-der-taz-wir-antworten/|titel=Kritik der taz – wir antworten|werk=correctiv.org|datum=2014-11-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je David Schraven za nazaj izrazil jezo, ker se »tako nepomembni zadevi pripisuje takšna teža, kot da bi bila celotna raziskava napačna«. &lt;ref name=&quot;sz1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Hannah Beitzer|url=https://www.sueddeutsche.de/medien/ein-jahr-recherchebuero-correctiv-wir-koennen-das-wir-machen-das-1.2567869|titel=Ein Jahr Recherchebüro „Correctiv“ – Neuer Journalismus|datum=2015-07-15|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Polet 17  Malaysia Airlines ===
V povezavi z [[Let 17 Malaysia Airlines|raziskavo]] o strmoglavljenju letala Boeing 777, [[Let 17 Malaysia Airlines|let 17 letalske družbe Malaysia Airlines]], nad [[Rusko-ukrajinska vojna|vzhodno Ukrajino, ki je bila izpostavljena bojem, poleti 2014,]] je Correctiv aprila 2015 vložil tožbo proti nemškemu zunanjemu ministrstvu na podlagi zakona o svobodi informacij, v kateri je zahteval informacije o svojem stanju vedenja. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=RP ONLINE|url=https://rp-online.de/politik/correctiv-journalisten-verklagen-aussenministerium-wegen-mh17-absturz_aid-19913429|titel=Recherchen zu Absturz von MH17: Journalisten verklagen Außenministerium|datum=2015-04-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Napoved tožbe v zvezi z vprašanjem, naslovljenim na takratnega zveznega zunanjega ministra [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja,]] zakaj kljub znanim nevarnostim za potniška letala ni bilo izdano predhodno opozorilo, je Correctiv razširil na družbenih omrežjih in projiciral tudi na zunanjo fasado zveznega zunanjega ministrstva. To je kritike spodbudilo k vprašanju, ali se Correctiv ukvarja le z novinarstvom ali tudi z aktivizmom in samopromocijo. Volker Lilienthal je ocenil, da je šlo »bolj za Correctivovo samopodobo kot nadzornega organa« in »manj za novinarsko sporočilo« . &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=''Kommunikation oder Pranger? Das Journalistenkollektiv „Correctiv“ will Steinmeier zur Auskunft über Flug MH 17 zwingen''.|date=2015-04-17|url=http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|access-date=2025-06-13|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118231238/http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;sz1&quot;/&gt;

=== Hranilnice ===
V študiji, objavljeni leta 2016 '', sta Correctiv in Frankfurter Allgemeine Zeitung'' trdila, da so hranilnice v Baden-Württembergu nakopičile nadpovprečno število slabih posojil. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/sparkassen/2016/04/25/musterlaendle-der-faulen-kredite/?lang=de|titel=Musterländle der faulen Kredite|werk=correctiv.org|datum=2016-04-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Okrožna hranilnica Hohenlohe, ki so jo obtožbe še posebej prizadele, je obtožbe zavrnila in avtorje Correctiva obtožila uporabe napačnega sistema izračuna in nepopolne podatkovne baze; izvršni direktor Okrožne hranilnice Heilbronn je poudaril, da delež &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAuA&quot;&gt;slabih posojil,&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; ki ga je Correctiv uporabil kot osnovo za članek, ni zadosten za oceno tveganja hranilnic. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.stimme.de/regional/landkreis-heilbronn/free/faule-kredite-sparkassen-weisen-kritik-zurueck-art-3622659|titel=Faule Kredite: Sparkassen weisen Kritik zurück|werk=stimme.de|datum=2016-04-26|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Outing kandidatke za državni parlament kot hobi prostitutke ===
Maja 2017, malo pred deželnimi volitvami leta 2017 v Severnem Porenju-Vestfaliji, je Correctiv objavil članek z naslovom »Vodilna ženska AfD v Severnem Porenju-Vestfaliji je delala kot prostitutka« o dejavnostih kandidatke AfD kot hobi prostitutke na internetu. Avtorja David Schraven in Georg Kontekakis sta objavo upravičila z besedami, da je takšna dejavnost v nasprotju s podobo žensk, ki jo propagira stranka, in da političarko dela &quot;ranljivo za izsiljevanje&quot;. Članek je bil na družbenih omrežjih deležen ostrih kritik, negativna mnenja pa so izrazili tudi številni novinarji. Michael Hanfeld je v Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal: »Novinarska agencija 'Correctiv', ki jo je Facebook najel kot brigado proti lažnim novicam, je pred kratkim ugotovila, da je treba razkriti politika AfD [...] 'Correctiv' je imela precej težav z upravičevanjem te domnevne novice, ki ni bila nič drugega kot obsodba. Vendar bi bilo precej preprosto: vsak, ki verjame, da se bori proti 'sovraštvu' in ' lažnim novicam ', bi moral uporabljati enaka merila zase in za vse druge, ne bi smel biti slep na eno oko in ne bi smel 'raziskovati' samo v eni smeri.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing|titel=Wie das Recherchebüro Correctiv das Sexleben einer AfD-Politikerin enthüllte und sich einen Shitstorm fing|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/|archiv-datum=2019-11-02|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/ |date=2019-11-02 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels|titel=Der angebliche AfD-&quot;Sex-Skandal&quot; hat für Correctiv ein juristisches Nachspiel – Gericht verbietet Verbreitung des Artikels|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-11|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/|archiv-datum=2020-11-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/ |date=2020-11-19 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall|titel=&quot;AfD-Sex-Skandal&quot;-Bericht auch innerhalb von Correctiv umstritten – Ethikrat befasst sich mit dem Fall|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/ |date=2022-11-29 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Umgangsformen im Internet|date=2017-05-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/umgangsformen-im-internet-15009378.html}}&lt;/ref&gt; Deželno sodišče v Düsseldorfu je sprva prepovedalo Correctivu nadaljnjo distribucijo članka. Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je na zadnji stopnji razsodilo, da je poročanje o prostituciji poslancev deželnega parlamenta stranke AfD zakonsko dovoljeno. Članek se v bistvu ukvarja s temo družbenega ali političnega pomena splošnega interesa. Sodba je dokončna. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.justiz.nrw.de/nrwe/olgs/duesseldorf/j2020/16_U_67_19_Urteil_20200312.html|titel=Oberlandesgericht Düsseldorf, 16 U 67/19|zugriff=2021-10-17}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor s podjetjem ''Tichys Einblick'' ===
Septembra 2019 je spletna revija ''Tichys Einblick'' v članku omenila odprto pismo generalnemu sekretarju ZN [[António Guterres|Antóniu Guterresu]], katerega podpisniki zanikajo obstoj podnebnih izrednih razmer. Sklicevanje na članek ''500 znanstvenikov pojasnjuje: Ni podnebne izredne situacije'' je bilo objavljeno na Facebooku in ga je Correctiv označil kot »delno napačno«. ''Tichys Einblick'' svoje pritožbe glede dejanj družbe Correctiv ni razumel kot preverjanje dejstev, temveč kot oceno. Revija je Correctivov poseben status na Facebooku opisala kot nelojalno konkurenco. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|date=2020-05-27|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html}}&lt;/ref&gt; Correctiv krši svobodo izražanja in obveščanja, prikrito kot preverjanje dejstev. &lt;ref name=&quot;FAZ&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=„Falsch“-Eintrag bei Facebook: Tichy siegt gegen „Correctiv“ vor Gericht|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/tichy-siegt-gegen-correctiv-vor-gericht-16789353.html|date=2020-05-27}}&lt;/ref&gt; Maja 2020 je višje deželno sodišče v Karlsruheju razsodilo, da je bila predstavitev preverjanja dejstev s strani podjetja Correctiv zavajajoča »za povprečnega uporabnika« in zato nedopustna. Correctivove kritike so se nanašale na odprto pismo, ki ga je citiral ''Tichys Einblick''. Sodišče je poudarilo, da pritožba ni odločala o zakonitosti preverjanja dejstev na Facebooku na splošno. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html|titel=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|werk=Die Welt|datum=2020-05-27|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;FAZ&quot; /&gt; Deželno sodišče v Mannheimu je na prvi stopnji razsodilo v korist podjetja Correctiv.    &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Faktencheck?: Streiten mit den Wahrheitsfindern|date=2020-01-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/faktencheck-streiten-mit-den-wahrheitsfindern-16575060.html}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor z ''Osjo dobrega'' ===
Oktobra 2020 je spletna revija Os dobrega pred višjim deželnim sodiščem v Karlsruheju dobila sodni primer proti organizaciji Correctiv. Zdravnik Gunter Frank je pisal o vprašanju, ali bi lahko bili številni pozitivni testi na koronavirus v klavnicah posledica dejstva, da tam krožijo ostanki govejega koronavirusa, ki so neškodljivi za ljudi, nakar je Correctiv članek označil z opombo, da vsebuje nekaj napačnih informacij. ''Os dobrega'' je s pomočjo Joachima Steinhöfela in njegove pobude ''za svobodo izražanja na internetu'' vložila tožbo in zmagala. Spletna stran ''Meedia.de'' je komentirala, da primer »še enkrat impresivno prikazuje temeljne težave s tako imenovanim preverjanjem dejstev«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://www.meedia.de/publisher/wochenrueckblick-der-spiegel-report-zur-bad-kleinen-story-ist-weder-ein-machwerk-noch-ist-er-absurd-1fdbc71b7b14f4561eaea2b6bb4b9408|titel=Der „Spiegel“-Report zur Bad-Kleinen-Story ist weder ein „Machwerk“ noch ist er „absurd“|hrsg=MEEDIA|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Po navedbah organizacije Correctiv je sodišče razsodilo, da Correctiv ne sme povezati obvestila o preverjanju dejstev na Facebooku v določenem jeziku z objavo na blogu ''Achgut''. Članek Correctiv (preverjanje dejstev) ni bil predmet ugovorov. Sodišče je v svoji obrazložitvi predlagalo manj dvoumno formulacijo, s katero je bilo obvestilo ponovno objavljeno. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2020/10/30/faktenbasierte-berichterstattung-zum-coronavirus-correctiv-zum-urteil-des-olg-karlsruhe/|titel=Für eine faktenbasierte, journalistische Berichterstattung zum Coronavirus: Correctiv zum Urteil des OLG Karlsruhe|werk=correctiv.org|datum=2020-10-30|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor z Ulrichom Vosgeraujem glede odlomka iz članka »Tajni načrt proti Nemčiji« ===
Na zahtevo Ulricha Vosgeraua je hamburško regionalno sodišče izdalo začasno odredbo zoper odlomek iz poročila organizacije Correctiv z naslovom » Tajni načrt proti Nemčiji «. Odredba se nanaša na domnevno izjavo Vosgeraua glede pritožb glede pregleda volitev. Correctiv je napačno citiral Vosgerauja, ko je trdil, da verjame, da bodo množične pritožbe uspešne. Sodišče je razsodilo, da Correctiv ne more dokazati točnosti citata, in razsodilo v korist tožnika.

Drugi deli predloga, kot so reprodukcija njegovih odgovorov na poizvedbo Correctiv in izjave o glasovanju po pošti, so bili zavrnjeni. Sodišče je ugotovilo, da je Correctiv natančno poročal o Vosgeraujevih izjavah. Vosgerau se lahko pritoži zoper zavrnjene dele, medtem ko se Correctiv lahko pritoži zoper začasno odredbo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106|titel=Unterlassungsantrag gegen Correctiv-Berichterstattung nur teilweise erfolgreich|zugriff=2025-01-07}}&lt;/ref&gt;

== Navzkrižje interesov ==

=== Spor okoli Boda Hombacha ===
Bodo Hombach je imel dvojno vlogo, kot vodja etičnega odbora pri podjetju Correctiv in član upravnega odbora fundacije Brost, ki jo je leta 2016 zaradi navzkrižja interesov končal z odstopom iz etičnega odbora. Po poročanju Kressnewsa je tesna povezava Davida Schravena s Hombachom privedla do navzkrižja interesov, saj je bil predsednik upravnega odbora fundacije Brost, Wolfgang Heit, kot zdravnik, prizadet zaradi raziskave podjetja Correctiv o &quot;Evrih za zdravnike&quot;, kar je privedlo do zmanjšanja finančne podpore fundacije Brost za Correctiv in do Hombachovega odstopa. Kressnewsove trditve so bile zavrnjene kot netočne.  &lt;ref name=&quot;kress&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/137813-schwerwiegender-interessenkonflikt-bodo-hombach-david-schraven-correctiv-und-die-brost-stiftung.html|titel=Bodo Hombach, David Schraven, Correctiv und die Brost-Stiftung|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-05-31|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/138591-maerchenstunde-mit-david-schraven.html|titel=Märchenstunde mit David Schraven|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-09-19|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt;

=== Sodelovanje aktivistov v raziskavah ===
Septembra 2020 je Welt am Sonntag kritiziral dejstvo, da so aktivisti organizacije Fridays for Future, vključno s Carlo Reemtsma, raziskovali vpletenost občin Severnega Porenja-Vestfalije v energetska podjetja v imenu organizacije Correctiv, ne da bi bilo to občinam, ki so sodelovale v raziskavi, očitno. To je kritiziral tudi predsednik DJV Frank Überall. Po mnenju organizacije Correctiv takšne preiskave niso mogoče brez pomoči državljanov ali lokalnih medijev. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus215613486/Fridays-for-Future-Klimaaktivisten-beteiligen-sich-an-Correctiv-Recherche.html|titel=Fridays for Future: Klimaaktivisten beteiligen sich an Correctiv-Recherche|werk=Die Welt|datum=2020-09-13|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Poslovodja prestopi v volilno ekipo Roberta Habecka ===
Novembra 2024 je sodirektorica Jeanette Gusko zapustila organizacijo Correctiv, da bi se pred zveznimi volitvami leta 2025 udeležila kampanje za zveznega ministra za gospodarstvo [[Robert Habeck|Roberta Habecka]] (Zeleni). &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/correctiv-geschaeftsfuehrerin-gusko-macht-wahlkampf-fuer-habeck-110108898.html|titel=„Correctiv“-Geschäftsführerin Gusko macht Wahlkampf für Habeck|datum=2024-11-13|zugriff=2024-11-15|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Po mnenju novinarja ''Welt'' Andreasa Rosenfelderja primer kaže, kako mediji škodujejo verodostojnosti politike in novinarstva. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus254511644/Wahlkampf-Der-Correctiv-Regierungs-Komplex.html|titel=Wahlkampf: Der „Correctiv“-Regierungs-Komplex - WELT|zugriff=2024-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2014]]
[[Kategorija:Neprofitne organizacije]]
[[Kategorija:Preiskovalno novinarstvo]]</text>
      <sha1>2ice4rogeq9lx0qyf175g4lup1xrbt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danijel Malalan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586506</id>
    <revision>
      <id>6672833</id>
      <parentid>6669390</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T02:45:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6742" sha1="mxf3lwi6x77vyqbbmlt8h3tzadb941u" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]
}}
'''Danijel Malalan''', [[ekonomist]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[pevec]], [[režiser]], * [[6. junij]] [[1972]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
Danijel Malalan se je rodil v [[Trst|Trstu]], a je odraščal v [[Trebče, Trst|Trebčah]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan in sladki perzijski verzi ...|url=https://www.primorski.eu/kultura/190009-danijel-malalan-in-sladki-perzijski-verzi-BKPR195172|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; oče je bil Lucijan, mati Anica (rojena Kralj). Obvežno šolanje je opravil na slovenskih šolah na [[Opčine|Opčinah]], maturiral je slovenski višji šoli v Trstu leta 1991. Nato je leta 1997 zaključil študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in je leta 2000 tudi diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, študij je zaključil tudi na Fakulteti za management [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]] v [[Koper|Kopru]] in se iz ekonomskih ved izpopolnjeval in zaključil magisterij ''Art management'' na ESE - European School of Economics, v [[London|Londonu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Daniel Dan Malalan|url=https://sigledal.org/geslo/Daniel_Dan_Malalan|website=Geslo|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem se je izpopolnjeval tudi v petju na več mojstrskih tečajih in nastopal je na mnogih pevskih festivalih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan|url=https://www.teaterssg.com/actor/danijel-malalan/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-07}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Danijel Malalan je bil leta 1997 do 2001 in od sezone 2017/18 član [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča SSG]] v Trstu. Redno sodeluje tudi z novogoriškim in koprskim gledališčem, doslej je že odigral ogromno vlog.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan - Igralec|url=https://www.zdus.si/clani/danijel-malalan/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trio Pupe: »Ko gre za denar, vemo, kako se stvari obrnejo«|url=https://revijastop.si/clanek/intervjuji/65d7a3d5a2a18/trio-pupe-ko-gre-za-denar-vemo-kako-se-stvari-obrnejo|website=Revija Stop|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Škandali do nazga?|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/skandali-do-nazga|website=old.slovenskenovice.si|date=2010-06-25|accessdate=2025-07-07|language=sl-si|first=Roman|last=Turnšek}}&lt;/ref&gt; Večkrat sodeluje tudi z [[Radio Trst A|Radijem Trst A]], kjer je pripravljal tudi samostojne oddaje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan: V strahu, da ne bo plagiator|url=https://govorise.metropolitan.si/intervju/danijel-malalan-v-strahu-da-ne-bo-plagiator/|website=Govori.se|date=2013-07-21|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gledališče kot življenje {{!}} Novinarke.si {{!}} Novinarji.si|url=https://www.novinarji.si/studentski-izdelki/2023/05/gledalisce-kot-zivljenje/|date=2023-05-16|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI|first=Svetlana|last=Brecelj}}&lt;/ref&gt;

Malalan je od jeseni do konca leta 2018 opravljal delo umetniškega vodje,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Direktor, ki prisega na javni prevoz - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/osrednja/novice/kultura/direktor-ki-prisega-na-javni-prevoz-733742|website=Novice Svet24|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; nato je bil meseca maja 2019 imenovan za direktorja [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG]] Trst&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IMA NOVO VODSTVO: Direktor je postal Danijel Malalan|url=http://www.regionalobala.si/novica/slovensko-stalno-gledalisce-v-trstu-ima-novo-vodstvo-direktor-je-postal-danijel-malalan|website=regionalobala.si|accessdate=2025-07-07|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; za triletni mandat in je bil leta 2022 potrjen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DANIJEL MALALAN direktor SSG v novem triletju {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/danijel-malalan-direktor-ssg-v-novem-triletju/#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-07}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan potrjen za direktorja SSG in umetniškega koordinatorja za naslednja tri leta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/danijel-malalan-potrjen-za-direktorja-ssg-za-naslednja-tri-leta/|website=Noviglas|date=2022-06-03|accessdate=2025-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Leta 2025 pa ni več kandidiral za mesto direktorja SSG-ja.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Danijel Malalan se poslavlja od vodstva SSG: &quot;Prevetritev bo blagodejna!&quot;|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/06/danijel-malalan-se-poslavlja-od-vodstva-ssg-prevetritev-bo-blagodejna-3eaffa02-8ce5-4c86-9547-63fd92ca932f.html|date=2025-06-26|accessdate=2025-07-07|language=sl|first=Barbara|last=Ferluga}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovensko stalno gledališče išče direktorja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovensko-stalno-gledalisce-isce-direktorja-CY1919756|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-07|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;

Danijel Malalan je kot svobodni umetnik sodeloval z vsemi primorskimi in nekaterimi osrednjeslovenskimi gledališči, odigral je tudi že kar nekaj filmskih vlog.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan|url=https://bsf.si/sl/ime/danijel-malalan/|website=bsf.si|accessdate=2025-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uspešno se je udeležil tudi več pevskih festivalov, kot na primer [[Festival narečnih popevk 2007]], [[Melodije morja in sonca 2009|Melodije morja in sonca 2009,]] [[Slovenska popevka 2010]], [[Festival slovenskega šansona|Festival slovenskega šansona.]] Sodeloval je tudi v raznih muzikalih, na primer [[Moje pesmi, moje sanje]], Ljubim te - spremeni se&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danijel Malalan se pripravlja na vlogo v novem muzikalu|url=https://www.primorske.si/2010/11/21/danijel-malalan-se-pripravlja-na-vlogo-v-novem-muz|website=Primorske Novice|accessdate=2025-07-07}}&lt;/ref&gt; in drugimi.

Več let je član ZDUS-a - [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Malalan, Danijel}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski pevci]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>mxf3lwi6x77vyqbbmlt8h3tzadb941u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Etapne dirke</title>
    <ns>10</ns>
    <id>587820</id>
    <revision>
      <id>6672865</id>
      <parentid>6671937</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:35:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>+1</comment>
      <origin>6672865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1431" sha1="cpxyaxqj3yymcamgt4wexx80fo1c4c9" xml:space="preserve">{{Navbox
|name = Etapne dirke
|title = [[Etapna dirka (kolesarstvo)|Etapne kolesarske dirke]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist

|group1 = [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
|list1 = 
* [[Dirka po Italiji]]
* [[Dirka po Franciji]]
* [[Dirka po Španiji]]

|group2 = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velikih sedem]]
|list2 = 
* [[Pariz–Nica]]
* [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
* [[Dirka po Kataloniji]]
* [[Dirka po Baskiji]]
* [[Dirka po Romandiji]]
* [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]
* [[Dirka po Švici]]

|group3 = Ostale
|list3 = 
* [[Dirka po Albaniji]]
* [[Dirka po Alpah]]
* [[Dirka po Avstriji]]
* [[Beograd–Banjaluka]]
* [[Dirka po Bolgariji]]
* [[Dirka po Češki]]
* [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
* [[Dirka po Grčiji]]
* [[Dirka po Hrvaški]]
* [[Istrska pomlad]]
* [[Dirka po Kosovu]]
* [[Dirka po Madžarski]]
* [[Dirka po Małopolski]]
* [[Dirka po Poljski]]
* [[Dirka po Romuniji]]
* [[Dirka po Slovaški]]
* [[Dirka po Sloveniji]]
* [[Dirka po Srbiji]]
* [[Dirka po Turčiji]]
* [[Dirka po Zgornji Avstriji]]
* [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]

|group4 = Nekdanje
|list4 = 
* [[Alpe–Adria (kolesarska dirka)|Alpe–Adria]]
* [[Dirka miru]]
* [[Dirka po Jugoslaviji]]
* [[Po poteh AVNOJ–a (kolesarska dirka)|Po poteh AVNOJ–a]]

}}&lt;noinclude&gt;
{{collapsible option}}
[[Kategorija:Kolesarske predloge| ]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>cpxyaxqj3yymcamgt4wexx80fo1c4c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eadred</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593008</id>
    <revision>
      <id>6672925</id>
      <parentid>6537819</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:53:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 4 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11550" sha1="0qjrfxpw0q4ap86zepa270uykpg0c24" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| succession      = [[Seznam angleških kraljev|Kralj Angležev]] 
| image           = Eadred - MS Royal 14 B VI.jpg
| caption         = Eadred v ''Genealoškem seznamu angleških kraljev'' iz 14. stoletja
| reign           = 26. maj 946 – 23. november 955
| coronation      = 16. avgust 946&lt;br&gt;Kingston upon Thames
| predecessor     = [[Edmund I.]]
| successor       = [[Eadvig]]
| house           = Wessex 
| birth_date      = {{circa|923}}
| birth_place     = [[Wessex]]
| death_date      = 23. november 955 (star ok. 32 let)
| death_place     = Frome, [[Somerset (grofija)|Somerset]]
| place of burial = [[Old Minster (Winchester)|Old Minster, Winchester]]; kosti so zdaj v [[Stolnica v Winchestru|Winchestrski stolnici]]
| spouse          = 
| father          = [[Edvard Starejši]]
| mother          = Eadgifu Kentska
}}

'''Eadred''' ali '''Edred''',{{sfn|Williams|2004b}} je bil od 26. maja 946 do svoje smrti kralj Angležev, * ok. [[923]], † [[23. november]] [[955]]. 

Bil je mlajši sin kralja [[Edvard Starejši|Edvarda Starejšega]] in njegove tretje žene Eadgifu ter vnuk kralja [[Alfred Veliki|Alfreda Velikega]]. Njegov starejši brat [[Edmund I.|Edmund]] je bil ubit, ko je poskušal zaščititi svojega [[senešal]]a pred napadom nasilnega tatu. Edmundova dva sinova, [[Eadvig]] in [[Edgar Miroljubni|Edgar]], sta bila ob očetovi smrti majhna otroka, zato je kralj postal Eadred. Zadnjih nekaj let življenja je trpel zaradi slabega zdravja in umrl v starosti nekaj več kot trideset let, ne da bi se kdaj poročil in imel otroke. Zaporedoma sta ga nasledila nečaka Eadvig in Edgar Miroljubni. 

Eadredov starejši polbrat Ethelstan je leta 924 podedoval Anglijo južno od Humberja in leta 927 osvojil južno northumbrijsko vikinško kraljestvo York. Edmund in Eadred sta oba podedovala celotno kraljestvo, a sta ga kmalu zatem izgubila, ko je York sprejel vikinške kralje. Do konca svojih vladavin sta ga ponovno pridobila. Leta 954 so yorkški magnati izgnali svojega zadnjega kralja [[Erik I. Norveški|Erika ]] in Eadred je za prvega [[ealdorman]]a celotne [[Northumbrija|Northumbrije]] imenoval Osullfa, anglosaškega vladarja northumbrijskega Bamburgha. 

Eadred in Edmundu sta si bila zelo blizu in Eadred je podedoval številne njegove vodilne svetovalce, kot so bila njegova mati Eadgifu, canterburyjski  nadškof Oda in Ethelstan, ealdorman [[Vzhodna Anglija|Vzhodne Anglije]], ki je bil tako močan, da je bil znan kot &quot;polkralj&quot;. Njegov tesen prijatelj in svetovalec je bil Dunstan, opat [[Glastonburyjska opatija|Glastonburyjske opatije]] in bodoči nadškof Canterburyja. Zdi se, da je Eadred pooblastil Dunstana za pisanje listin, ko je bil sam v zadnjih letih preveč bolan, da bi se udeležil sej [[witan]]a (kraljevega sveta). 

[[Angleška benediktinska reforma]] ni bila uresničena vse do Edgarjeve vladavine. Eadred jo je že v zgodnjih fazah močno podpiral in bil blizu dvema njenima voditeljema, Ethelvoldu, ki ga je imenoval za opata Abingdona, in Dunstanu. Eadred tako kot prejšnji kralji ni delil mnenja Ethelvoldovega kroga, da je življenje [[Benediktinci|benediktinskega]] meniha edino vredno versko življenje, zato je za škofa Winchesterja imenoval Elfsigeja, poročenega moškega, ki je imel celo sina. 

==Vladavina== 
===Nasledstvo prestola=== 
Potem ko je bil kralj Edmund I.  26. maja 946 umorjen, ga je nasledil Eadred. 16. avgusta 946 ga je v Kingstonu na Temzi kronal nadškof Odo iz Canterburyja. Kronanja so se udeležili številni škofje, pa tudi južnovaližanski kralj Hwyel Dda z bratoma Morganom in Cadwganom ter štirje grofje s skandinavskimi imeni Orm, Morcar, Grim in Coll.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot;&gt;Ann Williams. ''Eadred''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://ascharters.net/charters/520 Charta S520]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

===Vladanje in upravljanje=== 
[[Slika:Eadred penny.jpg|thumb|200px|Eadredov [[penny]]]]
Eadred je obdržal številne svetovalce svojega brata in predhodnika Edmunda. Nekateri od njih so služili že Edmundovemu predhodniku, njegovemu polbratu Ethelstanu. To je angleški politiki dalo določeno raven stabilnosti. Med najpomembnejšimi svetovalci so bili duhovniki, nadškof Odo iz Canterburyja,  škof Elfsige iz Winchesterja, opat Dunstan iz Glastonburyja in škof Cenwald iz Worcesterja. Eadredov najpomembnejši posvetni svetovalec je bil Ethelstan, ealdorman [[Vzhodna Anglija|Vzhodne Anglije]]. Pomembno vlogo je imela tudi njegova mati Eadgifu, ki se v dokumentih pojavlja kot priča&lt;ref&gt;z.&amp;nbsp;B. [http://ascharters.net/charters/1511 Charta S1511]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ali celo upravičenka.&lt;ref&gt;[http://ascharters.net/charters/562 Charta S562]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Eadred je v svoj krog zaupnikov vključil tudi nove ljudi, kot je bil Elfhere, bodoči ealdorman iz [[Mercija|Mercije]]. Proti koncu svoje vladavine je Eadred okoli leta 954 imenoval Ethelvolda za opata Abingdona in dotrajano posvetno kolegijsko cerkev preoblikoval v benediktinski samostan.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 

Eadredova oporoka&lt;ref&gt;[http://ascharters.net/charters/1515 Charta S1515]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; razkriva hierarhijo svetovalcev in sestavo kraljeve družine. Nadškofu Odu iz Canterburyja je zapustil 240 zlatih [[mankus]]ov, vsakemu škofu in ealdormanu pa po 120. Njegov senešal, komornik in točaj so prejeli vsak po 80 mankusov.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 

===Osvojitev kraljestva Jorvik=== 
Eadred je bil zelo spoštovan vladar, vendar  njegova hegemonistična oblast v Angliji ni bila neizpodbitna. Razpoložljivi viri ne omogočajo popolne rekonstrukcije dogodkov. Kronike, ki pokrivajo to obdobje, so bile napisane precej po dogodkih in si pogosto nasprotujejo, prav tako kot  tudi sodobne listine.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 2] 

Kraljestvo Jorvik ([[Northumbrija]]) se je že leta 927 podredilo Eadredovemu polbratu Ethelstanu. Pod [[Olaf Kvaran|Olafom Kvaranom]] (927, 941–944, 947–949/952) in [[Erik Krvava sekira|Erikom ]] (950–952/954) so si Northumbrijci prizadevali za avtonomijo, pri čemer jih je podpiral nadškof Vulfstan I. Yorški (931–956), oportunistični grof Osulf Bamburški (930–963) pa je bil nekaj časa Eadredov zaveznik.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 

Zdi se, da se je Olaf Kvaran s soglasjem ali privolitvijo Eadreda leta 947 uveljavil kot kralj. Olaf je bil blizu angleškim kraljem. Kralj Emund I. je bil njegov boter in njegovi kovanci so se zgledovali po angleških. Njegov poganski tekmec Erik je koval kovance s tradicionalnimi [[Vikingi|vikinškimi]] motivi. Po ''[[Anglosaška kronika|Anglosaški kroniki]]'' so Olafa leta 952 pregnali Northumbrijci. To se je bolj verjetno zgodilo leta leta 949. Leta 949 se je verjetno zgodilo tudi podjarmljenje nadškofa Vulfstana in nortumbrijskega plemstva, sicer zabeleženo za leto 947. V naslednjih letih je Eadred očitno neposredno vladal Yorku. Leta 949 in 950 je izdal več listin, v katerih se je naslovil kot ''&quot;kralj Angležev, Northumbrijcev, poganov in Britov&quot;''.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt;  

Northumbrijci so nato prelomili prisego zvestobe Eadredu in za svojega kralja izvolili Erika. Eadred se je na njihovo kljubovanje odzval s kazenskim pohodom, med katero je bil požgan pomemben samostan v Riponu. Na povratku je bila Eadredova zadnja straža pri Castlefordu napadena in uničena. Ko je Eadred nato zagrozil, da bo s celotno vojsko ponovno napadel Northumbrijo in jo ''&quot;popolnoma uničil&quot;'', so Northumbrijci oziroma vsaj krog okoli nadškofa Vulfstana prekinili odnose z Erikom in Eadredu plačali vojni davek za njegove izgube. Eadred si je na pohodu verjetno prisvojil relikvije svetega Wilfrida (umrl 709), ki so počivale v Riponu, in jih prenesel v Canterbury. Datiranje teh dogodkov je predmet kontroverznih razprav: ''Anglosaška kronika'' jih umešča v leto 948, ''Historia Regum'' pa v leto 950. Nadškofa Vulfstana je Eadred leta 952 odstavil in zaprl v Juthanbyrig (Jedburgh v Roxburghshireu),&lt;ref&gt;Symeon von Durham: ''De Gestis Regum Anglorum'' zum Jahr 952&lt;/ref&gt; a ga je kmalu vrnil na prejšnji položaj.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 

Northumbrijsko kraljestvo je propadlo, ko je bil leta 952 izgnan kralj Erik, kot je zapisano v ''Historia Regum''. Eadred je za prvega grofa Northumbrije imenoval Osulfa Bamburškega. Ko je bil Erik leta 954 na Osulfovo pobudo umorjen v Stainmoru, je bila ponovna osvojitev Northumbrije končana.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt;

===Smrt in nasledstvo=== 
[[Slika:Winchestercathedralburialchestedredd955.jpg|thumb|Eadredov sarkofag v Winchestrski stolnici]]
Proti koncu življenja se je Eadredovo zdravje drastično poslabšalo. Užival je lahko le tekočo hrano in šepal, morda zaradi paralize.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; V zadnjih letih je kraljevska pooblastila očitno prenesel  na Dunstana in druge dostojanstvenike. Od leta 953 do 955 je osebno podpisal manj kot tretjino listin.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; Nazadnje je podlegel bolezni, star nekaj več kot 30 let. Umrl je 23. novembra 955 v Fromu v Somersetu.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; Pokopan je bil v [[Stolnica v Winchestru|Winchestrski stolnici]].&lt;ref&gt;Angelsächsische Chronik zum Jahr 955&lt;/ref&gt; 

Kralj Eadred je umrl neporočen in brez dedičev. Nasledil ga je nečak [[Eadvig]], starejši sin njegovega brata Edmunda.&lt;ref name=&quot;odnb-eadred&quot; /&gt; 
{{clear}}

==Sklici==    
{{sklici|20em}}

==Viri==    
{{refbegin |2}} 
* Lapidge et al. (ur.): ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Wiley-Blackwell, Oxford u.&amp;nbsp;a. 2001, ISBN 0-631-22492-0.
* John Mitchell Kemble: ''Codex Diplomaticus Aevi Saxonici.'' Band 2. Cambridge University Press, 2011, ISBN 978-1-139-09366-8.
* Dorothy Whitelock (ur.): ''English Historical Documents.'' vol. l: ''c. 500–1042.'' 2. Auflage. Routledge, London 1996, ISBN 0-415-14366-7.
* Michael Lapidge, Malcolm Godden, Simon Keynes (ur.): ''Anglo-Saxon England.'' Volume 34, Cambridge University Press, 2007, ISBN 978-0-521-84906-7.
* John Hudson (ur.): ''Historia Ecclesie Abbendonensis.'' Band 1. Oxford University Press, 2007, ISBN 978-0-19-929937-9.
* Alex Woolf: ''From Pictland to Alba: 789–1070.'' Band 2. Edinburgh University Press, 2007, ISBN 978-0-7486-1234-5.
* Nicholas Brooks: ''Anglo-Saxon Myths: State and Church 400–1066''. Continuum, 2000, ISBN 1-85285-154-6.
* James P. Carley, David Townsend (ur.): ''Chronicle of Glastonbury Abbey. An Edition, Translation And Study of John of Glastonbury’s Cronica Sive Antiquitates''. Boydell &amp; Brewer, 2009, ISBN 978-0-85115-859-4.
* Ann Williams: Eadred. In: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (Hrsg.): ''Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times to the year 2000 (ODNB)''. Oxford University Press, Oxford 2004, ISBN 0-19-861411-X; doi:10.1093/ref:odnb/8510 (Lizenz erforderlich), Stand: 2004.
{{refend}} 

{{S-start}}  
{{S-hou| Rodbina Wessex|ok. |[[923]]|[[23. november]] |[[955]]}}  
{{S-reg}} 
{{S-bef|before = [[Edmund I.]] }}  
{{S-ttl|title  = [[Seznam angleških kraljev|Kralj Anglije]]|years= 946–955}} 
{{S-aft|after  = [[Eadvig]]}}  
{{S-bef|before = [[Edmund I.]] }}  
{{S-ttl|title  = Kralj Jorvika|years= 946–948}} 
{{S-aft|after  = [[Erik Krvava sekira|Erik]] }} 
{{S-end}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 923]] 
[[Kategorija:Umrli leta 955 ]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Angleški kralji]]</text>
      <sha1>0qjrfxpw0q4ap86zepa270uykpg0c24</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edgar Miroljubni</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593588</id>
    <revision>
      <id>6672928</id>
      <parentid>6549318</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:57:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16590" sha1="qnsft8akm3py42v0tkurw5ujdnfb96h" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| image        = Edgar - MS Royal 14 B VI.jpg
| name         = Edgar 
| caption      = Edgar na ''Seznamu kraljev Anglije'' iz zgodnjega 14. stoletja
| succession   = Kralj Angležev 
| reign        = 1. oktober 959 – 8. julij 975
| coronation   = 11. maj 973
| predecessor  = [[Eadvig]]
| successor    = [[Edvard Mučenec]]
| house        = Wessex
| spouses      = {{plainlist|
* Etelfled
* Vulftrit 
* Elftrit}}
| issue        = {{plainlist|
* [[Edvard Mučenec]]
* Edith Wiltonska
* Edmund
* [[Ethelred II. Nepripravljeni|Etelred Nepripravljeni]]}}
| father       = [[Edmund I.]]
| mother       = Elfgigu Shaftesburyjska
| birth_date   = 943/944
| birth_place  = [[Anglija]]
| death_date   = 8. julij 975 (star 31/32 let)
| burial_place = [[Glastonburyjska opatija]]
}}

'''Edgar''' (tudi Eadgar, Ædgar, Adgar, Etgar, Eadgarus, Edgarus, Ædgarus in drugače) je bil od leta 957 do 959 kralj anglosaških kraljestev [[Mercija]] in [[Northumbrija]], po smrti svojega brata [[Eadvig]]a pa je od leta 959 do svoje smrti vladal vsej Angliji,&lt;ref name=&quot;enc514&quot;&gt;Simon Keynes: ''Kings of the English''. V: Lapidge et al. (ur.): ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Wiley-Blackwell, Oxford u.&amp;nbsp;a. 2001, ISBN 0-631-22492-0, str. 514–516&lt;/ref&gt; * 943/944,&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot;&gt; Ann Williams: ''Edgar''. V: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (ur.): Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times&lt;/ref&gt; † [[8. julij]] [[975]], [[Winchester, Anglija|Winchester]]. 

Njegov vzdevek ''pacificus'', ki ga je prvič uporabil Ivan Worcestrski v 12. stoletju,&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; se je v starejši literaturi običajno prevajal kot &quot;Miroljubni&quot;. V novejši literaturi se vse bolj uporablja prevod &quot;Mirotvorec&quot;. Opustošenje otoka Thanet leta 969 se je, kot kaže, zgodilo po njegovih navodilih, nemiri po njegovi smrti pa prav tako kažejo, da se je &quot;mir&quot; med njegovo vladavino vzdrževal bolj s strogo oblastjo in vojaško prisotnostjo kot z Edgarjevo &quot;miroljubno&quot; naravo. Dokazana pripravljenost za uporabo sile je bila verjetno eden od razlogov, zakaj med njegovo vladavino ni bilo vikinških napadov ali invazij. [[Erik I. Norveški|Erik Krvava sekira]], zadnji vikinški kralj kraljestva Jorvik, je bil leta 954 umorjen, nov val napadov pa se je začel šele leta 980.&lt;ref name=&quot;enc158&quot;&gt;Sean Miller: ''Edgar''. V: Lapidge et al. (ur.): ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Wiley-Blackwell, Oxford u.&amp;nbsp;a. 2001, ISBN 0-631-22492-0, str. 158–159.&lt;/ref&gt; 

==Življenje== 
[[Slika:Edgar from Winchester Charter.jpg|thumb|200px|Edgarjeva listina, podeljena New Minstru v Winchesterju leta 966 (MS Cott. Vesp&amp;nbsp;A. VIII, folio&amp;nbsp;2, verso, Britanska knjižnica)]] 
[[Slika:Edgard king of England 959 975.jpg|thumb|200px|''Edgar, Rex Anglorum'' (Edgar, kralj Angležev)]] 
[[Slika:Edgar in Regularis Concordia.jpg|thumb|200px|Edgar med winchesterskim škofom sv. Etelvoldom in canterburyjskim nadškofom sv. Dunstanom (11. stoletje, Britanska knjižnica MS Cotton Tiberius A iii)]] 
[[Slika:Edgar King of England.jpg| thumb|200px|Rex Aedgarus,  ilustracija iz 13. stoletja (Knjižnica Univerze v Cambridgeu, Ee.3.59: fol. 3v)]] 
[[Slika:King Edgar, c.943-75.jpg|thumb|200px|Kralj Edgar, portret v oknu kapele All Souls College v Oxfordu iz 15. stoletja ]] 

Edgarjevo življenje je slabo dokumentirano. ''[[Anglosaška kronika]]'' vsebuje le deset zapisov o njem, v večini drugih sodobnih virov pa so bili cerkveni reformatorji bolj pomembni od njega. Gradivo kronistov iz 12. in 13. stoletja ni zelo informativno, saj je sestavljeno predvsem iz olepšanih legend, ki so z zgodovinskim kraljem povezane zgolj z njegovim imenom.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

===Družina=== 
====Poreklo in mladost==== 
Edgar je bil rojen leta 943/944 kot najmlajši sin [[Edmund I.|Edmunda I.]] (vladal 939–946) iz hiše Wessex in njegove prve žene Elfgifu. Imel je starejšega brata [[Eadvig]]a. Njegovo mater, ki je umrla leta 944, so v Shaftesburyjski opatiji, kjer je kot redovnica umrla njena mati Vinfled, častili kot svetnico. Edmund se je kmalu poročil z Etelfled iz Damerhama. Ko je Edgarjev oče Edmund leta 946 umrl, se je njegova mačeha poročila z [[ealdorman]]om Etelstanom Roto iz [[Mercija|Mercije]]. Edgar in Eadvig sta bila tako podrejena kralju Eadredu (946–955), bratu njunega očeta.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

Neporočeni Eadred je Edgarjevo vzgojo zaupal Elfvin, ženi ealdormana Etelstana, podkralja [[Vzhodna Anglija|Vzhodne Anglije]]. Pomembno vlogo v njegovi vzgoji je mela tudi njegova stara mati Eadgifu, vdova [[Edvard Starejši|Edvarda Starejšega]]. Okoli leta 954 je Eadgifu prepričala Eadreda, da je dotrajano posvetno kolegijsko cerkev v Abingdonu zaupal opatu Etelvoldu, ki jo je preuredili v [[benediktinci|benediktinski]] samostan. Edgarjeva nadaljnja izobrazba je potekala v tem samostanu. Tam se je zgodaj seznanil z [[Clunyjske reforme|benediktinska reforma]], ki se je med njegovo vladavino razširila v Angliji.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;

====Zakonske zveze in potomci====
O Edgarjevi prvi ženi Etelfled je znano samo to, da je bila mati njegovega sina [[Edvard Mučenec|Edvarda Mučenca]]. Za njegovo drugo ženo Vulftrit ni znano, ali je imel z njo sklenjeno polnopravno poroko (''muntehe'') ali svobodno poroko (''friedelehe'').&lt;ref name=&quot;enc150&quot;&gt;R. C. Love: ''Eadgyth''. V: Lapidge et al. (ur.): ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Wiley-Blackwell, Oxford u.&amp;nbsp;a. 2001, ISBN 0-631-22492-0, str. 150.&lt;/ref&gt; Vulftrit je kasneje postala opatinja Wiltonske opatije, v katero je vstopila tudi njuna hčerka Edgit.&lt;ref name=&quot;enc150&quot;/&gt; Vulftrit in Edgit sta se kasneje častili kot svetnici.  Okoli leta 964/965 se je Edgar poročil z Elftrit,  hčerko [[ealdorman]]a Ordgarja  in vdovo ealdormana Etelvolda iz Vzhodne Anglije.&lt;ref&gt;[http://eagle.cch.kcl.ac.uk:8080/pase/DisplayPerson.jsp?personKey=8094 Ælfthryth 8]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Prosopography of Anglo-Saxon England&lt;/ref&gt; V tem zakonu sta bila rojena sinova Edmund in [[Ethelred II. Nepripravljeni|Ethelred]].&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;

===Vladavina=== 
====Nasledstvo==== 
Kralj [[Eadred]] je leta 955 umrl neporočen in brez dedičev. Nasledil ga je njegov nečak [[Eadvig]], Edgarjev starejši brat. Eadvig ni bil priljubljen vladar in so ga celo njemu naklonjeni sodobniki obtoževali razsipnosti. Ko je približno štirinajstletni Edgar leta 957 postal polnoleten, je bilo kraljestvo razdeljeno. Edgar je postal kralj [[Mercija|Mercije]] in [[Northumbrija|Northumbrije]], medtem ko je Eadvig obdržal naziv &quot;kralj Angležev&quot;. Možnosti, da je bilo kraljestvo razdeljeno že leta 955, ni mogoče izključiti.&lt;ref&gt;Angelsächsische Chronik Manuskript D&lt;/ref&gt; To možnost podpira dejstvo, da je Edgar leta 956 podpisal listino, čeprav vprašljivo, kot ''regulus'' (podrejeni mali kralj). Kakor koli že, zdi se, da je bila delitev sporazumna in je bila morda preprosto namenjena temu, da se Edgarja imenuje za Eadvigovega naslednika. Znano je le eno nesoglasje med bratoma: leta 956 je Eadvig izgnal Dunstana, opata opatije [[Glastonburyjska opatija|Glastonbury]]. Po enoletnem izgnanstvu na celini se je Dunstan vrnil v Anglijo, kjer ga je Edgar imenoval za worcesterskega (957–959) in londonskega (958–960) škofa. Posvetni in verski dostojanstveniki, znani iz listin, od katerih je večina ostala na svojih položajih tudi po Eadvigovi smrti 1. oktobra 959, kažejo na geografsko in ne na politično delitev.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot;/&gt; 

Po Eadvigovi smrti je Edgar postal edini kralj. Vzdrževal je dobre odnose z Elfgifu, vdovo svojega brata, in ji kot ''rex totius Brittanniae'' (kralj vse Britanije) podelil obsežna posestva.&lt;ref&gt;[http://ascharters.net/charters/737 ''Charta S737'']{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} in [http://ascharters.net/charters/738 ''Charta S738'']{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Njenega brata, kronista Etelverda, je pred letom 973 imenoval za &quot;ealdormana zahodnih provinc&quot;, verjetno [[Wessex]]a.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

====Kraljevi dvor====
Edgarjev najvplivnejši svetovalec je bil verjetno njegov stari učitelj Etelvold, ki je bil leta 963 povišan v škofa Winchesterja. Pomembna svetovalka je bila tudi njegova žena je Elftrit. Njena družina je uživala Edgarjevo naklonjenost. Edgar je leta 964 svojega tasta Ordgarja postavil za ealdormana [[Devon (grofija)|Devon]]a, njen brat Ordvulf pa je kasneje postal najpomembnejši svetovalec njegovega najmlajšega sina Ethelreda. Elftrit  je vzdrževala tesne vezi z Elfherejem, ealdormanom [[Mercija|Mercije]], in njegovim starejšim bratom Elfhehom, ealdormanom Hampshirea, ki je bil verjetno Edmundov boter.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

V cerkveni politiki je Edgar podpiral zagovornike [[Gregorijanska reforma|gregorijanske reforme]]. Z Edgarjevim posredovanjem je Dunstan, ki ga je Edgar že na začetku svoje vladavine imenoval za škofa Worcesterja (957–959) in Londona (958–960), leta 959/960 nadomestil odstavljenega Brihtelma kot canterburyjskega nadškofa. Osvald je leta 971 postal nadškof Yorka, ne da bi se moral odpovedati worcesterski škofiji, ki jo je prejel leta 962. Etelvin, najmlajši sin Edgarjevega rejnika Etelstana, je po smrti svojega brata Etelvolda postal grof Vzhodne Anglije. Osvald in Etelvin sta ponovno ustanovila opatijo Ramsey kot benediktinsko skupnost. Številni drugi samostani, na primer v Worcesterju, Westbury-on-Trymu, Pershoreju, Peterboroughu, Elyju, Croylandu in Thorneyju, so bili na novo ustanovljeni ali reformirani. Ohranjene listine pričajo o Edgarjevi radodarni obdaritvi reformiranih samostanov z zemljo. Edgarja je njegov nekdanji učitelj, opat Etelvold, izjemno hvalil zaradi spodbujanja benediktinske reforme. Desetletja pozneje je nadškof Vulfstan II. iz Yorka (1003–1023) sestavil hvalospev kralju Edgarju.&lt;ref&gt;Angelsächsische Chronik zum Jahr 959&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

====Zakonodaja==== 
Štirje ohranjeni staroangleški zakoniki se na splošno pripisujejo Edgarju. Avtorstvo ''Odloka o stotini''&lt;ref&gt;[https://www.fordham.edu/halsall/source/560-975dooms.asp#Laws%20of%20King%20Edgar The Laws of King Edgar, 959–975 A.D.] V: Medieval Sourcebook &lt;/ref&gt; ali ''Zakona o stotini'' je vprašljivo in morda izvira iz Eadreda. Zakon je urejal  pravne in fiskalne odgovornosti stotine, podrazdelka grofije.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;  

Datum objave ''Kodeksa II'' in ''Kodeksa III'' sta neznana. Razglašena sta bila verjetno skupaj v Andoverju. ''Kodeks II'' obravnava cerkvene davke in lastniške cerkve. Drugi del ''Kodeksa III'' obravnava posvetne zadeve, kot so dostop do sodnega varstva, preprečevanje krivičnih obsodb in poroštvo. Vsebuje tudi določbe za standardizacijo kovancev, mer in uteži. Podobne ukrepe je uvedel že Ethelstan (vladal 924–939), vendar so po mnenju sodobnih zgodovinarjev šele Edgarjeve reforme privedle do enotnega denarnega sistema, vsaj južno od reke Tees.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

Posebej pomemben je ''Kodeks IV'', verjetno izdan v 70. letih 10. stoletja v Wihtbordesstanu (neznana lokacija). Edgar je priznal za &quot;dobro&quot; zakonodajo &quot;Dancev&quot; v [[Northumbrija|Northumbriji]], ker mu je bil grof Oslac &quot;vedno zvest&quot;. Kraljev vpliv na severu je bil v resnici omejen. Asimilacija kraljestva Jorvik, ki je razpadlo šele leta 952/954, je bila ena njegovih najpomembnejših nalog v 50. in 60. letih 10. stoletja in ni bila dokončana vse do 11. stoletja.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

====Kronanje==== 
Edgar je bil z velikim pompom kronan v [[Bath]]u na [[binkošti]], 11. maja 973. Razlog za pozno kronanje je predmet številnih razprav. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil kronan že leta 960/961 in da je to drugo kronanje zaznamovalo njegovo pridobitev imperija (suverenosti) nad vso Britanijo. Drugi trdijo, da je kanonično starost za škofovsko posvečenje dosegel šele pri 30 letih. Omeniti velja, da ''[[Anglosaška kronika]]'', za razliko od njenih predhodnikov, kronanje sploh omenja.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt; 

====Srečanje v Chesterju==== 
Glede na vire je Edgar takoj po kronanju s svojo floto odplul v [[Chester]], kjer se mu je podredilo šest ali osem kraljev. Po seznamu, ki ga je za verodostojnega ocenil Ivan Worcesterski, kronist iz 12. stoletja, so to bili Kenneth II. (Škotska, 971–995), Máel Coluim I. (Strathclyde, 975–997) in njegov oče Dyfnwal III. (941–971, umrl okoli leta 975), Maccus Haroldson (Otok Man in Hebridi, umrl okoli leta 977), Iago ab Idwal (Gwynedd, 950–979), njegov brat Idwal Fychan (umrl leta 980) in njegov nečak Hywel ap Ieuaf (974/979–985). Možno je, da so se kralji Edgarju podredili v različnih obdobjih njegove vladavine in da je opisani dogodek zgolj literarna olepšava dogodkov. Kralji naj bi ga v znak svoje podreditve prepeljali s čolnom čez reko Dee. V 60. letih 10. stoletja je bila Anglija večkrat tarča škotskih in valižanskih napadov. Srečanje v Chesterju leta 973 se zato šteje bolj za nekakšno &quot;mirovno konferenco&quot; med sodelujočimi silami kot za &quot;podreditev&quot;. V tem kontekstu je verjetno treba videti Edgarjevo odstop spornega Lothiana v severni Berniciji Kennethu II.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;  

====Obrambena politika==== 
''Anglosaška kronika'' in Elfrik Gramatik (umrl 1020) poudarjata moč angleške flote, s katero je Edgar vsako leto obplul svoje kraljestvo kot znak svoje moči. Kronisti iz 12. in 13. stoletja so floto ocenili na 3600 ali 4800 ladij, kar je zagotovo pretiravanje. 

''Sipessocne'', ''scypsocne'' ali ''scypfylleð'' (približno &quot;okrožje ladij&quot;) je bila organizacijska oblika, dokumentirana pod njegovim sinom Ethelredom (978–1016), po kateri je bilo za vzdrževanje ladje odgovornih 300 kmetij (hide), verjetno izvira iz Edgarja. Število teh ''sipessocnov'' ni znano. Pet znanih je bilo v lasti samostanov ali škofij. Najbolje dokumentiran je bil Oswaldslow (Worcestershire) v škofiji Worcester.&lt;ref&gt;[http://ascharters.net/charters/731 Charta S731]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}net&lt;/ref&gt; Edgar je verjetno kot plačance najemal tudi [[Vikingi|Vikinge]] z njihovimi čolni, kar v tistem času ni bilo nenavadno.&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;  

===Smrt in nasledstvo=== 
Edgar je nepričakovano umrl 8. julija 975 v starosti 31 ali 32 let in je bil pokopan v [[Glastonburyjska opatija|Glastonburyjski opatiji]]. Nasledil ga je njegov najstarejši sin [[Edvard Mučenec]].&lt;ref name=&quot;odnb-edgar&quot; /&gt;

==Sklici==    
{{sklici|20em}}  

==Viri==    
{{refbegin |2}}   
* Donald G. Scragg (ur.): ''Edgar, King of the English, 959-975: new interpretations''. Boydell &amp; Brewer, 2008, ISBN 978-1-84383-399-4 (''Publications of the Manchester Centre for Anglo-Saxon Studies'', Vol 8).
* Lapidge et al. (ur.): ''The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England''. Wiley-Blackwell, Oxford u.&amp;nbsp;a. 2001, ISBN 0-631-22492-0; insb. Sean Miller: ''Edgar''. str. 158–159.
* Dorothy Whitelock: ''English Historical Documents 500–1042''. 2. Auflage. Vol 1. Routledge, London 1996, ISBN 0-415-14366-7.
* Michael Lapidge, John Crook, Robert Deshman, Susan Rankin: ''The cult of St Swithun''. Oxford University Press, 2003, ISBN 0-19-813183-6 (Winchester studies).
* Catherine E. Karkov: ''The ruler portraits of Anglo-Saxon England''. Boydell Press, 2004, ISBN 1-84383-059-0 (''Anglo-Saxon studies'', Vol 3).
* Barbara Yorke: ''Bishop Aethelwold: his career and influence''. Boydell &amp; Brewer, 1997, ISBN 0-85115-705-X.
* Barbara Yorke: ''Wessex in the early Middle Ages''. Continuum, 1995, ISBN 0-7185-1856-X (Studies in the Early History of Britain).
* Pauline Stafford: ''Gender, family and the legitimation of power: England from the ninth to early twelfth century''. Ashgate Publishing, 2006, ISBN 0-86078-994-2.
* Ann Williams: ''Edgar''. V: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (ur.): Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times to the year 2000 (ODNB). Oxford University Press, Oxford 2004, ISBN 0-19-861411-X; doi:10.1093/ref:odnb/8463, Stand: 2004.
{{refend}} 

{{S-start}}    
{{S-hou|Rodbina Wessex| |943/944|8. julij|975}}    
{{s-reg|}}    
{{s-bef|before=[[Eadvig]]}}    
{{s-ttl|title=Kralj Anglije|years=959–975}}    
{{s-aft|after=[[Edvard Mučenec]]}}     
{{S-end}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni v 940. letih]] 
[[Kategorija:Umrli leta 975 ]] 
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] 
[[Kategorija:Angleški kralji]]</text>
      <sha1>qnsft8akm3py42v0tkurw5ujdnfb96h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eva Mlinar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593974</id>
    <revision>
      <id>6672985</id>
      <parentid>6606602</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T11:28:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672985</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7214" sha1="7w9a3e4n438cds58z9r6n0pt967vwpp" xml:space="preserve">{{Infobox person
| ime = Eva Mlinar
| birth_date = 1985
| birth_place = [[Ljubljana]]
| nationality = [[Slovenija]]
| occupation = [[ilustrator|ilustratorka]], grafična oblikovalka, umetnostna zgodovinarka
| alma_mater = [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] – [[Umetnostna zgodovina]]; [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] – Vizualne komunikacije
}}

'''Eva Mlinar''', [[slovenci|slovenska]] [[ilustrator|ilustratorka]], [[grafično oblikovanje|grafična oblikovalka]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostna zgodovinarka]]. * [[29. oktober]] [[1985]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

=== Študij ===
Eva Mlinar je diplomirala iz umetnostne zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] ter iz vizualnih komunikacij na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Študijsko se je izpopolnjevala na [[Univerza v Gradcu|Karl-Franzens-Universität]] v Gradcu, med letoma 2016 in 2017 pa je živela v [[Istanbul|Istanbulu]], kjer je nadalje razvijala svoje umetniško delo.&lt;ref&gt;{{cite web  
| title = Srednjeveški rokopisi in istanbulske tržnice  
| url = https://www.delo.si/kultura/razno/srednjeveski-rokopisi-in-istanbulske-trznice  
| website = Delo  
| date = 27 October 2023  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt;

=== Delo ===
Deluje kot samostojna ilustratorka in grafična oblikovalka ter sodeluje z založbami, gledališkimi institucijami, muzeji in kulturnimi organizacijami doma in v tujini. Ustvarila je ilustracije za knjige, knjižne ovitke, plakate ter časopisne in revijalne prispevke, poleg tega pa je oblikovala več celostnih grafičnih podob za kulturne institucije, festivale in razstavne projekte.&lt;ref&gt;{{cite web  
| title = Ilustracije ne smatram le kot dekoracijo, ampak kot enakovredno disciplino likovne umetnosti — Eva Mlinar  
| url = https://podjetnistvo.delo.si/aktualno/odkrivamo-talente-eva-mlinar/  
| website = Delo.si  
| date = 7 October 2021  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web  
| title = Eva Mlinar, oblikovalka, ki verjame, da je dobra naslovnica tista, ki izvabi čustveni odziv  
| url = https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/eva-mlinar-oblikovalka-ki-verjame-da-je-dobra-naslovnica-tista-ki-izvabi-custveni-odziv/615548  
| website = MMC RTV SLO  
| date = 13 March 2022  
| access-date = 28 November 2025  
}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web
| title = (INTERVJU) Eva Mlinar: V ilustraciji je še vedno precej več žensk
| url = https://vecer.com/kultura/intervju-eva-mlinar-v-ilustraciji-je-se-vedno-precej-vec-zensk-10363237
| website = Večer
| date = 21 August 2024
| access-date = 28 November 2025
}}&lt;/ref&gt;

Pri svojem delu uporablja kombinacijo analognih in digitalnih tehnik ter kolažnih postopkov, pri čemer pogosto vključuje reference iz umetnostne zgodovine in [[ikonografija|ikonografije]]. 

Leta 2023 je za [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] ustvarila vizualno podobo predstave Galop &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/galop-1 |title=Galop |website=Sigledal: portal slovenskih uprizoritev}}&lt;/ref&gt;, zasnovane v tehniki senčnega gledališča. Kot kreativna direktorica in ilustratorka pa je sodelovala pri animirani dokumentarni seriji [https://bsf.si/sl/film/zgodbe-s-prepiha/ Zgodbe s prepiha], ki je na [[Festival slovenskega filma|28. Festivalu slovenskega filma]] prejela nagrado za najboljši dokumentarni film.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zgodbe-s-prepiha-netipicna-dokumentarna-serija-o-zgodovini-ljubljane/709877 |title=Zgodbe s prepiha: netipična dokumentarna serija o zgodovini Ljubljane |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2017 sodeluje z [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatrom]] v Novem mestu, kjer soustvarja grafične podobe predstav&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.antonpodbevsekteater.si/si/zunanji-sodelavci/ |title=Zunanji sodelavci |website=Anton Podbevšek Teater}}&lt;/ref&gt;. Sodelovala je tudi z londonskim muzejem Wellcome Collection &lt;ref&gt;https://wellcomecollection.org/series/the-architecture-diaries&lt;/ref&gt;, za katerega je pripravila ilustracije in vizualne interpretacije znanstvenih tem.

Redno razstavlja na bienalih in selekcijah ilustracije v Sloveniji in v tujini, med drugim na Hrvaškem, v Srbiji, na Slovaškem, Poljski, Litvi, v Franciji, Nemčiji, Turčiji in na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=23869 |title=Eva Mlinar – umetnica |website=Muzej in galerije mesta Ljubljane – RazUme |access-date=23. november 2025}}&lt;/ref&gt;

== Knjige in publikacije ==
Z ilustratorko Hano Jesih je leta 2018 izdala knjigo umetnika Impresije (Ljubljana/Istanbul), za katero sta prejeli Hiii Illustration Merit Award na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.kinosiska.si/dogodek/hana-jesih-in-eva-mlinar-impresije-ljubljanaistanbul/ |title=Hana Jesih in Eva Mlinar: Impresije – Ljubljana–Istanbul |website=Kino Šiška }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

S pisateljico Evo Mahkovic je leta 2019 izdala literarno-vizualno zbirko grotesk Vinjete straholjubca, ki je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma – knjiga leta 2019 ter nagrado predsednice žirije na 14. slovenskem bienalu ilustracije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiga-leta-je-prvi-izvirni-slovenski-risoroman-vinjete-straholjubca/506463 |title=Knjiga leta je prvi izvirni slovenski risoroman: *Vinjete straholjubca* |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/eva-mahkovic-in-eva-mlinar-vinjete-straholjubca/506464 |title=Eva Mahkovic in Eva Mlinar – *Vinjete straholjubca* |website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/drseci-oznacevalci-pomeni-na-ledu/ |title=Drseči označevalci: pomeni na ledu |website=LUD Literatura}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/komentirano-vodenje-po-razstavi-14-slovenski-bienale-ilustracij-z-evo-mlinar |title=Komentirano vodenje po razstavi 14. Slovenski bienale ilustracij z Evo Mlinar |website=CD-CC}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

* Nagrada Merit, 3×3 Illustration ProShow No.22 / 3×3 The Magazine of Contemporary Illustration, New York, USA (2025)

* Priznanje Hinka Smrekarja, 15. Slovenski bienale ilustracije, ZDSLU (2024)

* Nagrada za najboljšo knjižno ilustracijo, 6. Mednarodni festival ilustracije Ilustrofest, Beograd, Srbija (2024)

* Nagrada Merit, Hiii Illustration International Competition, Hiiibrand, Nanjing, Kitajska (2023, 2017, 2014)

* Posebno priznanje po izboru predsednice žirije, 14. Slovenski bienale ilustracije, ZDSLU (2022)

* Velika nagrada knjižnega sejma – “Knjiga leta 2019” (Eva Mahkovic in Eva Mlinar, Vinjete straholjubca, VigeVageKnjige), Slovenski knjižni sejem (2019)

* Plaketa odličnosti, Bienale vidnih sporočil Slovenije (2015, 2013)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mlinar, Eva}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]</text>
      <sha1>7w9a3e4n438cds58z9r6n0pt967vwpp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dordrecht, Nizozemska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594017</id>
    <revision>
      <id>6672875</id>
      <parentid>6544865</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:44:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34301" sha1="ozi69ehevpceug3h3nwc4fddmb1s64c" xml:space="preserve">
{{Infopolje Naselje|name=Dordrecht|other_name=Dordt|settlement_type=[[Mesto]] in [[Občina]]|image_skyline={{multiple image
  | total_width            = 280
  | border                 = infobox
  | perrow                 = 1/2/1
  | caption_align          = center
  | image1                 = Augustijnenkamp, 3311 Dordrecht, Netherlands - panoramio (2).jpg
  | alt1                   = Augustijnenkamp
  | caption1               = Augustijnenkamp
  | image2                 = Dordrecht luchtfoto 01.jpg
  | alt2                   = Zgodovinski mestni center
  | caption2               = Zgodovinski mestni center
  | image3                 = Bleijenhoek, 3311 Dordrecht, Netherlands - panoramio (4).jpg
  | alt3                   = Bleijenhoek
  | caption3               = Bleijenhoek
  | image4                 = Dordrecht, het stadhuis RM13650 IMG 6830 2023-06-11 13.38.jpg
  | alt4                   = Mestna hiša
  | caption4               = Mestna hiša
  }}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Dordrecht.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=File:Dordrecht wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=|image_map=Map - NL - Municipality code 0505 (2009).svg|map_alt=Označen položaj Dordrechta na občinskem zemljevidu Južne Holandije|map_caption=Lokacija v Južni Holandiji|pushpin_map=Netherlands#Europe|pushpin_map_caption=Location within the Netherlands##Location within Europe|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name={{NED}}|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Slika:Flag of South Holland.svg|22px|Zastava Južne Holandije]] [[Južna Holandija]]|seat_type=[[Sedež|Mestna hiša]]|seat=[[Mestna hiša, Dordrecht|Mestna hiša v Dordrechtu]]|government_footnotes=&lt;ref name=&quot;mayor_now&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.dordrecht.nl/pls/idad/!mozEgemMbScherm2.toonOrgaan?F_BOGVOLGNR=2&amp;F_TAB=PER&amp;F_HISTORIE=&amp;F_NOCACHE=88316844 |title=College van Burgemeester en Wethouders |trans-title=Board of mayor and aldermen |language=nl |work=Organen |publisher=Gemeente Dordrecht |access-date=18 July 2013 |archive-date=3 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200303185926/https://www.dordrecht.nl/pls/idad/!mozEgemMbScherm2.toonOrgaan?F_BOGVOLGNR=2&amp;F_TAB=PER&amp;F_HISTORIE=&amp;F_NOCACHE=88316844 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|governing_body=[[Mestni svet]]|leader_party=[[VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=Nanning Mol (od 2025)|total_type=Občina|unit_pref=Metric|area_footnotes=&lt;ref&gt;{{Dutch municipality total area|dataref}}&lt;/ref&gt;|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Dordrecht}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Dordrecht}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Dordrecht}}|elevation_footnotes=&lt;ref name=&quot;AHN&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 3311GR |language=nl |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=18 July 2013 |archive-date=21 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|elevation_m=1|elevation_max_footnotes=|elevation_min_footnotes=|elevation_min_m=|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Dutch municipality population|dataref}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}&lt;/ref&gt;|population_total=123,000|population_as_of=Municipality, {{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}}; Urban and Metro, {{MONTHNAME|{{Dutch municipality population urbanmetro|popbasemonth}}}} {{YEAR|{{Dutch municipality population urbanmetro|popbaseyear}}}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Dordrecht}}|population_urban={{Dutch municipality population urbanmetro|Dordrecht Urban}}|population_metro={{Dutch municipality population urbanmetro|Dordrecht Metro}}|population_demonym=Dordtenaar|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=3300–3329|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=078|website={{URL|1=http://www.dordrecht.nl}}|footnotes=}}

'''Dordrecht''' (  ), zgodovinsko znan tudi kot '''Dordt''' (še vedno pogovorno uporabljen v nizozemščini,  ) ali '''Dort''' je [[Seznam mest na Nizozemskem|mesto]] in občina na zahodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se v provinci [[Južna Holandija]]. Je peto največje mesto v provinci za [[Rotterdam|Rotterdamom]], [[Haag|Haagom]], [[Leiden|Leidnom]] in Zoetermeerjem, s 123.000 prebivalci (2025).

Občina pokriva celoten otok Dordrecht, ki se pogosto imenuje tudi ''Het Eiland van Dordt'' (&quot;otok Dordt&quot;), ki ga oblivajo reke [[Stari (Oude) Maas]], [[Beneden Merwede]], [[Novi Merwede]], Hollands Diep in Dordtsche Kil. Dordrecht je največje in najpomembnejše mesto v Drechtstedenu in je tudi del Randstada, glavnega somestja na Nizozemskem.

Dordrecht je najstarejše mesto na [[Holandija|Nizozemskem]]. Ima bogato zgodovino in kulturo.

== Etimologija ==
[[Slika:Gem-Dordrecht-OpenTopo.jpg|sličica|Otok Dordrecht]]
[[Slika:RMSDeltaNorth.jpg|desno|sličica|Otok Dordrecht (7) v [[Delta Ren - Meuse - Šelda|delti Rena in Meuse]]]]
Ime Dordrecht izvira iz ''Thuredriht'' (okoli leta 1120), ''Thuredrecht'' (okoli leta 1200). To naj bi pomenilo 'prehod'; ladijski kanal ali reka, skozi katero so ladje z vrvmi vlekli iz ene reke v drugo, kot tukaj med Dubbelom in Merwedejem. Nekdaj so etimologi domnevali, da pripona 'drecht' izvira iz latinskega 'trajectum', kar pomeni brod, vendar je bila ta domneva leta 1996 ovržena. Zdaj velja, da naj bi Drecht izhajal iz ' {{Jezik|nl|draeg}} ', kar pomeni vleči, vleči ali vleka. Prebivalci Dordrechta so ''Dordtenaren'' (ednina: ''Dordtenaar'' ).

Prebivalci mesta Dordrecht svoje mesto neformalno imenujejo ''Dordt'' . V prejšnjih stoletjih je bil Dordrecht pomembno trgovsko pristanišče.

== Zgodovina ==

=== Zgodnja zgodovina ===
Mesto je nastalo ob [[Thure river|reki Thure]], sredi šotišč. Ta reka je bila rokav reke Dubbel, ki je del ogromnega [[Delta Ren - Meuse - Šelda|deltnega kompleksa Ren-Meuse-Šelda]], blizu sedanjega [[Beginaža|Bagijnhofa]]. Leta 1120 se Dordrecht omenja v pripombi, da je bil grof [[Ditrik IV. Holandski|Dirk IV. grof Holandski]] umorjen leta 1049 blizu &quot; ''Thuredrecha'' &quot;. 
[[Slika:View_of_Dordrecht,_by_Aelbert_Cuyp.jpg|levo|sličica|200x200_pik|Pogled na Dordrecht, avtor Aelbert Cuyp]]
Mestne pravice je Dordrechtu podelil grof [[Viljem I. Holandski|Viljem I, Holandski]] leta 1220. To pomeni, da je mesto najstarejše v sedanji provinci [[Južna Holandija|Južni Holandiji]]. Dejansko je sicer [[Geertruidenberg]] bil mesto, ki je prvo dobilo mestne pravice v [[Holandija|grofiji Holandiji]], vendar je sedaj to mestece in občina del province [[Severni Brabant]].

V 12. in 13. stoletju se je Dordrecht zaradi svoje strateške lege razvil v pomembno tržno mesto. V mestu se je trgovalo predvsem z [[Vino|vinom]], [[Les|lesom]] in [[Žito|žiti]]. Dordrecht je postal še pomembnejši, ko je leta 1299 dobil pravico do žita.

Leta 1253 je bila v Dordrechtu ustanovljena latinska šola. Še danes obstaja kot Gimnazija Johana de Witta in je najstarejša [[gimnazija]] na Nizozemskem. 

18. in 19. novembra 1421 je [[Poplava sv. Elizabete (1421)|poplava sv. Elizabete]] poplavila velike dele južne Nizozemske, zaradi česar je Dordrecht postal otok. Smatralo se je, da je v poplavi umrlo več kot 10.000 ljudi, vendar novejše raziskave kažejo, da je bilo žrtev verjetno manj kot 200 ljudi.

29. junija 1457 je mesto opustošil požar. Zgorele so številne stavbe vključno z Veliko cerkvijo (Grote Kerk).&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|title=De Grote of Onze Lieve Vrouwekerk te Dordrecht|url=https://journals.open.tudelft.nl/knob/article/view/StadesVischer14|url-status=live|journal=Bulletin KNOB|language=nl-NL|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121185831/https://journals.open.tudelft.nl/knob/article/view/StadesVischer14|archive-date=2021-01-21|access-date=2020-12-03}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Building|url=https://grotekerkdordrecht.com/en/stories/building/|accessdate=2020-12-03|website=Vrienden van de Grote Kerk Dordrecht|language=en-US|archivedate=2020-10-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201031194603/https://grotekerkdordrecht.com/en/stories/building/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=9 May 2017|title=De brand duurde vijf dagen|url=https://www.ad.nl/dordrecht/de-brand-duurde-vijf-dagen~abdda1b4/|accessdate=4 September 2021|website=[[Algemeen Dagblad]]|language=nl|archivedate=5 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210805233349/https://www.ad.nl/dordrecht/de-brand-duurde-vijf-dagen~abdda1b4/}}&lt;/ref&gt;

=== Dordrechtska unija ===
[[Slika:Dordrecht_vanDeventer.jpg|desno|sličica|Dordrecht okoli 1565, Jacob van Deventer]]
Leta 1572, štiri leta po začetku [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemskega upora]], so se predstavniki vseh nizozemskih mest, razen [[Amsterdam|Amsterdama]], in vodnih beračev, ki jih je zastopal Viljem II. de la Marck, zbrali v Dordrechtu, da bi imeli ''Eerste Vrije Statenvergadering'' (&quot;Prva skupščina svobodnih [[Stanovi Holandije in Zahodne Frizije|držav]] &quot;), znano tudi kot ''Unie van Dordrecht'' (&quot;Dordrechtska unija&quot;). Ta tajni sestanek, ki ga je sklicalo mesto Dordrecht, je bil uporniško dejanje, saj je le [[Filip II. Španski|kralj Filip II.]] ali njegov [[štatholder]], takrat vojvoda Alba, lahko sklical sestanek [[Stanovi Holandije in Zahodne Frizije|Stanov Holandije]].

Zbor velja za prvi pomemben korak k svobodni in neodvisni [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://cms.dordrecht.nl/dordt?waxtrapp=htvrnDsHaKnPvBJWH|title=Gemeente Dordrecht - Gemeente Dordrecht|website=dordrecht.nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081217151032/http://cms.dordrecht.nl/dordt?waxtrapp=htvrnDsHaKnPvBJWH|archivedate=2008-12-17}}&lt;/ref&gt; Drugi pomembni zbori, kot sta Bruseljska unija (1577) in [[Utrechtska zveza (1579)|Utrechtska unija]] (1579), so utrli pot uradni neodvisnosti [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]], razglašeni z Zakonom o abjuraciji leta 1581.

Dordrechtska unija je zasedala v avguštinskem samostanu, ki se danes imenuje preprosto ''het Hof'' (&quot;Dvor&quot;). Prostor, v katerem je potekal sestanek, se imenuje ''de Statenzaal'' (&quot;Stanovska dvorana&quot;) in ima [[Vitraj|vitraž,]] na katerem so vidni grbi dvanajstih mest, ki so bila prisotna na sestanku.

=== Dordrechtska sinoda ===
{{Sklici}}
[[Slika:J.W._de_Jongh_en_M._Wagenvoort_-_Eene_vergadering_van_de_Nationale_Synode_te_Dordrecht_1619_-_Schoolplaat_J.B._Wolters.jpg|sličica|Sinoda 1618/19]]
Od 13. novembra 1618 do 9. maja 1619 je v Dordrechtu potekal pomemben zbor [[Kalvinizem|nizozemske reformirane cerkve]], imenovan Dordrechtska sinoda.&lt;ref name=&quot;Synod of Dort&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Synod of Dort|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/169656/Synod-of-Dort|encyclopedia=Britannica Online Encyclopædia|publisher=Britannica Online|accessdate=8 April 2013|archivedate=6 June 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130606103654/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/169656/Synod-of-Dort}}&lt;/ref&gt; Sinoda je poskušala in uspela rešiti teološke razlike v mnenjih med osrednjimi načeli [[Kalvinizem|kalvinizma]] in novo miselno šolo znotraj [[Nizozemska reformirana cerkev|nizozemske reformirane cerkve,]] znano kot [[Arminijanci|arminianizem]], poimenovano po svojem duhovnem vodji Jakobu Arminiju. Arminijevi privrženci so bili splošno znani tudi kot remonstranti, po petih členih remonstrance iz leta 1610, ki so opisali njihova nestrinjanja z uradno doktrino cerkve. Nasprotovali so jim kontraremonstranti ali gomaristi, ki jih je vodil nizozemski teolog Franciscus Gomarus.

Med dvanajstletnim premirjem se je ta v bistvu zgolj teološki konflikt med različnimi frakcijami cerkve v praksi prelil v politiko, razdelil družbo po ideoloških linijah. Teološki spor je ogrozil obstoj mlade republike, saj jo je vedno znova pripeljal na rob državljanske vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kerkindordt.nl/naslag/geschiedenis/797-synode-van-dordrecht|title=Synode van Dordrecht - Kerk in Dordt|website=kerkindordt.nl|accessdate=9 November 2021|archivedate=16 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181116015723/http://www.kerkindordt.nl/naslag/geschiedenis/797-synode-van-dordrecht}}&lt;/ref&gt;

Sinode so se udeležili delegati gomarističnih nizozemskih cerkva. Prišli pa so tudi predstavniki reformiranih cerkva iz Nemčije, Švice in Anglije. Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bi sinoda dosegla soglasje o doktrini predestinacije med vsemi reformiranimi cerkvami, se je ta nizozemska sinoda v praksi ukvarjala predvsem s težavami, s katerimi se je soočala [[nizozemska reformirana cerkev]] .

Sinoda je najprej obravnavala nov nizozemski prevod Biblije, katekizem in cenzuro knjig. Sinoda je nato pozvala predstavnike protestantov, naj izrazijo svoja prepričanja. Remonstranti niso sprejeli pravil, ki jih je določila sinoda, in so bili sčasoma izključeni iz cerkve.

Sinoda je nato preučila teologijo Remonstrantov in razglasila, da je v nasprotju s Svetim pismom. Predstavljeni so bili Dortski kanoni; v petih razdelkih so podrobno obravnavali zmote remonstrantov, ki so bile zavrnjene, in doktrine, ki so bile potrjene. Potrjene doktrine so bile, da predestinacija ni pogojena z vero; da Kristus ni umrl za vse; popolna pokvarjenost človeka; neustavljiva Božja milost; in nemožnost padca iz milosti. Ti Dortski kanoni, skupaj z belgijsko veroizpovedjo in heidelberškim katekizmom, ostajajo teološka osnova reformiranih cerkva na Nizozemskem.

Po sinodi je bilo dvesto remonstrantskih ministrantov odstavljenih s svojih položajev, od tega osemdeset izgnanih. Politični voditelji remonstrantskega gibanja so bili aretirani, eden od njih pa je bil 14. maja 1619 obglavljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Vandergugten|first=S.|title=The Arminian Controversy and the Synod of Dort|url=http://spindleworks.com/library/vandergugten/arminian_c.htm|accessdate=30 April 2016|date=1989|archivedate=19 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160419145920/http://spindleworks.com/library/vandergugten/arminian_c.htm}}&lt;/ref&gt; Šele po smrti princa Mavricija leta 1625 se je preganjanje remonstrantov končalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Remonstrants|url=http://www.ccel.org/s/schaff/encyc/encyc09/htm/iv.vii.cliii.htm|website=Christian Classics Ethereal Library|accessdate=30 April 2016|date=2004|archivedate=4 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304093059/http://www.ccel.org/s/schaff/encyc/encyc09/htm/iv.vii.cliii.htm}}&lt;/ref&gt;

=== Zmanjševanje gospodarskega pomena ===
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] so bili trgovci iz Dordrechta vpleteni v prevzem nadzora in ustanovitev plantaž sladkornega trsa v Zahodni Indiji. Konec 17. stoletja je to omogočilo vzpostavitev industrije rafiniranja sladkorja v Dordrechtu. Ta je cvetela v 18. stoletju, ko je imel Dordrecht 16 rafinerij sladkorja, v primerjavi s 120 v Amsterdamu in 40 v Rotterdamu. Dordrecht ima še vedno nekaj stavb, namensko zasnovanih kot rafinerija sladkorja, npr. impozantna rafinerija sladkorja Stokholm.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Sigmond|first=Kees|last2=De Meer|first2=Sjoerd|title=Een zoete belofte Suikernijverheid in Dordrecht (17de-19de eeuw)|url=https://www.oud-dordrecht.nl/jaarboek-2012-een-zoete-belofte|year=2013|publisher=Historische Vereniging Oud-Dordrecht}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Gospodarski pomen Dordrechta je v 18. stoletju začel upadati, [[Rotterdam]] pa je postal glavno mesto v regiji.

=== Gibanje domoljubov ===
Od leta 1780 do 1787 je v Dordrechtu domovala frakcija domoljubov, kateri cilj je bil odpraviti dedni položaj [[Štatholder|štatholderja]], ki ga je imela [[Rodbina Orange-Nassau|rodbina Oranje-Nassau]].

=== V Kraljevini Nizozemski (1815–2023) ===
[[Slika:S._Lankhout_1858_Map_of_Dordrecht.jpg|sličica|Zemljevid Dordrechta iz leta 1858]]
V francoskem obdobju (1795–1813) je imel Dordrecht še vedno spodobno morsko pristanišče, ki je bilo za oceanske ladje lažje dostopno kot rotterdamsko. To se je spremenilo leta 1829, ko je bil odprt Voorneški prekop. Medtem so dobički od trgovine z [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko Vzhodno Indijo]] verjetno prikrili dejstvo, da je Dordrecht izgubljal pomorsko konkurenco z Rotterdamom. Konec Dordrechta kot prvovrstnega morskega pristanišča je nastopil, ko je Nieuwe Waterweg leta 1883 postal popolnoma uporaben&lt;ref name=&quot;Koopmans&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Koopmans|first=Carolien|title=Dordrecht 1811–1914: een eeuw demografische en economische geschiedenis|url=https://books.google.com/books?id=U0Wt0aqq1-IC|year=1992|publisher=Verloren, Hilversum|isbn=9065504052}}&lt;/ref&gt; V primerjavi z Dordrechtom je Rotterdam leta 1875 po Renu v Nemčijo poslal približno štirikrat več tovora. Leta 1895 je bilo to 30-krat več, leta 1910 pa približno 200-krat. V absolutnih številkah se je tovor iz Dordrechta zmanjšal za več kot 50 %. &lt;ref name=&quot;Koopmans&quot; /&gt;

V začetku 19. stoletja je bil Dordrecht pomembno središče ladjedelništva. Bil je tudi središče nizozemskega trga z lesom. Ker je bilo manjše mesto, so bile plače nižje kot v Amsterdamu in Rotterdamu. Zaradi tega so številne ladijske družbe, ki so plule v Vzhodno Indijo za Nizozemsko trgovsko družbo (NTS), dale svoje ladje zgraditi v Dordrechtu. Ladjedelnice in ladijske družbe iz Dordrechta so imele korist od te politike NTS. Od približno leta 1850 do 1876 je NTS postopoma prenehala ščititi nizozemsko ladijski promet. &lt;ref name=&quot;Koopmans&quot;/&gt;

Tradicionalna industrija rafiniranja (trsnega) sladkorja v Dordrechtu ni preživela industrijske revolucije. To je nadomestila s proizvodnjo iz druge surovine, ko je leta 1861 začela delovati tovarna sladkorja Dordrecht kot druga moderna tovarna sladkorne pese na Nizozemskem.

Skozi stoletja je imel Dordrecht ključno vlogo pri obrambi Nizozemske. V 20. stoletju je gostil vojaško divizijo. Med [[Mobilizacija|mobilizacijo]] avgusta 1939 sta bila v Dordrecht poslana pehota in topništvo, da bi branila otok. Ko so Nemci 10. maja 1940 napadli Nizozemsko, so se nemški padalci izkrcali v Dordrechtu. Po kratkotrajnih bojih so zavzeli mostova Dordrecht-Moerdijk in Dordrecht-Zwijndrecht. Številne stavbe v Dordrechtu so bile uničene. Proti koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], pozimi 1944–45, se je Dordrecht z okolico znašel na mejni črti med vojskama. Meja med okupiranimi in osvobojenimi območji je potekala vzdolž Hollands Diep. Dordrecht je dokončno osvobodila kanadska vojska.

Leta 1970 sta bili občina Dubbeldam (takrat s približno 10.000 prebivalci) in južni del občine Sliedrecht priključeni v Dordrecht, s čimer je otok Dordrecht postal ena občina.
[[Slika:Dordrecht_1868.png|sličica|200x200_pik|Načrt Dordrechta iz leta 1868]]

== Demografija ==
 
Leta 2021 je bilo približno 19,35 % prebivalstva Dordrechta nezahodnega porekla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=CBS Statline|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37713/table|accessdate=2023-11-19|website=opendata.cbs.nl|language=nl}}&lt;/ref&gt; Med letoma 2005 in 2008 se to število ni spremenilo. Neavtohtono prebivalstvo sestavljajo večinoma mladi, medtem ko se je avtohtono prebivalstvo začelo starati. V Dordrechtu živi več kot šest tisoč [[Turki|Turkov]], od katerih jih mnogi izvirajo iz Kayapınarja.

Prebivalstvo Dordrechta je bilo po podatkih Socialnega geografskega urada Dordrecht v letih 2005  in 2008 sestavljeno iz naslednjih etničnih skupin: &lt;ref&gt;[http://www.digitalealmanakken.nl/dozd2008/ Kerngegevens Dordrecht 1.1.2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090914131220/http://www.digitalealmanakken.nl/dozd2008/|date=September 14, 2009}}, Onderzoekcentrum Dordrecht, opgehaald 21 okotober 2009&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Prebivalstvo Dordrechta
! Etnična skupina
! class=&quot;nowrap&quot; | 01-01-2005
! class=&quot;nowrap&quot; | 01-01-2008
|-
| Domači nizozemski
| align=&quot;right&quot; | 86.594
| align=&quot;right&quot; | 86.611
|-
| Zahodni tujec
| align=&quot;right&quot; | 11.610
| align=&quot;right&quot; | 11.580
|-
| [[Turki]]
| align=&quot;right&quot; | 6.113
| align=&quot;right&quot; | 6.326
|-
| Maročani
| align=&quot;right&quot; | 2.521
| align=&quot;right&quot; | 2.611
|-
| Surinamski
| align=&quot;right&quot; | 2.759
| align=&quot;right&quot; | 2.796
|-
| [[Nizozemski Antili]]
| align=&quot;right&quot; | 3.199
| align=&quot;right&quot; | 3.037
|-
| Drugi nezahodni tujec
| align=&quot;right&quot; | 6.528
| align=&quot;right&quot; | 5.226
|-
| Skupaj
| align=&quot;right&quot; | '''119.324'''
| align=&quot;right&quot; | '''118.187'''
|}

== Kultura ==
[[Slika:Dordrecht,_by_Edmond_de_Schampheleer,_1873.JPG|sličica|Dordrecht, Edmond De Schampheleer, 1873]]
Zaradi svoje dolge in pomembne vloge v nizozemski zgodovini ima Dordrecht bogato kulturo. V srednjeveškem mestnem jedru se nahaja več kot 950 spomenikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dordtinstoom.nl/|title=Dordt in Stoom|publisher=Dordtinstoom.nl|accessdate=2013-03-26|archivedate=2013-05-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130506105044/http://dordtinstoom.nl/}}&lt;/ref&gt; Mesto ima na relativno majhnem območju tudi sedem zgodovinskih cerkva in šest muzejev ter vsako leto gosti številne festivale in dogodke.

=== Zanimivosti ===
[[Slika:Grote_Kerk,_Dordrecht.jpg|sličica|250x250_pik|Velika cerkev (Grote Kerk) in eden od mnogih kanalov (Novo pristanišče)]]

* '''Cerkev Onze-Lieve-Vrouwe-Kerk''' ('Cerkev Naše drage Gospe') ali preprosto '''Grote Kerk''' ('Velika cerkev') je bila zgrajena med letoma 1285 in 1470. V 65-metrskem stolpu je kariljon s 67 zvonovi, vključno z enim, ki tehta 9830 [[Kilo|kilogramov]], zaradi česar je to najtežji zvon na Nizozemskem.
* '''Augustijnenkerk''' ('cerkev avgustincev') je bila zgrajena okoli leta 1293 in je trenutno v lasti [[Nizozemska reformirana cerkev|nizozemske reformirane cerkve]]. Cerkev vključuje [[Avguštinci|avguštinski]] samostan ''het Hof'' ('Dvor'), ki je bil zgrajen leta 1275 in je bil prizorišče prve skupščine svobodnih stanov.
* '''Nieuwkerk''' ('Nova cerkev') ali cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena leta 1175 in je, ironično glede na njeno ime, najstarejša stavba v Dordrechtu.
* '''Munt van Holland''' ('Kovnica Holandije'), kovnica, zgrajena leta 1366. Tu je bila kovanih večina kovancev, ki so se v [[Srednji vek|srednjem veku]] uporabljali na območju [[Holandija|Holandije]]. Danes v stavbi domuje glasbena šola.
* '''Kyck over den Dyck''' ('Razgled čez nasip'), zadnji [[mlin na veter]] v Dordrechtu. Zgrajena je bila leta 1612 in se je uporabljala za proizvodnjo [[Slad|slada]], ki so ga uporabljali dordtski pivovarji.
* '''Groothoofdspoort''' (»Vrata velike glave«) so prvotna [[mestna vrata]] Dordrechta, zgrajena v 14. in 15. stoletju. Nahajajo se na sotočju rek [[Meuse]], [[Merwede]] in [[Ren|Rena]].
* Arend Maartenshof (Dvor Arenda Maartena), zgrajen leta 1625.
* Mestna hiša Stadhuis, zgrajena leta 1383.
* Kip Aryja Schefferja (1861), delo Josepha Mezzare.
* Kip [[Johan de Witt|Johana]] in Kornelisa de Witta (1918), Toon Depuis.
* Rečna nabrežja.
* Pristanišča.
* [[Trgovec|Trgovske]] hiše.

=== Muzeji ===
V Dordrechtu se nahajajo naslednji muzeji:

* Muzej umetnosti Binnenva, posvečen zgodovini celinske plovbe.
* Muzej Dordrechts, neformalno imenovan ''Schilderijenmuseum'' (muzej slik). Vsako poletje njegov vrt, znan kot ''de Museumtuin'' (muzejski vrt), gosti predvajanje več umetniških filmov, ki so v prejšnjem letu pritegnili veliko pozornosti. Ponovno odprt konec leta 2010 po obsežni prenovi.
* Muzej Simona van Gijna, poimenovan po častnem občanu Simonu van Gijnu in dobitniku muzejske nagrade 2004–2005, ki jo podeljuje Prins Bernhard Cultuurfonds .
* Nationaal Landschapskundig Museum, (Narodni muzej krajine )
* Muzej 1940–1945, znan tudi kot ''het Verzetsmuseum'' (Muzej odpora).
* Het Hof, o nizozemski zgodovini
* Onderwijsmuseum, posvečen nizozemski zgodovini izobraževanja in šolstva.

=== Dogodki in festivali ===
Dordrecht gosti drugo največjo knjižno tržnico &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://cms.dordrecht.nl/dordt?waxtrapp=hrpboDsHaKnPvBJoEhDC&amp;swords=kermis|title=Home - Gemeente Dordrecht|publisher=Cms.dordrecht.nl|date=2010-06-09|accessdate=2013-03-26|archivedate=2011-09-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928132549/http://cms.dordrecht.nl/dordt?waxtrapp=hrpboDsHaKnPvBJoEhDC&amp;swords=kermis}}&lt;/ref&gt; in največjo božično tržnico na Nizozemskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kerstmarktdordrecht.nl/|title=Kerstmarkt Dordrecht - De grootste en meest sfeervolle Kerstmarkt van Nederland|publisher=Kerstmarktdordrecht.nl|accessdate=2013-03-26|archivedate=2013-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130520070147/http://www.kerstmarktdordrecht.nl/}}&lt;/ref&gt;

=== Narava ===
[[Slika:Postcard_-_1901_-_Merwepark,_Dordrecht,_Netherlands.jpg|sličica|Razglednica iz Dordrechta iz leta 1901, ki prikazuje nekdanjo stavbo v Merweparku pred njenim uničenjem v bombardiranju leta 1944]]
Sliedrechtse Biesbosch, vzhodno od Dordrechta, in Dordtse Biesbosch, južno od Dordrechta, skupaj tvorita Hollandse Biesbosch, ki je del narodnega parka Biesbosch, enega največjih narodnih parkov na Nizozemskem in enega zadnjih sladkovodnih območij plimovanja v Evropi. Dordtse Biesbosch ima več rekreacijskih območij, ki se uporabljajo za [[Hoja|sprehode]], [[veslanje]] in [[plavanje]].

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Zeehavengebied_Dordrecht.jpg|desno|sličica|260x260_pik|Pristaniško območje Dordrechta, pogled z Leeuwenhoekwega]]
Trenutno gospodarstvo Dordrechta temelji na ladjedelništvu, lesni industriji in jeklarski industriji. Mesto ima šesto največje morsko pristanišče na Nizozemskem. Eden največjih delodajalcev na otoku Dordrecht je DuPont de Nemours (Nederland) BV. Tukaj ima 9 tovarn z 900 zaposlenimi.

=== Nakupovanje ===
Nakupovanje v središču Dordrechta je osredotočeno na Voorstraat, Sarisgang in Statenplein (Staten Square). Voorstraat je 1.200 m dolga, zaradi česar je najdaljša nakupovalna ulica na Nizozemskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.youropi.com/nl/dordrecht/article/winkelen-in-dordrecht-764|title=Leuke straten in Dordrecht - Winkelen Dordrecht - Informatie over winkelen in Dordrecht|publisher=Youropi.com|accessdate=2013-03-26|archivedate=2013-06-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130627151625/http://www.youropi.com/nl/dordrecht/article/winkelen-in-dordrecht-764}}&lt;/ref&gt; Tržnice potekajo vsak petek in soboto na Statenpleinu in v Sarisgangu ter ob torkih v Dubbeldamu.

=== Partnerska mesta ===
Partnerska mesta Dordrechta so:&lt;ref name=&quot;partnercities&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Partnersteden|url=https://cms.dordrecht.nl/inwoners/over-de-gemeente/partnersteden|website=dordrecht.nl|accessdate=30 July 2015|archivedate=8 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150908100125/https://cms.dordrecht.nl/inwoners/over-de-gemeente/partnersteden}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
* {{Ikona zastave|Cameroon}} [[Bamenda]], Kamerun od 1993
* {{Ikona zastave|South Africa}} [[Dordrecht, Južna Afrika|Dordrecht, Eastern Cape]], Južna Afrika od 2006
* {{Ikona zastave|ENG}} [[Hastings]], Anglija
|
* {{Ikona zastave|GER}} [[Recklinghausen]], Nemčija od 1974
* {{Ikona zastave|BUL}} [[Varna, Bolgarija|Varna]], Bulgarija od 2001
|}

== Javni prevoz ==
[[Slika:Waterbus.jpg|sličica|Vodni avtobus do [[Rotterdam|Rotterdama]]]]
Dordrecht je dobro povezan z nizozemskim železniškim sistemom in ima več mednarodnih povezav. Obstajajo tri železniške postaje: železniška postaja Dordrecht, železniška postaja Zuid in železniška postaja Stadspolders. 

Glavne povezave

* Pogoste povezave znotraj Nizozemske:
** Intercity linija do [[Rotterdam|Rotterdama]], [[Haag|Haaga]], [[Leiden|Leidna]], [[Letališče Schiphol|letališča Schiphol v Amsterdamu]] in [[Amsterdam|Amsterdama]] (severozahod)
** Intercity linija do Roosendaala in naprej do [[Vlissingen|Vlissingena]] (jugozahod)
** Intercity linija do [[Breda, Nizozemska|Brede]], Tilburga, Eindhovna, Helmonda in [[Venlo|Venla]] (jugovzhodno)
* Vodni avtobus: &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lijn &amp; halte informatie - Waterbus|url=https://www.waterbus.nl/lijnen|website=www.waterbus.nl|accessdate=4 October 2019|archivedate=24 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190924192414/https://www.waterbus.nl/lijnen}}&lt;/ref&gt;
** linija 20: [[Rotterdam]] Erasmusbrug – Krimpen aan den IJssel Stormpolder – Ridderkerk De Schans – [[Alblasserdam]] Kade – Hendrik Ido Ambacht Noordeinde – [[Papendrecht]] Westeind – Dordrecht Merwekade

== Pomembne osebe iz Dordrechta ==
[[Slika:Jacob_Cats_by_Michiel_Jansz_van_Mierevelt.jpg|sličica|160x160_pik|Jakob Cats, 1634]]
[[Slika:Onze_Musici_(1911)_-_Cornélie_van_Zanten.jpg|sličica|212x212_pik|Cornélie van Zanten, 1911]]

=== Umetnost ===

* Hendrik Speuy (1575–1625), nizozemski organist in skladatelj
* Jakob Cats (1577–1660), nizozemski pesnik, humorist, pravnik in veliki penzionar Holandije &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Cats,_Jacob|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Jeremias de Dekker (1610–1666), nizozemski pesnik &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Dekker,_Jeremias_de|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Mathias Balen (1611–1691), nizozemski zgodovinar, napisal je ''Beschryving der Stad Dordrecht'' (&quot;Opis mesta Dordrecht&quot;)
* Aelbert Cuyp (1620–1691), [[Nizozemska zlata doba|nizozemski slikar zlate dobe]] krajin &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Cuyp|short=1}}&lt;/ref&gt;
* Margaretha van Godewijk (1627–1677), [[Nizozemska zlata doba|nizozemska pesnica in slikarka zlate dobe]]
* Samuel Dirksz van Hoogstraten (1627–1678), [[Nizozemska zlata doba|nizozemski slikar zlate dobe]], tudi pesnik in avtor umetnostne teorije &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Hoogstraten,_Samuel_Dirksz_van|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Nicolaes Maes (1634–1693), nizozemski slikar žanrskih prizorov in portretov &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Maes, Nicolas|short=1}}&lt;/ref&gt;
* Godfried Schalcken (1643–1706), nizozemski slikar žanrov in portretov &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Schalcken,_Godfried|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Arnold Houbraken (1660–1719), [[Nizozemska zlata doba|nizozemski slikar in pisatelj zlate dobe]]
* François Valentijn (1666–1727), nizozemski minister, naravoslovec in pisatelj; pisal ''Oud en Nieuw Oost-Indiën'' o [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemski vzhodnoindijski družbi]]
* Jacobus Houbraken (1698–1780), nizozemski graver &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Houbraken,_Jacobus|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Aart Schouman (1710–1792), nizozemski slikar in graver
* Ary Scheffer (1795–1858), nizozemsko-francoski romantični slikar &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Scheffer,_Ary|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Cornélie van Zanten (1855–1946), nizozemska operna pevka, pisateljica in učiteljica
* Jan Veth (1864–1925), nizozemski slikar, pesnik, umetnostni kritik in univerzitetni predavatelj
* Top Naeff (1878–1953), nizozemski pisatelj

=== Misleci in javni uslužbenci ===
[[Slika:Standbeeld_Gebroeders_de_Wit_-_Dordrecht.jpg|sličica|179x179_pik|Brata [[Johan de Witt|Johan]] in Kornelis de Witt]]
[[Slika:Nicolaas_Bloembergen_1981.jpg|sličica|189x189_pik|Nicolaas Bloembergen 1981]]

* Gerhard Johann Vossius (1577–1649), nizozemski klasični učenjak in teolog &lt;ref&gt;{{Navedi EB1911|wstitle=Vossius,_Gerhard_Johann|short=x}}&lt;/ref&gt;
* Simon de Danser (ok.1579–ok.1615), nizozemski zasebnik in pirat
* Jakob de Witt (1589–1674), župan Dordrechta in sin trgovca z lesom
* Jacques Specx (1588–1652), generalni guverner Nizozemske Vzhodne Indije (VOC)
* Brata Kornelis de Witt (1623–1672) in [[Johan de Witt]] (1625–1672) sta bila linčana politika &lt;ref&gt;{{Cite EB9|wstitle=Cornelius De Witt|volume=VII|short=1}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Cite EB9|wstitle=John De Witt|volume=VII|short=1}}&lt;/ref&gt;
* Laurens de Graaf (ok. 1653–1704), nizozemski pirat, najemnik in mornariški častnik. &lt;ref&gt;{{Navedi Appletons'|wstitle=Laurent, Cornelius Baldran|short=1}}&lt;/ref&gt;
* Conrad Theodor van Deventer (1857–1915), odvetnik in avtor o [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemskih Vzhodnih Indijah]]
* [[Nicolaas Bloembergen]] (1920–2017), nizozemsko-ameriški fizik in dobitnik [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade za fiziko]] leta 1981 za svoje delo na področju [[Nelinearna optika|nelinearne optike]] za [[Spektroskopija|lasersko spektroskopijo.]]
* Philip Scheltens (rojen leta 1957), profesor nevrologije in strokovnjak za [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevo bolezen]]

== Galerija slik ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Hofstraat.jpg| Hofstraat
Slika:Dordrecht_Grote_Kerk_toren.jpg|alt=Grote Kerk| Velika cerkev
Slika:Dordrecht_Groothoofdspoort2.jpg| Groothoofdspoort
Slika:Building-hof10.jpg|alt=Het Hof (The Court)| Het Hof (Sodišče)
Slika:Cityhalldordrecht.jpg|alt=City Hall| Mestna hiša
Slika:Pottenkade.jpg|alt=Pottenkade next to the Grote Kerk| Pottenkade poleg Grote Kerk
Slika:Cyckoverdendyck.jpg|alt=Windmill 'Kyck over den Dyck'| [[Mlin na veter]] 'Kyck over den Dyck'
Slika:Dordrecht_-_Dordrechts_Museum.jpg|alt=Dordrechts Museum| Muzej Dordrechts
Slika:Dordrecht,_haven_foto2_2010-06-13_12.46.JPG|alt=port| pristanišče
Slika:Dordrecht,_monumentaal_straatzicht4_foto2_2010-06-27_18.03.JPG|alt=View to monumental buildings| Pogled na monumentalne stavbe
Slika:Dordrecht,_Schettersplein_foto1_2010-06-27_18.09.JPG|alt=square: Scheffersplein| trg: Scheffersplein
Slika:Schapen_in_de_Hoefijzerstraat_in_Dordrecht.jpg|alt=Sheep in the Hoefijzerstraat| Ovce v ulici Hoefijzerstraat
Slika:Dordrecht,_zicht_op_de_Wijnhaven_vanaf_de_Nieuwbrug_RM14043_met_links_de_toren_van_de_Bonifatiuskerk_RM13998_IMG_0140_2018-02-25_10.41.jpg|alt=View to the Wijnhaven| Pogled na Wijnhaven
Slika:Dordrecht,_recreatievaartuig_de_Friedrich_Voss_vanaf_de_Schuttevaerkade_IMG_0192_2018-02-25_12.37.jpg|alt=Boat: the Friedrich Voss| Čoln: Friedrich Voss
&lt;/gallery&gt;

== Reference ==
{{sklici|1}}
=== Viri ===

== Zunanje povezave ==

* {{Wikipotovanje-medvrstično|Dordrecht}}
* [http://www.dordrecht.nl/ Official website]

{{Občine Južne Holandije}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Članki Wikipedije, ki vključujejo navedbe iz Enciklopedije Britannice (1911) s sklicem na Wikivir]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>ozi69ehevpceug3h3nwc4fddmb1s64c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>599018</id>
    <revision>
      <id>6672635</id>
      <parentid>6672530</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:04:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */</comment>
      <origin>6672635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27293" sha1="1m3ua8j186shle8dadrsz1jqz5hxxe5" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-05 06:04:15 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''18 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>1m3ua8j186shle8dadrsz1jqz5hxxe5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672647</id>
      <parentid>6672635</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T14:39:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */</comment>
      <origin>6672647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27370" sha1="pco9zpu6lvvc9e46uuw4qhvcac77scs" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-05 06:04:15 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''18 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>pco9zpu6lvvc9e46uuw4qhvcac77scs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672871</id>
      <parentid>6672647</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:37:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */ +1</comment>
      <origin>6672871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27416" sha1="o4viflgoamqeeltp5zyo4md7s1rij5g" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-05 06:04:15 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''18 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>o4viflgoamqeeltp5zyo4md7s1rij5g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672941</id>
      <parentid>6672871</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:34:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */ Vitebska kneževina</comment>
      <origin>6672941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27470" sha1="la01azw4lgxdgzuti1nbtr3fdx23aj9" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-05 06:04:15 CEST smo bili na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[Vitebska kneževina]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''18 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>la01azw4lgxdgzuti1nbtr3fdx23aj9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k</title>
    <ns>4</ns>
    <id>599020</id>
    <revision>
      <id>6672705</id>
      <parentid>6666730</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:20:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Manjkajoči članki */ napisano</comment>
      <origin>6672705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4752" sha1="exwmm68t3ur0f7prhzu95gdmcfp4tfc" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}
Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]).

'''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]).

== Manjkajoči članki ==
To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke.
* [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}}
* [[avstrijska književnost]] {{q|303779}}* [[Boris Christoff]] {{q|362106}}
* [[Dziga Vertov]] {{q|55193}}
* [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}}
* [[glasnost]] {{q|173100}}
* [[grška književnost]] {{q|1089547}}
* [[Igor Turčin]] {{q|4466509}}
* [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}}
* [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}}
* [[Irina Rodnina]] {{q|233812}}
* [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}}
* [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}}
* [[Karl Polanyi]] {{q|318029}}
* [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}}
* [[Korintska liga]] {{q|332337}}
* [[Max Steiner]] {{q|350704}}
* [[menjševiki]] {{q|191515}}
* [[Michel Fokine]] {{q|314312}}
* [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}}
* [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}}
* [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}}
* [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}}
* [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}}
* [[Otto Rank]] {{q|84172}}
* [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}}
* [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}}
* [[Richard Neutra]] {{q|84312}}
* [[Rudolf Laban]] {{q|213712}}
* [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}}
* [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}}
* [[Sergej Belov]] {{q|435891}}
* [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}}
* [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}}
* [[stara grščina]] {{q|35497}}
* [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}}
* [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}}
* [[Vasil Levski]] {{q|318461}}
* [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}}
* [[Vendi]] {{q|158281}}
* [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}}
* [[Victor Vasarely]] {{q|154448}}
* [[Vilna Gaon]] {{q|279359}}
* [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}}

Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek.

== Škrbinski članki ==
To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev.

* [[Abdul Hamid II.]]
* [[Albanija, Kavkaz]]
* [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]]
* [[Alkibiad]]
* [[Ankara]]
* [[Aristofan]]
* [[beg]]
* [[Benoît Mandelbrot]]
* [[bojarji]]
* [[César Kjuj]]
* [[češčina]]
* [[Demosten]]
* [[Eduard Ševardnadze]]
* [[Edward Teller]]
* [[Eugene Paul Wigner]]
* [[gruzinska abeceda]]
* [[Heraklit Mračni]]
* [[Hermann Maier]]
* [[Hipokrat]]
* [[Ivan Aleksejevič Bunin]]
* [[Ivano Balić]]
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]]
* [[Jekaterinburg]]
* [[Josif Aleksandrovič Brodski]]
* [[Karsko morje]]
* [[kazaščina]]
* [[Konstantinos Kavafis]]
* [[kozaki]]
* [[Larisa Semjonovna Latinina]]
* [[Lev Davidovič Landau]]
* [[Lilija Podkopajeva]]
* [[Lise Meitner]]
* [[madžarska revolucija (1956)]]
* [[Maksim Gorki]]
* [[Menander]]
* [[Mihail Jurjevič Lermontov]]
* [[Milij Balakirjev]]
* [[Miloš Forman]]
* [[Ob]]
* [[Odra]]
* [[Orhan Pamuk]]
* [[Pančo Vladigerov]]
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]]
* [[Plotin]]
* [[Plutarh]]
* [[romunščina]]
* [[ruska državljanska vojna]]
* [[Solidarność]]
* [[Tukidid]]
* [[Univerza na Dunaju]]
* [[Victor Franz Hess]]
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]]
* [[Vladimir Semjonovič Visocki]]
* [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]]
* [[Volgograd]]
* [[zgodovina Rusije]]

Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije.
[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]]</text>
      <sha1>exwmm68t3ur0f7prhzu95gdmcfp4tfc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672706</id>
      <parentid>6672705</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Manjkajoči članki */</comment>
      <origin>6672706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4710" sha1="m4is24gimx55b9br383jwrqgy1ocwnv" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}
Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]).

'''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]).

== Manjkajoči članki ==
To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke.
* [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}}
* [[Boris Christoff]] {{q|362106}}
* [[Dziga Vertov]] {{q|55193}}
* [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}}
* [[glasnost]] {{q|173100}}
* [[grška književnost]] {{q|1089547}}
* [[Igor Turčin]] {{q|4466509}}
* [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}}
* [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}}
* [[Irina Rodnina]] {{q|233812}}
* [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}}
* [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}}
* [[Karl Polanyi]] {{q|318029}}
* [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}}
* [[Korintska liga]] {{q|332337}}
* [[Max Steiner]] {{q|350704}}
* [[menjševiki]] {{q|191515}}
* [[Michel Fokine]] {{q|314312}}
* [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}}
* [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}}
* [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}}
* [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}}
* [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}}
* [[Otto Rank]] {{q|84172}}
* [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}}
* [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}}
* [[Richard Neutra]] {{q|84312}}
* [[Rudolf Laban]] {{q|213712}}
* [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}}
* [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}}
* [[Sergej Belov]] {{q|435891}}
* [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}}
* [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}}
* [[stara grščina]] {{q|35497}}
* [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}}
* [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}}
* [[Vasil Levski]] {{q|318461}}
* [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}}
* [[Vendi]] {{q|158281}}
* [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}}
* [[Victor Vasarely]] {{q|154448}}
* [[Vilna Gaon]] {{q|279359}}
* [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}}

Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek.

== Škrbinski članki ==
To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev.

* [[Abdul Hamid II.]]
* [[Albanija, Kavkaz]]
* [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]]
* [[Alkibiad]]
* [[Ankara]]
* [[Aristofan]]
* [[beg]]
* [[Benoît Mandelbrot]]
* [[bojarji]]
* [[César Kjuj]]
* [[češčina]]
* [[Demosten]]
* [[Eduard Ševardnadze]]
* [[Edward Teller]]
* [[Eugene Paul Wigner]]
* [[gruzinska abeceda]]
* [[Heraklit Mračni]]
* [[Hermann Maier]]
* [[Hipokrat]]
* [[Ivan Aleksejevič Bunin]]
* [[Ivano Balić]]
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]]
* [[Jekaterinburg]]
* [[Josif Aleksandrovič Brodski]]
* [[Karsko morje]]
* [[kazaščina]]
* [[Konstantinos Kavafis]]
* [[kozaki]]
* [[Larisa Semjonovna Latinina]]
* [[Lev Davidovič Landau]]
* [[Lilija Podkopajeva]]
* [[Lise Meitner]]
* [[madžarska revolucija (1956)]]
* [[Maksim Gorki]]
* [[Menander]]
* [[Mihail Jurjevič Lermontov]]
* [[Milij Balakirjev]]
* [[Miloš Forman]]
* [[Ob]]
* [[Odra]]
* [[Orhan Pamuk]]
* [[Pančo Vladigerov]]
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]]
* [[Plotin]]
* [[Plutarh]]
* [[romunščina]]
* [[ruska državljanska vojna]]
* [[Solidarność]]
* [[Tukidid]]
* [[Univerza na Dunaju]]
* [[Victor Franz Hess]]
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]]
* [[Vladimir Semjonovič Visocki]]
* [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]]
* [[Volgograd]]
* [[zgodovina Rusije]]

Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije.
[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]]</text>
      <sha1>m4is24gimx55b9br383jwrqgy1ocwnv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672707</id>
      <parentid>6672706</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:21:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Manjkajoči članki */</comment>
      <origin>6672707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4670" sha1="f0rn16t30kout33ajmcczzxxxwgdya2" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}
Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]).

'''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]).

== Manjkajoči članki ==
To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke.
* [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}}
* [[Boris Christoff]] {{q|362106}}
* [[Dziga Vertov]] {{q|55193}}
* [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}}
* [[glasnost]] {{q|173100}}
* [[Igor Turčin]] {{q|4466509}}
* [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}}
* [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}}
* [[Irina Rodnina]] {{q|233812}}
* [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}}
* [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}}
* [[Karl Polanyi]] {{q|318029}}
* [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}}
* [[Korintska liga]] {{q|332337}}
* [[Max Steiner]] {{q|350704}}
* [[menjševiki]] {{q|191515}}
* [[Michel Fokine]] {{q|314312}}
* [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}}
* [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}}
* [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}}
* [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}}
* [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}}
* [[Otto Rank]] {{q|84172}}
* [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}}
* [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}}
* [[Richard Neutra]] {{q|84312}}
* [[Rudolf Laban]] {{q|213712}}
* [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}}
* [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}}
* [[Sergej Belov]] {{q|435891}}
* [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}}
* [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}}
* [[stara grščina]] {{q|35497}}
* [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}}
* [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}}
* [[Vasil Levski]] {{q|318461}}
* [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}}
* [[Vendi]] {{q|158281}}
* [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}}
* [[Victor Vasarely]] {{q|154448}}
* [[Vilna Gaon]] {{q|279359}}
* [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}}

Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek.

== Škrbinski članki ==
To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev.

* [[Abdul Hamid II.]]
* [[Albanija, Kavkaz]]
* [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]]
* [[Alkibiad]]
* [[Ankara]]
* [[Aristofan]]
* [[beg]]
* [[Benoît Mandelbrot]]
* [[bojarji]]
* [[César Kjuj]]
* [[češčina]]
* [[Demosten]]
* [[Eduard Ševardnadze]]
* [[Edward Teller]]
* [[Eugene Paul Wigner]]
* [[gruzinska abeceda]]
* [[Heraklit Mračni]]
* [[Hermann Maier]]
* [[Hipokrat]]
* [[Ivan Aleksejevič Bunin]]
* [[Ivano Balić]]
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]]
* [[Jekaterinburg]]
* [[Josif Aleksandrovič Brodski]]
* [[Karsko morje]]
* [[kazaščina]]
* [[Konstantinos Kavafis]]
* [[kozaki]]
* [[Larisa Semjonovna Latinina]]
* [[Lev Davidovič Landau]]
* [[Lilija Podkopajeva]]
* [[Lise Meitner]]
* [[madžarska revolucija (1956)]]
* [[Maksim Gorki]]
* [[Menander]]
* [[Mihail Jurjevič Lermontov]]
* [[Milij Balakirjev]]
* [[Miloš Forman]]
* [[Ob]]
* [[Odra]]
* [[Orhan Pamuk]]
* [[Pančo Vladigerov]]
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]]
* [[Plotin]]
* [[Plutarh]]
* [[romunščina]]
* [[ruska državljanska vojna]]
* [[Solidarność]]
* [[Tukidid]]
* [[Univerza na Dunaju]]
* [[Victor Franz Hess]]
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]]
* [[Vladimir Semjonovič Visocki]]
* [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]]
* [[Volgograd]]
* [[zgodovina Rusije]]

Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije.
[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]]</text>
      <sha1>f0rn16t30kout33ajmcczzxxxwgdya2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672708</id>
      <parentid>6672707</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:21:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Manjkajoči članki */</comment>
      <origin>6672708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4634" sha1="dwn5nnq9l17dkr6gc4pis42x4z4ue74" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}
Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]).

'''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]).

== Manjkajoči članki ==
To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke.
* [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}}
* [[Boris Christoff]] {{q|362106}}
* [[Dziga Vertov]] {{q|55193}}
* [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}}
* [[glasnost]] {{q|173100}}
* [[Igor Turčin]] {{q|4466509}}
* [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}}
* [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}}
* [[Irina Rodnina]] {{q|233812}}
* [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}}
* [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}}
* [[Karl Polanyi]] {{q|318029}}
* [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}}
* [[Korintska liga]] {{q|332337}}
* [[Max Steiner]] {{q|350704}}
* [[menjševiki]] {{q|191515}}
* [[Michel Fokine]] {{q|314312}}
* [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}}
* [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}}
* [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}}
* [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}}
* [[Otto Rank]] {{q|84172}}
* [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}}
* [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}}
* [[Richard Neutra]] {{q|84312}}
* [[Rudolf Laban]] {{q|213712}}
* [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}}
* [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}}
* [[Sergej Belov]] {{q|435891}}
* [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}}
* [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}}
* [[stara grščina]] {{q|35497}}
* [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}}
* [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}}
* [[Vasil Levski]] {{q|318461}}
* [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}}
* [[Vendi]] {{q|158281}}
* [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}}
* [[Victor Vasarely]] {{q|154448}}
* [[Vilna Gaon]] {{q|279359}}
* [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}}

Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek.

== Škrbinski članki ==
To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev.

* [[Abdul Hamid II.]]
* [[Albanija, Kavkaz]]
* [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]]
* [[Alkibiad]]
* [[Ankara]]
* [[Aristofan]]
* [[beg]]
* [[Benoît Mandelbrot]]
* [[bojarji]]
* [[César Kjuj]]
* [[češčina]]
* [[Demosten]]
* [[Eduard Ševardnadze]]
* [[Edward Teller]]
* [[Eugene Paul Wigner]]
* [[gruzinska abeceda]]
* [[Heraklit Mračni]]
* [[Hermann Maier]]
* [[Hipokrat]]
* [[Ivan Aleksejevič Bunin]]
* [[Ivano Balić]]
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]]
* [[Jekaterinburg]]
* [[Josif Aleksandrovič Brodski]]
* [[Karsko morje]]
* [[kazaščina]]
* [[Konstantinos Kavafis]]
* [[kozaki]]
* [[Larisa Semjonovna Latinina]]
* [[Lev Davidovič Landau]]
* [[Lilija Podkopajeva]]
* [[Lise Meitner]]
* [[madžarska revolucija (1956)]]
* [[Maksim Gorki]]
* [[Menander]]
* [[Mihail Jurjevič Lermontov]]
* [[Milij Balakirjev]]
* [[Miloš Forman]]
* [[Ob]]
* [[Odra]]
* [[Orhan Pamuk]]
* [[Pančo Vladigerov]]
* [[Peter Aleksejevič Kropotkin]]
* [[Plotin]]
* [[Plutarh]]
* [[romunščina]]
* [[ruska državljanska vojna]]
* [[Solidarność]]
* [[Tukidid]]
* [[Univerza na Dunaju]]
* [[Victor Franz Hess]]
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]]
* [[Vladimir Semjonovič Visocki]]
* [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]]
* [[Volgograd]]
* [[zgodovina Rusije]]

Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije.
[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]]</text>
      <sha1>dwn5nnq9l17dkr6gc4pis42x4z4ue74</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Duško Vujošević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600717</id>
    <revision>
      <id>6672912</id>
      <parentid>6657538</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:21:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5257" sha1="ielhogpk93629dl0p36skr9w9fw04jq" xml:space="preserve">{{Infobox basketball biography
| name         = Duško Vujošević
| image        = &lt;!-- WD --&gt;
| caption      = 
| height_ft    =
| height_in    =
| weight_lb    =
| league       =
| team         =
| position     = [[košarkarski trener]]
| birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality  = &lt;!-- WD --&gt;
| high_school  =
| college      =
| draft_year   =
| career_position =
| career_start =
| career_end   =
| coach_start = 1982
| coach_end = 2021
| cyears1 = 1982–1983
| cteam1 = [[OKK Beograd]]
| cyears2 = 1984–1985
| cteam2 = [[KK Mladost Zemun|Mladost Zemun]]
| cyears3 = 1985–1987
| cteam3 = [[KK Partizan|Partizan]] (pom.)
| cyears4 = 1987–1989
| cteam4 = Partizan
| cyears5 = 1989–1990
| cteam5 = [[CD Oximesa|Oximesa]]
| cyears6 = 1990–1991
| cteam6 = Partizan
| cyears7 = 1991–1992
| cteam7 = [[KK Crvena zvezda|Crvena zvezda]]
| cyears8 = 1992–1995
| cteam8 = [[Basket Brescia|Brescia]]
| cyears9 = 1995–1997
| cteam9 = [[Olimpia Basket Pistoia|Olimpia Pistoia]]
| cyears10 = 1997–1998
| cteam10 = [[Victoria Libertas Pesaro|VL Pesaro]]
| cyears11 = 1999–2001
| cteam11 = [[BKK Radnički|Radnički Beograd]]
| cyears12 = 2001–2010
| cteam12 = Partizan
| cyears13 = 2003
| cteam13 = [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbija in Črna gora]]
| cyears14 = 2007–2010
| cteam14 = [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črna gora]]
| cyears15 = 2010
| cteam15 = [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskva]]
| cyears16 = 2012–2015
| cteam16 = Partizan
| cyears17 = 2016–2017
| cteam17 = [[Limoges CSP|Limoges]]
| cyears18 = 2017–2018
| cteam18 = [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]
| highlights   =
* zmagovalec [[Pokal Radivoja Korača|Koraćevega pokala]] (1989)
* prvak [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (1987)
* 2× prvak [[Liga YUBA|lige FR Jugoslavije]] (2002, 2003)
* 3× prvak [[Liga YUBA|srbsko-črnogorske lige]] (2004–2006)
* 6× prvak [[Srbska košarkarska liga|srbske lige]] (2007–2010, 2013, 2014)
* 5× prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] (2007–2010, 2013)
* zmagovalec [[Jugoslovanski košarkarski pokal|jugoslovanskega pokala]] (1989)
* zmagovalec [[Košarkarski pokal FR Jugoslavije|pokala FR Jugoslavije]] (2002)
* 3× zmagovalec [[Srbski košarkarski pokal|srbskega pokala]] (2008–2010)
* [[Evroligin trener leta]] (2009)
* [[Nagrada Slobodana Piva Ivkovića za življenjsko delo]] (2021)
}}

'''Duško Vujošević''', [[Črnogorci|črnogorski]]&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Duško Vujošević, košarkaški trener - Gerilac na vrhu Evrope |url=https://www.ekapija.com/people/225627/dusko-vujosevic-kosarkaski-trener-gerilac-na-vrhu-evrope |access-date=2026-02-02 |website=www.ekapija.com |language=sr}}&lt;/ref&gt; [[košarkarski trener]], * [[3. marec]] [[1959]], [[Podgorica|Titograd]], [[SFRJ|Jugoslavija]], † [[8. april]] [[2026]].

Vujošević je pri 17. letih postal trener mlajših selekcij [[KK Partizan|Partizana]], ki ga je vodil v štirih obdobjih, ob tem pa tudi [[KK Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Basket Brescia|Brescio]], [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskvo]] in [[Limoges CSP|Limoges]] ter kot selektor košarkarske reprezentance [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbije in Črne gore]], [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črne gore]] in [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosne in Hercegovine]]. S Partizanon je leta 1987 osvojil [[Pokal Radivoja Korača|Koraćev pokal]], 12-krat postal državni prvak ter petkrat prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] in pokalni prvak.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/umrl-kosarkarski-trener-dusko-vujosevic/778777 |title=Umrl košarkarski trener Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Skupno je klub popeljal do 23 lovorik, s čimer je najuspešnejši trener v zgodovini Partizana. Leta 2009 ga je [[Evroliga]] izbrala za trenerja leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.euroleaguebasketball.net/euroleague/players/dusko-vujosevic/profile/wbh/ |title=Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |work=euroleaguebasketball.net |language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Znan je bil kot trener s poudarkom na razvoju in uspehu mladih košarkarjev, pod njegovim vodstvom so se med drugimi uveljavili [[Vlade Divac]], [[Žarko Paspalj]], [[Aleksandar Đorđević]], [[Predrag Danilović]], [[Predrag Drobnjak]], [[Nikola Peković]], [[Jan Vesely]], [[Bogdan Bogdanović]], [[Novica Veličković]], [[Milenko Tepić]], [[Dušan Kecman]], [[Miloš Vujanić]], [[Vladimir Lučić]], [[Uroš Tripković]], [[Dejan Milojević]], [[Luka Bogdanović]], [[Joffrey Lauvergne]] in [[Davis Bertans]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/sport/kosarka/umrl-je-dusko-vujosevic-2795569/ |title=Umrl je priznani srbski košarkarski trener |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{sports links}}
* [http://www.euroleague.net/competition/coaches/showcoach?pcode=WBH Profil] na euroleague.net

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o košarkarju}}

{{DEFAULTSORT:Vujošević, Duškov}}
[[Kategorija:Črnogorski košarkarski trenerji]]</text>
      <sha1>ielhogpk93629dl0p36skr9w9fw04jq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Izbrano/17. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>601276</id>
    <revision>
      <id>6672732</id>
      <parentid>6661907</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:41:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6672732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1717" sha1="269smqt3d46jetyqcba2m9f7lmp75cf" xml:space="preserve">{{Glavna/IČ
| izberi = {{{izberi|}}}
| naslov = Grand Theft Auto: Vice City
| slika = Grand Theft Auto Vice City logo.svg
| napis = logotip
| besedilo = '''''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2002, ki jo je razvilo podjetje Rockstar North in izdalo podjetje Rockstar Games. Je četrta glavna igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', po ''[[Grand Theft Auto III]]'' iz leta 2001, in šesta skupno. Gre za enoigralsko igro z zgodbo, ki se dogaja leta 1986 v izmišljenem Vice Cityju in spremlja vzpon mafijca Tommyja Vercettija na oblast. Medtem ko išče odgovorne za uvodni napad nase, Tommy postopoma gradi kriminalni imperij, tako da prevzame oblast od drugih kriminalnih združb. Zgodba temelji na številnih resničnih ljudeh in dogodkih v Miamiju, kot so [[Kubanci]], [[Haitijci]] in motoristične tolpe, epidemija [[Crack|cracka]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, [[Mafija|mafijski]] mamilarski baroni iz Miamija in prevlada [[Glam metal|glam metala]]. Na igro so vplivali tudi filmi in televizija tistega časa, predvsem ''Scarface'' in ''Miami Vice''.

Igra je prejela pohvale kritikov, predvsem na račun glasbe, igranja, zgodbe in oblikovanja odprtega sveta, čeprav je sprožila polemike glede upodobitve nasilja in rasnih skupin. Ob koncu leta je prejela nagrade več igričarskih publikacij in velja za eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol ter eno najboljših videoiger vseh časov. ''GTA Vice City'' je postala najbolje prodajana igra leta 2002 in ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2.}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2025]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>269smqt3d46jetyqcba2m9f7lmp75cf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koncentracijsko taborišče Crveni Krst</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601290</id>
    <revision>
      <id>6672789</id>
      <parentid>6662021</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:24:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Roksi1</username>
        <id>26075</id>
      </contributor>
      <origin>6672789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15941" sha1="kno0m9ajnb8gcgz0j2lsv9gbpt4aeti" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| type          = Koncentracijsko taborišče
| name          = Koncentracijsko taborišče Crveni Krst
| image         = Crveni Krst concentration camp.jpg
| image_size    = 220
| caption       = Objekti koncentracijskega taborišča Crveni Krst
| locmapin  = Srbija
| map_caption  = Lega v današnji Srbiji
| coordinates   = {{coord|43|19|49|N|21|53|19|E|region:PL-MA_type:landmark|display=inline,title}}
| location      = [[Niš]], Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji
| governing_body   = [[Gestapo]]
| original use  = 
| built  = 1941–1944
| prisoner type = Predvsem [[Srbi]], [[Judje]] in [[Romi]] ter antifašisti
| inmates       = 30.000–35.000
| killed        = ok. 10.000
| liberated by  = [[Jugoslovanski partizani]], 1944
| notable inmates = Želimir Žilnik
| website       = 
| embedded             = 
  {{Designation list
 | embed = yes
 | designation1 = Srbija
 | designation1_type= Kulturni spomeniki izjemnega pomena
 | designation1_offname = Koncentracijsko taborišče Niš (Spomenski kompleks &quot;12. februar&quot;)
 | designation1_date = 13. maj 1977
 | designation1_number = SK 240&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43612|title=Информациони систем непокретних културних добара}}&lt;/ref&gt;
 }}
}}
'''Koncentracijsko taborišče Crveni Krst''' ({{langx|de|KZ Rotes Kreuz}}; {{langx|sr|Логор Црвени крст|Logor Crveni krst}}), znano tudi kot '''koncentracijsko taborišče Niš''' ({{langx|de|Lager Nich}}), je bilo [[koncentracijsko taborišče]], ki ga je upravljal nemški [[Gestapo]] in je stalo v občini Crveni Krst v [[Niš]]u v nemško okupirani Srbiji. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ga uporabljali za zadrževanje ujetih Srbov, Judov, Romov in antifašistov. Ustanovljeno je bilo oktobra 1941 in je bilo med vojno v njem zaprtih med 30.000 in 35.000 ljudi. Leta 1944 so ga osvobodili jugoslovanski partizani. Domneva se, da je bilo v taborišču v času njegovega obstoja ubitih več kot 10.000 ljudi.

Crveni Krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki ima ta naziv. Po vojni so v Bubnju, kjer so ustrelili veliko zapornikov, postavili spomenik žrtvam taborišča. Na nekdanjem taborišču so leta 1967 odprli [[Spominski park Bubanj]], leta 1979 pa so taborišča razglasili za kulturni spomenik izjemnega pomena in jih dali pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je izšel film o dogodkih v taborišču z naslovom ''Lager Niš''. Bil je edini film, ki se je posebej osredotočal na zapornike koncentracijskih taborišč, ki so bili kdaj koli izpuščeni v Jugoslaviji. Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje.

== Ozadje ==
6. aprila 1941 so [[sile osi]] napadle [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljeva jugoslovanska armada je bila hitro poražena, [[Beograd]] pa je bil zavzet do 12. aprila.{{sfn|Ramet|2006|p=111}} Država je bila nato okupirana in razkosana, [[Wehrmacht]] pa je ustanovil Ozemlje vojaškega poveljnika v Srbiji{{sfnm|Hehn|1971|p=350|ps=, official name of the occupied territory.}} pod vojaško okupacijsko vlado. Ozemlje je vključevalo večino ožje Srbije, poleg severnega dela [[Kosovo|Kosova]] (s središčem v [[Kosovska Mitrovica|Kosovski Mitrovici]]) in [[Banat]]a.{{sfn|Tomasevich|2001|pp=63–64}} To je bilo edino območje razdeljene Jugoslavije, kjer so nemški okupatorji vzpostavili vojaško vlado. To so storili zaradi izkoriščanja ključnih železniških in rečnih prometnih poti, ki so potekale skozi njo in zaradi dragocenih virov, zlasti barvnih kovin.{{sfn|Tomasevich|2001|p=64}} Vojaški poveljnik v Srbiji je imenoval srbske lutkovne vlade, da bi »opravljale upravna opravila pod nemškim vodstvom in nadzorom«.{{sfn|Tomasevich|2001|p=177}} 29. avgusta 1941 so Nemci imenovali Vlado narodne rešitve ({{langx|sr|italic=yes|Vlada Nacionalnog Spasa}}, Влада Националног Спаса)) pod generalom Milanom Nedićem, ki je nadomestila kratkotrajno Upravo komisarjev.{{sfn|Tomasevich|2001|p=179}} Nedić, predvojni politik, znan po svojih proosnih nagnjenjih, je bil izbran, ker so Nemci verjeli, da bi lahko njegov oster antikomunizem in vojaške izkušnje uporabili za zadušitev oborožene vstaje v srbski regiji Šumadija.{{sfn|Singleton|1985|p=182}}

Ker Nemci zaradi potrebe po pošiljanju vojakov na vzhodno fronto niso mogli pripeljati okrepitev, so se na upor odzvali z razglasitvijo, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka usmrtili sto Srbov, za vsakega ranjenega nemškega vojaka pa petdeset. Do oktobra 1941 je ta politika povzročila smrt 25.000 Srbov.{{sfn|Pavlowitch|2002|p=143}} Nemci so ciljali tudi na Jude, ki so bili podvrženi prisilnemu delu, kazenskemu obdavčevanju in omejevalnim odlokom.{{sfn|Mojzes|2011|p=80}} Jude so registrirali tudi pri nemških oblasteh in jih prisilili, da nosijo identifikacijske trakove, medtem ko je bilo judovsko premoženje zaplenjeno.{{sfn|Israeli|2013|p=22}} Jude, v manjši meri pa tudi Rome, so preganjali na rasni osnovi, čeprav večina ni bila takoj ubita. Po začetku protinemške vstaje je nemška propaganda začela povezovati Jude s komunizmom in protinemško ideologijo. Sledile so usmrtitve in aretacije srbskih Judov.

Ko so Nemci aprila 1941 zasedli jugovzhodno srbsko mesto Niš, so Romom prepovedali zapustiti svoje domove brez identifikacijskega rumenega traku z napisom ''Zigeuner'' (Cigan). Nemški vojaki so nato šli skozi romsko četrt in na silo obrili glave vsem Romom v Nišu pod pretvezo, da imajo uši.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=80}}

== Delovanje ==
[[File:Logor Crveni Krst, Niš - 2.jpg|thumb|left|Dvorišče s stražnim stolpom]]

Prvotno je bil Crveni krst namenjen kot tranzitno taborišče ({{langx|de|Durchgangslager}}), vendar se je septembra 1941 njegova funkcija preoblikovala v koncentracijsko taborišče.{{sfn|Israeli|2013|p=38}} Taborišče je naslednji mesec uradno odprl nemški Gestapo na mestu nekdanje vojašnice v Nišu.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}}{{sfn|Subotić|2019|p=52}} Taborišče je dobilo ime po objektu Rdečega križa, ki je bil v bližini taborišča.{{sfn|Mojzes|2011|pp=83–84}} Večina zapornikov je bila srbskih političnih zapornikov.{{sfn|Winstone|2010|p=407}} Zaprti so bili tudi Judje iz Niša in drugih delov Srbije.{{sfn|Koljanin|2018|p=835}} Podobna usoda je doletela tudi romske moške, ženske in otroke.{{sfn|Kenrick|Puxon|2009|p=81}} Med zaporniki so bile nosečnice. Eden od otrok, rojenih v taborišču, je bil bodoči filmski ustvarjalec Želimir Žilnik. Oba njegova starša sta bila partizana, ki sta bila aretirana zaradi svojih antifašističnih dejavnosti in kasneje ubita.{{sfn|Kirn|2020|p=179}}

V prvem mesecu obstoja taborišča so v Crveni krst pripeljali med 200 in 300 domačih in tujih Judov, ki so živeli v Nišu. Kasneje jih je prišlo več iz mest v notranjosti Srbije. Zakoni, ki so jih Nemci sprejeli septembra, so zagotavljali, da bodo pridržani ločeno od drugih zapornikov. Nemci so v začetku novembra začeli usmrtiti odrasle moške zapornike. Zgodovinar Martin Winstone ocenjuje, da je bilo v tem času ustreljenih 1000 judovskih moških. Januarja je skupina partizanov napadla taborišče in osvobodila majhno število judovskih zapornikov. 12. februarja 1942 je 147 zapornikov poskušalo pobegniti. Pri tem je bilo ubitih 42, preostalih 105 pa se je uspešno izognilo ujetju. To je bil eden največjih množičnih pobegov iz katerega koli nacističnega taborišča.{{sfn|Subotić|2019|p=91}} Nemci so se maščevali z usmrtitvijo preostalih zapornikov. V tem drugem krogu množičnih usmrtitev je bilo ubitih veliko število srbskih in judovskih zapornikov, njihova trupla pa so bila odvržena v množična grobišča, ki so jih Nemci prisilili kopati romske zapornike. V tem krogu usmrtitev so bili ubiti tudi romski zaporniki, v enem samem dnevu jih je bilo ustreljenih kar 100.

Spomladi 1942 so ženske in otroke, pridržane v Crvenem krstu, premestili v koncentracijsko taborišče Sajmište na obrobju Beograda, kjer so jih umorili s plinskimi kombiji. Crveni krst je deloval naslednji dve leti, preden so ga leta 1944 osvobodili partizani. Winstone ocenjuje, da je med njegovim delovanjem skozenj šlo približno 30.000 zapornikov. Drugi viri poročajo o številki do 35.000. Ocenjujejo, da je bilo ubitih 10.000 zapornikov.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}}

== Zapuščina ==
Crveni krst je eno redkih nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi, katerega objekti so se ohranili v celoti in edino v nekdanji Jugoslaviji, ki se je pohvalilo s tem priznanjem.{{sfn|Al Jazeera 5 July 2012}} Po vojni so na Bubanju postavili spomenik žrtvam taborišča. Kraj, znan kot [[Spominski park Bubanj]], je zdaj označen s tremi velikimi skulpturami pesti. Leta 1967 so na nekdanjem taborišču odprli spominski muzej. Postavitev sta pripravila kustosa zgodovinarja Ivana Gruden Miletinjević in Nebojša Ozimić. Leta 1979 je bilo taborišče razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena in je prišlo pod zaščito Socialistične republike Srbije. Leta 1987 je bil v Jugoslaviji posnet film o dogodkih v taborišču z naslovom Lager Niš. Bil je edini film, ki se je kdaj koli predvajal v državi in ​​se je posebej vrtel okoli zapornikov v koncentracijskem taborišču.{{sfn|Byford|2013|p=528}} Leta 2012 je srbska vlada napovedala, da bo območje obnovljeno, da bi preprečili nadaljnje propadanje.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Spomen logor 12. februar u Nišu, ulaz.jpg|Glavni vhod
File:Crveni Krst concentration camp, Niš, Serbia.jpg|straža
File:Crveni Krst concentration camp (2024-09-05) 05.jpg|Mozaik v taborišču
File:Spomen park Bubanj.JPG|[[Spominski park Bubanj]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

===  Viri ===
{{refbegin|30em}}
* {{cite book  | last = Byford  | first = Jovan  | editor1-last = Himka  | editor1-first = John-Paul   | editor2-last = Michlic  | editor2-first = Joanna Beata  | year = 2013  | title = Bringing the Dark Past to Light: The Reception of the Holocaust in Postcommunist Europe  | chapter = Between Marginalization and Instrumentalization: Holocaust Memory in Serbia since the Late 1980s  | publisher = Nebraska University Press  | location = Lincoln, Nebraska  | isbn = 978-0-8032-4647-8  | url = https://books.google.com/books?id=Ya7RMPN9-ZsC  | pages = 516–548  }}
* {{cite book  | last = Israeli  | first = Raphael  | author-link =   | year = 2013  | title = The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945  | publisher = Transaction Publishers  | location = New Brunswick, New Jersey  | isbn = 978-1-4128-4975-3  | url = https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC  }}
* {{cite book  | last = Jagdhuhn  | first = Nataša  | year = 2022  | title = Post-Yugoslav Metamuseums: Reframing Second World War Heritage in Postconflict Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Serbia  | publisher = Palgrave Macmillan  | location = New York City  | isbn = 978-3-031-10227-1  | url = https://books.google.com/books?id=8eyKEAAAQBAJ  }}
* {{cite book  | last1 = Kenrick  | first1 = Donald  | last2 = Puxon  | first2 = Grattan  | year = 2009  | title = Gypsies Under the Swastika  | publisher = University of Hertfordshire Press  | location = Hatfield, Hertfordshire  | isbn = 978-1-902806-80-8  | url = https://books.google.com/books?id=9yfpTX1w3KcC  }}
* {{cite book  | last = Kirn  | first = Gal  | year = 2020  | title = The Partisan Counter-Archive: Retracing the Ruptures of Art and Memory in the Yugoslav People's Liberation Struggle  | publisher = Walter de Gruyter  | location = Berlin, Germany  | isbn = 978-3-11068-215-1  | url = https://books.google.com/books?id=cvgdEAAAQBAJ  }}
* {{cite book  | last1 = Koljanin  | first1 = Milan  | editor1-last = Megargee  | editor1-first = Geoffrey P.  | editor2-last = White  | editor2-first = Joseph R.  | year = 2018  | series = The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945  | title = Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany  | chapter = Serbia  | publisher = Indiana University Press  | location = Bloomington, Indiana  | isbn = 978-0-25302-386-5  | url = https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ  | pages = 831–840  }}
* {{cite book  | last = Milton  | first = Sybil  | editor1-last = Grobman  | editor1-first =  Alex  | editor2-last = Landes  | editor2-first = Daniel  | editor3-last = Milton  | editor3-first = Sybil  | year = 1983  | title = Genocide, Critical Issues of the Holocaust: A Companion Volume to the Film &quot;Genocide&quot;  | chapter = The Righteous Who Helped Jews  | publisher = Simon Wiesenthal Center  | location = Los Angeles, California  | isbn = 978-0-9406-4604-9  | url =  https://books.google.com/books?id=DcdiVs9lwvcC  }}
* {{cite book  | last = Mojzes  | first = Paul  | title = Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century  | year = 2011  | publisher = Rowman &amp; Littlefield  | location = Lanham, Maryland  | isbn = 978-1-4422-0665-6  | url = https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC  }}
* {{cite book  | last = Pavlowitch  | first = Stevan K.  | author-link =   | year = 2002  | title = Serbia: The History of an Idea  | publisher = New York University Press  | location = New York City  | isbn = 978-0-8147-6708-5  | url = https://books.google.com/books?id=u46G_l3Cz20C  }}
* {{cite book  | last = Ramet  | first = Sabrina P.  | year = 2006  | title = The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005  | publisher = Indiana University Press  | location = Bloomington, Indiana  | isbn = 978-0-253-34656-8  | url = https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC  }}
* {{cite book  | last1 = Ramet  | first1 = Sabrina P.  | last2 = Lazić  | first2 = Sladjana  | editor1-last = Ramet  | editor1-first = Sabrina P.  | editor2-last = Listhaug  | editor2-first = Ola  | year = 2011  | title = Serbia and the Serbs in World War Two  | chapter = The Collaborationist Regime of Milan Nedić  | publisher = Palgrave Macmillan  | location = London, England  | isbn = 978-0-230-27830-1  | url = https://books.google.com/books?id=gkiEDAAAQBAJ  | pages = 17–43  }}
* {{cite book  | last = Singleton  | first = Frederick Bernard  | year = 1985  | title = A Short History of the Yugoslav Peoples  | publisher = Cambridge University Press  | location = New York City  | isbn = 978-0-521-27485-2  | url = https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC  }}
* {{cite book  | last = Subotić  | first = Jelena  | year = 2019  | title = Yellow Star, Red Star: Holocaust Remembrance after Communism|publisher=Cornell University Press  | location = Ithaca, New York  | isbn = 978-1-50174-241-5  | url = https://books.google.com/books?id=dA2QDwAAQBAJ  }}
* {{cite book  | last = Tomasevich  | first = Jozo  | year = 2001  | author-link =   | title = War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration  | publisher = Stanford University Press  | location = Stanford, California  | isbn = 978-0-8047-3615-2  | url = https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC  }}
* {{cite book  | last = Winstone  | first = Martin  | year = 2010  | title = The Holocaust Sites of Europe: An Historical Guide  | publisher = I.B.Tauris  | location = London, England  | isbn = 978-0-85773-028-2  | url = https://books.google.com/books?id=Ng6MDwAAQBAJ  }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Crveni Krst concentration camp}}
* [http://www.ni.rs/city-of-nis-through-centuries.html Niš skozi stoletja (zgodovina Niša)] (angleščina)

[[Kategorija:Nemška koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Niš]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1941]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1944]]</text>
      <sha1>kno0m9ajnb8gcgz0j2lsv9gbpt4aeti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam asturijskih monarhov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601326</id>
    <revision>
      <id>6672808</id>
      <parentid>6670722</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:14:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <origin>6672808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14457" sha1="2geix47wlxdeyybshvodbu8qj9hoxeu" xml:space="preserve">To je '''seznam vladarjev Asturijskega kraljestva''', kraljestva na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v zgodnjem srednjem veku, ko je postalo zatočišče za [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotske]] plemiče po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojitvi Iberskega polotoka]] s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Po prisilni abdikaciji Alfonza III. s strani njegovih sinov leta 910 je bilo kraljestvo razdeljeno na tri dele: Asturijo, León in Galicijo. Vse tri so se leta 924 ponovno združile pod okriljem Leónskega kraljestva.

Za kasnejše kralje glejte [[seznam leonskih monarhov]] in [[seznam galicijskih monarhov]]. Od leta 1388 se za dediče kastiljskega in [[Španija|španskega]] prestola uporablja naziv princ Asturije.

== Seznam ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width: 10%&quot; |Slika
! style=&quot;width: 10%&quot; |Ime
! style=&quot;width: 10%&quot; |Življenje
! style=&quot;width: 10%&quot; |Vladavina
! style=&quot;width: 10%&quot; |Glavno mesto Asturije
! style=&quot;width: 40%&quot; |Opombe
|-
|[[Slika:Don_Pelayo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Pelayo}}
|ok. 685 – 737
|714 – 737
| rowspan=&quot;4&quot; |Cangas de Onís
|Tradicionalno smatran kot prvi kralj Asturije. Izvoljen vojvoda od lokalnih velikašev po stari Vizigotski navadi.
|-
|[[Slika:Don_Favila,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|[[Favila Asturijski|Favila]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fáfila, Favilac}}
|umrl 739
|737 – 739
|Edini sin Pelagija. Bil je izvoljen za vojvodo ob očetovi smrti. Med lovom ga je ubil medved in je umrl brez potomcev.
|-
|[[Slika:Alfonso_I_el_Católico,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]]
|[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]], Katolik&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alonso I, ''el Católico''}}
|ok. 693 – 757
|739 – 757
|Mož Ermesinde, hčerke Pelagija in sestre Favile, in prav skozi svojo ženo je Alfonzo stopil na prestol. Prvi vladar Asturije, ki je bil zagotovo znan kot »kralj« med svojim življenjem.
|-
|[[Slika:Fruela_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|[[Fruela I. Asturski|Fruela I]]., Kruti&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fruela I., Froila I., ''el Cruel''}}
|ok. 722 – 768
|757 – 768
|Najstarejši sin Alfonza I. Umorjen s strani svojih ljudi.
|-
|[[Slika:Don_Aurelio,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Aurelio}}
|ok. 740 – 774
|768 – 774
|San Martín
|Sestrič Fruele I. Izbran s strani asturijskega plemstva po smrti njegovega predhodnika. Ni zapisa, da bi imel otroke.
|-
|[[Slika:Silo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|[[Silo Asturijski|Silo]]
|umrl 783
|774 – 783
| rowspan=&quot;3&quot; |Pravia
|Mož Adosinde, hčere Alfonza I. in vnukinje Pelagija. Izbran s strani asturijskih plemičev po smrti njegovega predhodnika. Menijo, da je materinska dednost imela vlogo pri njegovi izbiri.
|-
|[[Slika:El_rey_Mauregato_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|[[Mavregat Asturijski|Mavregat]], ''Uzurpator''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Mauregato, ''el Usurpador''}}
|ok. 719 – 789
|783 – 789
|Nezakoniti sin Alfonza I. Kljub izvolitvi Alfonza II. za Silovega naslednika, je Mauregato uspel zbrati vojsko in zasedel prestol. Mauregatus je umrl naravne smrti.
|-
|[[Slika:Bermudo_I_el_Diácono_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]], ''diakon''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Bermudo I., Vermudo I., ''el Diácono''}}
|ok. 750 – 797
|788 – 791
|Brat Avrelija. Za kralja so ga izvolili palačni uradniki. Po porazu v boju se je odpovedal prestolu, morda pod prisilo. Po poročanju je dolgo živel kot menih.
|-
|[[Slika:Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|130x130_pik]]
|[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]], ''Čisti''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alfonso II, ''el Casto''}}
|ok. 760 – 842
|791 – 842
| rowspan=&quot;6&quot; |[[Oviedo]]
|Sin Fruela I. Prvi izvoljeni kralj leta 783. Čeprav ga je zrušil Mauregatus, je pobegnil in se izognil smrti. Leta 791 je bil znova izvoljen za kralja po abdikaciji Bermuda I. Alfonz je umrl brez otrok.
|-
|
|Nepocijan
|
|842 – 842
|Zasegel je oblast in na kratko vladal po smrti Alfonza II., ko Alfonzov imenovani naslednik Ramiro I. ni bil prisoten. Ob Ramirovi vrnitvi je bil Nepotijan odstavljen, oslepljen in zaprt.
|-
|[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|[[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
|ok. 790 – 850
|842 – 850
|Sin Bermuda I. Določeni dedič Alfonza II.
|-
|[[Slika:Ordoño_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]]
|[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]
|821 – 866
|850 – 866
|Sin Ramira II., ki je nasledil svojega očeta brez izvolitve.
|-
|[[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|102x102_pik]]
|[[Afonz III. Asturijski|Alfonz III.]], ''Veliki''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alfonso III, ''el Magno''}}
|852 – 910
|866 – 910
|Sin Ordoña I. Alfonz je nasledil svojega očeta na tem prestolu.
Okoliščine niso jasne, vendar je bilo po njegovi smrti Alfonzovo kraljestvo razdeljeno med njegove tri sinove, pri čemer je najstarejši, García I. prejel novo kraljestvo León, njegov srednji sinje prejel novo kraljestvo  Galicijo, in njegov najmlajši sin Fruela kar je ostalo od Asturije.
|-
|[[Slika:Fruela_II_de_León_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|[[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]], ''Gobavi''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fruela II., Froila II., ''el Leproso''}}
|875 – 925
|910 – 924
|Najmlajši sin Alfonza III. in mlajši brat Garcíje I. in Ordoña II. Frueli so dali ostanke kraljestva Asturije, iz katerega sta bila ustvarjena León in Galicija. Ob smrti Ordoña II. leta 924, ki je prevzel León od Garcíje I. leta 914, je Fruela postal vladar vseh treh kraljestev, ustvarjenih od njegovega očeta.

Fruela je običajno obravnavan kot zadnji kralj Asturije, saj je bila pod njegovo vladavino Asturija vključena v León.
|}

== Družinsko drevo monarhov Asturije==
[[Slika:Dinastia_Astur-Leonesa.jpg|sredina|sličica|250x250_pik|Družinsko drevo asturijskih kraljev]]


V naslednjem družinskem drevesu so uporabljeni naslednji znaki:
* [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]], grafični simbol, ki kaže na kralja.  
* {{color box|#d3eade|border=border-width:2px|[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]}}, izpostavlja kralja in kraljico Asturije.
* Kralji nosijo kraljevo žezlo (npr. &quot;Kralj Asturije (3.)&quot;, kar pomeni, da je tretji asturijski kralj; to je zgolj pokazatelj, saj asturijski kralji nimajo uradnega žezla).
* V vrstici pod kraljevimi imeni se v oklepajih pojavi več datumov, ki označujejo: leto rojstva-'''leta vladavine''' (krepko)-leto smrti; p.e.:, «(?-'''925-926'''-932)», se nanaša na osebo, rojeno na neznan datum, ki je bila vladar med letoma 925-926 in je umrla leta 932).

* ——  Polne črte označujejo zakonite potomce; 
* - - -  Črtaste črte označujejo poroko; 
* ······ Pikčaste črte označujejo nelegitimno zvezo in nezakonske potomce.


{{chart/start|align=center|summary=Árbol genealógico de los monarcas de Asturias}}
{{chart|border=1| | | | | | | | |Pe1  |y|Ga1 | | | | | |Pc1 | | | | | | | | | | | |
 | Pe1=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Asturije &lt;small&gt;(1.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(685-'''718-737''')}} | boxstyle_Pe1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ga1=[[Gaudiosa]]
 | Pc1=[[Peter Kantabrijski|Peter]]&lt;br /&gt;{{small|Vojvoda Kantabrije&lt;br /&gt;(?-730)}}}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | |,|-|-|-|^|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | }}
{{chart|border=1| | | | |Fr1 |~|Fa1  | |Er1 |y|Al1  | | | | | | | | | | | |Fe1 | |
 | Fr1= [[Froiluba]] &lt;br /&gt;{{small|kraljica soproga&lt;br /&gt;(r. 737-739)}}
 | Fa1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Favila Asturijski|Favila]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(2.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(?-'''737-739''')}} | boxstyle_Fa1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Er1= [[Ermesinda]]&lt;br /&gt;{{small|(≈720/30-?)}}
 | Al1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]]&lt;br /&gt;{{small|Katolik&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(3.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈693-'''739-757''')}} | boxstyle_Al1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Fe1= [[Fruela Kantabrijski|Fruela]]&lt;br /&gt;{{small|Kantabrijski&lt;br /&gt; (?-≈758)}}}}

{{chart|border=1| | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|'| |Y|P|P|P|T| | | | | | | |,|-|^|-|.| }}
{{chart|border=1|Mu2 |y|Fr2  | |Vi2 | |Ad2 |~|Si2  | |Ma2  |~|Cr2 | |Be2 | |Au2  
 | Mu2= [[Munija Álavska]]&lt;br /&gt;{{small|(≈740-'''757-768'''-780)}}
 | Fr2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]&lt;br /&gt;{{small|Kruti&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(4.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(722-'''757-768''')}}| boxstyle_Fr2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Vi2= [[Vimarano]]&lt;br /&gt;{{small|(?-765)}}
 | Ad2= [[Adosinda]]&lt;br /&gt;{{small|(?-'''774-783'''-785)}} 
 | Si2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Silo Asturijski|Silo]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(6.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;?-'''774-783''')}} | boxstyle_Si2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ma2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Mauregat Asturijski|Mauregat]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(7.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;?-'''783-789''')}}| boxstyle_Ma2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Cr2=[[Kreusa]]&lt;br /&gt;{{small|Kraljica soproga &lt;br /&gt; (?-'''783-788'''-789)}}
 | Be2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]&lt;br /&gt;{{small|Diakon &lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(8.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈750-'''788-797''')}} | boxstyle_Be2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Au2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(5.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈740-'''768-774''')}}| boxstyle_Au2=border-width:2px; background-color: #d3eade;}}

{{chart|border=1| |,|-|'| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | }}
{{chart|border=1|Al3  | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Ur3 |y|Ra3  |~|Pa3 
 | Al3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]]&lt;br /&gt;{{small|Čisti&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(9.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(760-'''791-842''')}} | boxstyle_Al3=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ur3=&lt;small&gt;''?''&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Urak
 | Ra3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[ Ramiro I. Asturijski |Ramiro I.]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(10.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈790-'''842-850''')}}| boxstyle_Ra3=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Pa3=Paterna}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|'| | | | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Or4  | | | | | | | | 
 | Or4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(11.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(821-'''850-866''')}} | boxstyle_Or4=border-width:2px; background-color: #d3eade;}}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |So4 | | Nu5 | |Al5  |y| Ji5 | | Be5
 | So4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Sančo I. Pamplonski|Sančo I. Garcés]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Pamplone&lt;br /&gt;(≈860-'''905-925''')}} | boxstyle_So4=background-color: #f7e3e3;
 | Nu5=Nuño &lt;br /&gt;Ordóñez
 | Al5=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]]&lt;br /&gt;{{small|Veliki&lt;br /&gt;Kralj Asturije &lt;small&gt;(12.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(848-'''866-910''')}}| boxstyle_Al5=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ji5=[[Himena Asturijska|Himena]]&lt;br /&gt;{{small|Pamplonska&lt;br /&gt; Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''869-910'''-912)}}
 | Be5=Bermudo &lt;br /&gt;Ordóñez}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|+|-|.| | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |F|Sa6 | | | | | |Ra6 |!|Ga6 |~|Mu6 
 | Sa6=[[Sanča Sánčes Pamplonska|Sanča Pamplonska]]&lt;br /&gt;{{small|Pamplonska)&lt;br /&gt;Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''923-924'''-post. 963)}}
 | Ra6=Ramiro&lt;br /&gt;{{small|(?-929)}}
 | Ga6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Garsija I. Leónski|Garsija I.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Leónski &lt;small&gt;(1.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈871–'''910-914''')}}| boxstyle_Ga6=background-color: #f7e3e3;
 | Mu6=Munijadona}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |:| |,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|^|-|.| | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | El6 |A|Or6  |~| Ar6 | | Nu6 |y|Fr6  |y| Ur6
 | El6=[[Elvira Menéndez (m. 921)|Elvira &lt;br /&gt;Menéndez]]&lt;br /&gt;{{small|Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''914-921''')}}
 | Or6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Ordoño II. Leónski|Ordoño II.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Galicije&lt;br /&gt;(≈873–'''910–924''')&lt;br /&gt;Kralj Leónski &lt;small&gt;(2.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(r.'''914–924''')}} | boxstyle_Or6=border-width:1px; background-color: #f7e3e3;
 | Ar6=[[Aragonta González|Aragonta&lt;br /&gt;González]]&lt;br /&gt;{{small|(900/08-c. 977)&lt;br /&gt;Kraljica soproga&lt;br /&gt;(922-923)}}
 | Nu6=[[Nunilo Himena|Nunilo&lt;br /&gt;Himena]]
 | Fr6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Fruela II. Leónski|Fruela II.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Asturije &lt;small&gt;(13.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈875–'''910–925''')&lt;br /&gt;Kralj Leónski &lt;small&gt;(3.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;in Galicije&lt;br /&gt;(r.'''924–925''')}}| boxstyle_Fr6=border-width:2px; background-color: #d3eade; 
 | Ur6= Uraka &lt;br /&gt;bint &lt;br /&gt;Abd Alah}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|'| |,|-|^|-|.| }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |KoL  | | | | | |Al7 | |Rf6 | |Of6 
 | KoL= [[Anexo:Monarhi Leónski|Kralji]]&lt;br /&gt;[[Kraljevina León|Kraljevina &lt;br /&gt;León]] | boxstyle_KoL=border-width:0px; vertical-align:top
 | Al7=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz Froilaz|Alfonso&lt;br /&gt;Froilaz]]&lt;br /&gt;{{small|Grbavi&lt;br /&gt;Kralj Leónski&lt;br /&gt;(?-'''925–926'''-932)}} | boxstyle_Al7=background-color: #f7e3e3;
 | Rf6=Ramiro &lt;br /&gt;Froilaz
 | Of6=Ordoño &lt;br /&gt;Froilaz}}

&lt;!-- Unused parameters: --&gt;
{{chart| He3=Hermenegildo}}
{{chart/end}}


[[Kategorija:Vizigoti]]
[[Kategorija:Asturija]]
[[Kategorija:Seznami kraljev]]</text>
      <sha1>2geix47wlxdeyybshvodbu8qj9hoxeu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672810</id>
      <parentid>6672808</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:23:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <origin>6672810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14541" sha1="jm0umrjin8co97mvy6ct0j7gj9t1db0" xml:space="preserve">To je '''seznam vladarjev Asturijskega kraljestva''', kraljestva na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v zgodnjem srednjem veku, ko je postalo zatočišče za [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotske]] plemiče po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojitvi Iberskega polotoka]] s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Po prisilni abdikaciji Alfonza III. s strani njegovih sinov leta 910 je bilo kraljestvo razdeljeno na tri dele: Asturijo, León in Galicijo. Vse tri so se leta 924 ponovno združile pod okriljem Leónskega kraljestva.

Za kasnejše kralje glejte [[seznam leonskih monarhov]] in [[seznam galicijskih monarhov]]. Od leta 1388 se za dediče kastiljskega in [[Španija|španskega]] prestola uporablja naziv princ Asturije.

== Seznam ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;width: 10%&quot; |Slika
! style=&quot;width: 10%&quot; |Ime
! style=&quot;width: 10%&quot; |Življenje
! style=&quot;width: 10%&quot; |Vladavina
! style=&quot;width: 10%&quot; |Glavno mesto Asturije
! style=&quot;width: 40%&quot; |Opombe
|-
|[[Slika:Don_Pelayo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|'''[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]'''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Pelayo}}
|ok. 685 – 737
|714 – 737
| rowspan=&quot;4&quot; |Cangas de Onís
|Tradicionalno smatran kot prvi kralj Asturije. Izvoljen vojvoda od lokalnih velikašev po stari Vizigotski navadi.
|-
|[[Slika:Don_Favila,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|'''[[Favila Asturijski|Favila]]'''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fáfila, Favilac}}
|umrl 739
|737 – 739
|Edini sin Pelagija. Bil je izvoljen za vojvodo ob očetovi smrti. Med lovom ga je ubil medved in je umrl brez potomcev.
|-
|[[Slika:Alfonso_I_el_Católico,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]]
|'''[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]]''', Katolik&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alonso I, ''el Católico''}}
|ok. 693 – 757
|739 – 757
|Mož Ermesinde, hčerke Pelagija in sestre Favile, in prav skozi svojo ženo je Alfonzo stopil na prestol. Prvi vladar Asturije, ki je bil zagotovo znan kot »kralj« med svojim življenjem.
|-
|[[Slika:Fruela_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|'''[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]''', Kruti&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fruela I., Froila I., ''el Cruel''}}
|ok. 722 – 768
|757 – 768
|Najstarejši sin Alfonza I. Umorjen s strani svojih ljudi.
|-
|[[Slika:Don_Aurelio,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|'''[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]'''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Aurelio}}
|ok. 740 – 774
|768 – 774
|San Martín
|Sestrič Fruele I. Izbran s strani asturijskega plemstva po smrti njegovega predhodnika. Ni zapisa, da bi imel otroke.
|-
|[[Slika:Silo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|'''[[Silo Asturijski|Silo]]'''
|umrl 783
|774 – 783
| rowspan=&quot;3&quot; |Pravia
|Mož Adosinde, hčere Alfonza I. in vnukinje Pelagija. Izbran s strani asturijskih plemičev po smrti njegovega predhodnika. Menijo, da je materinska dednost imela vlogo pri njegovi izbiri.
|-
|[[Slika:El_rey_Mauregato_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|'''[[Mavregat Asturijski|Mavregat]]''', ''Uzurpator''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Mauregato, ''el Usurpador''}}
|ok. 719 – 789
|783 – 789
|Nezakoniti sin Alfonza I. Kljub izvolitvi Alfonza II. za Silovega naslednika, je Mauregato uspel zbrati vojsko in zasedel prestol. Mauregatus je umrl naravne smrti.
|-
|[[Slika:Bermudo_I_el_Diácono_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]]
|'''[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]''', ''diakon''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Bermudo I., Vermudo I., ''el Diácono''}}
|ok. 750 – 797
|788 – 791
|Brat Avrelija. Za kralja so ga izvolili palačni uradniki. Po porazu v boju se je odpovedal prestolu, morda pod prisilo. Po poročanju je dolgo živel kot menih.
|-
|[[Slika:Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|130x130_pik]]
|'''[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]], ''Čisti'''''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alfonso II, ''el Casto''}}
|ok. 760 – 842
|791 – 842
| rowspan=&quot;6&quot; |[[Oviedo]]
|Sin Fruela I. Prvi izvoljeni kralj leta 783. Čeprav ga je zrušil Mauregatus, je pobegnil in se izognil smrti. Leta 791 je bil znova izvoljen za kralja po abdikaciji Bermuda I. Alfonz je umrl brez otrok.
|-
|
|'''Nepocijan'''
|
|842 – 842
|Zasegel je oblast in na kratko vladal po smrti Alfonza II., ko Alfonzov imenovani naslednik Ramiro I. ni bil prisoten. Ob Ramirovi vrnitvi je bil Nepotijan odstavljen, oslepljen in zaprt.
|-
|[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|'''[[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]'''
|ok. 790 – 850
|842 – 850
|Sin Bermuda I. Določeni dedič Alfonza II.
|-
|[[Slika:Ordoño_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]]
|'''[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]'''
|821 – 866
|850 – 866
|Sin Ramira II., ki je nasledil svojega očeta brez izvolitve.
|-
|[[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|102x102_pik]]
|'''[[Afonz III. Asturijski|Alfonz III.]]''', ''Veliki''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Alfonso III, ''el Magno''}}
|852 – 910
|866 – 910
|Sin Ordoña I. Alfonz je nasledil svojega očeta na tem prestolu.
Okoliščine niso jasne, vendar je bilo po njegovi smrti Alfonzovo kraljestvo razdeljeno med njegove tri sinove, pri čemer je najstarejši, García I. prejel novo kraljestvo León, njegov srednji sinje prejel novo kraljestvo  Galicijo, in njegov najmlajši sin Fruela kar je ostalo od Asturije.
|-
|[[Slika:Fruela_II_de_León_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]]
|'''[[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]]''', ''Gobavi''&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Small|Fruela II., Froila II., ''el Leproso''}}
|875 – 925
|910 – 924
|Najmlajši sin Alfonza III. in mlajši brat Garcíje I. in Ordoña II. Frueli so dali ostanke kraljestva Asturije, iz katerega sta bila ustvarjena León in Galicija. Ob smrti Ordoña II. leta 924, ki je prevzel León od Garcíje I. leta 914, je Fruela postal vladar vseh treh kraljestev, ustvarjenih od njegovega očeta.

Fruela je običajno obravnavan kot zadnji kralj Asturije, saj je bila pod njegovo vladavino Asturija vključena v León.
|}

== Družinsko drevo monarhov Asturije==
[[Slika:Dinastia_Astur-Leonesa.jpg|sredina|sličica|250x250_pik|Družinsko drevo asturijskih kraljev]]


V naslednjem družinskem drevesu so uporabljeni naslednji znaki:
* [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]], grafični simbol, ki kaže na kralja.  
* {{color box|#d3eade|border=border-width:2px|[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]}}, izpostavlja kralja in kraljico Asturije.
* Kralji nosijo kraljevo žezlo (npr. &quot;Kralj Asturije (3.)&quot;, kar pomeni, da je tretji asturijski kralj; to je zgolj pokazatelj, saj asturijski kralji nimajo uradnega žezla).
* V vrstici pod kraljevimi imeni se v oklepajih pojavi več datumov, ki označujejo: leto rojstva-'''leta vladavine''' (krepko)-leto smrti; p.e.:, «(?-'''925-926'''-932)», se nanaša na osebo, rojeno na neznan datum, ki je bila vladar med letoma 925-926 in je umrla leta 932).

* ——  Polne črte označujejo zakonite potomce; 
* - - -  Črtaste črte označujejo poroko; 
* ······ Pikčaste črte označujejo nelegitimno zvezo in nezakonske potomce.


{{chart/start|align=center|summary=Árbol genealógico de los monarcas de Asturias}}
{{chart|border=1| | | | | | | | |Pe1  |y|Ga1 | | | | | |Pc1 | | | | | | | | | | | |
 | Pe1=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Asturije &lt;small&gt;(1.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(685-'''718-737''')}} | boxstyle_Pe1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ga1=[[Gaudiosa]]
 | Pc1=[[Peter Kantabrijski|Peter]]&lt;br /&gt;{{small|Vojvoda Kantabrije&lt;br /&gt;(?-730)}}}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | |,|-|-|-|^|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | }}
{{chart|border=1| | | | |Fr1 |~|Fa1  | |Er1 |y|Al1  | | | | | | | | | | | |Fe1 | |
 | Fr1= [[Froiluba]] &lt;br /&gt;{{small|kraljica soproga&lt;br /&gt;(r. 737-739)}}
 | Fa1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Favila Asturijski|Favila]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(2.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(?-'''737-739''')}} | boxstyle_Fa1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Er1= [[Ermesinda]]&lt;br /&gt;{{small|(≈720/30-?)}}
 | Al1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]]&lt;br /&gt;{{small|Katolik&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(3.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈693-'''739-757''')}} | boxstyle_Al1=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Fe1= [[Fruela Kantabrijski|Fruela]]&lt;br /&gt;{{small|Kantabrijski&lt;br /&gt; (?-≈758)}}}}

{{chart|border=1| | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|'| |Y|P|P|P|T| | | | | | | |,|-|^|-|.| }}
{{chart|border=1|Mu2 |y|Fr2  | |Vi2 | |Ad2 |~|Si2  | |Ma2  |~|Cr2 | |Be2 | |Au2  
 | Mu2= [[Munija Álavska]]&lt;br /&gt;{{small|(≈740-'''757-768'''-780)}}
 | Fr2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]&lt;br /&gt;{{small|Kruti&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(4.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(722-'''757-768''')}}| boxstyle_Fr2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Vi2= [[Vimarano]]&lt;br /&gt;{{small|(?-765)}}
 | Ad2= [[Adosinda]]&lt;br /&gt;{{small|(?-'''774-783'''-785)}} 
 | Si2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Silo Asturijski|Silo]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(6.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;?-'''774-783''')}} | boxstyle_Si2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ma2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Mauregat Asturijski|Mauregat]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(7.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;?-'''783-789''')}}| boxstyle_Ma2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Cr2=[[Kreusa]]&lt;br /&gt;{{small|Kraljica soproga &lt;br /&gt; (?-'''783-788'''-789)}}
 | Be2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]&lt;br /&gt;{{small|Diakon &lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(8.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈750-'''788-797''')}} | boxstyle_Be2=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Au2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(5.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈740-'''768-774''')}}| boxstyle_Au2=border-width:2px; background-color: #d3eade;}}

{{chart|border=1| |,|-|'| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | }}
{{chart|border=1|Al3  | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Ur3 |y|Ra3  |~|Pa3 
 | Al3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]]&lt;br /&gt;{{small|Čisti&lt;br /&gt; Kralj Asturije &lt;small&gt;(9.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(760-'''791-842''')}} | boxstyle_Al3=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ur3=&lt;small&gt;''?''&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Urak
 | Ra3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[ Ramiro I. Asturijski |Ramiro I.]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(10.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈790-'''842-850''')}}| boxstyle_Ra3=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Pa3=Paterna}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|'| | | | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Or4  | | | | | | | | 
 | Or4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]&lt;br /&gt;{{small| Kralj Asturije &lt;small&gt;(11.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(821-'''850-866''')}} | boxstyle_Or4=border-width:2px; background-color: #d3eade;}}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |So4 | | Nu5 | |Al5  |y| Ji5 | | Be5
 | So4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Sančo I. Pamplonski|Sančo I. Garcés]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Pamplone&lt;br /&gt;(≈860-'''905-925''')}} | boxstyle_So4=background-color: #f7e3e3;
 | Nu5=Nuño &lt;br /&gt;Ordóñez
 | Al5=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]]&lt;br /&gt;{{small|Veliki&lt;br /&gt;Kralj Asturije &lt;small&gt;(12.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(848-'''866-910''')}}| boxstyle_Al5=border-width:2px; background-color: #d3eade;
 | Ji5=[[Himena Asturijska|Himena]]&lt;br /&gt;{{small|Pamplonska&lt;br /&gt; Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''869-910'''-912)}}
 | Be5=Bermudo &lt;br /&gt;Ordóñez}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|+|-|.| | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |F|Sa6 | | | | | |Ra6 |!|Ga6 |~|Mu6 
 | Sa6=[[Sanča Sánčes Pamplonska|Sanča Pamplonska]]&lt;br /&gt;{{small|Pamplonska)&lt;br /&gt;Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''923-924'''-post. 963)}}
 | Ra6=Ramiro&lt;br /&gt;{{small|(?-929)}}
 | Ga6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Garsija I. Leónski|Garsija I.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Leónski &lt;small&gt;(1.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈871–'''910-914''')}}| boxstyle_Ga6=background-color: #f7e3e3;
 | Mu6=Munijadona}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |:| |,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|^|-|.| | | | | }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | El6 |A|Or6  |~| Ar6 | | Nu6 |y|Fr6  |y| Ur6
 | El6=[[Elvira Menéndez (m. 921)|Elvira &lt;br /&gt;Menéndez]]&lt;br /&gt;{{small|Kraljica soproga&lt;br /&gt;(?-'''914-921''')}}
 | Or6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Ordoño II. Leónski|Ordoño II.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Galicije&lt;br /&gt;(≈873–'''910–924''')&lt;br /&gt;Kralj Leónski &lt;small&gt;(2.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(r.'''914–924''')}} | boxstyle_Or6=border-width:1px; background-color: #f7e3e3;
 | Ar6=[[Aragonta González|Aragonta&lt;br /&gt;González]]&lt;br /&gt;{{small|(900/08-c. 977)&lt;br /&gt;Kraljica soproga&lt;br /&gt;(922-923)}}
 | Nu6=[[Nunilo Himena|Nunilo&lt;br /&gt;Himena]]
 | Fr6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Fruela II. Leónski|Fruela II.]]&lt;br /&gt;{{small|Kralj Asturije &lt;small&gt;(13.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;(≈875–'''910–925''')&lt;br /&gt;Kralj Leónski &lt;small&gt;(3.º)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;in Galicije&lt;br /&gt;(r.'''924–925''')}}| boxstyle_Fr6=border-width:2px; background-color: #d3eade; 
 | Ur6= Uraka &lt;br /&gt;bint &lt;br /&gt;Abd Alah}}

{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|'| |,|-|^|-|.| }}
{{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |KoL  | | | | | |Al7 | |Rf6 | |Of6 
 | KoL= [[Anexo:Monarhi Leónski|Kralji]]&lt;br /&gt;[[Kraljevina León|Kraljevina &lt;br /&gt;León]] | boxstyle_KoL=border-width:0px; vertical-align:top
 | Al7=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]&lt;br&gt;[[Alfonz Froilaz|Alfonso&lt;br /&gt;Froilaz]]&lt;br /&gt;{{small|Grbavi&lt;br /&gt;Kralj Leónski&lt;br /&gt;(?-'''925–926'''-932)}} | boxstyle_Al7=background-color: #f7e3e3;
 | Rf6=Ramiro &lt;br /&gt;Froilaz
 | Of6=Ordoño &lt;br /&gt;Froilaz}}

&lt;!-- Unused parameters: --&gt;
{{chart| He3=Hermenegildo}}
{{chart/end}}


[[Kategorija:Vizigoti]]
[[Kategorija:Asturija]]
[[Kategorija:Seznami kraljev]]</text>
      <sha1>jm0umrjin8co97mvy6ct0j7gj9t1db0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Lazarica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601354</id>
    <revision>
      <id>6672818</id>
      <parentid>6665517</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T23:14:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8302" sha1="9zn4cf7p789lz6mcyru9fpuv297nwd9" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Cerkev Lazarica
| fullname               = Црква Лазарица/Crkva Lazarica
| image                  = Lazarica Church.jpg
| imagesize              = 200px
| imagelink              = 
| imagealt               = 
| caption                = Cerkev Lazarica
| pushpin map            = Srbija
| pushpin label position = 
| pushpin map alt        = 
| pushpin mapsize        = 200px
| coordinates            = {{Coord|43|35|2.77|N|21|19|16.46|E|display=inline,title}}
| location               = [[Kruševac]]
| country                = [[Srbija]]
| denomination           = [[Srbska pravoslavna cerkev]], &lt;br /&gt;&lt;small&gt;[[Pravoslavne Cerkve]]&lt;/small&gt;
| previous denomination  =
| churchmanship          = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = http://www.lazarica.rs/
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = {{start date|1378}}
| founder                = [[Lazar Hrebeljanović]]
| dedication             = [[sveti Štefan]]
| dedicated date         = 
| consecrated date       = 
| cult                   = 
| relics                 = 
| events                 = 
| past bishop            = 
| people                 = 
| status                 = [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| functional status      = Aktivna
| heritage designation   = Spomenik kulture izjemnega pomena
| designated date        = 1979
| architect              = 
| architectural type     = 
| style                  = Moravska šola
| groundbreaking         = 
| completed date         = 
| construction cost      = 
| closed date            = 
| demolished date        = 
| capacity               = 
| length                 = 
| width                  = 
| width nave             = 
| height                 = 17,25 m (notranja višina)
| diameter               =
| other dimensions       = 
| floor count            = 
| floor area             = 
| dome quantity          = 1
| dome height outer      = 
| dome height inner      = 
| dome dia outer         = 
| dome dia inner         = 
| spire quantity         = 
| spire height           = 
| materials              = Kamen
| parish                 = 
| deanery                = 
| archdeaconry           = 
| archdiocese            = 
| episcopalarea          =
| diocese                = Eparhija Kruševac
}}
'''Cerkev svetega prvega mučenika Štefana''' ({{lang-sr|Црква Светог Првомученика Стефана|Crkva Svetog Prvomučenika Stefana}}), bolj znana kot '''cerkev Lazarica''' ({{lang-sr|Црква Лазарица|Crkva Lazarica}}), je [[srbska pravoslavna cerkev]] v [[Kruševac|Kruševcu]] v [[Srbija|Srbiji]]. Zgrajena je bila v letih 1375–1378 kot zadolžitev srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja]]. Lazarica je bila kot izjemen dosežek srbske srednjeveške arhitekture leta 1979 razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena in je pod zaščito Republike Srbije.&lt;ref name=SANU&gt;[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 ЦРКВА СВ.СТЕФАНА ЛАЗАРИЦА СА КРУШЕВАЧКИМ ГРАДОМ]&lt;/ref&gt; Lazarica je bila zgrajena kot prototip moravske arhitekturne šole, kot palačna cerkev, povezana s trdnjavo Kruševac, prestolnico kneza Lazarja.&lt;ref name=SANU/&gt; Danes sta od obsežnega kompleksa trdnjave ostala le Lazarica in deli stolpa.&lt;ref name=SANU/&gt;&lt;ref name=Sekcija &gt;{{cite web  | title = Kruševac  | publisher = Association of fortresses  | url = http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html  | access-date = 16 October 2011  | archive-url = https://web.archive.org/web/20100706032108/http://www.sekcijatvrdjava.org/en/fortresses/krusevac.html  | archive-date = 6 July 2010  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Informacije o ustanovitvi cerkve najdemo v delu ''Žitije despota Stefana Lazarevića'' Konstantina Kosteneškega.&lt;ref name=Istorija&gt;{{cite web| title =Istorija Lazarice| publisher =www.Lazarica| url =http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| access-date =15 October 2011| url-status =dead| archive-url =https://web.archive.org/web/20120331172052/http://www.lazarica.rs/Istorija.htm| archive-date =31 March 2012}}&lt;/ref&gt; Srbski Lazar je cerkev zgradil hkrati z utrdbami za prestolnico Kruševac. Leta 1455 je Kruševac padel pod oblast [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], cerkev pa je bila zapuščena in oskrunjena. Lazarica je bila uporabljena kot hlev za konje, streha pa je bila porušena za uporabo drugje. Med rusko-avstrijsko-turško vojno, od 1736 do 1739, je bila Lazarica delno obnovljena, notranjost pa je poslikal s freskami Andra Andrejevića. Po tem je Kruševac ponovno padel pod osmansko oblast. Prva večja rekonstrukcija Lazarice se je zgodila po ustanovitvi neodvisne [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]], s številnimi spremembami v naslednjih sto letih.&lt;ref name=Deroko/&gt;

== Arhitektura ==
[[File:Lazarica6.jpg|thumb|left|150px|Sprednji del palačne cerkve s podrobnostmi rozet (1375-1378)]]

Cerkev ima obliko trilista, različico križnega tlorisa, s tremi dolgimi polji, [[kupola|kupolo]] nad osrednjim prostorom in [[narteks]]om, prvotno z odprtimi stranskimi prehodi.&lt;ref name=SANU/&gt;&lt;ref name=Deroko&gt;{{cite book|last=Deroko|first=Aleksandar|title=Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednjevekovnoj Srbiji|year=1985|publisher=Naučna knjiga|location=Belgrade}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Arhitektura &gt;{{cite web  | title = Arhitektura Lazarice  | publisher = www.Lazarica  | url = http://www.lazarica.rs/Arhitektura.htm  | access-date = 15 October 2011  | archive-date = 2012-01-22  | archive-url = https://web.archive.org/web/20120122030513/http://www.lazarica.rs/Arhitektura.htm  | url-status = dead  }}&lt;/ref&gt; V notranjosti ima polkrožno [[apsida|apsido]], ki je na zunanji strani petstrana, s pritrjenimi kolonetami. Cerkev je orientirana pet stopinj od popolne orientacije zahod-vzhod. Temelj Lazarice je na nadmorski višini 159 metrov. Notranja dolžina od vrha oltarne apside do zahodne stene narteksa je 4,77 m. Zahodna širina ladje je od 5,15 do 5,20 metra, polmer apside pa se giblje od 1,61 do 1,65 metra. Notranja višina do vrha glavne kupole v obliki polkalote je 17,25 metra. Debelina sten se giblje od 1 do 1,75 metra. Temelji so bili položeni na globino 0,60 metra.&lt;ref name=Deroko/&gt;

Zidarska gradnja Lazarice je v osnovi bizantinskega sloga: neprekinjeno vodoravno grajene vrste obdelanega belega peščenjaka s tremi vrstami opečnih spojev, povezanih z debelim ometom, brez vztrajanja pri naključno razporejenih opekah. Za izrezovanje debelih maltnih spojev iz zidu je bil uporabljen poseben postopek.&lt;ref&gt;{{cite book  | last = Vasić  | first = Miloje  | title = Žiča i Lazarica: studije iz srpske umetnosti srednjeg veka  | publisher = Izdavačka knjižarnica Geca Kon  | year = 1928  | pages = 256  }}&lt;/ref&gt;

== Notranjost ==
Glede na raziskave je bila cerkev poslikana šele sredi 18. stoletja. Takrat jo je med letoma 1737 in 1740 poslikal ikonograf Andra Andrejević s svojo ekipo,&lt;ref name=&quot;СК&quot;&gt;[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 Црква Св. Стефана Лазарица са Крушевачким Градом]&lt;/ref&gt; vendar so se do danes ohranili le fragmenti njihovega dela. Cerkveni [[ikonostas]] izvira iz leta 1844 in je danes ohranjen v celoti. Njegov avtor je bil najverjetneje slikar Živko Pavlović (dedek Milene Pavlović-Barili), konserviran pa je bil leta 1989.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Lazarica}}
* [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=43578 Црква Лазарица]
* [https://www.youtube.com/watch?v=2iSytmfnZY0 Klesari moravske škole]]
* [https://www.youtube.com/watch?v=DbL5nEAEPyw Lazar Hrebeljanović - prvi deo | Srpski junaci srednjeg veka]
* [https://web.archive.org/web/20110909053046/http://www.pravoslavlje.nl/foto_manastiri_crkve/crkva_lazarica_krusevac.htm ЛАЗАРИЦА] {{in lang|sr}}
* [https://web.archive.org/web/20110713124211/http://www.turizamkrusevac.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1234&amp;Itemid=576 Lazarica] at TO Kruševac

[[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1378]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9zn4cf7p789lz6mcyru9fpuv297nwd9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beli dvor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601425</id>
    <revision>
      <id>6672679</id>
      <parentid>6666216</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T16:09:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 5 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9006" sha1="30wbwfbpnep0877kyw6ww2op2e294y7" xml:space="preserve">{{Infobox Historic building
|name=Beli Dvor
|native_name         = Бели двор
|native_name_lang    = sr
|image=Beli dvor.jpg
|caption=Pogled s sprednje strani in glavni vhod
| pushpin_map = 
| pushpin_map_caption = 
|coordinates= {{coord|44.76569|20.45323|format=dms|type:landmark_region:RS|display=inline,title}}
|location_town=[[Dedinje]], [[Beograd]]
|location_country=[[Srbija]]
|architect=Aleksandar Đorđević
|floor_area=
|client=
|engineer=
|construction_start_date=1934
|completion_date=1937
|demolished_date=
|cost=
|structural_system=
|architectural_style=[[Paladijevska arhitektura]]
|size=
}}
'''Beli dvor''' ({{langx|sr|Бели двор}}) je ena od dveh rezidenc kraljevega kompleksa [[Dedinje]] v [[Beograd]]u. Od leta 1934 do 1941 je bil uradna rezidenca princa [[Pavel Karadžordžević|regenta Pavla]].&lt;ref name=&quot;palaces&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.royalfamily.org/?en_the-white-palace,25|title=The White Palace|publisher=royalfamily.org|access-date=July 12, 2013}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Palačo je naročil in zgradil z osebnimi sredstvi kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot rezidenco za svoje tri sinove: prestolonaslednika Petra (bodočega kralja [[Peter II. Karadžordževič|Petra II.]] in očeta sedanjega prestolonaslednika Aleksandra), princa Tomislava in princa Andreja.&lt;ref name=&quot;palaces&quot;/&gt; Aleksandra I. so umorili leta 1934 v [[Marseille|Marseillu]] med državniškim obiskom Francije, istega leta, ko se je začela gradnja palače. Nadzor nad gradnjo je prevzel princ regent Pavel do njenega dokončanja leta 1937.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-12-12 |title=Beli dvor na Dedinju: Tiha rezidencija kraljevskog Beograda |url=https://www.gradnja.rs/beli-dvor-dedinje-beograd-istorijat/ |access-date=2025-12-15 |website=Gradnja |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Kraljica [[Marija Romunska|Marija]] in njeni trije sinovi so v tem času še naprej prebivali v [[Kraljevski dvor|Kraljevskem dvor]]u.&lt;ref name=&quot;palaces&quot;/&gt; Princ Pavel je bil edini član kraljeve družine, ki je prebival v palači pred izbruhom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in poznejšo invazijo na Jugoslavijo.

Po koncu vojne je nova komunistična vlada zasegla premoženje in lastnino kraljeve družine. Beli dvor je jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]] in kasneje predsednik [[Srbija in Črna gora|Zvezne republike Jugoslavije]] [[Slobodan Milošević]] uporabljal za uradne državne funkcije in sprejeme gostujočih tujih dostojanstvenikov. Milošević je pred začetkom Natovega bombardiranja Jugoslavije v palači sprejel ameriškega odposlanca Richarda Holbrooka; Milošević je kasneje uradno odstopil s predsedniškega položaja pred kaminom v glavni dvorani.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.stil-magazin.com/clanak/broj-217-02-maj-2011/cas-istorije-na-belom-dvoru|title=Čas istorije na Belom dvoru|publisher=Stil magazin|language=sr|access-date=12 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221200859/http://www.stil-magazin.com/clanak/broj-217-02-maj-2011/cas-istorije-na-belom-dvoru|archive-date=2014-02-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Palačo je zasnoval arhitekt Aleksandar Đorđević v [[Paladijevska arhitektura|neopaladinskem slogu]], ki so ga navdihnile angleške podeželske hiše iz 18. stoletja, kot je Ditchley Park. Njeno notranjost je francosko oblikovalsko podjetje Maison Jansen opremilo z angleškimi [[Jurijanska arhitektura|jurijevskimi]] in ruskimi starinami iz 19. stoletja, ki so kasneje okrasile [[Bela hiša|Belo hišo]] med administracijo [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]].&lt;ref&gt;James Archer Abbott, ''Jansen'', New York: Acanthus Press, 2005&lt;/ref&gt;

== Umetniška zbirka ==
Palača hrani pomembno umetniško zbirko, vključno s slikami Piera di Cosima, Biagia d'Antonija, Nicolasa Poussina (tri slike), Giovannija Carianija, Sébastiena Bourdona, Albrechta Altdorferja, Tiziana, Rembrandtu pripisane, Palme Vecchia (dve sliki), Carla Caliarija, Petra Paula Rubensa, Carela Fabritiusa, Simona Voueta, dve sliki Brueghel, Antonio Canaletto, Eugène Delacroix, Jean-Baptiste Carpeaux, Giuseppe Crespi, Nicolae Grigorescu, Franz Xaver Winterhalter, Eugène Fromentin, Gaspard Dughet, Richard Parkes Bonington, Đura Jakšić, Ivan Meštrović, Vlaho Bukovac in drugi. Zeleno-beli porcelanski servis Sèvres je bil kupljen leta 1932 v Parizu pri Gallerie Charpentier. Storitev je nekoč pripadala grofu Artoisu.
*[[Piero di Cosimo]], ''Gozdni požar''
*[[Raffaello Santi|Rafael]] ali [[Pietro Perugino]] ''Sveta družina z mladim sv. Janezom''
*Domenico di Pace Beccafumi, ''Klelijin pobeg''&lt;ref&gt;[https://www.royalfamily.org/artwork/12_10/art_yu.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
*Biagio d'Antonio, ''Madona z Jezusom in angeli''
*[[Albrecht Altdorfer]], ''Madona sanja: Pelje Marijo v tempelj''
*Andrea di Aloigi, ''Čaščenje otroka''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.royalfamily.org/artwork/10_11/art_yu.html |title=Umetnički predmet meseca |access-date=2011-11-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111112015012/http://www.royalfamily.org/artwork/10_11/art_yu.html |archive-date=2011-11-12 }}&lt;/ref&gt;
*Palma Vecchio, ''Sveta družina s sv. Katarino, sv. Janezom in Donatorjem''&lt;ref&gt;[https://www.royalfamily.org/artwork/12_09/art_yu.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; in ''Avtoportret''&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.royalfamily.org/palaces/art/white/slike_yu/slike_yu.html |title=The Royal Palaces |access-date=2011-11-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130203072542/http://www.royalfamily.org/palaces/art/white/slike_yu/slike_yu.html |archive-date=2013-02-03 }}&lt;/ref&gt;
*[[Tizian]], ''Moški portret''
*Carlo Caliari ''Okraševanje bika''&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.nin.co.rs/2002-08/08/24468.html|title = NIN / Vratite Muzej kneza Pavla}}&lt;/ref&gt;
*Bernardino Licinio, ''Portret plemenite ženske''
*Giuseppe Crespi, ''Prispodoba o izgubljenem sinu''
*Nicolas Chaperon, ''Alegorična kompozicija''&lt;ref&gt;[https://www.royalfamily.org/artwork/02_10/art_yu.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
*Nicolas Poussin, ''Adonis in Venera'', ''Pokrajina s tremi menihi''&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.royalfamily.org/artwork/06_08/art_yu.html |title=Umetnički predmet meseca |access-date=2011-11-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106215746/http://www.royalfamily.org/artwork/06_08/art_yu.html |archive-date=2010-01-06 }}&lt;/ref&gt; in ''Pokrajina''
*Sébastien Bourdon, ''Pokrajina z ostanki''
*Carel Fabritius pripisan, ''Moški s flavto''
*Melchior d'Hondecoeter, ''Različne ptice''
*[[Jan Brueghel starejši]], ''Vaza s cvetjem''
*[[Charles Le Brun]], ''Bitka makedonske vojske''&lt;ref&gt;[https://www.royalfamily.org/artwork/02_11/art_yu.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
*[[Antonio Canaletto]], ''Kanal v Benetkah''
*Augustin Pajou, ''Portret doprsnega kipa grofice di Bari'' (skulptura)
*[[Eugène Delacroix]], ''Toaleta alžirske ženske''&lt;ref&gt;[https://www.royalfamily.org/artwork/11_11/art_yu.html]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2016|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
*[[Alexander Roslin]], ''Portret velike vojvodinje Marije Fjodorovne''
*Ivan Aivazovski, ''Sprehod po morju''
*Jean-Francisque Millet, ''Pokrajina z antičnimi figurami in beračem''
*[[Franz Xaver Winterhalter]], ''Portret Marije Aleksandrovne''
*Nicolae Grigorescu, ''Portret dekleta z rdečo naglavno ruto''
*Emmanuel Frémiet, ''Sv. Jurij in zmaj'' (skulptura)
*Ivan Bilibin, ''Zgodba o zlatem petelinu'' in ''Pravljica o cesarju Sultanu''
*Georges Scott, ''Portret njegovega veličanstva kralja Aleksandra I. na konju''
*Félix Ziem, ''Veliki kanal''
*Jean-Baptiste Carpeaux, ''Afriška sužnja'' (kip)
*Vlastislav Hofman, ''Dekle''
*[[Rihard Jakopič]], ''Deklica z jagnjetom''
*[[Gojmir Anton Kos]], ''Dekle''
*[[Vlaho Bukovac]], ''Vijolične sanje'', ''Beli suženj''
*Paja Jovanović, ''Motiv iz Maroka'' in ''Portret kralja Aleksandra I. Karađorđevića''
*[[Ivan Meštrović]], ''Sfinga'', ''Njegoš'', ''Miloš Obilić'', ''Avtoportret''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Beli dvor}}
*[http://www.royalfamily.org/ Official site of the Royal Family]
*[http://www.oplenac.rs/ Oplenac, The Mausoleum of the Royal Family]
*[http://vimeo.com/28748181 Aerial video of the Beli Dvor]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]]
[[Kategorija:Palače v Srbiji]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence v Srbiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]]</text>
      <sha1>30wbwfbpnep0877kyw6ww2op2e294y7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bratje Italije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601526</id>
    <revision>
      <id>6672764</id>
      <parentid>6669297</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34911" sha1="0jpwfs0rwjyq1z6a01tx9eni85o7gtz" xml:space="preserve">{{Infobox political party
| name             = Bratje Italije
| native_name_lang = it
| native_name      = Fratelli d'Italia
| logo             = 
| logo_size        = 
| abbreviation     = FdI
| leader1_title    = Predsednica
| leader1_name     = [[Giorgia Meloni]]
| leader2_title    = Vodja političnega sekretariata
| leader2_name     = [[Arianna Meloni]]
| leader3_title    = Organizacijski sekretar
| leader3_name     = [[Giovanni Donzelli]]
| founders         = {{ubl|Giorgia Meloni|[[Ignazio La Russa]]|[[Guido Crosetto]]}}
| foundation       = {{start date and age|2012|12|21|df=y}}
| split            = [[Ljudje svobode]]
| predecessor      = Nacionalno zavezništvo{{cref|A}}
| ideology         = [[nacionalni konservatizem]]&lt;br/&gt;[[desni populizem]]{{cref|B}}
| headquarters     = Via della Scrofa 39, [[Rim]]
| website          = {{Political party data|website}}
| newspaper        = ''Glas patriota''
| membership       = 130.000&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.lanotiziagiornale.it/lega-tesseramenti-salvini/|title=Sondaggi a picco? Adesso per la Lega anche i tesserati sono al palo. Invece Fratelli d'Italia cresce e rischia di mangiarsi Salvini a breve|work=La Notizia|language=it|date=6 April 2021|access-date=15 August 2022}}&lt;/ref&gt;
| membership_year  = 2021
| position         = [[politična desnica|desnica]] do [[skrajna desnica]]
| national         = [[Desnosredinska koalicija (Italija)|Desnosredinska koalicija]]
| european         = [[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|ECR]]
| europarl         = {{Nowrap|[[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] (2012–2014)&lt;br/&gt;[[Evropski konservativci in reformisti|ECR]] (od 2019)}}
| international    = [[Mednarodna demokratska zveza]] (IDU)
| flag             = &lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q1757843 --&gt;
| seats1_title     = [[Poslanska zbornica Italijanske republike|Poslanska zbornica]]
| seats1           = {{composition bar|117|400|{{party color|Brothers of Italy}}}}
| seats2_title     = [[Senat Italijanske republike|Senat]]
| seats2           = {{composition bar|66|205|{{party color|Brothers of Italy}}}}&lt;ref&gt;Trije senatorji znotraj skupine Državljani Italije–Mi, zmerneži&lt;/ref&gt;
| seats3_title     = [[Evropski parlament]]
| seats3           = {{composition bar|24|76|{{party color|Brothers of Italy}}}}
| seats4_title     = Občinski sveti
| seats4           = {{composition bar|170|896|{{party color|Brothers of Italy}}}}
| colours          = {{Color box|{{party color|Brothers of Italy}}|border=silver}} temno modra
| colorcode        = {{party color|Brothers of Italy}}
| country          = Italija
| footnotes        = 
}}
'''Bratje Italije''' ([[kratica]] FdI) je politična stranka v [[Italija|Italiji]], ki je bila ustanovljena leta 2012. V javnosti je pogosto označujejo kot [[Skrajna desnica|skrajno desno]], [[Nacionalizem|nacionalistično]], tudi neofašistično stranko. Od prevzema vlade leta 2023 je stranka ubrala nekoliko bolj pragmatičen politični pristop.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Giorgia Meloni’s not-so-scary right-wing government|date=|issn=0013-0613|url=https://www.economist.com/leaders/2024/01/24/giorgia-melonis-not-so-scary-right-wing-government}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Nachrichtenpodcast: Die zwei Seiten der Giorgia Meloni|date=2024-05-27|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/2024-05/giorgia-meloni-weniger-extrem-eu-zusammenarbeit-nachrichtenpodcast}}&lt;/ref&gt; Stranka se opredeljuje kot nacionalno konservativna, vodi jo [[Giorgia Meloni]], aktualna [[Ministrski predsednik Italijanske republike|italijanska premierka]].

== Ime in sprememba imena ==
Ime stranke izvira iz uvodnega verza [[Il Canto degli Italiani|italijanske državne himne]], ki se začne z nagovorom »Fratelli d’Italia« (»Bratje Italije«).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Italiji obvezno učenje himne za otroke|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-italiji-obvezno-ucenje-himne-za-otroke/295442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=B.|last=V}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The shapeshifter: who is the real Giorgia Meloni?|url=https://www.theguardian.com/world/2024/sep/19/shapeshifter-who-is-the-real-giorgia-meloni-italy-prime-minister|newspaper=The Guardian|date=2024-09-19|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Alexander|last=Stille}}&lt;/ref&gt; Stranka je bila ustanovljena pod imenom ''Fratelli d’Italia – Centrodestra Nazionale'' (»Bratje Italije – nacionalna desna sredina«). Februarja 2014 se je preimenovala v ''Fratelli d’Italia – Alleanza Nazionale'' (»Bratje Italije – Narodno zavezništvo«), pri čemer je ime povzeto po njeni predhodnici, stranki ''Alleanza Nazionale''. Od decembra 2017 deluje pod skrajšanim imenom ''Fratelli d’Italia''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Italijanske volitve: &quot;Med besedami in dejanji je morje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/svet/italijanske-volitve-med-besedami-in-dejanji-je-morje/447656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=Jaša|last=Rajšek}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Predhodnica današnje stranke je bila Nacionalno zavezništvo (AN), ki je nastala med letoma 1994 in 1995 iz neofašističnega Italijanskega socialnega gibanja (MSI). Na pobudo vodje stranke [[Gianfranco Fini|Gianfranca Finija]] se je z večino glasov odločila, da se distancira od zgodovinskega fašizma in sledi bolj zmerni poti. V devetdesetih in 2000-ih letih je združevala desničarski in nacionalno-konservativni tabor v Italiji, dosegla je dvomestno število glasov po vsej državi in sodelovala v vseh [[Desna sredina|desnosredinskih]] vladah [[Silvio Berlusconi|Silvia Berlusconija]]. Marca 2009 se je AN z Berlusconijevo stranko Naprej Italija (''Forza Italia'') združila v novo stranko Ljudstvo svobode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Berlusconi voditelj Ljudstva svobode|url=https://www.rtvslo.si/svet/berlusconi-voditelj-ljudstva-svobode/98511|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zaradi nezadovoljstva z Berlusconijevim načinom vodenja je več poslancev – nekdanjih politikov Nacionalnega zavezništva (AN), zbranih okoli Ignazia La Russe in [[Giorgia Meloni|Giorgie Meloni]], pa tudi nekaterih nekdanjih predstavnikov Fiorentine (FI), kot sta Guido Crosetto in Giuseppe Cossiga, sin nekdanjega italijanskega predsednika [[Francesco Cossiga|Francesca Cossige]] – decembra 2012 zapustilo stranko Ljudstvo svobode in ustanovilo stranko Bratje italije (''Fratelli d'Italia'').&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crosetto e Meloni dal Pdl a 'Fratelli d'Italia':trattativa con La Russa su nome e simbolo|url=https://www.repubblica.it/politica/2012/12/20/news/crosetto_meloni_via_dal_pdl-49183057/|website=la Repubblica|date=2012-12-20|accessdate=2026-04-13|language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Napolitano odprl vrata do predčasnih volitev|url=https://www.rtvslo.si/svet/napolitano-odprl-vrata-do-predcasnih-volitev/298642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-13|language=sl|first=G.|last=V}}&lt;/ref&gt; Sprva so Crosetto, La Russa in Meloni oblikovali tričlansko vodstvo stranke. Na parlamentarnih volitvah februarja 2013 je stranka kandidirala kot del desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija ter prejela 2 % glasov in devet sedežev v [[Poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]], z 1,9 % pa za las zgrešila osvojitev sedeža v [[Senat Italijanske republike|senatu]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Italian election results: gridlock likely – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/2013/feb/25/italian-election-results-live-coverage|newspaper=The Guardian|date=2013-02-25|accessdate=2026-04-13|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Paul|last=Owen}}&lt;/ref&gt; Marca 2013 je bil La Russa izvoljen za edinega predsednika stranke, Meloni pa je postala vodja poslanske skupine FdI v poslanski zbornici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=::: Ministero dell'Interno ::: Archivio Storico delle Elezioni - Camera del 24 Febbraio 2013|url=http://elezionistorico.interno.it/index.php?tpel=C&amp;dtel=24/02/2013&amp;tpa=I&amp;tpe=A&amp;lev0=0&amp;levsut0=0&amp;es0=S&amp;ms=S|website=elezionistorico.interno.it|accessdate=2026-04-13|language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=E' Fabio Rampelli il nuovo capogruppo di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|url=http://www.fratelli-italia.it/attualita/attualita/2879-e-fabio-rampelli-il-nuovo-capogruppo-di-fratelli-d-italia-alleanza-nazionale.html|newspaper=Sito ufficiale di Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale|accessdate=2026-04-13|language=en}}&lt;/ref&gt;

Jeseni 2013 je Giorgia Meloni ustanovila pobudo Delavnica za Italijo (''Officina per l'Italia''), z namenom širjenja politične in družbene podpore stranki. Poleg članov Bratov Italije so v pobudi sodelovali tudi nekateri vidni politiki, med njimi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno, nekdanji finančni minister Giulio Tremonti, nekdanji zunanji minister Giulio Terzi di Sant'Agata ter novinar in politik Magdi Cristiano Allam. Alemanno in Allam sta se pozneje pridružila stranki, Terzi ji je ostal politično blizu, medtem ko se je Tremonti od nje oddaljil. Decembra 2013 je Fundacija Nacionalno zavezništvo, ki upravlja pravice do imena in simbolov nekdanje stranke z istim imenom, te pravice podelila FdI. Februarja 2014 je stranka ob preimenovanju v svoj logotip vključila t. i. trikolorno plamenico (''fiamma tricolore''), nekdanji simbol strank Italijansko socialni gibanje in Nacionalno zavezništvo. Simbolika plamena se tradicionalno povezuje z dediščino italijanske povojne desnice. Leta 2022 je Meloni na pozive k odstranitvi plamena iz logotipa odgovorila, da je stranka nanj »ponosna«, medtem ko so se leta 2024 v stranki pojavile razprave o morebitni spremembi simbola.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000138971111/faschismus-vorwurf-giorgia-meloni-und-die-brueder-italiens|titel=Faschismusvorwurf: Giorgia Meloni und die „Brüder Italiens“|zugriff=2022-09-24|sprache=de-AT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Luzi Bernet|url=https://www.nzz.ch/international/fratelli-ditalia-partei-erwaegt-entfernung-der-mussolini-flamme-ld.1858644|titel=Wird die Mussolini-Flamme gelöscht? Ein Gefolgsmann von Giorgia Meloni bricht ein Tabu|werk=NZZ|datum=2024-11-22|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Prvi kongres stranke po preimenovanju je potekal marca 2014 v zdraviliškem mestu Fiuggi, kjer je leta 1995 potekal tudi kongres stranke Nacionalno zavezništvo, na katerem se je ta simbolno distancirala od fašizma (»prelomnica Fiuggi«). Na kongresu je bila za predsednico stranke izvoljena Giorgia Meloni, ki je na položaju nasledila Ignazia La Russo. Na volitvah v Evropski parlament maja 2014 stranka ni prestopila štiriodstotnega praga, saj je prejela 3,7 % glasov. Na parlamentarnih volitvah marca 2018 so Bratje Italije ponovno nastopili v desnosredinski koaliciji Silvia Berlusconija in [[Matteo Salvini|Mattea Salvinija]] ter s 4,37 % glasov vstopili v poslansko zbornico, kjer so osvojili 17 mandatov. V senatu so prejeli sedem sedežev. Od novembra 2018, po prestopu poslancev Stefana Maulla in Innocenza Leontinija iz stranke Naprej Italija, je stranka zastopana tudi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.milanotoday.it/politica/maullu-fratelli-italia.html|title=Maullu passa a Fratelli d'Italia: &quot;Forza Italia ha commesso troppi errori&quot;|website=MilanoToday}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.giornaleibleo.it/2019/01/16/innocenzo-leontini-aderisce-al-progetto-di-fratelli-ditalia/|title=Innocenzo Leontini aderisce al progetto di Fratelli D’Italia|date=2019-01-16|publisher=}}&lt;/ref&gt; Pridružila se je skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere članica je še danes. Na evropskih volitvah maja 2019 je stranka povečala podporo na 6,5 % in osvojila pet od 73 italijanskih sedežev v Evropskem parlamentu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://europawahlergebnis.eu/nationale-ergebnisse/italien/2019-2024/|titel=Ergebnisse der Europawahl 2019: Nationale Ergebnisse Italien|hrsg=Europäisches Parlament|zugriff=2019-08-10}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Na [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|italijanskih parlamentarnih volitvah 25. septembra 2022]] je stranka nastopila s predsednico stranke Giorgio Meloni kot vodilno kandidatko in s 26 odstotka prejetih glasov postala najmočnejša politična sila v državi.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse (Stand 14:17) der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-26}}&lt;/ref&gt;

== Politična stališča ==

=== Osnovna orientacija ===
Člani stranke Bratje Italije se opisujejo kot [[Konservatizem|konservativni]] ali nacionalno konservativni in se sklicujejo na stališča zgodovinske italijanske in evropske desnice. Vodja stranke Giorgia Meloni je ob svoji izvolitvi za predsednico vlade izjavila, da je italijanska desnica fašizem pred desetletji prepustila zgodovini, in obsoja zavračanje demokracije in protijudovske zakone tistega časa. Meloni svojo stranko vidi kot italijanski ekvivalent Konservativne stranke v Združenem kraljestvu, [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]] v ZDA in [[Likud|Likuda]] v Izraelu. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Angela Giuffrida|url=https://www.theguardian.com/world/2022/aug/11/scepticism-over-giorgia-melonis-claims-fascism-is-history-in-italian-far-right|titel=Scepticism over Giorgia Meloni’s claim ‘fascism is history’ in Italian far right|werk=The Guardian|datum=2022-10-11|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt;

V medijih in akademskih krogih stranko ponekod označujejo kot konservativno.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.csis.org/programs/europe-russia-and-eurasia-program/projects/european-election-watch/italy|titel=Italy: Parliamentary Elections|werk=Center for Strategic and International Studies|datum=2022-09-25|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Introduction: The Paradoxical Election|publisher=Springer International Publishing|date=2019|isbn=978-3-03-013617-8|pages=5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Brothers of Italy and the Rise of the Italian National Conservative Right|publisher=Palgrave Macmillan|date=2023|isbn=978-3-031-52189-8|pages=132}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=EU: Beyond the Crisis: A Debate on Sustainable Integrationism|publisher=Columbia University Press|date=2016|isbn=978-3-8382-6848-4|pages=32}}&lt;/ref&gt;, drugod kot skrajno desno&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Hannah Roberts|url=https://www.politico.eu/article/matteo-salvini-silvio-berlusconi-mario-draghi-italian-right-wing-parties-reject-coalition-partner-as-government-heads-toward-collapse/|titel=Italian right-wing parties reject coalition partner as government heads toward collapse|werk=Politico|datum=2022-07-17|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Eric Sylvers|url=https://www.wsj.com/articles/italys-far-right-flexes-campaign-muscle-1510754829|titel=Italy's Far Right Flexes Campaign Muscle|werk=The Wall Street Journal|datum=2017-11-15|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt; ali neofašistično.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Rise of the Far Right in Europe: Populist Shifts and 'Othering|publisher=Springer|date=2016|isbn=978-1-1375-5679-0|pages=36}}&lt;/ref&gt; Pogosta kritika je, da so v stranki in njenih krogih še vedno [[Benito Mussolini|Mussolinijevi]] nostalgiki, ki uporabljajo fašistični »rimski pozdrav«.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Dominik Straub|url=https://www.fr.de/politik/melonis-abschied-vom-duce-93547118.html|titel=Meloni und Mussolini: Der Abschied vom Duce|werk=Frankfurter Rundschau|datum=2025-01-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2025-10/italien-meloni-jugend-organisation-faschismus|titel=Politiker kritisieren faschistische Gesänge vor Fratelli-d'Italia-Sitz|werk=Die Zeit|datum=2025-10-31|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|werk=tagesschau.de|zugriff=2022-09-23|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Socialna in migracijska politika ===
Stranka podpira ukrepe za preprečevanje splavov, ne želi pa spreminjati njihove zakonitosti. Po besedah vodje stranke Meloni bi morali ti ostati »dostopni, varni in zakoniti«, a da bi bilo treba del zakona, ki se nanaša na preprečevanje in je bil doslej večinoma prezrt, »strožje izvajati«.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Elisabetta Povoledo, Gaia Pianigiani|url=https://www.nytimes.com/2022/09/23/world/europe/giorgia-meloni-italy-women.html|titel=Giorgia Meloni Could Be the First Woman to Lead Italy. Not All Women Are Happy.|werk=New York Times|datum=2022-09-23|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.derstandard.de/story/2000139357836/italien-vor-den-wahlen-gewinnt-giorgia-meloni-wird-italien-dann|titel=Italien vor den Wahlen: Gewinnt Giorgia Meloni? Wird Italien dann faschistisch?|zugriff=2022-09-25|sprache=de-AT}}&lt;/ref&gt;

Stranka zagovarja tradicionalni družinski model z idealom matere, očeta in otroka.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Narîn Şevîn Doğan|url=https://www.zdfheute.de/politik/ausland/italien-lgbtqia-meloni-100.html|titel=Wie Regenbogenfamilien unter Meloni leiden|werk=ZDF|datum=2024-02-03|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Vodilni politiki, kot je Meloni, so izrazili svoje nasprotovanje posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.nzz.ch/international/giorgia-meloni-italiens-wahl-favoritin-spricht-sich-gegen-die-adoption-durch-homosexuelle-paare-aus-ld.1702593|titel=Giorgia Meloni: Italiens Wahl-Favoritin spricht sich gegen die Adoption durch homosexuelle Paare aus|hrsg=NZZ|datum=2022-09-13|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Potem ko je FdI prevzela oblast, je državno tožilstvo ukrepalo proti rojstnim listom, na katerih sta bila kot starša otroka navedena dva moška ali dve ženski osebi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Obstoječa prepoved [[Nadomestno materinstvo|nadomestnega materinstva]] v Italiji je bila pod vodstvom FdI še razširjena, s čimer je Italijanom prepovedala uporabo nadomestnega materinstva tudi v tujini.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-verbietet-leihmutterschaft-im-ausland-dramatische-folgen-fuer-homosexuelle-paare-a-27fac9bd-ab52-48ca-9750-efdf28cea51e|titel=Unfruchtbare oder homosexuelle Paare in Italien dürfen nicht mehr Eltern werden|werk=Der Spiegel|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega stranka izvaja pronatalistično politiko in zagovarja ukrepe za povečanje rodnosti, katere upad je Meloni označila za »pravo izredno stanje«.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.thelocal.it/20220906/political-cheat-sheet-understanding-the-brothers-of-italy/|titel=Political cheat sheet: Understanding the Brothers of Italy|werk=The Local|datum=2022-09-06|zugriff=2025-11-16|sprache=en}}&lt;/ref&gt; V okviru tega stališča je stranka leta 2025 uvedla dobrodošlo plačilo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenčka ali posvojenega otroka.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://italianismo.com.br/en/governo-da-italia-pagara-bonus-de-mil-euros-por-cada-novo-filho/|titel=Italian government to pay €1,000 bonus for each new child|werk=Italianismo.com.br|datum=2024-10-17|zugriff=2025-11-17|sprache=en}}&lt;/ref&gt;

Stranka podpira omejevanje priseljevanja in s pomorsko blokado ob afriški obali želi odvrniti sredozemske migrante.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/wahl-in-italien-giorgia-meloni-macht-stimmung-gegen-die-eu-YXZOQ57CLQEPBH2ZGZ5BVVKK4Q.html|titel=Wahl in Italien: Giorgia Meloni macht Stimmung gegen die EU|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Ekonomska in socialna politika ===
Za obdobje od januarja 2024 je vlada pod vodstvom stranke načrtovala ukinitev socialne pomoči ( ''reddito di cittadinanza'', &quot;državljanski dohodek&quot;) za brezposelne, mlajše od 60 let, ki nimajo [[Invalidnost|invalidnosti]] ali mladoletnih otrok.  To upravičuje z argumentom, da preostalo prebivalstvo šteje za &quot;zaposljivo&quot; in da bi jih to spodbudilo k delu.&lt;ref name=&quot;kragen&quot;&gt;Jonas Grethel, Annette Hilsenbeck: [https://www.zdf.de/nachrichten/politik/italien-meloni-buergergeld-abschaffung-100.html ''Wie Meloni den Armen an den Kragen geht''], [[ZDF]], 1. November 2023.&lt;/ref&gt; Od začetka avgusta 2023 je vse več prizadetih posameznikov prejelo ustrezno obvestilo od oblasti prek SMS-sporočil, kar je povzročilo močne proteste, zlasti v revnejših regijah južne Italije. &lt;ref name=&quot;„auto2“&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Jörg Seisselberg|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-proteste-sozialhilfe-100.html|titel=Abschaffung von Bürgergeld in Italien. &quot;Ein Kampf gegen die Armen&quot;, 2. August 2024|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Italija tako postaja edina država v EU, ki nima univerzalnega temeljnega dohodka za brezposelne.&lt;ref name=&quot;kragen&quot; /&gt;

Vlada pod vodstvom stranke je za leto 2024 napovedala ukinitev socialne pomoči (''reddito di cittadinanza'') za brezposelne, mlajše od 60 let, brez [[Invalidnost|invalidnosti]] ali vzdrževanih otrok, pri čemer je ukrep utemeljila s spodbujanjem delovne aktivnosti tistih, ki jih šteje za delovno sposobne. Avgusta 2023 je več prejemnikov prejelo obvestila o ukinitvi pomoči prek SMS-sporočil, kar je sprožilo proteste, zlasti v revnejših območjih južne Italije.&lt;ref name=&quot;„auto2“&quot; /&gt; S tem se Italija oddaljuje od modela splošne socialne varnosti za brezposelne, ki je sicer razširjen v večini držav Evropske unije.

=== Zdravstvena politika ===
Stranka Bratje Italije nasprotuje splošni obveznosti cepljenja ter poudarja pomen informiranja, svetovanja in priporočil namesto prisilnih ukrepov. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 je predsednica stranke Giorgia Meloni nasprotovala ponovni uvedbi t. i. »zelenega potrdila«. Ob tem je napovedala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila zdravstveno in gospodarsko upravljanje [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] v Italiji ter morebitne stranske učinke [[Cepivo proti covidu-19|cepiv]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.lastampa.it/speciale/politica/elezioni-politiche-2022/2022/08/30/news/lapromessa_di_fratelli_ditalia_addio_alla_vaccinazione_anticovid_obbligatoria_e_al_green_pass-7863259/|titel=La promessa di Fratelli d’Italia: “Addio alla vaccinazione anti-Covid obbligatoria e al Green Pass”|werk=lastampa.it|datum=2022-09-29|zugriff=2022-10-11|sprache=it}}&lt;/ref&gt;

=== Naravovarstvo in okoljska politika ===
Po mnenju okoljskega zgodovinarja Nilsa M. Frankeja kažejo zaveze k varstvu narave in okoljski politiki, kot so zapisane v 16. in 17. poglavju volilnega programa stranke Bratje Italije, določene vzporednice z [[Okoljski determinizem|geodeterminizmom]], tj. ideološkim pogledom iz druge polovice 19. stoletja, po katerem človeka v veliki meri določata njegovo naravno okolje in geografski prostor. Po tej razlagi naj bi se v interakciji z okoljem oblikoval tudi specifičen »nacionalni genski sklad«, ki opredeljuje posamezen narod. Franke pri tem opozarja, da so podobne ideje v skrajni obliki prišle do izraza v [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji »krvi in zemlje«.

=== Evropska unija in fiskalna politika EU ===
Stranka zagovarja koncept »Evrope narodov« in nasprotuje [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]], pri čemer poudarja večjo vlogo nacionalnih držav ter predlaga, da bi bila evropska zakonodaja podrejena nacionalni. Čeprav je stranka v preteklosti večkrat postavljala pod vprašaj članstvo Italije v Evropski uniji, je med kampanjo pred  [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|parlamentarnimi volitvami leta 2022]] poudarila, da izstopa iz EU ne načrtuje.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Finn Walter, manager magazin|url=https://www.manager-magazin.de/politik/europa/mario-draghi-giorgia-meloni-italien-rechtsruck-war-es-das-mit-dem-euro-a-52353ef1-47d5-40ae-bcd6-86c6a00cf746|titel=Wahl in Italien: Neofaschistin Giorgia Meloni in Umfragen vorn – war es das mit dem Euro?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/italien-parlamentswahl-eu-italexit-matteo-renzi-silvio-berlusconi-luigi-di-maio|titel=Erst mal kein Italexit|werk=Zeit Online|zugriff=2022-09-24}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Predsednica stranke Giorgia Meloni je ob tem večkrat izpostavila kritičen odnos do delovanja Unije, med drugim tudi na predvolilnem shodu v Milanu 11. septembra 2022.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.srf.ch/news/international/wahlen-in-italien-was-ein-sieg-der-fratelli-d-italia-fuer-europa-bedeuten-wuerde|titel=Wahlen in Italien – Was ein Sieg der Fratelli d’Italia für Europa bedeuten würde|datum=2022-09-18|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Od evropskih volitev leta 2019 so Bratje Italije (FdI) del desničarske konservativne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu,]] skupaj s poljsko stranko Zakon in pravičnost ( PiS ). Niso del skrajno desničarske in izrecno protievropske skupine [[Identiteta in demokracija]] (ID), ki vključuje italijansko [[Liga (politična stranka)|Ligo]] (prej Lega Nord ), francoski [[Nacionalni zbor]] (prej Front National) in do izključitve maja 2024 nemško [[Alternativa za Nemčijo|AfD]] . &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/die-sieben-fraktionen-des-europaischen-parlaments|titel=Die sieben Fraktionen des Europäischen Parlaments {{!}} Aktuelles {{!}} Europäisches Parlament|datum=2019-02-07|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt; FdI je v Evropskem parlamentu glasovala proti poročilu, v katerem je bilo navedeno, da [[Madžarska]] ni več polnopravna demokracija; vodja stranke Meloni je prijatelj tudi z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] . &lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;

Stranka zavrača evropski fiskalni pakt . Vodja stranke Giorgia Meloni je večkrat kritizirala »mednarodni finančni svet«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/italien-meloni-101.html|titel=Rechtsextreme in Italien: Wer ist Giorgia Meloni?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Hkrati so Bratje Italije umaknili svoje prejšnje nasprotovanje evropskemu programu okrevanja po koroni, iz katerega naj bi Italija prejela 191 milijard evrov. Vendar so Bratje Italije pozvali k ponovnim pogajanjem z Brusljem. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=RedaktionsNetzwerk Deutschland|url=https://www.rnd.de/politik/italien-vor-der-wahl-giorgia-meloni-warnt-eu-mit-nationalistischen-aussagen-TMKLODGQ6MNLTL427R47BWNH6Y.html|titel=Italien vor der Wahl: Giorgia Meloni warnt EU mit nationalistischen Aussagen|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

==== Kritika Maria Draghija ====
V času široke koalicijske vlade pod vodstvom Maria Draghija, oblikovane zaradi pandemije covida-19, so bili Bratje Italije edina večja opozicijska stranka in so vlado med drugim označevali za »sužnjo Evrope« ter »sovražnico Italijanov«.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/italien-neuwahlen-meloni-salvini-berlusconi-rechtspopulisten-sieg-91741658.html|titel=Meloni, Salvini, Berlusconi: Gewinnen Italiens Rechtspopulisten die Wahl – oder zerlegen sie sich selbst?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Predsednica stranke Giorgia Meloni je v tem obdobju zagovarjala kritična stališča do evropske gospodarske politike ter poudarjala, da evro škoduje italijanskemu gospodarstvu in prispeva k njegovi nizki rasti. Hkrati je stranka izražala interes za ohranitev mednarodnega ugleda Italije, zlasti v kontekstu izvozne usmerjenosti, kar se je med drugim odražalo v podpori kandidaturam oseb z mednarodnimi izkušnjami, kot sta nekdanji finančni minister Giulio Tremonti in centralni bankir Fabio Panetta.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Ulrike Sauer|url=https://www.sueddeutsche.de/wirtschaft/wahlkampf-meloni-europa-wirtschaftspolitik-finanzmaerkte-italien-1.5642716|titel=Nach Draghi: Wie gefährlich ist Giorgia Meloni für die Wirtschaft?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/documents/252038/16191335/Italien+vor+dem+Sprung+ins+Ungewisse.pdf/a2219619-ebab-652e-9526-9e960156477c?version=1.0&amp;t=1661328630978|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|werk=www.kas.de|hrsg=Konrad Adenauer Stiftung|zugriff=2022-09-24|format=PDF}}&lt;/ref&gt;

=== Zunanja politika ===
Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] sta se Giorgia Meloni in njena stranka, v nasprotju z nekaterimi drugimi strankami italijanske desnice, jasno postavili na stran Ukrajine in proti Rusiji. Stranka je v italijanskem parlamentu podprla tudi dobavo težkega orožja Ukrajini. Meloni ob tem zagovarja krepitev t. i. »atlantskih« odnosov z Združenimi državami Amerike.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/italien-vor-dem-sprung-ins-ungewisse|titel=Italien vor dem Sprung ins Ungewisse|datum=2022-08-23|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/wie-gefaehrlich-sind-meloni-und-co-fuer-europa-zr-91792638.html|titel=Wie gefährlich sind Meloni und Co. für Europa?|zugriff=2022-09-24|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Meloni je svojo stranko sprva usmerila v izrazito proizraelsko smer; po napadu Hamasa na Izrael leta 2023 je bila med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali prizadeta območja. Italijanske oblasti so ob tem po navodilih notranjega ministrstva odločneje ukrepale proti nasilju na propalestinskih protestih.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Michael Feth, Dr. Nino Galetti|url=https://www.kas.de/de/laenderberichte/detail/-/content/roms-perspektive-auf-den-gaza-krieg|titel=Roms Perspektive auf den Gaza-Krieg|werk=Konrad-Adenauer-Stiftung|datum=2024-05-03|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Po izraelskem vojaškem posegu v [[Gaza|Gazo]] in naraščanju civilnih žrtev pa je septembra 2025 v govoru pred [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]] podvomila v sorazmernost izraelskega odziva, s čimer se je približala prevladujočemu stališču v italijanski javnosti.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Andrea Affaticati|url=https://www.n-tv.de/politik/Giorgia-Meloni-steckt-in-der-Palaestina-Klemme-article26056833.html|titel=Giorgia Meloni steckt in der Palästina-Klemme|werk=N-TV|datum=2025-09-05|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://de.euronews.com/my-europe/2025/09/25/meloni-israel-massaker-zivilisten-uno-hamas-ukraine-russland|titel=Meloni: &quot;Israel hat Massaker unter Zivilisten verursacht&quot;|werk=Euronews|datum=2025-09-25|zugriff=2025-11-17|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Mladinska organizacija FdI in fašistično poklonjenje FdI ==
Mladinska organizacija stranke, ''Gioventù Nazionale'', je vzbudila pozornost zaradi obeleževanja Léona Degrella, nekdanjega častnika [[Waffen-SS]] in vojnega zločinca. V kraju Affile pa je župan iz vrst FdI postavil spomenik [[Rodolfo Graziani|Rodolfu Grazianiju]], ki je med vojno proti [[Etiopsko cesarstvo|Abesiniji]] uporabljal [[kemično orožje]] ter nosi odgovornost za zločine, vključno z genocidom v [[Cirenajka|Cirenajki]] med drugo italijansko-libijsko vojno.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Frank Hornig|url=https://www.spiegel.de/ausland/italien-giorgia-meloni-mussolinis-erbin-a-f1de714d-0002-0001-0000-000178686085|titel=Italien – Giorgia Meloni: Ich, ich, ich|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-08-09|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Struktura volivcev ==
Glede na poročilo fundacije Friedrich-Ebert-Stiftung iz leta 2022 se volivci stranke Bratje Italije po sociodemografskih značilnostih ne razlikujejo bistveno od povprečnega volilnega telesa, čeprav izkazujejo nekatere posebnosti. Med njimi so mlajši od 35 let podpovprečno zastopani (16 % v primerjavi z 20,9 % v celotni populaciji), prav tako visoko izobraženi (13 % v primerjavi s 16,6 %). Nasprotno pa so volivci, starejši od 50 let, nadpovprečno zastopani (35 % v primerjavi z 26,8 %), enako velja za obrtnike, trgovce in samozaposlene (10 % v primerjavi s 6,7 %) ter za učitelje in zaposlene (19 % v primerjavi s 16,7 %).&lt;ref name=&quot;postfasch&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Sofia Ventura|url=https://library.fes.de/pdf-files/bueros/rom/19451.pdf|titel=Giorgia Meloni und ihre Partei Fratelli d’Italia. Eine personalisierte Partei zwischen rechtsextrem und rechtsradikal|werk=Friedrich Ebert Stiftung|zugriff=2022-09-23|format=PDF}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati volitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Rezultati [[Poslanska zbornica Italijanske republike|parlamentarnih volitev]]&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/camera/scrutini/20220925/scrutiniCI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}&lt;/ref&gt;
! Leto
! Glasovi
! Odstotek
! Osvojenih mandatov
! Mesto
|-
! 2013
| 666.035
| 2.0 % 
|{{Composition bar|9|630|P}}
| 8.
|-
! 2018
| 1.429.550
| 4.4 % 
|{{Composition bar|32|630|P}}
| 5.
|-
! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]]
| 7.300.628
| 26,0 % 
|{{Composition bar|119|400|P}}
| 1.
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Rezultati [[Senat Italijanske republike|senatnih volitev]]&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://elezioni.interno.gov.it/senato/scrutini/20220925/scrutiniSI|titel=Ministero dell’Interno Wahlergebnisse der Parlamentswahlen vom 25. September 2022|zugriff=2022-09-27}}&lt;/ref&gt;
! Leto
! Glasovi
! Odstotek
! Osvojenih mandatov
! Mesto
|-
! 2013
| 590.083
| 1,9 % 
|{{Composition bar|0|315|P}}
| 7.
|-
! 2018
| 1.286.606
| 4.3 % 
|{{Composition bar|18|315|P}}
| 5.
|-
! [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022]]
| 7.165.795
| 26.01 % 
|{{Composition bar|65|200|P}}
| 1.
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Rezultati evropskih volitev
! Leto
! Glasovi
! Odstotek
! Osvojenih mandatov
! Mesto
|-
! 2014
| 1.004.037
| 3,7 % 
|{{Composition bar|0|73|P}}
| 7.
|-
! 2019
| 1.726.189
| 6.4 % 
|{{Composition bar|6|76|P}}
| 5.
|-
! 2024
| 6.724.377
| 28,8 % 
|{{Composition bar|24|76|P}}
| 1.
|}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.fratelli-italia.it/ Spletna stran Fratelli d'Italia] (italijanščina)

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]]
[[Kategorija:Politične stranke v Italiji]]
[[Kategorija:Konservativne stranke]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>0jpwfs0rwjyq1z6a01tx9eni85o7gtz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>War Thunder</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601912</id>
    <revision>
      <id>6672769</id>
      <parentid>6672219</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:16:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64579" sha1="2k1pyr0r20ycxoz1c3ntnaxqpkcnwkm" xml:space="preserve">{{Infopolje Videoigra
| title = War Thunder
| state = expanded
| image = War Thunder PSN Cover Art 2015 Playstation 4.png
| caption = Naslovnica igre za PlayStation 4
| developer = [[Gaijin Entertainment]]
| publisher = Gaijin Entertainment
| series = 
| platforms = {{ubl|[[Microsoft Windows]]|[[macOS]]|[[Linux]]&lt;ref name=&quot;linux&quot;&gt;{{cite web|title=War Thunder is now available on Linux!|url=https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195100/https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|[[PlayStation 4]]&lt;ref name=WTPS4&gt;{{cite news|last1=Ashcraft|first1=Brian|title=War Thunder Is Headed to the PlayStation 4|url=https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|access-date=1 April 2015|work=Kotaku|date=14 May 2013|archive-date=6 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130606225854/https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|[[Xbox One]]&lt;ref name=&quot;xbox1&quot;&gt;{{Cite web|url=https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|title=[News] War Thunder to be released on Xbox One and Xbox One X!|website=Warthunder.com|language=en|access-date=2017-11-21|archive-date=2017-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171119003933/https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;xboxone&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|title=Vehicle combat MMO 'War Thunder' launches on Xbox One|website=Windows Central|language=en|access-date=2018-06-19|date=2018-06-19|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619214530/https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|[[PlayStation 5]]&lt;ref name=&quot;PS5&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.gematsu.com/2020/10/war-thunder-coming-to-ps5-xbox-series-in-mid-november-alongside-new-power-update|title=War Thunder coming to PS5, Xbox Series in mid-November alongside 'New Power' update|website=Gematsu|date=2020-10-23|language=en|access-date=2024-12-03}}&lt;/ref&gt;|[[Xbox Series X and Series S|Xbox Series X/S]]}}
| released = {{Collapsible list
| title = 15. avgust 2013
 | '''Windows'''{{Video game release|WW|15. avgust 2013&lt;ref&gt;{{cite web|title=War Thunder is the most comprehensive free-to-play, cross-platform, MMO military game for Windows, Linux, Mac and PlayStation®4 dedicated to aviation, armoured vehicles, and naval craft from World War II and the Cold War.|url=https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|publisher=Gaijin Entertainment|access-date=2019-02-21|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301041744/https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
 | '''PlayStation 4'''{{Video game release|EU|29. november 2013&lt;ref&gt;{{cite web|title=War Thunder for Playstation®4 is out!|url=https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194912/https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;|NA|June 3, 2014&lt;ref&gt;{{cite web|title=War Thunder PlayStation®4 launch in North America|url=https://warthunder.com/en/news/634/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195256/https://warthunder.com/en/news/634/current/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
 | '''OS X'''{{Video game release|WW|17. april 2014&lt;ref&gt;{{cite web|title=Mac client launch!|url=https://warthunder.com/en/news/543/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194915/https://warthunder.com/en/news/543/current/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
 | '''Linux'''{{Video game release|WW|November 6, 2014&lt;ref name=&quot;linux&quot; /&gt;}}
 | '''Android'''{{Video game release|WW|2. junij 2015&lt;ref&gt;{{cite web|title=War Thunder on NVIDIA® SHIELD™|url=https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195102/https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
 | '''Uradni izid'''{{Video game release|WW|December 21, 2016&lt;ref name=&quot;offrelease&quot;/&gt;}}
 | '''Xbox One'''{{Video game release|WW|19. junij 2018&lt;ref name=&quot;xbox1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;xboxone&quot; /&gt;}}
 | '''PlayStation 5'''{{Video game release|WW|November 17, 2020&lt;ref name=&quot;PS5&quot; /&gt;}}
}}
| genre = [[Akcijska igra|Akcijska]], [[bojevanje v vozilih]], [[simulator vojnega letenja]]
| modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]]
| director = 
| designer = 
| programmer = 
| artist = 
| writer = 
| composer = {{ubl|Georgy Zheryakov|Alexander Chorni|Zahar Antonov|Jeremy Soule}}
}}'''War Thunder''' je brezplačna večigralska videoigra z vozili iz leta 2013, ki jo je za [[Microsoft Windows]], [[macOS]], [[Linux]], [[PlayStation 4]], Xbox One, PlayStation 5, Xbox Series X/S, Oculus in Vive izdal Gaijin Entertainment. Prvič je izšla novembra 2012 kot [[Programska izdaja|odprta beta različica]], svetovni izid pa je bil januarja 2013; uradni izid je bil 21. decembra 2016.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=13 March 2020|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;offrelease&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en|title=War Thunder is now released!|last=&lt;!--Not stated--&gt;|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=13 March 2020|quote=We are proud to announce the official release of our game. As we have completed all the goals we set ourselves in the early stages of development, the open beta-testing of War Thunder ends with update 1.65 'Way of the Samurai', an update which also brings Japanese ground forces, cockpits for all aircraft, and heaps of improvements and bugfixes.|archivedate=8 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201108113203/https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en/}}&lt;/ref&gt; Spin-off igra z imenom ''War Thunder Mobile'' (znana tudi kot ''War Thunder Edge''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2022-11-16|title=Military action Online Game War Thunder Edge Prepares for Beta|url=https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/|accessdate=2023-04-21|website=GamingLyfe.com - Gaming News, Esports News, Gaming Community|language=en-US|archivedate=2022-12-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221201003144/https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/}}&lt;/ref&gt;) je izšla leta 2023 za [[Android (operacijski sistem)|Android]] in [[iOS]].

Razvita je bila kot »igra simulacije letenja« in se je najprej imenovala ''War Thunder: World of Planes'',&lt;ref&gt;{{Citat|title=War Thunder - Beta Launch Trailer|date=30 March 2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=IUfJFFzEi6o|access-date=2023-05-10|language=en}}&lt;/ref&gt; vendar je bilo ime zaradi podobnosti z igro ''World of Warplanes'' podjetja Wargaming leta 2012 spremenjeno v sedanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/|title=World of Planes renamed to War Thunder: World of Planes; new screenshots released|last=Papadopoulos|first=John|date=7 March 2012|website=Dark Side of Gaming|accessdate=13 March 2020|quote=There was a lot of confusion between Gaijin's World of Planes and Wargaming.net's World of Warplanes. Thankfully, Gaijin decided to rename their title and it's now called War Thunder: World of Planes.|archivedate=23 September 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200923005118/https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.engadget.com/2011/06/17/gaijin-announces-world-of-planes-mmo/|title=Gaijin announces World of Planes MMO|last=Reahard|first=Jef|date=17 June 2011|website=Engadget|accessdate=13 March 2020|quote=Gaijin's press release calls World of Planes a 'flying simulation game', and the company will be drawing on its previous genre experience thanks to titles like Wings of Prey and Wings of Luftwaffe.|archivedate=3 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153904/https://www.engadget.com/2011-06-17-gaijin-announces-world-of-planes-mmo.html}}&lt;/ref&gt; V Gaijinu so po napovedi igre sprva trdili, da gre za [[Dan norcev|prvoaprilsko]] šalo, nato pa so junija istega leta potrdili njen obstoj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=14 March 2020|quote=They all laughed back on April 4, when PC Gamer posted a story on World of Planes, an exciting massively multiplayer WWII flight sim from Wings of Prey developer Gaijin Entertainment&amp;nbsp;... which Gaijin revealed on their forums to be a joke. Yeah yeah, we fell for it. Very funny. Well, who's laughing now? That's right: Gaijin checked in today to say that World of Planes [update: not to be confused with Wargaming.net's just-announced World of Warplanes] is not, in fact, an April Fools joke, but a real game about planes and the wonderful world they fly in.|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}&lt;/ref&gt;

''War Thunder'' je po izidu osvojil več nagrad, med drugim je na podelitvi nagrad Gamescom 2013 osvojil nagrado za najboljšo simulacijsko igro, na podelitvi nagrad KRI 2013 pa nagrade za najboljšo igro, najboljšega razvijalca, najboljšo tehnologijo in najboljši zvok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/|title=Gamescom 2013 Awards – Best Simulation|last=&lt;!--Not stated--&gt;|date=27 August 2013|website=PSU|accessdate=14 March 2020|quote=The Winner – War Thunder: The demo of the PlayStation 4 launch title War Thunder was lauded at Gamescom 2013 for its explosive World War II aerial battles.|archivedate=8 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210108145358/https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/151/current/|title=War Thunder gets KRI awards!|last=&lt;!--Not stated--&gt;|date=19 May 2013|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=14 March 2020|quote=War Thunder gets four prizes of the Russia’s biggest gaming conference KRI 2013 (Russian Game Developer's Conference)! War Thunder and Gaijin Entertainment have been awarded in four nominations of KRI 2013: Best Game, Best Game Developer, Best Technology, Best Sound.|archivedate=12 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112005504/https://warthunder.com/en/news/151/current/}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je bil ''War Thunder'' med najbolj igranimi igrami na [[Steam|Steamu]] z več kot 25.000 sočasnimi igralci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/|title=Steam Reveals Top Selling and Most Played Games of 2019|last=Palumbo|first=Alessio|date=27 December 2019|website=wccftech.com|accessdate=14 March 2020|quote=Most Played Steam Games - Over 25K Concurrent Players: War Thunder|archivedate=27 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191227134609/https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Številke ne vključujejo igralcev na konzolah in igralcev na osebnih računalnikih prek servisa Gaijin.net.}} 1. novembra 2022 je imel ''War Thunder'' več kot 70 milijonov registriranih igralcev na vseh platformah skupaj, od katerih jih je 160.000 igralo hkrati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='War Thunder' Celebrates Its 10th Anniversary With New Content, Freebies And Activities|url=https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/|accessdate=2022-11-14|website=WorthPlaying|language=en|archivedate=2022-11-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221114133400/https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/}}&lt;/ref&gt; Februarja 2024 je ''War Thunder'' postavil nov rekord z več kot 250.000 sočasnimi igralci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hussain|first=Mudassir|date=2024-02-15|title=Gaijin Entertainment Plans To Release Five Major War Thunder Updates Per Year|url=https://exputer.com/interviews/war-thunder-five-major-annual-updates/|accessdate=2024-02-15|website=eXputer.com|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Igranje ==
''War Thunder'' temelji na kombiniranih bojih v zraku, na kopnem in na morju.&lt;ref name=&quot;cdinter&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844|title=War Thunder 7th Anniversary Exclusive Interview with Creative Director Kirill Yudintsev|last=Bradford|first=Joseph|date=14 November 2019|website=mmorpg.com|accessdate=16 March 2020|quote=Yes, there are other standalone games about World War 2 era tanks or about modern jets or about one specific helicopter. We have made these types of games before. But War Thunder is the only game that encompasses all of these gameplay experiences. It allows you to jump from a tank to a fighter jet in one gameplay session.|archivedate=11 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200611111806/https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844}}&lt;/ref&gt; Vozila segajo od obdobja pred prvo [[Prva svetovna vojna|svetovno vojno]] (samo ladje) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2020-10-29|title=War Thunder is deploying blue-water navy|website=FullSync|url=https://fullsync.co.uk/war-thunder-deploying-blue-water-navy/|accessdate=2023-04-28|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; do sodobnih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hall|first=Charlie|date=2022-06-02|title=Chinese military secrets leaked on a video game forum|url=https://www.polygon.com/23152203/war-thunder-chinese-tank-weapon-leak-classified-military-secrets-forum|accessdate=2023-04-28|website=Polygon|language=en-US}}&lt;/ref&gt; vključno s tanki, ki še niso v uporabi,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Challenger 3 TD {{!}} War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/unit/uk_challenger_2_lep|accessdate=2025-10-24|website=wiki.warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt; s poudarkom na [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|title=War Thunder Review|first=Brett|last=Todd|date=10 July 2014|website=Gamespot.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=20 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190420133555/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/|title=War Thunder review|first=Rob|last=Zacny|date=7 August 2014|website=Pcgamer.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=18 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180618025706/https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/}}&lt;/ref&gt; [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] in [[Hladna vojna|hladni vojni]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Brown|first=Fraser|date=2018-12-17|title=War Thunder goes faster with its massive Supersonic update|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|magazine=PC Gamer|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030014042/https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|archive-date=2020-10-30|access-date=2020-12-13}}&lt;/ref&gt; Igralci lahko upravljajo letala, kopenska vozila in bojne ladje iz držav, ki imajo na voljo niz tehnoloških dreves. Igra vključuje tudi druge države. Te države so vključene bodisi kot »poddrevesa« (deli raziskovalnih dreves večjih držav so namenjeni manjši državi) bodisi kot »premium« vozila, ki jih je mogoče kupiti s pravim denarjem ali igralno valuto Gaijin Coin. Igralci začnejo na prvi stopnji drevesa z vozili, ki so večinoma iz medvojnega obdobja in zgodnje druge svetovne vojne ter se povzpnejo do devete stopnje, kjer so na voljo bojna vozila, ki jih še vedno uporabljajo sodobne vojske. Trenutno ni pravil/ovir za uporabo vozil nižje stopnje (npr. M22 Locust iz prve stopnje) v spopadih vozil višjih stopenj.

Vozila so razdeljena v tri glavne kategorije: letalstvo, kopenska vozila in flota, medtem ko so načini igre razdeljeni na arkadne, realistične in simulatorske.&lt;ref name=&quot;pscrossplay&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/|title=War Thunder PS4 &amp; Xbox One Cross-Play Is Still Being Looked At|last=Harradence|first=Michael|date=2 October 2019|website=psu.com|publisher=Playstation Universe|accessdate=16 March 2020|quote=Players can take part in different styles of battles depending on their preferences, including Arcade, Realistic, and Simulation matches.|archivedate=31 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201031163428/https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/}}&lt;/ref&gt; Letalstvo je razdeljeno med [[Vojaško letalo|običajna letala]] in [[Vojaški helikopter|helikopterje]], flota pa med »Bluewater«, ladje velikosti [[Rušilec|rušilcev]] do [[Bojna križarka|bojnih križark]] in [[Bojna ladja|bojnih ladij]], ter »Coastal«, manjše ladje in čolni, kot so motorni torpedni čolni, motorne topnjače, lovci na podmornice in [[Fregata|fregate]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Development] Fleet research changes and the first battleships!|url=https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.com|language=en|archivedate=2020-11-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201101142529/https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en}}&lt;/ref&gt; Na voljo sta tudi način za enega igralca, ki se osredotoča na zgodovinske bitke, in način preživetja v valovih za boj proti kopenskim vozilom in letalom, ki jih upravlja [[Umetna inteligenca v igrah|umetna inteligenca]].&lt;ref name=&quot;pscrossplay&quot; /&gt;

V ''igri War Thunder'' igralec prevzame nadzor nad vozilom, odvisno od vrste bitke. Igralec ima popoln nadzor nad svojim vozilom, dokler ga ne uniči sovražna ekipa. Cilj večine bitk je zbiranje točk, bodisi z uničevanjem sovražnih vozil bodisi z zavzetjem strateških položajev na zemljevidu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/Category:Game_modes|title=Game modes - War Thunder Wiki|date=1. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Dogodki ===
Dogodki v ''War Thunder-''ju ponujajo misije po meri, običajno na podlagi enega od treh glavnih načinov igre, vendar z alternativnimi nastavitvami glede dovoljenih vozil, posebnosti misij itd. Primeri so poustvarjanje zgodovinskih bitk z omejevanjem razpoložljivih vozil (npr. [[bitka za Britanijo]]).

Razvijalci tradicionalno za [[Dan norcev|prvi april]] pripravijo nekonvencionalne dogodke. Ti dogodki se po navadi uporabljajo za testiranje načrtovanih igralnih mehanik pred njihovo širšo izdajo za igralce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/April_Fool%27s_Day|title=April Fool's Day - War Thunder Wiki}}&lt;/ref&gt;

* Leta 2015 je bil na voljo nov igralni način z imenom »Nerealistične bitke«, v katerem so bili uporabljeni napihljivi gumijasti tanki, ki so izstreljevali krompir in korenje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Unrealistic Battles|url=https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194917/https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Warthunder.com}}&lt;/ref&gt; »Tanki« so imeli namesto običajnih ločenih modulov tudi skupne točke zadetkov, kar je parodiralo igranje igre ''World of Tanks (znane tudi kot WoT)'', tekmeca igre ''War Thunder.''
* Leta 2016, pred objavo posodobitve pomorskih sil, je ''War Thunder'' ponudil igranje z jadrnicami iz 18. stoletja, ki so se borile v [[Karibi|Karibih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Naval combat setting sail in War Thunder|url=https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192203/https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Gamereactor.eu|date=April 2016}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2017 je ''War Thunder'' dal na voljo glavne bojne tanke in jurišne helikopterje 9. stopnje. Na voljo so bila vozila [[Leopard 2A5]], [[Boeing AH-64 Apache|AH-64 Apache]] (označen kot GM-64 in ga v igri uporablja Nemčija), [[Flakpanzer Gepard|Gepard]], [[T-90|T-90A]], [[Mil Mi-24|Mi-35 Hind-E]] in [[Šilka|ZSU-23-4 Šilka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rank IX - War Thunder Wiki|url=https://old-wiki.warthunder.com/Rank_IX|accessdate=2026-05-07|website=old-wiki.warthunder.com|archive-date=|archive-url=|url-status=}}&lt;/ref&gt;
* Dogodek leta 2018 z imenom »Silent Thunder« je potekal pod vodo na zemljevidu Arktičnega oceana, s tremi jedrskimi podmornicami: [[Podmornica razreda Vanguard|razreda Vanguard]], [[Razred podmornic Virginia|razreda Virginia]] in [[Podmornice razreda Jasen|razreda Yasen]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Silent Thunder: the first test of the new game|url=https://warthunder.com/en/news/5419-silent-thunder-the-first-test-of-the-new-game-en|accessdate=24 June 2025|agency=War Thunder|date=1 January 2018}}&lt;/ref&gt;
* Dogodek iz leta 2019 z imenom »Earth Thunder« se je odvil v izmišljenem ameriškem mestu z imenom Green Hills, igralci pa so upravljali [[Neznani leteči predmet|NLP-je]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Special] Earth Thunder: We are not their playthings!|url=https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190502032402/https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archivedate=2 May 2019|accessdate=20 April 2019|website=Warthunder.com}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2020 je Gaijin spremenil ime igre v »Space Thunder« in vključil vesoljske bitke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=April Fools' Day 2020: War Thunder goes to space|date=April 2020|url=https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210609075720/https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archivedate=2021-06-09|accessdate=2021-06-09}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2021 je Gaijin organiziral dva dogodka, »Tailspin« in »Warfare 2077«. Tailspin je bil igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Cape Somerset Bay«, ki je imel risani umetniški slog z letali, ki so bila neposredno navdihnjena s serijo ''TaleSpin''; eno letalo je bilo navdihnjeno tudi z animejem ''[[Porco Rosso]]'' iz [[Studio Ghibli|studia Ghibli]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TailSpin|url=https://old-wiki.warthunder.com/TailSpin|website=War Thunder Wiki|accessdate=24 June 2025}}&lt;/ref&gt; Igralci so prevzeli nadzor nad novimi letali frakcije »Republic of Air Pirates«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TailSpin - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619132236/https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}&lt;/ref&gt; Warfare 2077 je bil futuristični igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Launch Facility« in je igralcem omogočal nadzor nad futurističnimi tanki ter brezpilotnimi letalniki, kar je napovedovalo dodatek dronov v igro septembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Warfare 2077 - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619121925/https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}&lt;/ref&gt; Njegovo oglaševanje in ime sta bila podobna (takrat) nedavno izdani igri ''[[Cyberpunk 2077]]''.
* Leta 2022 je Gaijin predstavil igralni način, ki ga je navdihnila franšiza ''[[Peščeni planet]]'', imenovan »Worm Thunder: Children of Arachis«, v katerem sta se dve frakciji v puščavi borili za [[Cimet|cimet,]] hkrati pa se izogibali temu, da bi jih pojedel velikanski peščeni črv.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Worm Thunder: Children of Arachis - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis|accessdate=2022-06-10|website=wiki.warthunder.com|archivedate=2022-05-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220518063454/https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2023 je Gaijin predstavil »Mobilno pehoto«, dogodek, ki vključuje bitke pehote v bojnih eksoskeletih, glavnih bojnih tankih, pehotnih bojnih vozilih in jurišnih helikopterjih. V konfliktu sta bili na voljo dve državi, [[Združene države Amerike]] in Rusija. Z dogodkom so bili v igri prvič predstavljeni protitankovski sistemi »izstreli in pozabi«, saj je bil upravljavec protitankovskih sistemov na ameriški strani opremljen z raketami Spike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=War Thunder Infantry!|url=https://warthunder.com/en/news/8174-war-thunder-infantry-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Development] Repair Factory: QN506|url=https://warthunder.com/en/news/8183-development-repair-factory-qn506-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2024 je Gaijin predstavil vozila v slogu ''[[Pobesneli Max|Pobesnelega Maxa]]'', ki so delno temeljila na Gaijinovi drugi igri Crossout. Dogodek se je imenoval »Mad Thunder«. Igranje »Mad Thunder« je bilo opisano kot »najdete lahko starodavno elektroniko, odpadne kovine, dele vozil in dele oklepa, ki so potrebni za izboljšanje vaših bojnih vozil in izdelavo novih.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Event] Mad Thunder: Rage and Loot! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/8839-event-mad-thunder-rage-and-loot-en|accessdate=2024-11-08|website=warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2025 je Gaijin predstavil vozila in letala [[Prva svetovna vojna|iz prve svetovne vojne]] z dvema igralnima stranema: [[Antanta|Trojno antanto]] in [[Centralne sile|Centralnimi silami]]. Dodali so tudi vozila iz prve svetovne vojne, ki jih je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku. Dogodek je bil predhodnik njihove naslednje igre, ''Aces of Thunder''. Z njim so testirali tudi pehoto, katero so za testiranje v igro dodali naslenje leto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Event] War Thunder: The Great War! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/9438-event-war-thunder-the-great-war-en|accessdate=2025-12-02|website=warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2026 je Gaijin predstavil [[Strateški bombnik|strateške bombnike]], [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]] in [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]], večje zemljevide ter večje atomske bombe. Bombnika je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku.

Drugi omembe vredni primeri vključujejo »March to Victory«, ki predstavlja igralne robote (»meche«), sestavljene iz delov tankov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=War Thunder - March to Victory Trailer|url=https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/|website=Gamespot.com|accessdate=12 January 2017|date=2015-08-20|archivedate=2017-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170823204716/https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/}}&lt;/ref&gt; »The Pony Nation«, ki predstavlja svet ''[[Moj mali poni|Mojega malega ponija]]'' z Equestrijo kot šesto igralno frakcijo (2013);&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sethisto|title=War Thunder Adds the Pony Nation|url=https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html|accessdate=2 April 2015|work=Equestria Daily|date=1 April 2013|archivedate=3 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403051812/https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html}}&lt;/ref&gt; »Gaijilla«, ki prikazuje boj proti velikanskemu polžu, podobnemu [[Godzila|Godzilli]] (2014);&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New Japanese war machine in War Thunder!|url=https://warthunder.com/en/news/514/current/|website=Warthunder.com|accessdate=15 August 2015|archivedate=6 July 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150706084720/https://warthunder.com/en/news/514/current/}}&lt;/ref&gt; in Atomic Thunder, ki predstavlja vozila iz videoigre ''Atomic Heart'' (julij 2023).

Avgusta 2020 je igra imela dogodek v slogu tankovskega biatlona, na katerem so izbrani ruski in kitajski tanki opravljali naloge na zemljevidu tankovskega poligona, s ciljem, da po premagovanju ovir in uničenju ciljev končajo na prvem mestu. Dogodek je bil organiziran v partnerstvu z oddelkom za informacijske sisteme ruskega ministrstva za obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12308187@egNews|title=Конкурс Армейских международных игр &quot;Танковый биатлон&quot; приходит в War Thunder|language=ru|accessdate=2020-12-13|website=function.mil.ru}}&lt;/ref&gt; Med dogodkom so se pojavili tudi logotipi, ki oglašujejo igro, med pravim biatlonom pa so bili naslikani na boku tankov. Dogodek je bil 17. avgusta napovedan z videoposnetkom, objavljenim na uradnem YouTube kanalu igre in na uradni spletni strani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Танковый биатлон&quot; скоро в War Thunder|url=https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.ru|language=ru|archivedate=2023-02-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153912/https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{Več slik
| total_width = 450px
| image1 = Tank at Igromir 2013 (10091548235).jpg
| alt1 = 
| caption1 = ''War Thunder'' na [[IgroMir]] 2013
| image2 = Gamescom 2014 (14907863255).jpg
| alt2 = 
| caption2 = ''War Thunder'' na [[Gamescom]] 2014
| footer = 
}}

=== Zgodnji razvoj in zaprta beta različica ===
Razvoj igre, takrat pod imenom ''World of Planes'', se je začel leta 2009. Gaijin Entertainment je pri razvoju uporabil izkušnje s prejšnjimi bojnimi simulatorji letenja, kot so ''IL-2 Sturmovik: Birds of Prey'', ''Apache: Air Assault'' in ''Birds of Steel''. Naslov je bil med zaprto beta različico spremenjen v ''War Thunder'' zaradi zamenjave s konkurenčno igro ''World of Warplanes''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Reahard|first=Jef|url=https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|title=World of Planes renamed, evolves 'beyond pure aerial combat' &amp;#124; Massively|website=Massively.joystiq.com|date=2012-01-25|accessdate=2013-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130810060045/https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|archivedate=2013-08-10}}&lt;/ref&gt;

=== Odprta beta različica in izid ===
[[Slika:Wikia-Gamescom-2016-017_(28761929400).jpg|sličica|Promocija igre ''War Thunder: Knights of the Sea'' na Gamescomu 2016]]
Odprto beta testiranje se je začelo 1. novembra 2012 (za uporabnike iz Ruske federacije; globalno beta testiranje se je začela 28. januarja 2013) za osebne računalnike z operacijskim sistemom Windows s približno 200 letali in 600.000 igralci. 15. maja 2014 so bile pri 6 milijonih registriranih igralcev predstavljene prve kopenske sile Nemčije in Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Purslow|first=Matt|title=War Thunder: Ground Forces now available, 6 million pilots to receive their tank licenses|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses|website=Pcgamesn.com|date=18 May 2014|accessdate=2017-01-19|archivedate=2017-02-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170204104513/https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses}}&lt;/ref&gt; Kasneje so bile dodane še ameriške,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lemne|first=Bengt|title=War Thunder update 1.45 goes live|url=https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/|website=Gamereactor.eu|date=17 December 2014|accessdate=12 January 2017|archivedate=31 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192430/https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/}}&lt;/ref&gt; britanske&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=War Thunder Update 1.63 Desert Hunters released|url=https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters|website=Pcinvasion.com|accessdate=12 January 2017|date=2016-09-29|archivedate=2017-01-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194139/https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters}}&lt;/ref&gt; in japonske kopenske sile.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=War Thunder leaves open beta, officially released|url=https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/|work=Rock Paper Shotgun|date=21 December 2016|accessdate=12 January 2017|archivedate=22 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161222171852/https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 je bila Italija dodana kot igralna frakcija.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jakobs|first=Benjamin|title=War Thunder: Italien kommt als neue Nation hinzu|url=https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu|work=Eurogamer.de|accessdate=2 May 2017|language=de|date=2017-05-02|archivedate=2017-10-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171009195635/https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ford|first=Suzie|title=Italy Joining the Fight as the Sixth Playable Faction - War Thunder - MMORPG.com|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106|website=MMORPG.com|date=2 May 2017|accessdate=2 May 2017|archivedate=2 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170502160621/https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106}}&lt;/ref&gt; Na Gamescomu 2018 je bil napovedan načrtovani dodatek helikopterjev v igro in do konca leta 2018 so bili helikopterji v celoti implementirani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en|title=Gamescom Combat helicopters in War Thunder|website=Warthunder.com|accessdate=2018-08-25|archivedate=2018-08-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150533/https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/|title=Combat helicopters are coming in War Thunder's next major update|work=Rock Paper Shotgun|date=21 August 2018|accessdate=25 August 2018|archivedate=25 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150602/https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je Tencent, avtor kitajske različice igre, napovedal, da bo ta 17. oktobra ukinjena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tencent Will Terminate Game Service for the War Thunder China Server -- Superpixel|url=https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server|accessdate=2022-08-18|website=www.superpixel.com|language=en|archivedate=2022-08-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220817200105/https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server}}&lt;/ref&gt;{{Clear}}

== Polemike ==

=== Obtožbe o podpori protiukrajinskega YouTube kanala ===
Januarja 2021, potem ko so bili logotipi igre ''War Thunder'' vidni v videoposnetku proseparatističnega YouTube kanala »High Caliber Mayhem«, so Gaijin obtožili posrednega financiranja separatističnih sil, ki jih podpira Rusija, v [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojni v Donbasu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Maher|first=Cian|date=2021-01-04|title=Russian War Thunder Publisher Gaijin Entertainment Sponsors Anti-Ukrainian YouTube Channel|url=https://www.thegamer.com/gaijin-entertainment-russia-anti-ukraine-sponsor/|accessdate=2024-07-05|website=TheGamer|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Joseph|date=2021-01-04|title=War Thunder Mired In Controversy After Advertiser Sponsors Pro-Russian Militants|url=https://techraptor.net/gaming/news/war-thunder-mired-controversy-advertiser-sponsors-pro-russian-militant|accessdate=2024-07-05|website=TechRaptor|language=en}}&lt;/ref&gt; High Caliber Mayhem je zanikal kakršnekoli povezave s separatističnimi silami in objavil pojasnilo, v katerem trdi, da je bil ves denar od vseh oglasov na tem kanalu porabljen za humanitarno pomoč civilistom. Videoposnetek, ki prikazuje oglas ''War Thunder,'' je bil odstranjen z YouTube kanala.

Gaijin je v odgovoru na polemiko izjavil: »Nikomur in nikjer ne nudimo politične podpore. O politiki ne vemo ničesar in se ji raje izogibamo. Naša agencija, ki je naročila oglas v zadevnem videoposnetku, ga je umaknila, ko so ugotovili, da bi nas lahko potegnili v politično razpravo.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-01-05|title=Gaijin Entertainment Responds To Allegations Of Funding Donbass Separatists|url=https://www.overtdefense.com/2021/01/05/gaijin-entertainment-responds-to-allegations-of-funding-donbass-separatists/|accessdate=2024-07-05|website=Overt Defense|language=en-CA}}&lt;/ref&gt;

=== Bombardiranje z ocenami ===
Po spremembi ekonomije v igri maja 2023, ki je drastično zmanjšala nagrade za bojna dejanja in povečala stroške po končani bitki, se je veliko igralcev ''War Thunder-''ja začelo upirati razvijalcem z objavo kritik na platformah, kot sta Steam in Google.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2023-05-21|title=War Thunder reverses economy changes after Steam review bombing|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder/review-bombs|accessdate=2023-05-23|website=PCGamesN|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Gaijin je v odgovor razveljavil načrtovano ekonomsko spremembo, objavil izjave o težavi in napredovanju igralcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=Revising the economy|url=https://warthunder.com/en/news/8259-revising-the-economy-en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=How progression and economy is built in F2P games and War Thunder in particular|url=https://warthunder.com/en/news/8260-how-progression-and-economy-is-built-in-f2p-games-and-war-thunder-in-particular-en}}&lt;/ref&gt; napovedal revizijo ekonomije za sredino poletja 2023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=BOŠNJAK|first=DOMINIK|date=May 22, 2023|title=War Thunder is Being Review Bombed|url=https://gamerant.com/war-thunder-review-bomb/|accessdate=May 22, 2023|website=GameRant}}&lt;/ref&gt; in se opravičil za začetne kontroverzne spremembe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Development] Economy Revision|url=https://warthunder.com/en/news/8264-development-economy-revision-en|accessdate=2023-05-23|website=warthunder.com|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Vojaško orodje za usposabljanje ===
Leta 2020 je ''Task &amp; Purpose'' poročal, da so tankisti [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. konjeniške divizije]] ZDA med karanteno zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] uporabljali ''War Thunder'' za usposabljanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Keller|first=Jared|date=2020-04-30|title=Army tank crews are playing video games to maintain readiness amid the COVID-19 pandemic|url=https://taskandpurpose.com/news/army-tank-video-game-training-coronavirus/|accessdate=2024-03-08|website=Task &amp; Purpose|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Po ogledu več iger, vključno z ''World of Tanks'', so vojaki ugotovili, da War Thunder najbolje ustreza njihovim potrebam. Leta 2021 je bil objavljen videoposnetek 3. oklepne brigade [[Južna Koreja|Južne Koreje,]] ki uporablja ''War Thunder'' za usposabljanje za poveljevanje in nadzor.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=otjT27XdBzQ|accessdate=2024-04-03|title=워썬더를 이용한 중대 전투지휘훈련 육군 3기갑여단 80전차대대 흑색 창기병 동아리 소개 3분영상 - YouTube}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2024 je ukrajinski strelec pehotnega bojnega vozila [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2 Bradley]] iz 47. brigade, imenovan le Serhiy, onesposobil ruski glavni bojni tank [[T-90]]M tako, da je streljal v določene točke oklepa tanka, in trdil, da so ga videoigre naučile, kam točno streljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Axe|first=David|title=Face To Face With A Russian T-90 Tank, A Ukrainian M-2 Fighting Vehicle Ran Out Of Armor-Piercing Ammo. So Its Gunner Got Creative.|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/01/19/face-to-face-with-a-russian-t-90-tank-a-ukrainian-m-2-fighting-vehicle-ran-out-of-armor-piercing-ammo-so-its-gunner-got-creative/|accessdate=2024-03-08|website=Forbes|language=en}}&lt;/ref&gt; Po poročanju medijev je ''War Thunder'' edina igra, ki ustreza temu opisu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanker in Ukraine Reports His Job Easier Having Played Video Games|url=https://www.gamepressure.com/newsroom/tanker-in-ukraine-reports-his-job-easier-having-played-video-game/z867f5|accessdate=2024-03-08|website=Gamepressure.com|date=22 January 2024|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Scarce|first=Ed|title=Bradley Crew Credits Gamer Training On 'War Thunder' To Take Out T-90|url=https://crooksandliars.com/2024/01/bradley-crew-credits-gamer-training-war|accessdate=2024-03-08|website=Crooks and Liars|language=en}}&lt;/ref&gt; ''Task &amp; Purpose'' je dejal: »Ljudje poznajo ''War Thunder'' po nezakonitih objavah tajnih dokumentov, zdaj pa bi lahko bil dejansko znan kot igra s prvim potrjenim uničenjem.«&lt;ref&gt;{{Citat|title=Ukrainian Bradley Battles Russian T90M Tank near Avdiivka|date=13 February 2024|url=https://www.youtube.com/watch?v=khXMVPpxdxg|access-date=2024-03-08|language=en}}&lt;/ref&gt;

Maja 2025 je operater brezpilotnega letalnika Cass, ki je služil v [[Oborožene sile Ukrajine|oboroženih silah Ukrajine]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], uničil tank [[T-72]] s ciljanjem šibke točke, ki jo je poznal iz svojih igralnih izkušenj, saj je »modeliranje tankovskega oklepa« v igri ''War Thunder'' »precej realistično«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2025-05-23|title=Gamer turned soldier: 20yo Kiwi with no army experience is fighting in Ukraine|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/kiwi-joins-ukrainian-army-to-fight-russian-invasion/ZMKS4BC5DFCAVMVRMIQZAEB7GA/|accessdate=2025-05-23|website=NZ Herald|language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;

=== Uhajanje občutljivih dokumentov ===
Uporabniki foruma ''War Thunder'' so večkrat delili zaupne in/ali tajne dokumente med razpravami o točnosti prikazanih vozil. V vseh primerih so moderatorji odstranili sporne objave in uporabnike opozorili, naj ne delijo takšnih dokumentov. Anton Judincev, ustanovitelj Gaijin Entertainment, je izjavil, da razvojna ekipa nikoli ni izpostavljena vsebini, in uporabnike spomnil, da je »to nezakonito in nesmiselno, zato tega nikoli ne bi smeli početi«.&lt;ref name=&quot;f16&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|date=2023-01-17|title=War Thunder fan reportedly leaks restricted F-16 documents|website=AeroTime|url=https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents|accessdate=2023-01-17|language=en-US|archivedate=2023-01-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230117121047/https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents}}&lt;/ref&gt; Gaijinova politika glede tehničnih informacij je

{{navedek|IN BRIEF: You are prohibited from leaking any Classified inforamtion, Export-restricted millitary-technical data, or other defense-related information...|Gaijin Community Guidelines: Millitary Restrictions}}

Čeprav uporabniki razkrijejo nejavne informacije, da bi dokazali svoj prav v sporu ali prepričali Gaijin, naj spremeni vozila ''War Thunder'', s tem preprečijo podjetju, da bi takšne spremembe uvedlo.{{R|allison20241222}} Januarja 2023 je Raytheon zanikal medijska poročila, da varnostna preverjanja preteklosti za delovna mesta pri obrambnem izvajalcu preiskujejo, ali kandidati igrajo ''War Thunder''.&lt;ref name=&quot;2023-01-24&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Ostler|first=Anne-Marie|date=2023-01-24|title=This free-to-play war game is responsible for so many leaked military secrets that it's now reportedly considered an official risk on background checks|url=https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/|accessdate=2023-01-24|website=GamesRadar+|language=en|archivedate=2023-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230124123258/https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;wutz20230124&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wutz|first=Marco|date=2023-01-24|title=War Thunder leaks are hilarious, but not a security risk|url=https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|magazine=Sports Illustrated|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124193915/https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|archive-date=2023-01-24|access-date=2023-01-24}}&lt;/ref&gt;

Pri Gaijinu se pogosto šalijo o tem pojavu, predvsem z nalepko »No sekrit dokuments, please« (Prosimo brez tajnih dokumentov), ki je parodija plakata »Ne!« (rusko: »Нет!«), sovjetskega plakata [[Prohibicija|proti alkoholu]] iz leta 1954.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! data-sort-type=&quot;date&quot; style=&quot;width:10%;&quot; |Datum
! style=&quot;width:15%;&quot; |Vozilo
! style=&quot;width:10%;&quot; |Stopnja omejitve
! style=&quot;width:10%;&quot; |Tema
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:75%;&quot; |Opis
|-
|14. julij 2021
|Tank [[Challenger 2]]
|Tajni
|Modeliranje v igri
|Član foruma, ki je trdil, da je poveljnik tanka [[Challenger 2]], je na uradnih forumih War Thunder objavil slike tajnih dokumentov, ki se nanašajo na tank. Dokumenti, ki so vsebovali informacije o oklepni strukturi vozila, so bili urejeni tako, da so bili videti kot razkrita različica v skladu z britanskim zakonom o svobodi informacij. Objava je bila odstranjena, ker je britansko ministrstvo za obrambo predhodno sporočilo Gaijin Entertainment, da so dokumenti tajni, zato so moderatorji do razkritja informacij vedeli za njihov status. Uporabnik je prejel uradno opozorilo uradnikov foruma in objava je bila odstranjena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allison|first=George|date=16 July 2021|title=Classified Challenger tank specs leaked online for videogame|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716125945/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archivedate=16 July 2021|website=[[UK Defence Journal]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| data-sort-value=&quot;October 1, 2021&quot; |Oktober 2021
|Tank [[AMX-56 Leclerc|Leclerc]]
|Ni gotovo
|Hitrost vrtenja kupole
|Uporabnik je razkril tajne dokumente [[AMX-56 Leclerc|Leclerca]], da bi dokazal svoj prav v sporu o hitrosti vrtenja kupole. Moderatorji foruma Gaijin so gradivo odstranili v nekaj urah in ponovili svojo strogo politiko prepovedi objavljanja zaupnih dokumentov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2021-10-07|title=War Thunder fan leaks classified military documents to win an argument about tanks—again|work=[[PC Gamer]]|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|accessdate=2021-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124232748/https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|archivedate=2021-11-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| data-sort-value=&quot;June 1, 2022&quot; |Junij 2022
|Tank [[Type 99|ZTZ-99]]
|Tajni
|[[Kinetični penetrator]]
|Uporabnik je na forumih War Thunder objavil sliko kitajskega volframovega penetratorja DTC10-125, ki je bila postavljena na dokument, v katerem so opisane specifikacije izstrelka. Podobno kot v prejšnjih primerih so moderatorji foruma objavo hitro odstranili, pri čemer so kot razlog navedli dejstvo, da so zadevni materiali na Kitajskem tajni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=OSINTtechnical|date=2022-06-02|title=Classified specs leaked on War Thunder forum for third time|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220602215725/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archivedate=2022-06-02|accessdate=2022-06-02|website=[[UK Defence Journal]]|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
|-
| data-sort-value=&quot;December 31, 2022&quot; |Pozno 2022
|Helikopter [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]]
|Izvozno omejen
|Postavitev oklepa
|Član foruma je objavil dele oklepne razporeditve helikopterja [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]], ki je še vedno v uporabi. Uporabnik je bil blokiran, vsebina pa je bila hitro odstranjena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='War Thunder': Gamers Leak F-16 &amp; AIM-120 Missile Details On Discussion Forum; Developers Instantly Take In Down|date=20 January 2023|url=https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/|accessdate=2023-01-23|archivedate=2023-01-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230123175201/https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. januar 2023
|Lovec [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|Izvozno omejen{{Efn|Takrat zaupne narave, do zdaj zaščita že potekla.}}
|Raketa [[AIM-120 AMRAAM]]
|Uporabnik, ki je razpravljal o uporabi sistema [[AIM-120 AMRAAM]], je objavil priročnik za letenje lovskega letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]. Čeprav je tajni status dokumenta zapadel, je vseboval podatke, katerih izvoz je omejen, zato je bila njegova objava po ameriški zakonodaji nezakonita. Moderatorji so dokument hitro izbrisali.&lt;ref name=&quot;f16&quot;/&gt;
|-
|18. januar 2023
|Lovec [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E]]
|Izvozno omejen
|Več glavnih funkcij
|Dva dni po prejšnjem uhajanju informacij je bilo objavljenih in hitro odstranjenih trinajst dokumentov o lovskem letalu [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]]. Dokumenti so bili podobne tajnosti kot dokumenti o F-16.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|title=Two days, two leaks: sensitive F-15 data posted by War Thunder fan|url=https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan|website=AeroTime|accessdate=18 January 2023|date=18 January 2023|archivedate=18 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230118143747/https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan}}&lt;/ref&gt;
|-
| data-sort-value=&quot;January 31, 2023&quot; |Pozni januar 2023
|Lovec [[Suhoj Su-57]]
|Razkriti
|[[Radarski presek]]
|Med 19. in 22. januarjem je bil na forumih objavljen dokument, ki podrobno opisuje radarski presek letala Su-57 in podrobnosti o njegovem trupu. V dokumentu so bile objavljene tudi informacije o drugih ruskih letalih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=After the F-16, Now the Secret Data Su-57 and MiG-29 is also Leaked on the Game War Thunder|url=https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html|accessdate=2023-02-01|website=International Military|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201175034/https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=Su-57 And MiG-29 Secret Data Leaked At Online Game Forum - Overt Defense|url=https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/|accessdate=2023-02-01|website=Overt Defense|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201221559/https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/}}&lt;/ref&gt;
|-
| data-sort-value=&quot;January 31, 2023&quot; |Pozni januar 2023
|Lovec [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mikojan MiG-29]]
|Razkriti
|Radarski presek, oborožitev
|Puščanje informacij, ki je razkrilo podrobnosti o Suhoj Su-57, je razkrilo tudi informacije o MiG-29 in njegovih oborožitvenih zmogljivostih. Objavljeni so bili podatki o radarskih lastnostih MiG-29, pri čemer je bil kot vir naveden priročnik za MiG-29. Obe objavi je moderatorska ekipa foruma War Thunder nato izbrisala.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|31. avgust 2023
|Lovec [[Eurofighter Typhoon]] DA7
|Izvozno omejen
|Navodila za letenje
|Uporabnik na forumu War Thunder je objavil letalski priročnik, ki je vseboval informacije o sistemih, orožju, podatkih o letu itd. [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]]. Uporabnik je poskušal doseči, da bi razvijalci v igro dodali Eurofighter DA7. Objava je bila kasneje izbrisana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Donovan|first=Imogen|date=2023-08-31|title=Yet another 'War Thunder' player leaks restricted military documents|url=https://www.nme.com/news/gaming-news/yet-another-war-thunder-player-leaks-restricted-military-documents-3491546|accessdate=2023-08-31|website=NME|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2023-08-30|title=Oops they did it again: War Thunder player posts NATO restricted military manual for what feels like the hundredth time|language=en|work=PC Gamer|url=https://www.pcgamer.com/oops-they-did-it-again-war-thunder-player-posts-nato-restricted-military-manual-for-what-feels-like-the-hundredth-time/|accessdate=2023-09-15}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. september 2023
|»Stealth« jurišnik [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]]
|Izvozno omejen
|Navodila za letenje
|Uporabnik je na forumu War Thunder objavil omejene strani letalskega priročnika, ki so vsebovale informacije o specifikacijah motorja, kotih izstrelitve, lokacijah senzorjev itd. letala [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta kmalu zatem izbrisali.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lewis|first=Catherine|title=The War Thunder forum has once again been used to share restricted plane documentation - this time about the F-117 Nighthawk|url=https://www.techradar.com/gaming/consoles-pc/the-war-thunder-forum-has-once-again-been-used-to-share-restricted-plane-documentation-this-time-about-the-f-117-nighthawk|website=TechRadar|date=12 September 2023|accessdate=2023-09-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. september 2023
|Helikopter [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]]
|Izvozno omejen
|Tehnična navodila
|Uporabnik je objavil letalski priročnik, ki je vseboval tehnične informacije o helikopterju [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]]. Čeprav dokument ni bil zaupen, je bil zaradi narave podatkov, za katere je bil izvoz omejen, hitro odstranjen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2023-09-29|title=Restricted military info is being posted on the War Thunder forums so much these days, nobody cares anymore (except War Thunder moderators)|url=https://www.pcgamer.com/restricted-military-info-is-being-posted-on-the-war-thunder-forums-so-much-these-days-nobody-really-cares-anymore-except-war-thunder-moderators/|accessdate=2024-03-30|website=[[PC Gamer]]|language=en-US|last=Chalk|first=Andy}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. december 2023
|Tank Norinco VT-4
|Razkriti
|Tehnična dokumentacija
|Uporabnik je objavil gradivo za usposabljanje za izvozno različico tanka VT-4, osredotočeno na sistem samodejnega nalaganja tanka. Čeprav so bili podatki na voljo drugje, so bili odstranjeni na enak način kot pri prejšnjih incidentih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|website=CyberDaily.au|title=War Thunder admins delete forum posts over sensitive military data|date=12 December 2023|url=https://www.cyberdaily.au/culture/9927-war-thunder-admins-delete-forum-posts-over-sensitive-military-data}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. december 2023
|[[M2 Bradley|M2A2 Bradley]] IFV
|Izvozno omejen
|Tehnična navodila
|Uporabnik je objavil dve strani tehničnega priročnika, ki se nanaša na sestavo kupole tanka [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2A2 Bradley]]. Čeprav dokument ni tajen, je bil zaradi nadzora izvoza hitro odstranjen.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Skovlund|first=Joshua|title=Sensitive documents showed up on War Thunder forums. Again.|url=https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|accessdate=20 December 2023|work=Task &amp; Purpose|date=19 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231220175728/https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|archivedate=20 December 2023|location=New York|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. julij 2024
|Tanki [[T-90|T-90M]], [[T-90|T-90S]], [[T-80|T-80BVM]]
|Tajni
|Tehnična dokumentacija
|Uporabnik je objavil tajne tehnične priročnike za ruske glavne bojne tanke [[T-90|T-90M]], [[T-80|T-80BVM]] in [[T-90|T-90S]], ki so vsi še vedno v uporabi v ruski vojski. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://massivelyop.com/2024/07/15/war-thunder-nerds-once-again-use-classified-military-documents-in-a-forum-discussion/|work=Massively Overpowered|title=War Thunder nerds once again use classified military documents in a forum discussion}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. december 2024
|Eurofighter Typhoon
|Tajni in izvozno omejen
|Specifikacije letenja
|Uporabnik je objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega ministrstva za obrambo o zmogljivosti superkrižarjenja italijanske različice [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]], ki je bil del prihajajoče posodobitve War Thunder Storm Warning. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili, saj so izjavili, da je Gaijin pri ministrstvu potrdil, da je razkritje informacij nezakonito.&lt;ref name=&quot;sanyal20241215&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Sanyal|first=Arnab|date=2024-12-15|title=Classified military documents leaked on War Thunder forums yet again|url=https://www.sportskeeda.com/mmo/classified-military-documents-leaked-war-thunder-forums-yet-again|accessdate=2024-12-23|website=Sportskeeda}}&lt;/ref&gt;
|-
|December 2024
|Eurofighter Typhoon
|Tajni
|Specifikacije radarja
|Kljub opozorilu, naj tega ne stori, je uporabnik med prepirom o razlikah med različicama CAPTOR-M in CAPTOR-E objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega obrambnega ministrstva za [[Euroradar CAPTOR]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili in uporabnika suspendirali.&lt;ref name=&quot;allison20241222&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Allison|first=George|date=2024-12-22|title=Classified fighter jet specs leaked on War Thunder – again|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-fighter-jet-specs-leaked-on-war-thunder-again/|journal=UK Defence Journal|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. junij 2025
|[[Harrier Jump Jet|AV-8B Harrier II]]
|Izvozno omejen
|Navodila za urjenje
|Uporabnik je med prepirom objavil omejen del priročnika za letala AV-8B in TAV-8B Harrier NATOPS. Moderatorji so objavo odstranili s foruma, uporabnik pa je prejel začasno prepoved.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Allison|first=George|title=Restricted data once again leaked on War Thunder forums|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-data-once-again-leaked-on-war-thunder-forums/|accessdate=24 June 2025|agency=UK Defence Journal|date=23 June 2025}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sprejem ==
{{Ocene videoigre
| MC = PC: 81/100&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=pc |title=War Thunder for PC Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=5 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181205072746/https://www.metacritic.com/game/pc/war-thunder |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;PS4: 76/100&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=playstation-4 |title=War Thunder for PlayStation 4 Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616095908/https://www.metacritic.com/game/playstation-4/war-thunder |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;XONE: 80/100&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=xbox-one |title=War Thunder for Xbox One Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=12 November 2020 |archive-date=12 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112204449/https://www.metacritic.com/game/xbox-one/war-thunder |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| EuroG = 9/10&lt;ref name=Eurogamer&gt;{{cite news|last1=Lorenzi|first1=Matteo|title=War Thunder – review|url=https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|newspaper=Eurogamer.it|access-date=17 August 2014|language=it|date=17 October 2013|archive-date=17 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417024052/https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| GSpot = 8/10&lt;ref name=Gamespot&gt;{{cite web|last1=Todd|first1=Brett|title=War Thunder Review|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|website=GameSpot|access-date=17 August 2014|date=8 July 2014|archive-date=24 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151024110523/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| IGN = 7.2&lt;ref name=IGN&gt;{{cite web|last1=Saris|first1=Shawn|title=War Thunder Review|url=https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|website=IGN|access-date=6 May 2015|date=6 May 2015|archive-date=14 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151014053339/https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| PCGUS = 78/100&lt;ref name=PCGamer&gt;{{cite magazine|last1=Zacny|first1=Rob|title=War Thunder review|url=https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|magazine=PC Gamer|access-date=17 August 2014|date=7 August 2014|archive-date=12 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812202028/https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}

Ob izidu je bil ''War Thunder'' dobro sprejet z na splošno pozitivnimi kritikami. ''GameSpot'' ga je pohvalil zaradi raznolikosti letal in vizualnih elementov,  medtem ko je ''IGN'' kritiziral [[uporabniški vmesnik]], ker je bil »preveč bogat in neroden« v primerjavi s »skromnim bojnim HUD-om«. 

== Opombe ==
{{opombe}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* {{Uradno spletno mesto|https://warthunder.com/}}
[[Kategorija:Igre za Xbox Series X in Series S]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 5]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Brezplačne videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2013]]
[[Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)]]
[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo predlogo Ocene videoiger v enoplatformnem načinu]]
[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
[[Kategorija:Simulacijske videoigre]]</text>
      <sha1>2k1pyr0r20ycxoz1c3ntnaxqpkcnwkm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Castelseprio (arheološki park)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601952</id>
    <revision>
      <id>6672806</id>
      <parentid>6669781</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:10:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20171" sha1="hpcph7h1mwf4x9ulhpgvkppgih5pvnb" xml:space="preserve">{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS           = Castelseprio
| image         = Santa Maria foris portas2.JPG
| image_upright = 
| caption       = Cerkev Santa Maria ''foris portas''
| official_name = 
| location      = Castelseprio, Italija
| part_of       = [[Središča oblasti Langobardov|Longobards in Italy: Places of Power (568–774 A.D.)]]
| criteria      = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi)
| ID            = 1318
| coordinates   = {{coord|45.7286|8.8594|format=dms|region:IT-BS_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title, inline}}
| year          = 2011
| locmapin      = Italija
| map_caption   = 
}}
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 17 presentazione di gesù al tempio 2.jpg|thumb|Freska ''Jezusovega darovanja'' v templju v cerkvi]]
[[File:CEMS - Trip to Milan 56.jpg|thumb|Obiskovalci v apsidi, 2017]]
'''Castelseprio''' je bil v antiki kraj rimske utrdbe in pomembno lombardsko mesto v zgodnjem srednjem veku, preden je bil leta 1287 uničen in zapuščen. Danes je ohranjen kot arheološki park v sodobni občini Castelseprio, blizu sodobne istoimenske vasi. Je na severu Italije, v pokrajini [[Pokrajina Varese|Varese]], približno 50 km severozahodno od [[Milano|Milana]].

Slava Castelsepria leži v zgodnjesrednjeveških [[freska]]h v apsidi majhne cerkve Santa Maria ''foris portas'', ki so bile ponovno odkrite šele leta 1944. Te freske so izjemne redkosti in umetniškega pomena ter kažejo močan bizantinski vpliv. Datiranje fresk in izvor njihovega slikarja ali slikarjev ostajata sporna, čeprav se zdi, da je prva polovica 9. stoletja najverjetnejši datum.

Leta 2011 je cerkev – in castrum s stolpom Torba – postala del skupine sedmih enot, vpisanih kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]. Leta 2006 je italijansko ministrstvo za kulturo v svoji predstavitvi Unescu zapisalo:

{{quote|Freske, ki krasijo osrednjo apsido cerkve Santa Maria foris portas, predstavljajo najboljši zgodnjesrednjeveški slikovni cikel po umetniški kakovosti in veljajo za edinstvene v zgodnjesrednjeveški evropski umetnosti.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/333/ Unesco website]&lt;/ref&gt;}}

== Zgodovina ==
Castelseprio je nastal kot rimska [[utrdba]], ki je bila na pomembnem križišču. V zgodnjem srednjem veku so [[Langobardi]] zasedli rimsko utrdbo in jo spremenili v utrjeno [[citadela|citadelo]] ali majhno mesto. Nekoč so tam kovali kovance – znak njenega pomena. Cerkev Santa Maria ''foris portas'' (''foris portas'' v latinščini pomeni 'zunaj vrat'), ki vsebuje znane freske, je stala tik pred obzidjem citadele. Zgodnja posvetitev cerkve Mariji je domneva; prva dokumentirana omemba cerkve, posvečene Mariji, v Castelsepriu (za katero se domneva, da je ta), izvira iz 13. stoletja.

Celotno citadelo je leta 1287 popolnoma uničil milanski nadškof Ottone Visconti, potem ko jo je zavzel, da bi preprečil, da bi jo njegovi tekmeci ponovno uporabljali. Raziskave cerkve, ki so se začele leta 1934, so leta 1944 končno odkrile znane bizantinske freske pod poznejšim ometom.

Celotno območje je zdaj arheološko območje, ki vsebuje ostanke obzidja in veliko večje triladijske bazilike San Giovanni Evangelista iz 5. stoletja. Najdete lahko tudi [[krstilnica|krstilnico]] iz 5. do 7. stoletja, posvečeno sv. [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]]. Ta ima dva [[krstilnik]]a, morda za uporabo različnih obredov, in je osmerokotna z majhno apsido na vzhodu. Tretja cerkev San Paolo ima osrednji šesterokotni tloris in je bila zgrajena med 6. in 12. stoletjem. Od gradu je ostalo nekaj ruševin. V bližini je velik stolp, ki je bil nekoč uporabljen kot samostan.

== Freske ==
[[File:Santa Maria foris portas7.JPG|thumb|Zadnji del cerkve z apsido]]

Ko so leta 1944 raziskovali cerkev Santa Maria ''foris portas'', so ugotovili, da poleg poznejših fresk vsebuje tudi zelo pomemben in prefinjen cikel fresk, ki kažejo zelo močan bizantinski vpliv.

=== Slog ===
Nekateri znanstveniki, vključno z Levetom, menijo, da je mogoče zaznati dve različni roki, vendar je izvor teh umetnikov negotov in predmet ugibanj. Freske so prefinjene, izrazne in samozavestne. Umetniki prilagajajo tradicionalne kompozicijske tipe določenemu kraju brez naprezanja ali nesorazmerja. Poze so naravne in ritmične, celota pa ima »veliko strast in prepričanje, intenziven odziv na človeški pomen subjekta« (Schapiro). Medtem ko so nekateri vidiki fresk, zlasti [[ikonografija]], očitno bizantinski, se drugi morda navezujejo na krščansko umetnost Sirije ali Egipta.

Freske imajo tudi pomembne vidike, ki so najbolj povezani s poznoantično umetnostjo Italije. Več stavb je uspešno skrajšanih, odnos med stavbami in figurami pa je učinkoviteje urejen kot v večini bizantinskega slikarstva. Slika je narejena z nenavadno svobodo v primerjavi z večino bizantinskih del; prav ta značilnost se nanaša na veliko zgodnejša dela iz pozne antike, kot so slike, najdene v [[rimske katakombe|rimskih katakombah]].
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 15 natività 1.jpg|thumb|Prizor ''Rojstvo Jezusa'']]

Nekateri umetnostni zgodovinarji menijo, da slog izvira iz aleksandrijske tradicije, iz katere ni ostalo nobene druge slike podobnega obsega. John Beckwith je nekoliko manj navdušen kot nekateri umetnostni zgodovinarji in freske opisuje kot »popolnoma kompetentne« in vredne primerjave z deli iz 7. stoletja v Rimu.&lt;ref&gt;Beckwith, 156&lt;/ref&gt; Menil je, da »gube draperije ... kompleksna vrsta oglatih grebenov, poudarjenih s poudarki ... ustvarjajo izrazito kovinski vtis in izdajajo prepisovalca, ki na moteč način napoveduje manire desetega stoletja«.&lt;ref&gt;Beckwith, 157&lt;/ref&gt;

=== Motivi ===
Bizantinske freske so okoli ukrivljene stene apside in notranje površine loka med apsido in glavnim delom cerkve. Stanje fresk je spremenljivo; nekateri deli so dobro ohranjeni, drugi pa popolnoma manjkajo ali so komaj vidni. Velik del poslikane površine je bil preluknjan, da bi zagotovil ključ za kasnejše ometanje (glej spodnje območje na sredini prizora ''Predstavitve'').

Motivi manjkajočih ali fragmentiranih prizorov so predmet nekaterih znanstvenih polemik, saj nekateri pisci predlagajo, da so ti prizori sestavljali cikel o življenju Device Marije, drugi pa o življenju Kristusa; ti prizori so opisani spodaj.

Freske so v treh registrih, srednji register pa prekinjajo tri obokana okna. Predstavljajo cikel ''Kristusovega rojstva'' in so morda predstavljale tudi zgodnje vidike ''Marijinega'' ali ''Kristusovega življenja''. Spodnji register ima dekorativni [[friz]], pod katerim je v sredini nekaj ostankov, ki prikazujejo poslikane karnise in verske simbole. Ta register morda ni vseboval figur. Zgornji in srednji register vsebujeta pripovedne slike. Cikel je bil morda del večje sheme dekoracije, ki je nekoč vključevala zunanjo stran oboka in druge stene cerkve.
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 10 annunciazione e visitazione 0.jpg|thumb|''Oznanjenje'' in nepopolno ''Obiskovanje'']]
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 12 prova delle acque 1.jpg|thumb|''Sojenje z grenko vodo'', redka tema]]

'''Zgornji register pripovedi:'''
*1) Nad glavnim lokom, na strani, obrnjeni navznoter proti apsidi, namesto v telesu cerkve, je Hetoimazija&lt;ref&gt;From [[Ancient Greek|Greek]] ἑτοιμασία &quot;preparation&quot;: an iconographic motif in Christian art representing an empty throne.&lt;/ref&gt; ali Božji prestol s simboli na njem, v rondelu, z nadangelom na obeh straneh, ki leti v 'zmagoviti' pozi.

Nato na ukrivljeni steni apside, od leve proti desni, piše:
*2) ''Oznanjenje'' in ''Obiskovanje'' - desna stran nepopolna
* manjkajoči rondel, ki je morda vseboval Marijin doprsni kip
*3) ''Sojenje z grenko vodo'' - leva stran nepopolna
*4) Doprsni kip Kristusa Pantokratorja v rondelu nad osrednjim oknom vzhodne apside. Pod oknom v najnižjem registru so sledi poslikane [[eksedra|eksedre]], ki vsebuje evangelij na blazini.&lt;ref name=&quot;Castelseprio Website&quot;&gt;[http://www.castelseprio.net Castelseprio Website]&lt;/ref&gt;
*5) ''Sanje svetega Jožefa''
* manjkajoči rondel, ki je morda vseboval doprsni kip Janeza Krstnika.
*6) ''Potovanje v Betlehem'' - nepopolno na desni

'''Srednji register Na ukrivljeni steni, branje od desne proti levi:'''
*7) ''Rojstvo'' in ''Oznanjenje pastirjem''
*8) ''Jezusovo darovanje v templju''

'''Fragmentarni ostanki dveh fresk, ki bi lahko bile:'''
*9) ''Beg v Egipt'' ali (v Marijini interpretaciji) ''Rojstvo Device Marije''
*10) ''Pokol nedolžnih'' ali (v Marijini interpretaciji) ''Darovanje Device Marije v templju''

'''Na obeh notranjih straneh apsidalnega loka:'''
*11) ''Čaščenje Treh kraljev'', na notranji strani desne strani loka
*12) na notranji strani leve strani loka - ostanki morda iz ''Sanje modrecev'' ali (v Marijini interpretaciji) ''Zavrnitev Joakimovih darov v templju''

'''Kronološko zaporedje''' 
Alternativna kronološka zaporedja desetih pripovednih prizorov bi potekala takole:
*Kristusovo rojstvo: 2, 5, 3, 6, 7, 8, 11, 12, 9, 10
*Marijino življenje: 12, 9, 10, 2, 5, 3, 6, 7, 8, 11

V Marijini različici so trije manjkajoči prizori na začetku zgodbe in ne na koncu. Nobeno zaporedje ne sledi doslednemu kronološkemu zaporedju na steni. ''Jožefove (prve) sanje'' in ''preizkušnja z grenko vodo'' s kronološko med ''oznanjenjem'' in ''obiskovanjem''. ''Jezusovo darovanje v templju'' bi se moralo po Levitiku zgoditi štirideseti dan po rojstvu. Čas obiska Treh kraljev v evangelijih ni omenjen, apokrifni spisi pa ga postavljajo med sedem dni in dve leti po rojstvu. Vzhodna cerkev in v gotskem obdobju tudi zahodna cerkev, vsaj v umetnosti, ga postavlja zelo kmalu po ''rojstvu'', tako da so Trije kralji, tako kot pastirji, vključeni v same jaslice. Vendar pa je zahodna cerkev na ta datum prihod Treh kraljev umestila pozneje, zagotovo pa pred ''beg v Egipt'' in ''pokol nedolžnih''. Nekaj ​​odstopanja od kronologije, ki bi omogočilo poudarjanje tematskih ali tipoloških povezav, je pogosta značilnost srednjeveških slikovnih ciklov.

==== Marijina interpretacija ====
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 13 sogno di giuseppe 1.jpg|thumb|left|400px|Prizor ''Jožefovih sanj'']]

Nekateri učenjaki, zlasti P.D. Leveto,&lt;ref&gt;Leveto op cit.&lt;/ref&gt; cikel razlagajo kot ''marijanski'' torej kot del Marijinega življenja, namesto da bi posebej predstavljal tiste prizore, povezane z rojstvom. Dokaz za to razlago je prisotnost redko upodobljenega prizora ''Sojenja z grenko vodo''. S to razlago bi imeli trije manjkajoči pripovedni prizori drugačno vsebino, samo zaporedje pa bi bilo drugače urejeno, tako da bi se premikalo od leve strani loka do prvih dveh prizorov spodnjega registra, skozi zgornji register in nato do spodnjih desnih prizorov ter končalo s prizorom modrecev na nasprotni strani loka. V tej predlagani ureditvi sta prizora rojstva in daritve v Marijinem templju vizualno uravnotežena, medtem ko se daritev in sojenje z vodo nad njo nanašata na Marijino devištvo. Uravnotežena sta tudi prizora daritev na obeh straneh obokane stene; v obeh primerih so figure postavljene tako, da darujejo stran od praznega obokanega prostora, da bi vizualna pozornost ostala osredotočena znotraj apside.

=== Datiranje ===
Leta 1950, kmalu po prvem odkritju fresk, je anketa med znanstveniki, ki so se udeležili konference v Castelsepriu, pokazala grobo razdelitev med datumi v 7. in 10. stoletju, čeprav se skrajni razpon predlaganih datumov razteza od 6. do 14. stoletja – skoraj brez primere razpon v srednjeveški umetnostni zgodovini.

Od takrat se je razpon možnih datumov znatno zožil. Radiokarbonsko datiranje lesa in termoluminiscenčno datiranje strešnikov kažeta, da je bila cerkev zgrajena v začetku do sredine 9. stoletja.&lt;ref&gt;Leveto. n.2 - The average estimated date for the tiles was 828, and the timber gave 865 +/- 87, so between 778 and 952.&lt;/ref&gt; Čeprav zagotavlja dokaj zanesljivo datiranje cerkvene strukture, je to lahko le ''terminus post quem'' za freske, ki so bile morda dodane kasneje. Vendar pa groba obdelava notranjega kamnitega zidu mnoge znanstvenike navaja k prepričanju, da so bile freske dodane kot del prvotnega gradbenega programa.
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 13 pantocratore 2.jpg|thumb|Kristusov doprsni kip]]

''Terminus ante quem'' je pomenilo odkritje [[grafit]]ov, vrezanih v omet freske, ki beležijo številna duhovniška imenovanja, najstarejši od njih pa je datiran (po imenu predsedujočega milanskega nadškofa) najkasneje v leto 948. Mnogi pisci menijo, da je moral po poslikavi cikla preteči določen čas, preden bi duhovščina s slikami ravnala na tak način.

Mnogi umetnostni zgodovinarji so opozorili na povezavo med freskami in dvema tesno povezanima rokopisoma in sicer z ''Jozuevo rolo'' (Vatikanska knjižnica, Ms palatine gr. 431) in ''Pariškim psalterjem'' (Bibliothèque nationale de France Ms Grec. 139).[http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Paris_psalter] Vendar pa je datiranje obeh rokopisov prav tako sporno. Umetnostna zgodovinarja Kurt Weitzmann in Meyer Schapiro sta se strinjala, da je umetniška kakovost fresk boljša od kakovosti obeh rokopisov.
[[File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 14 viaggio a betlemme 1.jpg|thumb|''Potovanje v Betlehem'', prizor, ki se je v večini ciklov že spremenil v ''Beg v Egipt'']]

Kurt Weitzmann je dal prednost datumu malo pred letom 945 in domneval povezavo s poroko med lombardsko princeso in bizantinskim princem, ki se je zgodila leta 944. Za umetnika je dal prednost neznanemu konstantinopelskemu umetniku, izšolanemu v isti delavnici kot umetnika obeh rokopisov, ki je bil na obisku v povezavi s poroko. Schapiro je dal prednost datumu med 7. in 9. stoletjem, leta 1957 pa se je odločil za 8. stoletje.

Večina novejših piscev, ki se opirajo na analizo zgoraj omenjenega lesa in strešnikov, daje prednost prvi polovici 9. stoletja. Nekateri pisci menijo, da so delo morda izdelali grški begunci, ki so se dolgo naselili v Italiji ali Italijani, ki so jih izobraževali taki umetniki. Drugi menijo, da so za delo odgovorni umetniki, ki so prišli sveže iz bizantinskega sveta.

== Vidiki del ==
Skoraj vsak vidik fresk, od oblačil do obravnave nimba ali avreole okoli dojenčka Kristusa, je bil podrobno analiziran in primerjan z drugimi deli. Nekaj ​​primerov:

* Napisi, ki poimenujejo različne figure, so v latinščini in latinici, vendar je babica pri rojstvu Jezusa poimenovana kot ''EMEA'', pri čemer je ''E'' (''H'' v grški abecedi). V bizantinskem obdobju je pogosto najti grške napise, ki poimenujejo figure na slikah, ki vsebujejo določeni člen. Grška oblika napisa bi bila: ''H MAIA''.
* Obravnava arhitekturnih elementov v slikah je bila primerjana s helenizirajočimi deli, izdelanimi za muslimanske mecene v 8. stoletju, v [[Mošeja Omajadov|Veliki mošeji]] v [[Damask]]u in drugod.
* Legenda o dvomljivi babici, katere ovenela roka je čudežno ozdravljena, prikazana v prizoru rojstva Jezusa, se verjetno pojavlja le v umetnosti Zahoda v tem obdobju.
* ''Preizkušnja grenke vode'' je sicer v zahodni ikonografiji izjemno redka in to je ena najnovejših redkih bizantinskih upodobitev.&lt;ref name=&quot;S&quot;&gt;G. Schiller, ''Iconography of Christian Art, Vol. I'', 1971 (English trans from German), Lund Humphries, London, p. 56 &amp; figs, {{ISBN|0-85331-270-2}}. Schapiro mentions also 10th-century frescoes in Cappadocia. Schiller describes this scene as &quot;unknown in Western iconography&quot; (p57), but there is a miniature of it in a French 13th century ''Life of the Virgin'' in St Petersberg (Fr.Fv.XIV.9 F8r), illustrated in T. Voronova and A Sterligov, ''Western European Illuminated Manuscripts'' (in the St Petersberg Public Library), 2003, Sirocco, London&lt;/ref&gt; Legenda izvira iz apokrifnega Jakobovega protoevangelija in se v popolnoma razviti zgodbi pojavi po Jožefovih sanjah, v katerih angel pomiri Jožefa, ki je vznemirjen, ko odkrije Marijino nosečnost, saj ve, da ni spal z njo. V legendi nosečnost opazijo tudi drugi in da bi ovrgli govorice in obtožbe, duhovniki templja (kjer je bila Marija prej tempeljska služkinja) par prisilijo, da se podvrže preizkušnji pitja ''grenke vode'' – njuna reakcija na to bo dokazala ali ovrgla njuno nedolžnost. Seveda je paru uspelo. Ideja preizkušnje očitno temelji na 4. Mojzesovi knjigi {{bibl|4 Mz 5,11 in naprej}}.&lt;ref&gt;Schiller op. cit p57&lt;/ref&gt; Legenda je bila del nekaterih zahodnih srednjeveških verskih dram, v katerih so ''obrekovalci'' nato pili vodo, kar je imelo grozljive posledice. Primer je rokopis serije ''N-town Pageant'' v Britanski knjižnici v Londonu (BL MS Cotton Vespasian D.8), ki izvira iz sredine 15. stoletja in izvira iz vzhodnega Midlandsa v Angliji.&lt;ref&gt;[http://www.chass.utoronto.ca/~ajohnsto/trial.html Modernised version of the text of the scene from the ''N-town Pageant series'']{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} in the British Library, London (BL MS Cotton Vespasian D.8). Mid-15th century from the East Midlands of England. See also Introduction page on the site.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;180px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 16 adorazione dei magi 1.jpg|''Čaščenje Treh kraljev''
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 18 scena illeggibile.jpg|Negotov prizor, pod cerkvijo
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 12 arcone con arcangeli ed etimasia 4.jpg|''Hetoimazija''
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 15 natività 5 levatrici.jpg|Detajl ''rojstva'', babici, ki kopata Jezusa
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 15 natività 6 annuncio ai pastori 1.jpg|Detajl ''rojstva'', ''oznanjenje pastirjem''
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 11 prova delle acque, redentore e sogno di giuseppe.jpg|Središče apside
File:Maestro di castelseprio, storie dell'infanzia di cristo, datazione incerta tra l'830 e il 950 dc ca., 04.jpg|Lok nad oltarjem, iz apside
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
*Beckwith, John, ''Early Christian and Byzantine Art'', Penguin History of Art (now Yale), 2nd edn. 1979, {{ISBN|0-14-056033-5}}
*''The Frescoes of Castelseprio'' (1952 &amp; 1957) in Meyer Schapiro, ''Selected Papers, volume 3, Late Antique, Early Christian and Mediaeval Art'', pp 67–142, 1980, Chatto &amp; Windus, London, {{ISBN|0-7011-2514-4}}, originally in ''The Art Bulletin'', June 1952 and [https://www.jstor.org/stable/3047731  Dec 1957].
*P.D. Leveto, ''The Marian theme of the frescoes in S. Maria at Castelseprio'', [https://www.jstor.org/stable/3045748  PD Leveto Art Bulletin 72 (1990), 393-413 (JSTOR)]

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Castrum in Castelseprio}}
*[http://www.castelseprio.net  Official site] — one page in English, but Italian version is very full, with maps, history, bibliography etc. For fresco pictures, click &quot;I monumenti&quot;, then &quot;Il ciclo di pitture&quot; on the menu band below.
*[https://www.jstor.org/stable/3045748  PD Leveto] article in JStor (subscription only beyond first page, which itself has useful information).

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]]
[[Kategorija:Bizantinska umetnost]]
[[Kategorija:Muzeji v Italiji]]
[[Kategorija:Lombardija]]</text>
      <sha1>hpcph7h1mwf4x9ulhpgvkppgih5pvnb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Grčiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601989</id>
    <revision>
      <id>6672848</id>
      <parentid>6670062</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:57:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6672848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6434" sha1="gokiupq99q1i9xkwxpi5q2wp5usdmyv" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          =  Dirka po Grčiji
| image         = 
| image_caption = 
| date          = april-maj
| region        = [[Grčija]]
| english       = 
| localnames    = Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος {{in lang|el}}
| nickname      = ToH
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI Europe Tour]]
| type          = [[etapna dirka]]
| organiser     = [[Kolesarska zveza Gčije]]
| director      = 
| first         = {{Start date|1968}}
| number        = 21
| final         = 
| firstwinner   = {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}}
| mostwins      = ''brez večkratnih zmagovalcev''
| mostrecent    = {{flagathlete|[[Harold Martín López]]|ECU}}
| website       = https://www.hellas-tour.gr/
}}

'''Dirka po Grčiji''' ({{jezik-el|Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Grčija|Grčiji]]. Sestavlja jo pet etap in običajno poteka aprila ali maja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=International Tour of Hellas (Grè) - Cat.2.1 |url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |accessdate= |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325195547/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Organizira jo [[Kolesarska zveza Gčije]] in poteka od leta 1968 z več prekinitvami. Od leta 2005 je del koledarja [[UCI Europe Tour]]&lt;ref name=&quot;historical&quot;&gt;{{cite web|url=https://firstcycling.com/race.php?r=513|title=Tour of Hellas|website=FirstCycling|access-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;, od leta 2022 z oznako 2.1.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|title=ΔΕΗ International Tour of Hellas|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|access-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420164050/https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|archive-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Palmares International Tour of Hellas |url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2023/history/palmares |access-date=2023-03-18 |website=www.procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt; Nobeden od kolesarjev v zgodovini dirke ni zmagal več kot enkrat. Prvi slovenski kolesar z zmago na dirki je postal [[Robert Vrečer]] leta 2012.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2022/gc/history|title=Top-3 per edition|publisher=ProCyclingStats|access-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellas-tour.gr/portal/en/media-toh-2/history|title=History|publisher=International Tour of Hellas|access-date=2 May 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
! 1968
| {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}}
| {{flagathlete|[[Noël Vantyghem]]|BEL}}
| {{flagathlete|[[Břetislav Souček]]|CZE}}
|-
! 1969–1980
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1981
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Evaggelos Papadakis]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Ilias Kelesidis]]|GRE}}
|-
! 1982
| {{flagathlete|[[Henri Manders]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Pascal Kolkhuis Tanke]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Dragić Borovičanin]]|YUG}}
|-
! 1983
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1984
| {{flagathlete|[[Asiat Saitov]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Jevgenij Korolkov]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Vasilij Ždanov]]|URS}}
|-
! 1985
| {{flagathlete|[[Jonas Romanovas]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Marat Ganejev]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Vasilij Špundov]]|URS}}
|-
! 1986
| {{flagathlete|[[Roland Königshofer]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Stančo Stančev (kolesar)|Stančo Stančev]]|BUL|1971}}
|-
! 1987
| {{flagathlete|[[Olaf Jentzsch]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}}
|-
! 1988
| {{flagathlete|[[Gintautas Umaras]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Michel Zanoli]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Dan Radtke]]|DDR}}
|-
! 1989
| {{flagathlete|[[Frank Kühn]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Andreas Wartenberg]]|DDR}}
|-
! 1990–1997
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1998
| {{flagathlete|[[Thomas Liese]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Hristo Zaikov]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[Matthew Stephens (kolesar)|Matthew Stephens]]|GBR}}
|-
! 1999–2001
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2002
| {{flagathlete|[[Fraser MacMaster]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Philippe Schnyder]]|SUI}}
| {{flagathlete|[[Adam Gawlik]]|POL}}
|-
! 2003
| {{flagathlete|[[Vasilis Anastopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Svetoslav Tčanliev]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
|-
! 2004
| {{flagathlete|[[Asan Bazajev]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[André Schulze]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Maksim Iglinski]]|KAZ}}
|-
! 2005
| {{flagathlete|[[Valerij Dmitrijev]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[Aleksander Dimovskih]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[Nebojša Jovanović]]|SRB|2004}}
|-
! 2006
| {{flagathlete|[[Pavel Brutt]]|RUS}}
| {{flagathlete|[[Vladimir Koev]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[René Andrle]]|CZE}}
|-
! 2007–2010
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2011
| {{flagathlete|[[Stefan Schäfer]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Markus Fothen]]|GER}}
|-
! 2012
| {{flagathlete|[[Robert Vrečer]]|SLO}}
| {{flagathlete|[[Davide Rebellin]]|ITA}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
|-
! 2013–2021
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2022
| {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Lennert Teugels]]|BEL}}
| {{flagathlete|[[Mark Stewart (kolesar)|Mark Stewart]]|GBR}}
|-
! 2023
| {{flagathlete|[[Iúri Leitão]]|POR}}
| {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Stanisław Aniołkowski]]|POL}}
|-
! 2024
| {{flagathlete|[[Riccardo Zoidl]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Hermann Pernsteiner]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Valerio Conti]]|ITA}}
|-
! 2025
| {{flagathlete|[[Harold Martín López]]|ECU}}
| {{flagathlete|[[Anton Schiffer]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Adrien Maire]]|FRA}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Grčiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1968]]</text>
      <sha1>gokiupq99q1i9xkwxpi5q2wp5usdmyv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Linda Brava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602062</id>
    <revision>
      <id>6672695</id>
      <parentid>6672179</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:52:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6672695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8752" sha1="qo1rrot9lwg7prneoaazky27a8vd0dd" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Linda Brava
| image             = Linda Lampenius Stockholm Pride Festival 2009 2.jpg
| caption           = Linda Lampenius leta 2009
| image_size        = 
| background        = non_vocal_instrumentalist
| birth_name        = Linda Magdalena Lampenius
| alias             = Linda Cullberg Lampenius
| birth_date        = {{Birth date and age|df=yes|1970|2|26}}
| origin            = [[Helsinki]], Finska
| instrument        = [[violina]]
| genre             = [[klasična glasba]], [[Pop glasba|pop]], [[Rock glasba|rock]], [[ljudska glasba]], [[tehno]], [[filmska glasba]], [[jazz]], [[božična glasba]]
| occupation        = [[Solo (glasba)|solistka]]
| years_active      = 1977–sedaj
| label             = Linda Lampenius Productions
| website           = {{official|https://lindalampenius.com/}}
}}

'''Linda Magdalena Cullberg Lampenius'''&lt;ref&gt;''Dagens Nyheter'', 23 February 2010.&lt;/ref&gt;, mednarodno znana pod umetniškim imenom '''Linda Brava''', [[Finci|finsko]]-[[Švedi|švedska]] [[Violinist|violinistka]]; * [[26. februar]] [[1970]],  

Rodila se je na Finskem v švedsko govorečo finsko družino in ima dvojno, finsko in švedsko državljanstvo.&lt;ref name=&quot;mtv-1&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.mtvuutiset.fi/artikkeli/linda-lampeniukselle-myonnettiin-ruotsin-kansalaisuus/2860260 |title=Linda Lampeniukselle myönnettiin Ruotsin kansalaisuus |trans-title=Linda Lampenius was granted Swedish citizenship |date=8 June 2011 |website=[[MTV Uutiset]] |language=fi |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.sverigesradio.se/artikel/729782 |title=Linda Lampenius |date=8 November 2005 |website=[[Sveriges Radio]] |language=sv |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt; Opisujejo jo kot ena najbolj vsestranskih in uspešnih violinistk svoje generacije;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |title=RTÉ National Symphony Orchestra The Seven-Thirty Summer Evening Concert Series |website=[[RTÉ.ie]] |access-date=23 April 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513144335/http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |archive-date=13 May 2016 }}&lt;/ref&gt; med drugim izvaja [[pop glasba|pop]], [[rock glasba|rock]], [[ljudsko glasba|ljudsko]], [[techno]], [[filmska glasba|filmsko]], [[jazz]] in [[svetovna glasba|svetovno glasbo]].&lt;ref name=&quot;linda&quot;&gt;''Linda''. WSOY, 2003. {{ISBN|951-0-27336-8}}&lt;/ref&gt; S pevcem [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]] bosta s skladbo »Liekinheitin« zastopala [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finsko]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]].

== Ozadje ==
Linda Brava se je rodila v finski švedsko govoreči družini, v kateri je glasba igrala pomembno vlogo. Oče, [[Börje Lampenius]] (1921–2016), je bil gledališki režiser, igralec, pevec in tudi skladatelj [[muzikal|muzikalov]] in [[Opereta|operet]]. Njena mati, Ulla Eklund, je bila igralka in pevka. Oba starša sta delovala v [[Švedsko gledališče, Helsinki|Švedskem gledališču]] v Helsinkih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.uppslagsverket.fi/sv/sok/view-170045-LampeniusLinda Lampenius, Linda] in ''Uppslagsverket Finland''.&lt;/ref&gt;

Pri starosti treh let je začela nastopati s starši kot pevka. Kasneje je poleg solističnih in orkestrskih nastopov igrala violino ob spremljavi očeta na klavirju, medtem ko je njena mati z njima pela.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Leta 1978 so po njenem solističnem koncertnem nastopu o njej poročali v časopisu ''[[Vasabladet]]'' kot o mladi violinistki, ki si jo velja zapomniti.

Leta 1997 je zapustila Finsko ter živela v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[London]]u, leta 2002 pa se je preselila v [[Stockholm]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poročena je z Martinom Cullbergom, švedskim odvetnikom, s katerim imata dve hčeri: Olivio, rojeno leta 2009, in Cecilio, rojeno leta 2013. Njen tast je profesor Johan Cullberg, tašča pa psihoterapevtka Marta Cullberg Weston.&lt;ref name=&quot;menaiset&quot;&gt;''Me Naiset'', 2/2010.&lt;/ref&gt; She has been a dual citizen of Finland and Sweden since 2011, when she received Swedish citizenship.{{r|mtv-1}}

== Zgodnja leta – otroški nastopi z violino ==
Obiskovala je glasbeni vrtec, že pri petih letih pa se je začela učiti violine pod vodstvom [[Géza Szilvay|Géze Szilvaya]], ki je razvil metodo [[colourstrings]]. Njena kariera se je začela pri sedmih letih, ko je postala članica in solistka v helsinškem otroškem orkestru ''Helsingin juniorijouset''; ostali člani so bili enkrat in celo dvakrat starejši od nje.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''The Upbringing of a Talented Violinist''. Helsinki University Printing House, 2001. {{ISBN|952-91-3715-X}}&lt;/ref&gt;

V otroštvu je z omenjenim orkestrom gostovala po vsem svetu in koncertirala v Londonu, New Yorku in Tokiu. Kot otroška violinistka se je večkrat pojavila tudi na finski televiziji v umetniško-izobraževalni televizijski seriji ''Minigoslači v glasbeni deželi'' na finski postaji YLE.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;classicfm&quot;&gt;''Classic FM Magazine'', October 1999.&lt;/ref&gt;

Kmalu je prejela štipendijo Švedske kulturne fundacije kot tako obetavna mlada violinistka, &lt;ref&gt;''Bettina på turné'' TV series on YLE FST5, 26 May 2008.&lt;/ref&gt; postala koncertna mojstrica v orkestru ''Helsingin juniorijouset'' in pri 11 letih nastopila kot solistka Finskem radijskem simfoničnem orkestru.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''Good Morning Finland'' on MTV3, 12 June 2008.&lt;/ref&gt; Približno v istem času je bila izbrana za solo vloge v Helsinškem godalnem orkestru in med drugim gostovala po Angliji.&lt;ref name=&quot;sundaytimes&quot;&gt;''The Sunday Times'', 20 July 1997.&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje in orkestrsko udejstvovanje ==
Med letoma 1985 in 1997 je študirala na [[Sibeliusova akademija|Sibeliusovi akademiji]] na Finskem, najprej na mladinskem oddelku, nato pa na oddelku za soliste. Bila je ena prvih študentov, ki so se na univerzo vpisali le na podlagi avdicijskega nastopa.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Na Sibeliusovi akademiji je študirala violino, glasbeno teorijo in zgodovino, pedagogiko in operno petje.&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;&gt;The ''X Factor'' Website, mtv3.fi/xfactor, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Še kot študentka si je pridobila bogate orkestrske izkušnje. Med letoma 1990 in 1997 je bila koncertna vodja Orkestra dirigentskega razreda, ki sta ga poučevala profesorja [[Jorma Panula]] in [[Eri Klas]]. Ob različnih priložnostih je bila tudi koncertna vodja Simfoničnega orkestra Sibeliusove akademije in tri leta [[Prva violina|prva violina]] v [[Finska narodna opera|Orkestru Finske narodne opere]], preden se je podala na povsem solistično pot.&lt;ref name=&quot;ilta1&quot;&gt;''Iltalehti'', 7 September 1996.&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;&gt;Vira uvrstitev na glasbenih lestvicah: [https://ifpi.fi/lista/artistit/linda-lampenius/ FI] [https://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Linda+Lampenius SE]&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Založba
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Lampenius«
| rowspan=&quot;1&quot;|1997
| 8 || —
| Audiovox Records
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Brava«
| rowspan=&quot;1&quot;| 1999
|  — || —
| EMI Classics
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Nordic Light«
| rowspan=&quot;1&quot;|2005, 2008
|  — || 12 &lt;ref&gt;Swedish Top Album Chart, Week 10, 2008.&lt;/ref&gt;
| Ladybird
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Angels«
| rowspan=&quot;1&quot;|2010
|  45 || 69
| Linda Lampenius Productions
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Shanghain valot« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;z Anniko Eklund, [[Bess]], Eini, Keiro in [[Laura Voutilainen|Laura Voutilainen]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;|2025
|  9 || —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Liekinheitin]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;| 2026
|  1 || —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box 
| before=[[Erika Vikman]]&lt;br&gt;z [[Ich komme]]
| title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]]
| years=(s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]])&lt;br&gt;[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
| after=še ni izbran
}}
{{s-end}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Brava, Linda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1970]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Finski glasbeniki]]</text>
      <sha1>qo1rrot9lwg7prneoaazky27a8vd0dd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672697</id>
      <parentid>6672695</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T17:54:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6672697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8756" sha1="ptjl25qx68u948pj3ynqatonq1l028n" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Linda Brava
| image             = Linda Lampenius Stockholm Pride Festival 2009 2.jpg
| caption           = Linda Lampenius leta 2009
| image_size        = 
| background        = non_vocal_instrumentalist
| birth_name        = Linda Magdalena Lampenius
| alias             = Linda Cullberg Lampenius
| birth_date        = {{Birth date and age|df=yes|1970|2|26}}
| origin            = [[Helsinki]], Finska
| instrument        = [[violina]]
| genre             = [[klasična glasba]], [[Pop glasba|pop]], [[Rock glasba|rock]], [[ljudska glasba]], [[tehno]], [[filmska glasba]], [[jazz]], [[božična glasba]]
| occupation        = [[Solo (glasba)|solistka]]
| years_active      = 1977–sedaj
| label             = Linda Lampenius Productions
| website           = {{official|https://lindalampenius.com/}}
}}

'''Linda Magdalena Cullberg Lampenius'''&lt;ref&gt;''Dagens Nyheter'', 23 February 2010.&lt;/ref&gt;, mednarodno znana pod umetniškim imenom '''Linda Brava''', [[Finci|finsko]]-[[Švedi|švedska]] [[Violinist|violinistka]]; * [[26. februar]] [[1970]],  

Rodila se je na Finskem v švedsko govorečo finsko družino in ima dvojno, finsko in švedsko državljanstvo.&lt;ref name=&quot;mtv-1&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.mtvuutiset.fi/artikkeli/linda-lampeniukselle-myonnettiin-ruotsin-kansalaisuus/2860260 |title=Linda Lampeniukselle myönnettiin Ruotsin kansalaisuus |trans-title=Linda Lampenius was granted Swedish citizenship |date=8 June 2011 |website=[[MTV Uutiset]] |language=fi |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.sverigesradio.se/artikel/729782 |title=Linda Lampenius |date=8 November 2005 |website=[[Sveriges Radio]] |language=sv |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt; Opisujejo jo kot ena najbolj vsestranskih in uspešnih violinistk svoje generacije;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |title=RTÉ National Symphony Orchestra The Seven-Thirty Summer Evening Concert Series |website=[[RTÉ.ie]] |access-date=23 April 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513144335/http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |archive-date=13 May 2016 }}&lt;/ref&gt; med drugim izvaja [[pop glasba|pop]], [[rock glasba|rock]], [[ljudsko glasba|ljudsko]], [[techno]], [[filmska glasba|filmsko]], [[jazz]] in [[svetovna glasba|svetovno glasbo]].&lt;ref name=&quot;linda&quot;&gt;''Linda''. WSOY, 2003. {{ISBN|951-0-27336-8}}&lt;/ref&gt; S pevcem [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]] bosta s skladbo »Liekinheitin« zastopala [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finsko]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]].

== Ozadje ==
Linda Brava se je rodila v finski švedsko govoreči družini, v kateri je glasba igrala pomembno vlogo. Oče, [[Börje Lampenius]] (1921–2016), je bil gledališki režiser, igralec, pevec in tudi skladatelj [[muzikal|muzikalov]] in [[Opereta|operet]]. Njena mati, Ulla Eklund, je bila igralka in pevka. Oba starša sta delovala v [[Švedsko gledališče, Helsinki|Švedskem gledališču]] v Helsinkih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.uppslagsverket.fi/sv/sok/view-170045-LampeniusLinda Lampenius, Linda] in ''Uppslagsverket Finland''.&lt;/ref&gt;

Pri starosti treh let je začela nastopati s starši kot pevka. Kasneje je poleg solističnih in orkestrskih nastopov igrala violino ob spremljavi očeta na klavirju, medtem ko je njena mati z njima pela.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Leta 1978 so po njenem solističnem koncertnem nastopu o njej poročali v časopisu ''[[Vasabladet]]'' kot o mladi violinistki, ki si jo velja zapomniti.

Leta 1997 je zapustila Finsko ter živela v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[London]]u, leta 2002 pa se je preselila v [[Stockholm]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poročena je z Martinom Cullbergom, švedskim odvetnikom, s katerim imata dve hčeri: Olivio, rojeno leta 2009, in Cecilio, rojeno leta 2013. Njen tast je profesor Johan Cullberg, tašča pa psihoterapevtka Marta Cullberg Weston.&lt;ref name=&quot;menaiset&quot;&gt;''Me Naiset'', 2/2010.&lt;/ref&gt; She has been a dual citizen of Finland and Sweden since 2011, when she received Swedish citizenship.{{r|mtv-1}}

== Zgodnja leta – otroški nastopi z violino ==
Obiskovala je glasbeni vrtec, že pri petih letih pa se je začela učiti violine pod vodstvom [[Géza Szilvay|Géze Szilvaya]], ki je razvil metodo [[colourstrings]]. Njena kariera se je začela pri sedmih letih, ko je postala članica in solistka v helsinškem otroškem orkestru ''Helsingin juniorijouset''; ostali člani so bili enkrat in celo dvakrat starejši od nje.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''The Upbringing of a Talented Violinist''. Helsinki University Printing House, 2001. {{ISBN|952-91-3715-X}}&lt;/ref&gt;

V otroštvu je z omenjenim orkestrom gostovala po vsem svetu in koncertirala v Londonu, New Yorku in Tokiu. Kot otroška violinistka se je večkrat pojavila tudi na finski televiziji v umetniško-izobraževalni televizijski seriji ''Minigoslači v glasbeni deželi'' na finski postaji YLE.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;classicfm&quot;&gt;''Classic FM Magazine'', October 1999.&lt;/ref&gt;

Kmalu je prejela štipendijo Švedske kulturne fundacije kot tako obetavna mlada violinistka, &lt;ref&gt;''Bettina på turné'' TV series on YLE FST5, 26 May 2008.&lt;/ref&gt; postala koncertna mojstrica v orkestru ''Helsingin juniorijouset'' in pri 11 letih nastopila kot solistka Finskem radijskem simfoničnem orkestru.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''Good Morning Finland'' on MTV3, 12 June 2008.&lt;/ref&gt; Približno v istem času je bila izbrana za solo vloge v Helsinškem godalnem orkestru in med drugim gostovala po Angliji.&lt;ref name=&quot;sundaytimes&quot;&gt;''The Sunday Times'', 20 July 1997.&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje in orkestrsko udejstvovanje ==
Med letoma 1985 in 1997 je študirala na [[Sibeliusova akademija|Sibeliusovi akademiji]] na Finskem, najprej na mladinskem oddelku, nato pa na oddelku za soliste. Bila je ena prvih študentov, ki so se na univerzo vpisali le na podlagi avdicijskega nastopa.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Na Sibeliusovi akademiji je študirala violino, glasbeno teorijo in zgodovino, pedagogiko in operno petje.&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;&gt;The ''X Factor'' Website, mtv3.fi/xfactor, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Še kot študentka si je pridobila bogate orkestrske izkušnje. Med letoma 1990 in 1997 je bila koncertna vodja Orkestra dirigentskega razreda, ki sta ga poučevala profesorja [[Jorma Panula]] in [[Eri Klas]]. Ob različnih priložnostih je bila tudi koncertna vodja Simfoničnega orkestra Sibeliusove akademije in tri leta [[Prva violina|prva violina]] v [[Finska narodna opera|Orkestru Finske narodne opere]], preden se je podala na povsem solistično pot.&lt;ref name=&quot;ilta1&quot;&gt;''Iltalehti'', 7 September 1996.&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;&gt;Vira uvrstitev na glasbenih lestvicah: [https://ifpi.fi/lista/artistit/linda-lampenius/ FI] [https://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Linda+Lampenius SE]&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Založba
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Lampenius«
| rowspan=&quot;1&quot;|1997
| 8 || —
| Audiovox Records
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Brava«
| rowspan=&quot;1&quot;| 1999
|  — || —
| EMI Classics
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Nordic Light«
| rowspan=&quot;1&quot;|2005, 2008
|  — || 12 &lt;ref&gt;Swedish Top Album Chart, Week 10, 2008.&lt;/ref&gt;
| Ladybird
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Angels«
| rowspan=&quot;1&quot;|2010
|  45 || 69
| Linda Lampenius Productions
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Shanghain valot« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;z Anniko Eklund, [[Bess]], Eini, Keiro in [[Laura Voutilainen|Laura Voutilainen]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;|2025
|  9 || —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Liekinheitin]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;| 2026
|  1 || —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box 
| before=[[Erika Vikman]]&lt;br&gt;z »[[Ich komme]]«
| title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]]
| years=(s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]])&lt;br&gt;[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
| after=še ni izbran
}}
{{s-end}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Brava, Linda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1970]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Finski glasbeniki]]</text>
      <sha1>ptjl25qx68u948pj3ynqatonq1l028n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Šentjungert</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602069</id>
    <revision>
      <id>6672839</id>
      <parentid>6672576</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:06:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slog opisa preimenovanih naselij */ nov razdelek</comment>
      <origin>6672839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26398" sha1="3b9jg6mypq8adktkwg0p2no1ksvpyh0" xml:space="preserve">== Preimenovanje naselja ==

Lep pozdrav. Dodajam odstavek iz članka, katerega sem navajal, pa si ga potem tudi ti pri Šentjungerti citiral. – Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X– http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X] –'' kjer pojasni tudi spremembe krajevnih imen predvsem iz Sveti in Šent (ali Št.) in osebnega imena  npr. Vid, Rupert, Jedert, Jakob v združeno besedo (Šentvid, Šentrupert, Šentjur (pri Celju) – najbolj znano, Šentjakob ob Savi, ki je bil prej Sveti Jakob ob Savi, Šentjungert) Kjer bi tak primer bil tudi Šentjungert iz Svete Jederti. Enako se je zgodilo s Sveto Jedert nad Laškim, ki je doživela še večjo preobrazbo v Sedraž.

Gre predvsem zato, da se zamenja ime svetnika, če se ne popolnoma spremeni, se skrije ime, skrajša, v vseh primerih pa zapiše z malo začetnico, zato so primeri ko je Sveti Jakob, Sveta Jedert, Sveti Pavel šli v Šentjakob, Šentjungert in Šentpavel na Dolenjskem, ter Svete Marjete v Šmarjete, Sveti Martin na Pohorju v Šmartno (ki v mnogo krajih skozi stoletja naravno prišlo, npr, Šmartno pri Litiji, ob Savi, pod Šmarno goro, vendar ne za kraj na Pohorju, Sveti Matevž v Šmatevž, Sveti Mihael v Šmihel, Sveti Peter v Savinjski dolini v Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Rupert pa v Šentrupert (tisti pri Žalcu)).


– ''Najbolj na udaru so bila imena krajev, ki so se imenovali po farnem zavetniku. Imena tega tipa so, če naštejemo le nekaj primerov: Marija-Reka, Sv. Ana, Št. Janž. Pogosto je bilo zahtevam nove oblasti zadoščeno, če se je odstranil levi prilastek, to je Sveti, Sveta, Št. ali Marija (iz Marija-Črete je nastala Čreta, iz Sv. Florjana Florjan, ali se je spremenil v bolj »sprejemljivo« obliko (iz Sv. Jakoba ob Savi je nastal Šentjakob, Št. Vid pri Grobelnem je postal Šentvid, ali iz Št. Jurija Podšentjur, iz Sv. Jurija ob Pesnici Jurski Vrh).''–

Tako da so v zgornjem viru tudi o Šentjungertu/Šentjungerti (bi bilo bolj pravilno?, vendar to ni več najina tema).

Tisti vir, ki zajema zgolj do leta 1968 pa tu očitno ni pomemben in se za napako opravičujem. 

Lep pozdrav in Vse dobro želim! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 16:18, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. Nič v citiranem ne podpira trditve, da je bilo konkretno naselje Šentjungert preimenovano zaradi kakršnihkoli zahtev oblasti. Savnikov Krajevni leksikon Slovenije (1976) zanj navaja: '''Sv. Júngrt''', ljudsko ''Šentjúngrt'', na Šentjúngrti. Torej je naselje pravzaprav spremenilo ime iz knjižne v ljudsko obliko, kar že ni nekaj, kar se ne bi zgodilo brez politične prisile. V vsakem primeru razloga za preimenovanje iz trenutnih virov ni razbrati – ugibanje ali izpeljevanje neosnovanih zaključkov pa je zelo huda kršitev Wikipedijinih smernic o preverljivosti. Zato predlagam, da svoje dodatke umakneš. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:08, 3. maj 2026 (CEST)
::Morda je pa vendarle šlo za preimenovanje po narečnem jeziku, še posebej glede na letnico 1984, ki je zelo pozna. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 23:43, 3. maj 2026 (CEST)

== Urejevalske vojne in slog ==
{{ping|Kranjski Timijan}} Tvoje urejanje ima nekaj problemov in v izogib [[ Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskim vojnam]] jih tukaj navajam. Dobro bi bilo, da tukaj naredimo en konsenz, kako se zadeve lotiti, ker uvajaš spremembe v veliko člankov:
# Mislim, da je izključevanje legitimnega vira kot so spletni viri Statističnega urada Slovenije neustrezna. Če je že treba dodati kakšen dodatni vir, ga je treba dodati in ne izbrisati starega. 
# Pisanje imen  krajev izven uvodne vrstice morajo biti zapisane v navadni pisavi ([[WP:KREPKO|brez ležeče in poudarjene pisave]]). To je treba upoštevati tudi ker tako oblikovane besede izstopajo pri pretvorbi besedila v govor in drugi programski opremi, kar je pomembno zaradi težav z dostopnostjo.
# [[ Wikipedija:Preverljivost|Preverljivost]]: ko navajaš izraze kot so &quot;kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi&quot; je treba, da je takšna izjava zapisana v enem izmed zanesljivih virov. Če take izjave v virih ni, jo je treba odstraniti. Wikipedija ni namenjena [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnemu raziskovanju]].
--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:47, 4. maj 2026 (CEST)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Hvala za pomoč
:# Meni se povezave surs niso odprle, pa sem sklepal, da ne deluje, ker meni ni. Ali je bila na povezavi zgodovina naselja? Ne bom več tega brisal, v ene dveh člankih povezava ni delala pa sem jo odstranil. Ne bom izbrisal, pardon.
:# O tem je tekla beseda z @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Zmenjeno, naj bo navadno.
:# Ta izraz – formulacijo – sem samo ohranil, ker sem jo zasledil v člankih dotičnih naselij že pred kakim letom je bila predvsem pri primorskih krajih, če se ne motim: [[Most na Soči|Sveta Lucija na Soči]], [[Podnanos|Sveti Vid pri Vipavi]], [[Vipavski Križ|Vipavski Sveti Križ]]. Predhodno sem preveril še: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF, ki ga vedno dodam kot vir. '''Tu piše, med drugim:''' ''»... Kraji, ki so se dolga stoletja tako imenovali, kakor so se, so ~ez no~ izgubili svojo osebnost in pre- jeli drugo. To se je dogajalo iznenada: cestarji so pripeljali s tovornjaki tablo z novim imenom, jo ukopali na meji med krajema, morda so na prekrstitev povabili o`ji krog neprizadetih, za katere so prekr{~evalci vedeli, da se bodo z novim poimenovanjem strinjali in da ne bodo preve~ glasno ugovarjali. Samo tem so morda zaupali, da je vsem šsvetim’ odzvonilo. V simbole besed se vra~amo in iz njih prihajamo. V imenu kraja je zastopano bistvo, ki ima za vsakega globok pomen. To sem naslutil, kakor sem `e omenil, ko so tako reko~ ~ez no~ pojedli vse šsvete’, in globok pomen starega imena zamenjali z novim, ki je enim odvzel lu~- ko `ivljenja, kakor da bi jim v temni kleti upihnil sve~o. Drugim pa jo je kajpak pri`gal, toda prekinitev je bila za ene bole~a in nepozabna – pa tudi nepotrebna ...« (Zidar 1984). Najve~ji val sprememb je bil leta 1955, vendar je tedanja oblast preimenovanja za~ela na~rtno pri- pravljati `e leta 1948. Takrat je bil objavljen Zakon o imenih naselij in o ozna~bi trgov, ulic in hi{ (1948), ki je v svojem tretjem ~lenu dolo~al, da »... naselja ne smejo imeti imen, ki niso v skladu z dana{njo dru`- beno in narodnostno stvarnostjo, ali ki `alijo narodnostni ~ut slovenskega naroda ali drugih narodov Jugoslavije ...«. V skladu z 9. ~lenom tega zakona bi se morala imena naselij prilagoditi v enem letu, ven- dar so preimenovanja potekala po~asneje, tako je bila ve~ina preimenovanj opravljena z vladno uredbo (Uredba o preimenovanju ... 1955) leta 1955. V tej uredbi so v prvem ~lenu navedene tiste spremem- be, ki so bile v skladu s prej omenjenim 3. ~lenom Zakona o imenih naselij ... iz leta 1948, in takih sprememb je bilo kar 114. Imamo dva temeljna tipa krajevnih imen, ki nista ustrezala duhu ~asa: ime- na, ki so izhajala iz kr{~anske tradicije (Premk 2004), in imena, ki so bila povezana z Nemci ali Italijani oziroma so izhajal iz nem{kega ali italijanskega govornega podro~ja ali bila dedi{~ina fevdalizma.'' ''Poleg teh preimenovanj je bilo {e precej sprememb, povezanih z uradnim priporo~ilom, naj v isti ob~ini ne bo dveh naselij z istim imenom. Zato je vrsta naselij dobila predloge pri, ob, nad, pod in podob- no oziroma ve~ji bli`nji kraj. Vrsta imen je dobila zgolj »lepotne« popravke, kot na primer Gru{ce (prej Dru{~e) ali Mala Gori~ica (prej Gori~ica) (Pregled sprememb ... 1992). Teh sprememb ne obravnava- mo, saj presegajo okvire tega ~lanka.''  ''Najbolj na udaru so bila imena krajev, ki so se imenovali po farnem zavetniku. Imena tega tipa so, ~e na{tejemo le nekaj primerov: Marija-Reka, Sv. Ana, [t. Jan`. Pogosto je bilo zahtevam nove oblasti zado{- ~eno, ~e se je odstranil levi prilastek, to je Sveti, Sveta, [t. ali Marija (iz Marija-^rete je nastala ^reta, iz Sv. Florjana Florjan, ali se je spremenil v bolj »sprejemljivo« obliko (iz Sv. Jakoba ob Savi je nastal [entjakob, [t. Vid pri Grobelnem je postal [entvid, ali iz [t. Jurija Pod{entjur, iz Sv. Jurija ob Pesnici Jurski vrh).'' '''– naprej pišejo tudi –''' ''Najpogosteje so za novo ime uporabili ime zaselka, ki je sestavljajo to naselje. Zlasti je bilo to zna~ilno v razgibanih obmo~jih z razlo`enimi naselji, kjer je bila cerkev jedro naselja, po okoli{kih gri~ih pa so bili zaselki. Tako je na primer iz Sv. Brica nastal Hrastovec in iz Sv. Marka Ostenk. Naslednja velika skupina imen je povezana z imeni rek, gora ... in z ledinskimi imeni. Tako je iz Rajhenburga nastala Brestanica, iz Sv. Jerneja Se~a, iz Sv. Petra Raven in iz Sv. Duha Kraji~. Druge skupine novih imen so manj{e, vendar ni~ manj zanimive. ^etrti tip novih imen je povezan z reprezentativno zgradbo (obi~ajno gradom) ali s pokrajinskimi zna~ilnostmi oziroma zna~ilno dejavnostjo. Tako je iz Sv. Ane nastal Stari Grad, iz Puter- hofa Jelendol in iz Sv. Barbare Vinski Vrh pri [marju.'' '''– Nadaljujejo –''' ''Kljub za~etnemu prepri~anju, da v povojnem obdobju ni bilo nikakr{ne javne razprave na temo sprememb krajevnih imen, da je bila odlo~itev vsiljena, da je pri{la iz oblastnih vrhov in da ljudje niso imeli pravice izraziti svojega mnenja oziroma nestrinjanja, smo ugotovili, da je to v ve~ini primerov dr`alo, vendar so bile tudi izjeme. Prebivalci so, ~e so bili organizirani in vztrajni, prepre~ili nasilno spremembo ali dosegli ustreznej{e ime od predlaganega. Na nek na~in se je to pokazalo pri Podna- nosu, kjer so odlo~no zavrnili ime herojskega sokrajana – seveda jim pa ni uspelo zadr`ati prvotnega imena: Sv. Vid – in {e mo~neje pri Dornberku, kjer vrsta predlaganih imen ni dobila podpore in po ve~kratnem preimenovanju je kraj vendarle dobil ali pa obdr`al svoje prvotno ime (Rosa 1993). V dru- gih primerih so ljudje `e po dolgoletni uradni rabi novega imena z ljudsko iniciativo in dr`avljanskim pogumom dosegli ponovno uvedbo zgodovinskega imena. Tako je [t. Danijel, ki je leta 1955 postal Spodnja Jamnica, dobil prvotno ime v rahlo spremenjeni obliki `e leta 1970. Krajani so se dru`no upr- li in zavrnili rabo vsiljenega imena in dosegli prvotno, kot so ga sami izgovarjali: [entanel.''  ''Zakon o imenih naselij iz leta 1948 (Zakon o imenih ... 1948) je zahteval ustrezno prilagoditev imen, vendar ni dajal podrobnej{ih navodil. Iniciativa je bila tako prepu{~ena lokalnim oblastem, ki so morale predlagati konkretne spremembe in so bile pri tem bolj ali manj dosledne. Nekatera ime- na so se tako izognila spremembi. Tako je nespremenjena ostala Sv. Barbara, pri ~emer je le nekaj kilometrov oddaljeni Sv. Andrej postal Andrej nad Zmincem. [e bolj zanimivo je to, da je v nekda- nji veliki ob~ini [kofja Loka poleg Sv. Duha le Sv. Barbara uspela zadr`ati svoj svetni{ki sij. Podobno je bilo v Slovenskih goricah. Sv. Ana in Sv. Trije Kralji so ostali nespremenjeni, Sv. Trojica in Sv. Bene- dikt pa ne. Vsega skupaj je 15 imen naselij, ki so se za~ela s Sv. ali Sveta/i/o ube`alo prekr{~evalski ihti. Kljub temu pa te izjeme ka`ejo na `e omenjeno nedoslednost lokalnih oblasti. Navedena primera ka`e- ta na to, da je bilo izvajanje zakona prepu{~eno ideolo{ko aktivnim posameznikom. Tudi prakse spreminjanja so bile dokaj razli~ne: od pritiskov in navideznega referenduma v Sv. Kri`u, poznej{em Vipavskem Kri`u (Malni~ 2002) do napol tajnega ukrepa v Sv. Kri`u, poznej{em Podbo~ju (^erne- li~ Kro{elj 2002). '''– na koncu sklepa –''' Krajevna imena odsevajo naravno, kulturno, jezikovno in versko dedi{~ino okolja, v katerem se pojav- ljajo, in politi~no, saj so lahko neposredno trobilo vladajo~e ideologije. Prav iz politi~nih razlogov so bila slovenska krajevna imena v 2. polovici 20. stoletja dinami~na prvina pokrajine. Sprememba sre- di petdesetih let je pri{la od zgoraj in je jasno opredelila razliko med »mi« in »oni« ali razliko med ljudsko in uradno ravnjo; bila je zapovedana z zakonom, ~eprav je njeno prakti~no izvajanje {epalo in je bilo ve~inoma prepu{~eno aktivnim in politi~no anga`iranim posameznikom. Izbrano novo ime je v ve~ini primerov imelo neko logi~no povezanost, v~asih pa je bilo plod trenutnega navdiha odlo~evalcev. Vklju- ~evanje lokalne skupnosti je bilo pogosto le na formalni ravni, v redkih primerih pa je (lokalna skupnost) odlo~no zagovarjala svoja stali{~a in tudi uspela.'' '''– in zaključek –''' ''Poimenovanje je politi~no dejanje, je odraz zmagoslavja in mehanizem za ureditev razmerja do izginulega re`ima in do ostalih krajev. Komunisti~na Jugoslavija je z izgonom svetnikov jasno poka- zala, da je nova dr`ava ateisti~na, s posameznimi imeni (Titovo Velenje, Partizanski Vrh, Kidri~evo) pa jasno konkretizirala novo ideologijo in pokazala mo~ vladajo~e strukture.''  ''Ime je zagotovo tista prvina, ki dolo~eno osebo, ozemlje ali kraj najprej determinira. Je kulturna vrednota, zelo pomembna za oblikovanje ~lovekovega odnosa do okolja: pozitiven odnos in njegovo ponotranjenje pripomoreta k ~lovekovemu dobremu po~utju v dolo~enem okolju, kar ustvarja odgovoren odnos ~loveka do pokrajine, v kateri `ivi. Visoko mesto v ~lovekovem vrednostnem siste- mu je torej zagotovilo za odgovoren in trajnosten odnos. Ve~ina krajevnih imen ima veliko sporo~ilno vrednost, saj odra`ajo odnos ljudi do okolja, pravzaprav odnos na{ih prednikov in njihovo dojema- nje oziroma pogled na prostor.''  ''Ve~ja stopnja lokalne identitete je povezana s povezanostjo prebivalcev s svojim (naravnim) oko- ljem, ta pa je praviloma ve~ja v manj{ih naseljih z ve~jim dele`em kme~kega prebivalstva in manj{im dele`em priseljencev. Do vrnitve starega imena je pri manj{ih naseljih z manj kot tiso~ ali celo manj kot sto prebivalci. V ve~jih naseljih s prevlado zaposlenih v industriji ni pri{lo niti do razprave o prei- menovanju, taki primeri so Pivka (nekdanji [t. Peter na Krasu) ali (Sveti) Lenart v Slovenskih goricah. Odnos prebivalcev do imena je torej lahko tudi pokazatelj njihovega odnosa do okolja, v katerem `ivijo in posledi~no tudi pomemben predmet geografskih raziskovanj.''
:# Zgornji članek iz Geografskega vestnika pa sam navaja preko 20 virov.
:# Približno 150 svetniških imen krajev je bilo spremenjenih oz. preimenovanih (v to ni všteto samo dodano desno določilo npr. pri Dolenjskih Toplicah, niso vštete tudi priključitve svetniških krajev večjim krajem, npr. Sveti Mohor (pri Moravčah) naselju Podstran (ta članek sem včeraj uredil. Približno 15 svetniških krajev pa je ohranilo prvotno ime, npr. Sveti Gregor (pri Ribnici), Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, medtem ko so ostali izgubili. Tako da okoli 90 % svetniških krajev je bilo preimenovanih – zato in zaradi virov, ki to potrjujejo, sem obdržal že ustaljeno formulacijo – obsežna kampanja oblasti. Sem pa odprt za boljše predloge.
:[[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 15:27, 4. maj 2026 (CEST)
::Glede na tvoje pojasnilo formulacije ... žal splošni vir ni zadosten. V viru mora biti omenjen kraj o katerem članek govori. Glede na tvoj zapis vsa preimenovanja niso bila dosledna - odločanje je bilo včasih prepuščeno lokalnim oblastem in ideološko aktivnim posameznikom. V nekaterih primerih je bila sprememba uspešna, v drugih pa so prebivalci ohranili ali ponovno pridobili zgodovinsko ime. Nekatera preimenovanja so bila izvedena zaradi ideoloških razlogov, druga pa zaradi želje po poenotenju imen v isti občini. Nekatera imena so nastala tako, da so odstranili verski del imena ali pa uporabili ime zaselka, reke, gore, pokrajinske značilnosti ali pomembne zgradbe. Tako, da bi jaz del stavka &quot;kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi&quot;&quot; izključila iz članka, razen če v viru ni dosledno omenjen kraj in razlog za preimenovanje. Tvoja povezava na dlib članek, pa dejansko govori o &quot;Komunistični Jugoslaviji, ki je z izgonom svetnikov pokazala, da je nova država ateistična.&quot; [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:21, 4. maj 2026 (CEST)
::::::[[Slika:Pregled sprememb.jpg|sličica|pregled sprememb naselij]]
::::::[[Slika:Primer strani.png|sličica|primer strani seznama preimenovanih naselij]]
::::::[[Slika:Stran.png|sličica|Preglednica iz knjige Statističnega urada]]
:::Oprostite, ampak gre za strokovni članek iz Geografskega vestnika, ki je publikacija Zveze geografov Slovenije, ki je članica ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti in ima uredništvo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. https://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskivestnik. Če te zanima bolj podrobno, predlagam še: https://www.researchgate.net/publication/376239863_Nova_govorica_prostora_preimenovanje_naselij_na_severnem_Primorskem_po_drugi_svetovni_vojni_1948-1954. Ime, ki je navedeno v članku Geografskega vestnika preverim še v knjigi Statističnega urada ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' .
:::Članek o preimenovanjih krajevnih imen je tudi v knjigi: Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, '''na straneh 113–132'''. Vendar tu ni izčrpnega seznama!
:::https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8K4RQYEP/1ba424dd-8532-4904-899e-474ccde752ca/PDF Eden izmed virov članka, malo o preimenovanju na Primorskem.
:::Vsako ime vsaj 3x preverim, lahko pa se kje zmotim.
:::Opažam, pa da imajo članki vseh (se mi zdi, da še nisem naletel na članek, ki nima starega imena zapisanega). Četvorni pregled pa lahko opraviš v angleškem prevodu člankov slovenskih naselij, kjer imajo mnogo več podatkov, kot mi v materinščini, in imajo bolje opisano, kot mi sami. Zelo zanimivo! To pa lahko obrazložijo bolj izkušeni vikipedisti ;)
:::Zato odstavek o imenu ni brez virov, ampak ima štiri strokovne vire.
:::Dodatni viri pa so vedno dobrodošli. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 18:40, 4. maj 2026 (CEST)
::::Pregled sprememb je izpisek iz podatkovne baze, ne Premk in ne ostali viri ne ponujajo kompletnega seznama preimenovanih naselij, vsekakor pa jih ne klasificirajo do potankosti, kateri je bil preimenovan zaradi italijanskega/nemškega/svetniškega imena (ali včasih zato, ker so bila preprosto grda). Ko sem delal raziskovanje za [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], ki je, kar se virov tiče, izčrpan. Čeprav se mi formulacija o kampanji komunističnih oblasti za odstranjevanje tovrstnih imen zdi smiselna za obdobje do leta 1955, kot to tudi utemeljujejo viri, pa to vsekakor težko podpiram za leto '''1984''', ko ''Zakon o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'' iz leta 1948 ni bil več veljaven, zato mi tvoje sklepanje diši po izvirnem raziskovanju. Dalje, če pogledaš v zgornji seznam, boš videl, da so z začetkom 90. let pričeli krajevna imena, ki so do 60. let vsebovala svetnike, pričeli povračati, zato se mi trditev, da je bilo preimenovanje leta 1984 storjeno zaradi komunizma, zdi preuranjena. 
::::Kot rečeno, predlagam, da za take trditve poiščeš bolj specifičen vir (v kolikor obstaja), za splošne trditve o preimenovanjih v letih 1948–1955 pa to moramo ohraniti, saj nam tako velevajo strokovni viri (@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]). LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:30, 4. maj 2026 (CEST)
:::::Smiselno [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 20:40, 4. maj 2026 (CEST)
::::::Evo, tako izgleda knjiga Statističnega urada, so vsi datumi spremembe in št. listine (uradni listi). Edini primer, ki sem ga našel izven obdobja 1948–1955 je Sveta Lucija v Lucija (pri Potrorožu) leta 1961, saj je šele leta 1954 to postala Jugoslavija, prej Svobodno tržaško ozemlje. Se mi zdi, da je na eni fotografiji. Vse dobro!

::::::[[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 23:04, 4. maj 2026 (CEST)

::::::: Torej, {{u|Kranjski Timijan}}, boš na podlagi povedanega iz članka Šentjungrt odstranil svoje navedbe razlogov za preimenovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:04, 5. maj 2026 (CEST)

Moj predlog, da zaključimo:
# Sem v tem članku popravila slog imen krajev, vrnila en izbrisani vir in popravila način sklicevanja. {{ping|Kranjski Timijan}} Poglej spremembe in ustrezno popravi vse dosedaj ustvarjene članke. 
# Za ostalo (glede izvirnega raziskovanje), pa bi bilo dobro da drugače formuliramo &quot;Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi.&quot; Prosim, da ne dodajate ponovnih dokazovanj iz omenjenih člankov, saj je zgoraj že dovolj zapisanega o tem. 
::* Predlagam nevtralnejši zapis, npr.: &lt;s&gt;»Ime je bilo spremenjeno na podlagi povojnega zakona iz leta 1948 v okviru preimenovanj krajevnih imen.«&lt;/s&gt; Kadar vir za konkreten kraj izrecno navaja tudi širši kontekst (npr. ideološke razloge ali odstranjevanje verskih elementov), se to lahko ustrezno in z navedbo vira doda posebej. Tako se izognemo posploševanju in ohranimo preverljivost. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:09, 5. maj 2026 (CEST)

::: {{u|Pinky sl}}, mislim, da si zgrešila bistvo problema. Ime tega kraja je bilo spremenjeno leta 1984 in povojne komunistične kampanje s tem nimajo nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 5. maj 2026 (CEST)
::: Hvala za pojasnilo. Se strinjam, da je treba pri tem konkretnem primeru ostati pri preverljivem podatku, torej da je bilo ime spremenjeno leta 1984. Formulacijo o povojni kampanji bi bilo smiselno uporabljati le tam, kjer vir to izrecno navaja za konkretni primer oziroma za obdobje 1948–1955. V tem članku bi zato predlagala predvsem nevtralen zapis z navedbo datuma in vira na [https://www.stat.si/KrajevnaImena/Settlements/Details/333 statistični urad RS] '''»Ime naselja je bilo spremenjeno leta 1984«'''. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:37, 5. maj 2026 (CEST)
::::Sem popravil.  [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:03, 5. maj 2026 (CEST)

== Spol ==

naj bi bil moški ...

https://www.termania.net/slovarji/Sloleks_3_0/15674087/Sentjungert?Query=%c5%a0entjungert [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:48, 6. maj 2026 (CEST)

: Hmm, [https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2021/04/IMENA_NASELIJ_V_OBCINI_CELJE_20170809_084841.pdf vir], ki sem ga danes dodal pri izvoru imena, se ne strinja: »Na prvi pogled moško ime sodi v drugo žensko sklanjatev: rodilnik se glasi ''Šentjungerti''.«
: Savnikov Krajevni leksikon Slovenije (1976) tudi ne: »'''Sv. Júngrt''', ljudsko ''Šentjúngrt'', na Šentjúngrti«
: Pa še [https://www.researchgate.net/publication/392570225_Ustrezni_zapis_predlogov_pri_zemljepisnih_imenih tole] sem spotoma našel: »'''kje''' (mestnik): /.../ ''pri Šentjungrti'' (lokalna raba imena ''Sveta Jungrt'', ki se prav tako sklanja po drugi ženski sklanjatvi in ima v mestniku obliko na Sveti Jungrti)« —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:42, 6. maj 2026 (CEST)

Hja, Savnik (1995) pa: ''na Šentjugertu'' ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:47, 6. maj 2026 (CEST)

: No, zanimivo. Če je ime Jungert ljudska verzija Kunigunde, se meni sicer zdi logičen ženski spol. Kakšno imenovanje je danes živo med domačini, pa nimam pojma. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:12, 6. maj 2026 (CEST)

Jaz bi rekel, da se Jungert sploh ne sklanja, kot je primer z Ines, Mirjam, Ingrid. Kam spada ta hiša? K Šentjungert. Če bi bilo naselje Šentdolores, bi najbrž rekli, da se gasilski dom nahaja v Šentdolores. [[Šentjanž]] -&gt; Šentjanža; [[Šentradegunda]] -&gt; Šentradegunde; Šentastrid -&gt; Šentastrid (v rodilniku ostane isto). --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:48, 6. maj 2026 (CEST)

: Tudi ne nujno: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/6924. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:14, 7. maj 2026 (CEST)

Imaš prav: Jedrt se sklanja pa 2. ženski sklanjatvi (kot perut): na primer ''pri cerkvi svete Jedrti''. Ker se tudi Jungert konča na -rt, se tudi ta najbrž sklanja enako. Nemška različica Jedrti, Gertraud, pa je verjetno pri nas nesklonljiva, se pravi, da spada v 3. žensko sklanjatev. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:03, 7. maj 2026 (CEST)

== Slog opisa preimenovanih naselij ==

Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. 

Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>3b9jg6mypq8adktkwg0p2no1ksvpyh0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672872</id>
      <parentid>6672839</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:39:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slog opisa preimenovanih naselij */ pmm predlog za drugam</comment>
      <origin>6672872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26629" sha1="pcx2a8irehhf2ak7k73vtbr4ku6i2mw" xml:space="preserve">== Preimenovanje naselja ==

Lep pozdrav. Dodajam odstavek iz članka, katerega sem navajal, pa si ga potem tudi ti pri Šentjungerti citiral. – Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X– http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X] –'' kjer pojasni tudi spremembe krajevnih imen predvsem iz Sveti in Šent (ali Št.) in osebnega imena  npr. Vid, Rupert, Jedert, Jakob v združeno besedo (Šentvid, Šentrupert, Šentjur (pri Celju) – najbolj znano, Šentjakob ob Savi, ki je bil prej Sveti Jakob ob Savi, Šentjungert) Kjer bi tak primer bil tudi Šentjungert iz Svete Jederti. Enako se je zgodilo s Sveto Jedert nad Laškim, ki je doživela še večjo preobrazbo v Sedraž.

Gre predvsem zato, da se zamenja ime svetnika, če se ne popolnoma spremeni, se skrije ime, skrajša, v vseh primerih pa zapiše z malo začetnico, zato so primeri ko je Sveti Jakob, Sveta Jedert, Sveti Pavel šli v Šentjakob, Šentjungert in Šentpavel na Dolenjskem, ter Svete Marjete v Šmarjete, Sveti Martin na Pohorju v Šmartno (ki v mnogo krajih skozi stoletja naravno prišlo, npr, Šmartno pri Litiji, ob Savi, pod Šmarno goro, vendar ne za kraj na Pohorju, Sveti Matevž v Šmatevž, Sveti Mihael v Šmihel, Sveti Peter v Savinjski dolini v Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Rupert pa v Šentrupert (tisti pri Žalcu)).


– ''Najbolj na udaru so bila imena krajev, ki so se imenovali po farnem zavetniku. Imena tega tipa so, če naštejemo le nekaj primerov: Marija-Reka, Sv. Ana, Št. Janž. Pogosto je bilo zahtevam nove oblasti zadoščeno, če se je odstranil levi prilastek, to je Sveti, Sveta, Št. ali Marija (iz Marija-Črete je nastala Čreta, iz Sv. Florjana Florjan, ali se je spremenil v bolj »sprejemljivo« obliko (iz Sv. Jakoba ob Savi je nastal Šentjakob, Št. Vid pri Grobelnem je postal Šentvid, ali iz Št. Jurija Podšentjur, iz Sv. Jurija ob Pesnici Jurski Vrh).''–

Tako da so v zgornjem viru tudi o Šentjungertu/Šentjungerti (bi bilo bolj pravilno?, vendar to ni več najina tema).

Tisti vir, ki zajema zgolj do leta 1968 pa tu očitno ni pomemben in se za napako opravičujem. 

Lep pozdrav in Vse dobro želim! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 16:18, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. Nič v citiranem ne podpira trditve, da je bilo konkretno naselje Šentjungert preimenovano zaradi kakršnihkoli zahtev oblasti. Savnikov Krajevni leksikon Slovenije (1976) zanj navaja: '''Sv. Júngrt''', ljudsko ''Šentjúngrt'', na Šentjúngrti. Torej je naselje pravzaprav spremenilo ime iz knjižne v ljudsko obliko, kar že ni nekaj, kar se ne bi zgodilo brez politične prisile. V vsakem primeru razloga za preimenovanje iz trenutnih virov ni razbrati – ugibanje ali izpeljevanje neosnovanih zaključkov pa je zelo huda kršitev Wikipedijinih smernic o preverljivosti. Zato predlagam, da svoje dodatke umakneš. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:08, 3. maj 2026 (CEST)
::Morda je pa vendarle šlo za preimenovanje po narečnem jeziku, še posebej glede na letnico 1984, ki je zelo pozna. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 23:43, 3. maj 2026 (CEST)

== Urejevalske vojne in slog ==
{{ping|Kranjski Timijan}} Tvoje urejanje ima nekaj problemov in v izogib [[ Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskim vojnam]] jih tukaj navajam. Dobro bi bilo, da tukaj naredimo en konsenz, kako se zadeve lotiti, ker uvajaš spremembe v veliko člankov:
# Mislim, da je izključevanje legitimnega vira kot so spletni viri Statističnega urada Slovenije neustrezna. Če je že treba dodati kakšen dodatni vir, ga je treba dodati in ne izbrisati starega. 
# Pisanje imen  krajev izven uvodne vrstice morajo biti zapisane v navadni pisavi ([[WP:KREPKO|brez ležeče in poudarjene pisave]]). To je treba upoštevati tudi ker tako oblikovane besede izstopajo pri pretvorbi besedila v govor in drugi programski opremi, kar je pomembno zaradi težav z dostopnostjo.
# [[ Wikipedija:Preverljivost|Preverljivost]]: ko navajaš izraze kot so &quot;kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi&quot; je treba, da je takšna izjava zapisana v enem izmed zanesljivih virov. Če take izjave v virih ni, jo je treba odstraniti. Wikipedija ni namenjena [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnemu raziskovanju]].
--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:47, 4. maj 2026 (CEST)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Hvala za pomoč
:# Meni se povezave surs niso odprle, pa sem sklepal, da ne deluje, ker meni ni. Ali je bila na povezavi zgodovina naselja? Ne bom več tega brisal, v ene dveh člankih povezava ni delala pa sem jo odstranil. Ne bom izbrisal, pardon.
:# O tem je tekla beseda z @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Zmenjeno, naj bo navadno.
:# Ta izraz – formulacijo – sem samo ohranil, ker sem jo zasledil v člankih dotičnih naselij že pred kakim letom je bila predvsem pri primorskih krajih, če se ne motim: [[Most na Soči|Sveta Lucija na Soči]], [[Podnanos|Sveti Vid pri Vipavi]], [[Vipavski Križ|Vipavski Sveti Križ]]. Predhodno sem preveril še: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF, ki ga vedno dodam kot vir. '''Tu piše, med drugim:''' ''»... Kraji, ki so se dolga stoletja tako imenovali, kakor so se, so ~ez no~ izgubili svojo osebnost in pre- jeli drugo. To se je dogajalo iznenada: cestarji so pripeljali s tovornjaki tablo z novim imenom, jo ukopali na meji med krajema, morda so na prekrstitev povabili o`ji krog neprizadetih, za katere so prekr{~evalci vedeli, da se bodo z novim poimenovanjem strinjali in da ne bodo preve~ glasno ugovarjali. Samo tem so morda zaupali, da je vsem šsvetim’ odzvonilo. V simbole besed se vra~amo in iz njih prihajamo. V imenu kraja je zastopano bistvo, ki ima za vsakega globok pomen. To sem naslutil, kakor sem `e omenil, ko so tako reko~ ~ez no~ pojedli vse šsvete’, in globok pomen starega imena zamenjali z novim, ki je enim odvzel lu~- ko `ivljenja, kakor da bi jim v temni kleti upihnil sve~o. Drugim pa jo je kajpak pri`gal, toda prekinitev je bila za ene bole~a in nepozabna – pa tudi nepotrebna ...« (Zidar 1984). Najve~ji val sprememb je bil leta 1955, vendar je tedanja oblast preimenovanja za~ela na~rtno pri- pravljati `e leta 1948. Takrat je bil objavljen Zakon o imenih naselij in o ozna~bi trgov, ulic in hi{ (1948), ki je v svojem tretjem ~lenu dolo~al, da »... naselja ne smejo imeti imen, ki niso v skladu z dana{njo dru`- beno in narodnostno stvarnostjo, ali ki `alijo narodnostni ~ut slovenskega naroda ali drugih narodov Jugoslavije ...«. V skladu z 9. ~lenom tega zakona bi se morala imena naselij prilagoditi v enem letu, ven- dar so preimenovanja potekala po~asneje, tako je bila ve~ina preimenovanj opravljena z vladno uredbo (Uredba o preimenovanju ... 1955) leta 1955. V tej uredbi so v prvem ~lenu navedene tiste spremem- be, ki so bile v skladu s prej omenjenim 3. ~lenom Zakona o imenih naselij ... iz leta 1948, in takih sprememb je bilo kar 114. Imamo dva temeljna tipa krajevnih imen, ki nista ustrezala duhu ~asa: ime- na, ki so izhajala iz kr{~anske tradicije (Premk 2004), in imena, ki so bila povezana z Nemci ali Italijani oziroma so izhajal iz nem{kega ali italijanskega govornega podro~ja ali bila dedi{~ina fevdalizma.'' ''Poleg teh preimenovanj je bilo {e precej sprememb, povezanih z uradnim priporo~ilom, naj v isti ob~ini ne bo dveh naselij z istim imenom. Zato je vrsta naselij dobila predloge pri, ob, nad, pod in podob- no oziroma ve~ji bli`nji kraj. Vrsta imen je dobila zgolj »lepotne« popravke, kot na primer Gru{ce (prej Dru{~e) ali Mala Gori~ica (prej Gori~ica) (Pregled sprememb ... 1992). Teh sprememb ne obravnava- mo, saj presegajo okvire tega ~lanka.''  ''Najbolj na udaru so bila imena krajev, ki so se imenovali po farnem zavetniku. Imena tega tipa so, ~e na{tejemo le nekaj primerov: Marija-Reka, Sv. Ana, [t. Jan`. Pogosto je bilo zahtevam nove oblasti zado{- ~eno, ~e se je odstranil levi prilastek, to je Sveti, Sveta, [t. ali Marija (iz Marija-^rete je nastala ^reta, iz Sv. Florjana Florjan, ali se je spremenil v bolj »sprejemljivo« obliko (iz Sv. Jakoba ob Savi je nastal [entjakob, [t. Vid pri Grobelnem je postal [entvid, ali iz [t. Jurija Pod{entjur, iz Sv. Jurija ob Pesnici Jurski vrh).'' '''– naprej pišejo tudi –''' ''Najpogosteje so za novo ime uporabili ime zaselka, ki je sestavljajo to naselje. Zlasti je bilo to zna~ilno v razgibanih obmo~jih z razlo`enimi naselji, kjer je bila cerkev jedro naselja, po okoli{kih gri~ih pa so bili zaselki. Tako je na primer iz Sv. Brica nastal Hrastovec in iz Sv. Marka Ostenk. Naslednja velika skupina imen je povezana z imeni rek, gora ... in z ledinskimi imeni. Tako je iz Rajhenburga nastala Brestanica, iz Sv. Jerneja Se~a, iz Sv. Petra Raven in iz Sv. Duha Kraji~. Druge skupine novih imen so manj{e, vendar ni~ manj zanimive. ^etrti tip novih imen je povezan z reprezentativno zgradbo (obi~ajno gradom) ali s pokrajinskimi zna~ilnostmi oziroma zna~ilno dejavnostjo. Tako je iz Sv. Ane nastal Stari Grad, iz Puter- hofa Jelendol in iz Sv. Barbare Vinski Vrh pri [marju.'' '''– Nadaljujejo –''' ''Kljub za~etnemu prepri~anju, da v povojnem obdobju ni bilo nikakr{ne javne razprave na temo sprememb krajevnih imen, da je bila odlo~itev vsiljena, da je pri{la iz oblastnih vrhov in da ljudje niso imeli pravice izraziti svojega mnenja oziroma nestrinjanja, smo ugotovili, da je to v ve~ini primerov dr`alo, vendar so bile tudi izjeme. Prebivalci so, ~e so bili organizirani in vztrajni, prepre~ili nasilno spremembo ali dosegli ustreznej{e ime od predlaganega. Na nek na~in se je to pokazalo pri Podna- nosu, kjer so odlo~no zavrnili ime herojskega sokrajana – seveda jim pa ni uspelo zadr`ati prvotnega imena: Sv. Vid – in {e mo~neje pri Dornberku, kjer vrsta predlaganih imen ni dobila podpore in po ve~kratnem preimenovanju je kraj vendarle dobil ali pa obdr`al svoje prvotno ime (Rosa 1993). V dru- gih primerih so ljudje `e po dolgoletni uradni rabi novega imena z ljudsko iniciativo in dr`avljanskim pogumom dosegli ponovno uvedbo zgodovinskega imena. Tako je [t. Danijel, ki je leta 1955 postal Spodnja Jamnica, dobil prvotno ime v rahlo spremenjeni obliki `e leta 1970. Krajani so se dru`no upr- li in zavrnili rabo vsiljenega imena in dosegli prvotno, kot so ga sami izgovarjali: [entanel.''  ''Zakon o imenih naselij iz leta 1948 (Zakon o imenih ... 1948) je zahteval ustrezno prilagoditev imen, vendar ni dajal podrobnej{ih navodil. Iniciativa je bila tako prepu{~ena lokalnim oblastem, ki so morale predlagati konkretne spremembe in so bile pri tem bolj ali manj dosledne. Nekatera ime- na so se tako izognila spremembi. Tako je nespremenjena ostala Sv. Barbara, pri ~emer je le nekaj kilometrov oddaljeni Sv. Andrej postal Andrej nad Zmincem. [e bolj zanimivo je to, da je v nekda- nji veliki ob~ini [kofja Loka poleg Sv. Duha le Sv. Barbara uspela zadr`ati svoj svetni{ki sij. Podobno je bilo v Slovenskih goricah. Sv. Ana in Sv. Trije Kralji so ostali nespremenjeni, Sv. Trojica in Sv. Bene- dikt pa ne. Vsega skupaj je 15 imen naselij, ki so se za~ela s Sv. ali Sveta/i/o ube`alo prekr{~evalski ihti. Kljub temu pa te izjeme ka`ejo na `e omenjeno nedoslednost lokalnih oblasti. Navedena primera ka`e- ta na to, da je bilo izvajanje zakona prepu{~eno ideolo{ko aktivnim posameznikom. Tudi prakse spreminjanja so bile dokaj razli~ne: od pritiskov in navideznega referenduma v Sv. Kri`u, poznej{em Vipavskem Kri`u (Malni~ 2002) do napol tajnega ukrepa v Sv. Kri`u, poznej{em Podbo~ju (^erne- li~ Kro{elj 2002). '''– na koncu sklepa –''' Krajevna imena odsevajo naravno, kulturno, jezikovno in versko dedi{~ino okolja, v katerem se pojav- ljajo, in politi~no, saj so lahko neposredno trobilo vladajo~e ideologije. Prav iz politi~nih razlogov so bila slovenska krajevna imena v 2. polovici 20. stoletja dinami~na prvina pokrajine. Sprememba sre- di petdesetih let je pri{la od zgoraj in je jasno opredelila razliko med »mi« in »oni« ali razliko med ljudsko in uradno ravnjo; bila je zapovedana z zakonom, ~eprav je njeno prakti~no izvajanje {epalo in je bilo ve~inoma prepu{~eno aktivnim in politi~no anga`iranim posameznikom. Izbrano novo ime je v ve~ini primerov imelo neko logi~no povezanost, v~asih pa je bilo plod trenutnega navdiha odlo~evalcev. Vklju- ~evanje lokalne skupnosti je bilo pogosto le na formalni ravni, v redkih primerih pa je (lokalna skupnost) odlo~no zagovarjala svoja stali{~a in tudi uspela.'' '''– in zaključek –''' ''Poimenovanje je politi~no dejanje, je odraz zmagoslavja in mehanizem za ureditev razmerja do izginulega re`ima in do ostalih krajev. Komunisti~na Jugoslavija je z izgonom svetnikov jasno poka- zala, da je nova dr`ava ateisti~na, s posameznimi imeni (Titovo Velenje, Partizanski Vrh, Kidri~evo) pa jasno konkretizirala novo ideologijo in pokazala mo~ vladajo~e strukture.''  ''Ime je zagotovo tista prvina, ki dolo~eno osebo, ozemlje ali kraj najprej determinira. Je kulturna vrednota, zelo pomembna za oblikovanje ~lovekovega odnosa do okolja: pozitiven odnos in njegovo ponotranjenje pripomoreta k ~lovekovemu dobremu po~utju v dolo~enem okolju, kar ustvarja odgovoren odnos ~loveka do pokrajine, v kateri `ivi. Visoko mesto v ~lovekovem vrednostnem siste- mu je torej zagotovilo za odgovoren in trajnosten odnos. Ve~ina krajevnih imen ima veliko sporo~ilno vrednost, saj odra`ajo odnos ljudi do okolja, pravzaprav odnos na{ih prednikov in njihovo dojema- nje oziroma pogled na prostor.''  ''Ve~ja stopnja lokalne identitete je povezana s povezanostjo prebivalcev s svojim (naravnim) oko- ljem, ta pa je praviloma ve~ja v manj{ih naseljih z ve~jim dele`em kme~kega prebivalstva in manj{im dele`em priseljencev. Do vrnitve starega imena je pri manj{ih naseljih z manj kot tiso~ ali celo manj kot sto prebivalci. V ve~jih naseljih s prevlado zaposlenih v industriji ni pri{lo niti do razprave o prei- menovanju, taki primeri so Pivka (nekdanji [t. Peter na Krasu) ali (Sveti) Lenart v Slovenskih goricah. Odnos prebivalcev do imena je torej lahko tudi pokazatelj njihovega odnosa do okolja, v katerem `ivijo in posledi~no tudi pomemben predmet geografskih raziskovanj.''
:# Zgornji članek iz Geografskega vestnika pa sam navaja preko 20 virov.
:# Približno 150 svetniških imen krajev je bilo spremenjenih oz. preimenovanih (v to ni všteto samo dodano desno določilo npr. pri Dolenjskih Toplicah, niso vštete tudi priključitve svetniških krajev večjim krajem, npr. Sveti Mohor (pri Moravčah) naselju Podstran (ta članek sem včeraj uredil. Približno 15 svetniških krajev pa je ohranilo prvotno ime, npr. Sveti Gregor (pri Ribnici), Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, medtem ko so ostali izgubili. Tako da okoli 90 % svetniških krajev je bilo preimenovanih – zato in zaradi virov, ki to potrjujejo, sem obdržal že ustaljeno formulacijo – obsežna kampanja oblasti. Sem pa odprt za boljše predloge.
:[[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 15:27, 4. maj 2026 (CEST)
::Glede na tvoje pojasnilo formulacije ... žal splošni vir ni zadosten. V viru mora biti omenjen kraj o katerem članek govori. Glede na tvoj zapis vsa preimenovanja niso bila dosledna - odločanje je bilo včasih prepuščeno lokalnim oblastem in ideološko aktivnim posameznikom. V nekaterih primerih je bila sprememba uspešna, v drugih pa so prebivalci ohranili ali ponovno pridobili zgodovinsko ime. Nekatera preimenovanja so bila izvedena zaradi ideoloških razlogov, druga pa zaradi želje po poenotenju imen v isti občini. Nekatera imena so nastala tako, da so odstranili verski del imena ali pa uporabili ime zaselka, reke, gore, pokrajinske značilnosti ali pomembne zgradbe. Tako, da bi jaz del stavka &quot;kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi&quot;&quot; izključila iz članka, razen če v viru ni dosledno omenjen kraj in razlog za preimenovanje. Tvoja povezava na dlib članek, pa dejansko govori o &quot;Komunistični Jugoslaviji, ki je z izgonom svetnikov pokazala, da je nova država ateistična.&quot; [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:21, 4. maj 2026 (CEST)
::::::[[Slika:Pregled sprememb.jpg|sličica|pregled sprememb naselij]]
::::::[[Slika:Primer strani.png|sličica|primer strani seznama preimenovanih naselij]]
::::::[[Slika:Stran.png|sličica|Preglednica iz knjige Statističnega urada]]
:::Oprostite, ampak gre za strokovni članek iz Geografskega vestnika, ki je publikacija Zveze geografov Slovenije, ki je članica ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti in ima uredništvo na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. https://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskivestnik. Če te zanima bolj podrobno, predlagam še: https://www.researchgate.net/publication/376239863_Nova_govorica_prostora_preimenovanje_naselij_na_severnem_Primorskem_po_drugi_svetovni_vojni_1948-1954. Ime, ki je navedeno v članku Geografskega vestnika preverim še v knjigi Statističnega urada ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' .
:::Članek o preimenovanjih krajevnih imen je tudi v knjigi: Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, '''na straneh 113–132'''. Vendar tu ni izčrpnega seznama!
:::https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8K4RQYEP/1ba424dd-8532-4904-899e-474ccde752ca/PDF Eden izmed virov članka, malo o preimenovanju na Primorskem.
:::Vsako ime vsaj 3x preverim, lahko pa se kje zmotim.
:::Opažam, pa da imajo članki vseh (se mi zdi, da še nisem naletel na članek, ki nima starega imena zapisanega). Četvorni pregled pa lahko opraviš v angleškem prevodu člankov slovenskih naselij, kjer imajo mnogo več podatkov, kot mi v materinščini, in imajo bolje opisano, kot mi sami. Zelo zanimivo! To pa lahko obrazložijo bolj izkušeni vikipedisti ;)
:::Zato odstavek o imenu ni brez virov, ampak ima štiri strokovne vire.
:::Dodatni viri pa so vedno dobrodošli. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 18:40, 4. maj 2026 (CEST)
::::Pregled sprememb je izpisek iz podatkovne baze, ne Premk in ne ostali viri ne ponujajo kompletnega seznama preimenovanih naselij, vsekakor pa jih ne klasificirajo do potankosti, kateri je bil preimenovan zaradi italijanskega/nemškega/svetniškega imena (ali včasih zato, ker so bila preprosto grda). Ko sem delal raziskovanje za [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]], ki je, kar se virov tiče, izčrpan. Čeprav se mi formulacija o kampanji komunističnih oblasti za odstranjevanje tovrstnih imen zdi smiselna za obdobje do leta 1955, kot to tudi utemeljujejo viri, pa to vsekakor težko podpiram za leto '''1984''', ko ''Zakon o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'' iz leta 1948 ni bil več veljaven, zato mi tvoje sklepanje diši po izvirnem raziskovanju. Dalje, če pogledaš v zgornji seznam, boš videl, da so z začetkom 90. let pričeli krajevna imena, ki so do 60. let vsebovala svetnike, pričeli povračati, zato se mi trditev, da je bilo preimenovanje leta 1984 storjeno zaradi komunizma, zdi preuranjena. 
::::Kot rečeno, predlagam, da za take trditve poiščeš bolj specifičen vir (v kolikor obstaja), za splošne trditve o preimenovanjih v letih 1948–1955 pa to moramo ohraniti, saj nam tako velevajo strokovni viri (@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]). LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:30, 4. maj 2026 (CEST)
:::::Smiselno [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 20:40, 4. maj 2026 (CEST)
::::::Evo, tako izgleda knjiga Statističnega urada, so vsi datumi spremembe in št. listine (uradni listi). Edini primer, ki sem ga našel izven obdobja 1948–1955 je Sveta Lucija v Lucija (pri Potrorožu) leta 1961, saj je šele leta 1954 to postala Jugoslavija, prej Svobodno tržaško ozemlje. Se mi zdi, da je na eni fotografiji. Vse dobro!

::::::[[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 23:04, 4. maj 2026 (CEST)

::::::: Torej, {{u|Kranjski Timijan}}, boš na podlagi povedanega iz članka Šentjungrt odstranil svoje navedbe razlogov za preimenovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:04, 5. maj 2026 (CEST)

Moj predlog, da zaključimo:
# Sem v tem članku popravila slog imen krajev, vrnila en izbrisani vir in popravila način sklicevanja. {{ping|Kranjski Timijan}} Poglej spremembe in ustrezno popravi vse dosedaj ustvarjene članke. 
# Za ostalo (glede izvirnega raziskovanje), pa bi bilo dobro da drugače formuliramo &quot;Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi.&quot; Prosim, da ne dodajate ponovnih dokazovanj iz omenjenih člankov, saj je zgoraj že dovolj zapisanega o tem. 
::* Predlagam nevtralnejši zapis, npr.: &lt;s&gt;»Ime je bilo spremenjeno na podlagi povojnega zakona iz leta 1948 v okviru preimenovanj krajevnih imen.«&lt;/s&gt; Kadar vir za konkreten kraj izrecno navaja tudi širši kontekst (npr. ideološke razloge ali odstranjevanje verskih elementov), se to lahko ustrezno in z navedbo vira doda posebej. Tako se izognemo posploševanju in ohranimo preverljivost. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:09, 5. maj 2026 (CEST)

::: {{u|Pinky sl}}, mislim, da si zgrešila bistvo problema. Ime tega kraja je bilo spremenjeno leta 1984 in povojne komunistične kampanje s tem nimajo nič. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 5. maj 2026 (CEST)
::: Hvala za pojasnilo. Se strinjam, da je treba pri tem konkretnem primeru ostati pri preverljivem podatku, torej da je bilo ime spremenjeno leta 1984. Formulacijo o povojni kampanji bi bilo smiselno uporabljati le tam, kjer vir to izrecno navaja za konkretni primer oziroma za obdobje 1948–1955. V tem članku bi zato predlagala predvsem nevtralen zapis z navedbo datuma in vira na [https://www.stat.si/KrajevnaImena/Settlements/Details/333 statistični urad RS] '''»Ime naselja je bilo spremenjeno leta 1984«'''. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:37, 5. maj 2026 (CEST)
::::Sem popravil.  [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:03, 5. maj 2026 (CEST)

== Spol ==

naj bi bil moški ...

https://www.termania.net/slovarji/Sloleks_3_0/15674087/Sentjungert?Query=%c5%a0entjungert [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:48, 6. maj 2026 (CEST)

: Hmm, [https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2021/04/IMENA_NASELIJ_V_OBCINI_CELJE_20170809_084841.pdf vir], ki sem ga danes dodal pri izvoru imena, se ne strinja: »Na prvi pogled moško ime sodi v drugo žensko sklanjatev: rodilnik se glasi ''Šentjungerti''.«
: Savnikov Krajevni leksikon Slovenije (1976) tudi ne: »'''Sv. Júngrt''', ljudsko ''Šentjúngrt'', na Šentjúngrti«
: Pa še [https://www.researchgate.net/publication/392570225_Ustrezni_zapis_predlogov_pri_zemljepisnih_imenih tole] sem spotoma našel: »'''kje''' (mestnik): /.../ ''pri Šentjungrti'' (lokalna raba imena ''Sveta Jungrt'', ki se prav tako sklanja po drugi ženski sklanjatvi in ima v mestniku obliko na Sveti Jungrti)« —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:42, 6. maj 2026 (CEST)

Hja, Savnik (1995) pa: ''na Šentjugertu'' ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:47, 6. maj 2026 (CEST)

: No, zanimivo. Če je ime Jungert ljudska verzija Kunigunde, se meni sicer zdi logičen ženski spol. Kakšno imenovanje je danes živo med domačini, pa nimam pojma. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:12, 6. maj 2026 (CEST)

Jaz bi rekel, da se Jungert sploh ne sklanja, kot je primer z Ines, Mirjam, Ingrid. Kam spada ta hiša? K Šentjungert. Če bi bilo naselje Šentdolores, bi najbrž rekli, da se gasilski dom nahaja v Šentdolores. [[Šentjanž]] -&gt; Šentjanža; [[Šentradegunda]] -&gt; Šentradegunde; Šentastrid -&gt; Šentastrid (v rodilniku ostane isto). --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:48, 6. maj 2026 (CEST)

: Tudi ne nujno: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/6924. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:14, 7. maj 2026 (CEST)

Imaš prav: Jedrt se sklanja pa 2. ženski sklanjatvi (kot perut): na primer ''pri cerkvi svete Jedrti''. Ker se tudi Jungert konča na -rt, se tudi ta najbrž sklanja enako. Nemška različica Jedrti, Gertraud, pa je verjetno pri nas nesklonljiva, se pravi, da spada v 3. žensko sklanjatev. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 12:03, 7. maj 2026 (CEST)

== Slog opisa preimenovanih naselij ==

Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. 

Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST)

: Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>pcx2a8irehhf2ak7k73vtbr4ku6i2mw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah/Glavna stran/maj 2026</title>
    <ns>100</ns>
    <id>602094</id>
    <revision>
      <id>6672934</id>
      <parentid>6672585</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:17:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27862-63</username>
        <id>259469</id>
      </contributor>
      <origin>6672934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2135" sha1="5whedduwue2xzfzdp7gqnjlt0oiyupu" xml:space="preserve">[[File:konj (KEN) 2025.jpg|180px|right|Sabastian Sawe]]
*'''[[Sabastian Sawe]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).
*Na večerji dopisnikov Bele hiše v hotelu Washington Hilton, na kateri je bil prisoten tudi '''[[Donald Trump]]''', so '''[[Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|odjeknili streli]]'''.
*Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je z odločitvijo, da ne predlaga nobenega kandidata, zaključila '''[[16. vlada Republike Slovenije#Sestanki in koalicijska pogajanja|prvi krog izbire mandatarja nove slovenske vlade]]'''.
*Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza (stranka)|Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''.
*Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]'''. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen '''[[Zoran Stevanović]]'''.
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]]
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec;
[[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar;
[[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar;
[[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec;
[[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka;
[[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat</text>
      <sha1>5whedduwue2xzfzdp7gqnjlt0oiyupu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672937</id>
      <parentid>6672934</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:20:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27862-63|~2026-27862-63]] ([[User talk:~2026-27862-63|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <origin>6672585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2145" sha1="60d2y8wck9vsmuweecqj9ug1buwhdyp" xml:space="preserve">[[File:Sabastian Sawe (KEN) 2025.jpg|180px|right|Sabastian Sawe]]
*'''[[Sabastian Sawe]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).
*Na večerji dopisnikov Bele hiše v hotelu Washington Hilton, na kateri je bil prisoten tudi '''[[Donald Trump]]''', so '''[[Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|odjeknili streli]]'''.
*Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je z odločitvijo, da ne predlaga nobenega kandidata, zaključila '''[[16. vlada Republike Slovenije#Sestanki in koalicijska pogajanja|prvi krog izbire mandatarja nove slovenske vlade]]'''.
*Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza (stranka)|Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''.
*Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]'''. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen '''[[Zoran Stevanović]]'''.
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]]
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec;
[[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar;
[[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar;
[[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec;
[[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka;
[[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat</text>
      <sha1>60d2y8wck9vsmuweecqj9ug1buwhdyp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kirschblütenrennen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602131</id>
    <revision>
      <id>6672876</id>
      <parentid>6671479</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci */ pnp</comment>
      <origin>6672876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7966" sha1="j5lds3g2607btvjqect0tdbd51zxzgr" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Kirschblütenrennen
| current_event = 
| image         = Kirschblütenrennen_2011_Hauptfeld_Elite.jpg
| image_caption = Dirka leta 2011
| date          = april
| region        = [[Wels]], [[Avstrija]]
| localnames    = 
| nickname      = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI Europe Tour]]
| type          = [[enodnevna dirka]]
| organiser     = Radclub Arbö Felbermayr Wels
| director      = 
| first         = {{start date|1965}}
| number        = 64
| final         = 
| firstwinner   = {{flagathlete|[[Roman Humenberger]]|AUT}}
| mostwins      = {{flagathlete|[[Peter Pichler]]|AUT}} (3 zmage)
| mostrecent    = {{flagathlete|[[Tobias Nolde]]|GER}}
}}

'''Kirschblütenrennen''' ({{langx|sl|Dirka češnjevih cvetov}}) je [[pomlad]]anska [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[cestna kolesarska dirka]], ki od leta 1965 poteka v [[Avstrija|Avstriji]]. Od leta 2024 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 1.2.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.procyclingstats.com/race/kirschblutenrennen/2024/result | title=Int. Raffeisenbank Kirschblütenrennen | work=ProCyclingStats | accessdate=20 September 2024| language=en}}&lt;/ref&gt; Start in cilj dirke je v avstrijskem mestu [[Wels]], ob glavni članski moški dirki potekajo še mladinska, amaterska in ženska dirka.&lt;ref name=&quot;OÖNachrichten 2011&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.nachrichten.at/oberoesterreich/wels/art67,591709 |title=50. Kirschblüten-Rennen, aber nur einmal stand ein Welser ganz oben |work=OÖNachrichten 2011 |date=7 April 2011| language=de}}&lt;/ref&gt; Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Peter Pichler]] s tremi zmagami. Od slovenskih kolesarjev so po eno zmago dosegli [[Dejan Bajt]], [[Jan Tratnik]], [[Matej Mugerli]], [[Matevž Govekar]] in [[Jaka Primožič]].

== Zmagovalci ==
[[File:Kirschblütenrennen_1977_Bergwertung_Mistelbacherberg.png|thumb|Dirka leta 1977]]
[[File:Kirschblütenrennen_1982_Start_Grieskirchnerstraße.png|thumb|Dirka leta 1982]]
[[File:Franz Grassmann beim Kirschblüten Rennen 2006.jpg|thumb|Dirka leta 2006]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1965
| {{ikonazastave|AUT}} [[Roman Humenberger]]
|
|
|-
| 1966
| {{ikonazastave|AUT}} [[Johann Wiesinger]]
|
|
|-
| {{grey|1967}}
| colspan=3 align=center| ''ni potekala''
|-
| 1968
| {{ikonazastave|AUT}} [[Herbert Kiscina]]
|
|
|-
| 1969
| {{ikonazastave|AUT}} [[Rolf Eberl]]
|
|
|-
| 1970
| {{ikonazastave|AUT}} [[Franz Wiesinger]]
|
|
|-
| 1971
| {{ikonazastave|AUT}} [[Franz Bachmaier]]
|
|
|-
| 1972
| {{ikonazastave|AUT}} [[Hans Oberndorfer]]
|
|
|-
| 1973
| {{ikonazastave|AUT}} [[Ludwig Kretz]]
|
|
|-
| {{grey|1974}}
| colspan=3 align=center| ''ni potekala''
|-
| 1975
| {{ikonazastave|AUT}} [[Siegfried Denk]]
|
|
|-
| 1976
| {{ikonazastave|AUT}} [[Ludwig Kretz]]
|
|
|-
| 1977
| {{ikonazastave|AUT}} [[Wolfgang Priglhofer]]
|
|
|-
| 1978
| {{ikonazastave|AUT}} [[Herbert Spindler]]
|
|
|-
| 1979
| {{ikonazastave|AUT}} [[Reinhard Waltenberger]]
|
|
|-
| 1980
| {{ikonazastave|AUT}} [[Hermann Mandler]]
|
|
|-
| 1981
| {{ikonazastave|AUT}} [[Johann Lienhart]]
|
|
|-
| 1982
| {{ikonazastave|AUT}} [[Christian Majnaric]]
|
|
|-
| 1983
| {{ikonazastave|AUT}} [[Kurt Zellhofer]]
|
|
|-
| 1984
| {{ikonazastave|AUT}} [[Andreas Blümel]]
|
|
|-
| 1985
| {{ikonazastave|AUT}} [[Arno Wohlfahrter]]
|
|
|-
| 1986
| {{ikonazastave|AUT}} [[Arno Wohlfahrter]]
|
|
|-
| 1987
| {{ikonazastave|AUT}} [[Johann Traxler]]
|
|
|-
| 1988
| {{ikonazastave|AUT}} [[Dietmar Hauer]]
|
|
|-
| 1989
| {{ikonazastave|AUT}} [[Mario Traxl]]
|
|
|-
| 1990
| {{ikonazastave|CZE}} [[Richard Koberna]]
|
|
|-
| 1991
| {{ikonazastave|AUT}} [[Heinz Marchel]]
|
|
|-
| 1992
| {{ikonazastave|CZE}} [[Jozef Regec]]
|
|
|-
| 1993
| {{ikonazastave|AUT}} [[Armin Purner]]
|
|
|-
| 1994
| {{ikonazastave|AUT}} [[Armin Purner]]
|
|
|-
| 1995
| {{ikonazastave|AUT}} [[Josef Lontscharitsch]]
|
|
|-
| 1996
| {{ikonazastave|AUT}} [[Franz Stocher]]
|
|
|-
| 1997
| {{ikonazastave|AUT}} [[Peter Pichler (kolesar)|Peter Pichler]]
|
|
|-
| 1998
| {{ikonazastave|CZE}} [[Vladimír Sádlo]]
|
|
|-
| 1999
| {{ikonazastave|AUT}} [[Florian Wiesinger]]
|
|
|-
| 2000
| {{ikonazastave|AUT}} [[Friedrich Berein]]
|
|
|-
| 2001
| {{ikonazastave|AUT}} [[Friedrich Berein]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Jürgen Pauritsch]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Christian Pfannberger]]
|-
| 2002
| {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Rucker]]
|
|
|-
| 2003
| {{ikonazastave|AUT}} [[Jochen Summer]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Harald Morscher]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Ralph Scherzer]]
|-
| 2004
| {{ikonazastave|AUT}} [[Paul Kasis]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Adam Hansen]] 
| {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Homolka]]
|-
| 2005
| {{ikonazastave|AUT}} [[Jochen Summer]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Petr Herman]]
| {{ikonazastave|SVK}} [[Róbert Nagy (cyclist)|Róbert Nagy]]
|-
| 2006
| {{ikonazastave|AUT}} [[Peter Pichler (kolesar)|Peter Pichler]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]]
| {{ikonazastave|SVK}} [[Ján Valach]]
|-
| 2007
| {{ikonazastave|AUT}} [[Peter Pichler (kolesar)|Peter Pichler]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Mario Höller]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Matthias Schröger]]
|-
| 2008
| {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Lagkuti]]
| {{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Jochen Summer]]
|-
| 2009
| {{ikonazastave|AUT}} [[Werner Riebenbauer]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Petr Lechner]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Tobias Erler]]
|-
| 2010
| {{ikonazastave|CZE}} [[Milan Kadlec]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Tobias Erler]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Adam Homolka]]
|-
| 2011
| {{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Bajt]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Florian Bissinger]]
| {{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]]
|-
| 2012
| {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Rucker]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Hačecký]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]]
|-
| 2013
| {{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]]
| {{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Jan Sokol (cyclist)|Jan Sokol]]
|-
| 2014
| {{ikonazastave|GER}} [[Christopher Hatz]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Alexander Grad]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Florenz Knauer]]
|-
| 2015
| {{ikonazastave|SLO}} [[Jan Tratnik]]
| {{ikonazastave|SVK}} [[Marek Čanecký]]
| {{ikonazastave|SLO}} [[Andi Bajc]]
|-
| 2016
| {{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Schorn]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Gamper]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Maximilian Kuen]]
|-
| 2017
| {{ikonazastave|SLO}} [[Matej Mugerli]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]]
| {{ikonazastave|SLO}} [[Andi Bajc]]
|-
| 2018
| {{ikonazastave|GER}} [[Jannik Steimle]]
| {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Korošec]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Timon Loderer]]
|-
| 2019
| {{ikonazastave|SRB}} [[Dušan Rajović]]
| {{ikonazastave|SLO}} [[Andi Bajc]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Maximilian Kuen]]
|-
| {{grey|2020}}
| colspan=3 align=center| ''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
| {{ikonazastave|SLO}} [[Matevž Govekar]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Felix Groß]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Leslie Lührs]]
|-
| 2022
| {{ikonazastave|AUT}} [[Rainer Kepplinger]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Matthias Reutimann]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Florian Kierner]]
|-
| 2023
| {{ikonazastave|SLO}} [[Jaka Primožič]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Federspiel]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Lukas Rüegg]]
|-
| 2024
| {{ikonazastave|SVK}} [[Lukáš Kubiš]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Emanuel Zangerle]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Roger Kluge]] 
|-
| 2025
| {{ikonazastave|ITA}} [[Alexander Konychev]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Jon Knolle]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Fabian Steininger]] 
|-
| 2026
| {{ikonazastave|GER}} [[Tobias Nolde]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Paul Buschek]]
| {{ikonazastave|NZL}} [[Christian Rush]] 
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Avstriji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1965]]
[[Kategorija:Wels (mesto)]]</text>
      <sha1>j5lds3g2607btvjqect0tdbd51zxzgr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić</title>
    <ns>2</ns>
    <id>602147</id>
    <revision>
      <id>6672853</id>
      <parentid>6672119</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:19:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38054" sha1="6im3q0yadg403c6m0g83i59dua4dv9b" xml:space="preserve">1sl Ivan Đurić multi 4.v.2026
2sl Ivan Đurić članek 5.v.2026
== 5sl Ivan Đurić članek 5.v.2026 ==

{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = &lt;!--(samo ime brez predpone »Slika:«)--&gt;
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 staršema Dušanu Đuriću (1920–1997) in Ivani (* 1925 Bogdanović).[1] &lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Oba sta bila univerzitetna profesorja.[1] &lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po nogometašu in smučarskem tekaču.[1] &lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; &lt;ref&gt;Peščanik (2009-06-30). &quot;Istoričar Ivan Đurić&quot; (in Serbian). Retrieved 2017-10-19.&lt;/ref&gt;

=== Volitve 1990 ===
Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.[2] &lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.[3] &lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] jedobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Šešljem]] [[občilo|medije]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraženca umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji[4] &lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl.[5] &lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=јануар 1991.|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Osebno življenje ===
Đurić je imel iz očetovega drugega zakona z Verico Đurić sestro dvojčico Dušanko Trbojević (rojeno Đurić) in polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] Milan Đurić, ki je bil eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].[6] &lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]] [6] &lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.[6] &lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

Njegovo družinsko življenje pa je bilo vse prej kot mirno in urejeno; bilo je zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok od različnih mater. Ivan Đurić je imel, kolikor je znano, tri hčere in domnevno enega sina, ki ga je posvojil drug moški in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015). Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, znano politologinjo in dobrodelnico. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na Univerzi v Beogradu, magistriralapa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]


{{v delu}}

{{Infobox person
| name        = Ivan Đurić
| image       = Ivan Đurić.jpg
| alt         = A photograph of Ivan Đurić
| caption     = 
| birth_name  = &lt;!-- only use if different from name --&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], Francija
| occupation  = Writer, professor, historian and politician
| spouse      = več
| children    = 3 punce in 1 fant
| education = VIII Belgrade Gymnasium
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]
}}
{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = &lt;!--(samo ime brez predpone »Slika:«)--&gt;
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = 
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = 
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}; *30. oktober 1947  23 November 1997) was a Serbian writer, professor, historian and politician.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;


'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr-Cyrl|Иван Ђурић}}; 30 October 1947 – 23 November 1997) was a Serbian writer, professor, historian and politician.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== En: Ivan Đurić ==
{{Short description|Serbian historian (1947–1997)}}
{{Infobox person
| name        = Ivan Đurić
| image       = Ivan Đurić.jpg
| alt         = A photograph of Ivan Đurić
| caption     = 
| birth_name  = &lt;!-- only use if different from name --&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Belgrade]], [[Socialist Republic of Serbia|Serbia]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|FPR Yugoslavia]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Paris]], France
| occupation  = Writer, professor, historian and politician
| spouse      = 
| children    = 
| education = VIII Belgrade Gymnasium
| alma_mater = [[University of Belgrade]]
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr-Cyrl|Иван Ђурић}}; 30 October 1947 – 23 November 1997) was a Serbian writer, professor, historian and politician.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

==Biography==
Đurić was born on 30 October 1947 to parents Dušan S. Đurić (1920–1997) and Ivana (née Bogdanović; born 1925).&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Both of them were university professors.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; His father was nicknamed [[Dušan Zinaja|Zinaja]] after the footballer and cross-country skier.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt;

Đurić ran for [[President of Serbia|President]] of [[Republic of Serbia (1992–2006)|Serbia]] in the [[1990 Serbian general election]] as a joint candidate of the [[Association for Yugoslav Democratic Initiative]] and the [[Union of Reform Forces of Yugoslavia|Union of Reform Forces]].&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; He finished in third place (behind [[Slobodan Milošević]] and [[Vuk Drašković]]) with 277,398 votes.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

He moved to Paris, France in November 1991&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; where he died on 23 November 1997.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Đurić had a twin sister, Dušanka Trbojević (née Đurić) and a half-brother, Sava Đurić, a Belgrade lawyer and a judge, from his father's second marriage with Verica Đurić.

His paternal great-grandfather was Serbian Orthodox priest {{Ill|Milan Đurić (priest)|lt=Milan Đurić|sr|Прота Милан Ђурић}} who was one of the founders of the [[People's Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; His maternal grandfather was author [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt; while [[Bogdan Bogdanović (architect)|Bogdan Bogdanović]], an architect and former [[mayor of Belgrade]], was his maternal uncle.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

Ivan Đurić had three daughters and allegedly one son who was adopted by another man. From his marriage with Maja Danon (daughter of [[Oskar Danon]]), he had his oldest daughter, Marija Đurić (1979–2015). From his relationship with Dušica Golubovac, he had a daughter Kristina Đurić, a political scientist and humanitarian. He also had a daughter with Marija Kreća, Sanja Đurić, who graduated with a BA in International Relations from the [[Faculty of Political Sciences, University of Belgrade|University of Belgrade]] and received her MA from the [[College of Europe]].

==Notable published books==
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (multiple authors)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posthumously)

==References==
{{reflist}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Đurić, Ivan}}
[[Category,1947 births]]
[[Category,1997 deaths]]
[[Category,Politicians from Belgrade]]
[[Category,Serbian Byzantinists]]
[[Category,Serbian emigrants to France]]
[[Category,Candidates for President of Serbia]]
[[Category,University of Belgrade Faculty of Philosophy alumni]]
[[Category,Academic staff of the University of Belgrade]]
[[Category,Scholars of Byzantine history]]
[[Category,20th-century Serbian historians]]
[[Category,Burials at Belgrade New Cemetery]]

Sr:
{{Научник
| име = Иван Ђурић
| слика = Ivan Đurić.jpg
| ширина_слике = 205п
| опис_слике = Иван Ђурић
| пуно_име = 
| датум_рођења = {{датум рођења|1947|10|30}}
| место_рођења = [[Београд]], [[Социјалистичка Република Србија|НР Србија]]
| држава_рођења = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|ФНРЈ]]
| датум_смрти = {{Датум смрти|1997|11|23|1947|10|30}}
| место_смрти = [[Париз]]
| држава_смрти = [[Француска]]
| поље = [[византологија]]
| институција = [[Универзитет у Београду]]
| школа = 
| студенти = 
| познат_по = 
| награде = 
| напомене = 
}}
'''Иван Ђурић''' ([[Београд]], [[30. октобар]] [[1947]] — [[Париз]], [[23. новембар]] [[1997]]) био је [[списак српских историчара|српски историчар]], универзитетски професор и политичар. Кратко време је био политичар и један од кандидата за [[председник Републике Србије|председника Србије]] на првим [[Избори за председника Републике Србије 1990.|вишестраначким изборима 1990. године]].

== Младост и образовање ==
Иван Ђурић је рођен у Београду 30. октобра 1947. године, са сестром близнакињом Душанком Ђурић-Трбојевић&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt;, од оца Душана и мајке Иване Нане (р. Богдановић, ћерке књижевног критичара и академика [[Милан Богдановић|Милана Богдановића]] и сестре академика [[Богдан Богдановић (архитекта)|Богдана Богдановића]]), универзитетских професора. Отац му је био професор интерне медицине и оснивач интерне клинике на Медицинском факултету, родоначелник српске ендокринологије, а мајка професор руске књижевности на Филозофском факултету Београдског универзитета. Ђурић је потомак староседелаца из села Заовине на Тари (Ђурићи, Поповићи). Поникао је у породици униерзитетских професора левичарске оријентације, али се није одрицао традиционалних вредности и свог српског порекла.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; У Београду је завршио основну школу &quot;Свети Сава&quot;, класичну гимназију (данас [[Осма београдска гимназија]]),&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; да би потом уписао [[Филозофски факултет Универзитета у Београду|Филозофски факултет]]. Дипломирао је на одсеку за [[Историја|историју]] [[Филозофски факултет Универзитета у Београду|Филозофског факултета]] [[Универзитет у Београду|Универзитета у Београду]] у [[јануар]]у [[1971]]. године са радом на тему ''„[[Византијски чинови]] у [[историја Србије у средњем веку|средњовековној Србији]]“''.

== Академска каријера ==
Након што је завршио студије примљен је за асистента на катедри за историју у [[јун]]у [[1971]], где је шеф катедре био [[Георгије Острогорски]]. Магистарски рад, на тему [[Фока (византијска династија|''„Породица Фока“'']] завршио је 1974. Исте године је постао и сарадник [[Византолошки институт САНУ|Института за Византолошке студије]] [[Српска академија наука и уметности|САНУ]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Усавршавао се у Центру за Византолошке студије и у Америчкој школи у Атини (1977–1978). У својој тридесет петој години (1982) одбранио је докторску дисертацију ''„Време [[Јован VIII Палеолог|Јована -{VIII}- Палеолога]]“''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Доцент на Филозофском факултету Универзитета у Београду постао је 1982. и гостујући професор на Универзитету у Ници (1983) и у Паризу (1986). Ванредни професор Филозофског факултета Универзитета у Београду (1989) и председник Савета Филозофског факултета (1990).

У години када је постао ванредни професор, почео је да уређује часопис ''Демократија данас''.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Учествовао је [[1980]]. године у припреми [[the Oxford Dictionary of Byzantium|''„Оксфордског речника Византије“'']].

Године 1991. се преселио у [[Париз]], где је предавао византологију на универзитетима Париз VIII и Париз XII те на Институту за европске студије. У [[Париз]]у је остао да живи и ради све до своје смрти, [[1997]]. године.

== Приватни живот ==
Иван Ђурић је имао три ћерке и наводно једног сина кога никада није признао. Из брака са Мајом Данон (ћерком [[Оскар Данон|Оскара Данона]]) има најстарију ћерку, Марију Ђурић (1979–2015), која је преминула у 36. години у [[Вашингтон]]у. Из везе са Душицом Голубовац има ћерку Кристину Ђурић, политиколога. Такође има ћерку са Маријом Крећом, Сању Ђурић, која је дипломирала међународне односе на [[Универзитет у Београду|Универзитету у Београду]] и магистрирала на [[Колеџ Европе|Колеџу Европе]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.linkedin.com/in/sanja-djuric?miniProfileUrn=urn%3Ali%3Afs_miniProfile%3AACoAAAodcLABoJ2Biy71DaXswuI88wBSeiOS5eI&amp;lipi=urn%3Ali%3Apage%3Ad_flagship3_search_srp_all%3B69emBLyXTdy0z9cNDmIxNQ%3D%3D|title=LinkedIN|last=Duric|first=Sanja|date=03.10.2025|website=LinkedIN|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Иван има сестру близнакињу, Душанку Трбојевић (рођену Ђурић) и полубрата, Саву Ђурића, рођеног из другог брака свог оца Душана са Верицом Ђурић.

== Одабрана дела ==
* ''Ektesis nea—византијски приручник за питакиа о српском патријарху и неким феудалцима крајем XV века'', 1974.
* ''Породица Фока'', 1976.
* {{Cite book|ref=harv|last=Ђурић|first=Иван|autorlink=Иван Ђурић|year=1984|title=Сумрак Византије: Време Јована VIII Палеолога 1392-1448|location=Београд|publisher=Народна књига|url=https://books.google.com/books?id=gPocAAAAYAAJC}}{{Мртва веза}}
* ''Ромејски говор и језик Константина VII Порфирогенита'', 1986.
* ''Историја—прибежиште или путоказ'', 1990.
* ''Власт, опозиција, алтернатива'', 2009.

== Референце ==
{{референце}}

== Спољашње везе ==
* {{Историјска библиотека|art:ivan-djuric|Иван Ђурић}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti]

{{Подножје|Биографија|Историја}}

{{СОРТИРАЊЕ:Ђурић, Иван}}
[[Категорија,Рођени 1947.]]
[[Категорија,Умрли 1997.]]
[[Категорија,Историчари из Београда]]
[[Категорија,Политичари из Београда]]
[[Категорија,Професори из Београда]]
[[Категорија,Српски историчари]]
[[Категорија,Српски политичари]]
[[Категорија,Доктори историје]]
[[Категорија,Византолози]]
[[Категорија,Професори Филозофског факултета Универзитета у Београду]]
[[Категорија,Сахрањени на Новом гробљу у Београду]]

Sh
{{Naučnik
| ime                 = Ivan Đurić
| slika               = 
| širina_slike        = 250p
| opis_slike          = Ivan Đurić
| puno_ime            = 
| datum_rođenja        = [[30. oktobar]] [[1947]].
| mesto_rođenja        = [[Beograd]]
| država_rođenja       = [[Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija|FNRJ]]
| datum_smrti         = [[23. novembar]] [[1997]].
| mesto_smrti         = [[Pariz]]
| država_smrti        = [[Francuska]]
|polje          = 
|institucija   = 
|škola         = 
|studenti      = 
|poznat_po     = 
|nagrade       = 
|napomene      = 
}}
'''Ivan Đurić''' ([[1947]] – [[1997]]) je bio [[spisak srpskih istoričara|srpski istoričar]], političar i jedan od kandidata za [[predsednik Republike Srbije|predsednika Srbije]] na prvim [[Izbori za predsednika Republike Srbije 1990.|višestranačkim izborima 1990. godine]]. Diplomirao je na odseku za [[Istorija|istoriju]] [[Filozofski fakultet Univerziteta u Beogradu|Filozofskog fakulteta]] [[Univerzitet u Beogradu|Univerziteta u Beogradu]] u [[januar]]u [[1971]]. godine sa radom na temu ''„[[Vizantijski činovi]] u [[istorija Srbije u srednjem veku|srednjovekovnoj Srbiji]]“''. Iste godine u [[jun]]u je postao asistent na katedri za [[istorija Vizantijskog carstva|istoriju Vizantije]], a od [[1974]]. godine je saradnik [[Institut za Vizantološke studije|instituta za Vizantološke studije]] [[Srpska akademija nauka i umetnosti|SANU]]. Magistrirao je u [[maj]]u [[1974]]. godine sa radom na temu [[Dinastija Foka|''„Porodica Foka“'']], da bi u [[mart]]u [[1982]]. godine doktorirao sa temom ''„Vreme [[Jovan VIII Paleolog|Jovana VIII Paleologa]]“''. Učestvovao je [[1980]]. godine u pripremi [[the Oxford Dictionary of Byzantium|''„Okfordskog rečnika Vizantije“'']], a bio je i gostujući profesor na nekoliko univerziteta u [[Francuska|Francuskoj]].

Imao je četvero dece, cerku Mariju, koja je preminula u 36. godini u Vašingtonu, SAD, Kristinu, koja je diplomirala političke nauke i istoriju u Americi, Grinnell College i magistrirala međunarodne odnose u Ženevi. Živi i radi u Oslu, Norveška. Sanju, koja je diplomirala političke nauke, živi i radi u Varšavi, Poljska, i sina koji je usvojen u Parizu, Francuskoj, ime je nepoznato.

Umro je [[23. 11.]] [[1997]]. godine u [[Pariz]]u.

== Vanjske veze ==
* {{Istorijska biblioteka|art:ivan-djuric|Ivan Đurić}}

{{klica-istorija}}

{{Lifetime|1947|1997|Đurić, Ivan}}
&lt;!--Ovaj tekst treba ubaciti u postojeći članak.

Rođen od oca Dusana Djurica (lekar i univerzitetski profesor) i majke Ivane devojacko Bogdanovic (univerzitetski profesor).
U junu 1983. izabran je za docenta na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Beogradu.
1983. gostujuci profesor Universite de Nice.
1985. odlikovan od strane grckog predsednika medaljom &quot;Komandir za velike zasluge&quot;.
Septembra 1986. gostovao je kao profesor na College de France i Universite de Paris VIII.
1989. izabran za vanrednog profesora Filozofskog Univerziteta u Beogradu.Iste godine osnovao je i uređivao casopis &quot;Demokratija danas&quot;.
1990. osnovao i postao predsednik YUTEL-a,prve nezavisne TV stanice na Balkanu.U isto vreme je osnovao Liberarni forum Srbije. Predsednik Saveta Filozofskog fakulteta Univerziteta u Beogradu.
Decemra 1990. ucestvovao je na predsednickim izborima u Srbiji i bio 3.
Jul 1991-mart 1992 bio je predsednik Reformske partije srbije.
1993. Savet Filozofskog Fakulteta u Beogradu donosi odluku o njegovom razresenju i prestanku radnog odnosa.
U parizu 1993. osnovao je Pokret za demokratske slobode (MLD) i bio predsednik istog.
U martu 1993. dobio je medalju grada Bolonja.
Novembra 1993 postao je clan EX-YU-PEN (Amsterdam-Pariz).
Marta 1995. godine dobio je Pocasnu medalju Univerziteta Pariz XII.
1993-1997 godine drzao je predavanja na mnogim univerzitetima i institutima: Univerzitet Pariz VIII, Univerzitet Pariz XII, Institut za evropske studije (Pariz)... ; ucestvovao je na mnogim strucnim i politickim debatama i raspravama (Pariz, Bec, Minhen, Crans Montana, Tuzla, Sarajevo, Kragujevac, Uzice, Cacak, Valjevo...); pomagao je osnivanje Srpskog građanskog vijeca u Sarajevu; putovao je po Srbiji pokusavajuci da ubrza proces demokratizacije; pomagao je nezavisne medije u Srbiji...
Osnovao je i postao prvi pocasni predsednik Lige za Sumadiju-Koalicije Sumadija.--&gt;

[[Kategorija,Srpski istoričari]]
[[Kategorija,Srpski političari]]


Infopolje Znanstvenik:
{{Infopolje Znanstvenik
| name = (navedi ime znanstvenika, matematika ali inženirja)
| image = (navedi ime slike, najbolje z velikostjo 300px)
| caption = (navedi napis k fotografiji; brez pike; navedena naj bosta datum nastanka in avtor fotografije)
| birth_date = (navedi datum rojstva: dan, mesec, leto)
| birth_place = (navedi kraj rojstva: kraj/mesto, država)
| death_date = (navedi datum smrti: dan, mesec, leto)
| death_place = (navedi kraj smrti: kraj/mesto, država)
| residence = (navedi države, v katerih je znanstvenik živel; če so nekatere manj pomembne, izberi najpomembnejše)
| nationality = (navedi narodnost znanstvenika)
| field = (opredeli področje raziskovanja: fizika, kemija, biologija, matematika, inženirstvo ...)
| work_institution = (navedi osrednja podjetja in/ali univerze zaposlitve znanstvenika)
| alma_mater = (navedi univerzo(-e), kjer si je pridobil izobrazbo)
| academic_advisors = (navedi pomembnejše mentorje v času študija)
| doctoral_advisor = (navedi mentorja doktorske disertacije. Če ne gre za doktorja znanosti, navedi ustrezne priznane 
                     mentorje in obrazloži v opombah - parameter ''footnotes'')
| doctoral_students = (navedi najpomembnejše doktorske študente)
| known_for  = (navedi osrednje teme/področja znanosti, v katerih je zaslovel)
| awards = (navedi najpomembnejše nagrade in priznanja)
| spouse = (navedi soproga oz. soprogo osebnosti)
| religion = (navedi versko opredelitev; parameter je treba uporabljati zmerno)
| footnotes = (navedi dodatne podrobnosti; predvsem starše ali otroke, ki si zaslužijo svoj članek v Wikipediji)
}}
Prazna predloga za kopiranje (z obrazložitvami): za Đurića vzamem 2.polje
{{Infopolje Znanstvenik
| name        = 
| native_name = 
| native_name_lang = 
| image       = &lt;!--(samo ime brez predpone »Slika:«)--&gt;
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!--{{datum rojstva|YYYY|MM|DD}}--&gt;
| birth_place = 
| death_date  = &lt;!--{{datum smrti in starost|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} (datum smrti, nato datum rojstva)--&gt;
| death_place = 
| death_cause = 
| resting_place = 
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = &lt;!--{{»troznakovna črkovna koda države po ISO 3166«}} | zgodovinske [[Slika:»zastava«|20px]] [[»ime«]]--&gt;
| citizenship = 
| nationality = &lt;!--{{ikonazastave|»država«}} [[»narod«|»narodnost«]]
| fields      = 
| workplaces  = 
| patrons     =
| alma_mater  = 
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = 
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}</text>
      <sha1>6im3q0yadg403c6m0g83i59dua4dv9b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Đurić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602171</id>
    <revision>
      <id>6672701</id>
      <parentid>6672479</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:14:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in izobraževanje */</comment>
      <origin>6672701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18978" sha1="tg7y970ipoz8qa20p97f6qxpxgahiab" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari (Đurići, Popovići). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti |Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Inštituta za bizantinske študije Srbske akademije znanosti.[4] &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. december 2016.|archive-date=26. december 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.[4]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').[5]&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi &quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti leta 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Đurić je umrl v Parizu po kratki in hudi bolezni. Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).
=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>tg7y970ipoz8qa20p97f6qxpxgahiab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672709</id>
      <parentid>6672701</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:24:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Akademsko uveljavljanje */</comment>
      <origin>6672709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18931" sha1="204mpwzn1oxasgh1oev075ujfshssrl" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari (Đurići, Popovići). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Đurić je umrl v Parizu po kratki in hudi bolezni. Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).
=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>204mpwzn1oxasgh1oev075ujfshssrl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672715</id>
      <parentid>6672709</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:40:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18347" sha1="lstjs8l3j810ujl5e7b90ait6dwt06y" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari (Đurići, Popovići). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Đurić je umrl v Parizu po kratki in hudi bolezni. Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).
=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>lstjs8l3j810ujl5e7b90ait6dwt06y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672716</id>
      <parentid>6672715</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:42:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6672716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18881" sha1="67nufk3oavv6i0ia0r9epqp81zhywh3" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari (Đurići, Popovići). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>67nufk3oavv6i0ia0r9epqp81zhywh3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672718</id>
      <parentid>6672716</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:55:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Akademsko uveljavljanje */</comment>
      <origin>6672718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19157" sha1="14doyio9ilqtk36l8ya1kbot1c200j2" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari (Đurići, Popovići). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>14doyio9ilqtk36l8ya1kbot1c200j2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672748</id>
      <parentid>6672718</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:59:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in izobraževanje */</comment>
      <origin>6672748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19290" sha1="b6o3kf4gx936460foca13k22120zkx4" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom „Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaaovinah&quot;). 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>b6o3kf4gx936460foca13k22120zkx4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672776</id>
      <parentid>6672748</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:25:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in izobraževanje */</comment>
      <origin>6672776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19772" sha1="izhhuupc5eed1y5qglzaeskgo0zkre7" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]</text>
      <sha1>izhhuupc5eed1y5qglzaeskgo0zkre7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672854</id>
      <parentid>6672776</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T05:23:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19824" sha1="20hb0bciivtx40ad6ldshb5t3mw9z0e" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>20hb0bciivtx40ad6ldshb5t3mw9z0e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672891</id>
      <parentid>6672854</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T07:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21200" sha1="9admdu717bf470mncbgwqa5blcy7906" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Đurić je bil kandidat UJDI in Zavezništva reformnih sil ter je igral na karto, ki je v drugih republikah izgubila - Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po Titovi smrti je na politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter pridobil soglasje za svojo nacionalistično smer tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, kar je omogočalo poznejše spopade. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih skporov. Poudarjal je, da so pogajanja edini pravi način za reševanje vprašanj. Decembra 1990 je kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med tekmeci iz drugih strank, ki so bili medijsko bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja. Stvarno pa sta dosegla oba protikandidata sorazmerno dobro uvrstitev, glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>9admdu717bf470mncbgwqa5blcy7906</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672913</id>
      <parentid>6672891</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T08:24:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21789" sha1="d0eulnsua24ixu2lt2chjqcsbe5xdcy" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===

Đurić je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Đurić je bil kandidat UJDI in Zavezništva reformnih sil ter je igral na karto, ki je v drugih republikah izgubila - Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po Titovi smrti je na politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter pridobil soglasje za svojo nacionalistično smer tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, kar je omogočalo poznejše spopade. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi. V nasprotju z iskanjem sporov in njihovim nasilnim reševanjem tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>d0eulnsua24ixu2lt2chjqcsbe5xdcy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672948</id>
      <parentid>6672913</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:48:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24655" sha1="3o4innjcejg48fbdenfsrq3roawa0br" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===
Kaj je prepričalo sicer starodavni zgodovinski znanosti predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal, »da je še vedno in predvsem zgodovinar«, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike, bomo lažje doumeli, če mimogrede omenimo tudi neuspeli »miting resnice« 1. decembra 1989, ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in končno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo &quot;Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito&quot;Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo in si delijo zasluge za uspeh, ostaja nesporno dejstvo, da je bil takrat ob neprikriti hrvaški podpori – zaradi ohranjanja javnega reda in mira miting prepovedan – in tako preprečen uvoz velesrbskega nacionalizma in medetičnega obračunavanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;qs=n&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;sc=10-30&amp;sk=&amp;cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&amp;ajaxnorecss=1&amp;sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&amp;jsoncbid=2&amp;ajaxsydconv=1&amp;ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&amp;mmscn=vwrc&amp;mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&amp;FORM=WRVORC&amp;ntb=1&amp;msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Le-ta je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljal druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta poleg množico drugih kandidatov nastopila tudi miroljubno usmerjena pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Đurić je bil kandidat UJDI in Zavezništva reformnih sil ter je igral na karto, ki je v drugih republikah izgubila - Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po Titovi smrti je na politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter pridobil soglasje za svojo nacionalistično smer tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, kar je omogočalo poznejše spopade. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi. V nasprotju z iskanjem sporov in njihovim nasilnim reševanjem tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>3o4innjcejg48fbdenfsrq3roawa0br</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672950</id>
      <parentid>6672948</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:51:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672950</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24655" sha1="1pvhs0jmt83k09ba4uvzroconhl8xw6" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===
Kaj je prepričalo sicer starodavni zgodovinski znanosti predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal, »da je še vedno in predvsem zgodovinar«, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike, bomo lažje doumeli, če mimogrede omenimo tudi neuspeli »miting resnice« 1. decembra 1989, ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in končno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo &quot;Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito&quot;Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo in si delijo zasluge za uspeh, ostaja nesporno dejstvo, da je bil takrat ob neprikriti hrvaški podpori – zaradi ohranjanja javnega reda in mira miting prepovedan – in tako preprečen uvoz velesrbskega iredentizma in medetničnega obračunavanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;qs=n&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;sc=10-30&amp;sk=&amp;cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&amp;ajaxnorecss=1&amp;sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&amp;jsoncbid=2&amp;ajaxsydconv=1&amp;ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&amp;mmscn=vwrc&amp;mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&amp;FORM=WRVORC&amp;ntb=1&amp;msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Le-ta je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljal druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta poleg množico drugih kandidatov nastopila tudi miroljubno usmerjena pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Đurić je bil kandidat UJDI in Zavezništva reformnih sil ter je igral na karto, ki je v drugih republikah izgubila - Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po Titovi smrti je na politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter pridobil soglasje za svojo nacionalistično smer tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, kar je omogočalo poznejše spopade. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi. V nasprotju z iskanjem sporov in njihovim nasilnim reševanjem tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>1pvhs0jmt83k09ba4uvzroconhl8xw6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672951</id>
      <parentid>6672950</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:52:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Volitve 1990 */</comment>
      <origin>6672951</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24634" sha1="9cgb9vqx6qphhyamkla4mnwhsungavl" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = 
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Serbia]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića
|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam in svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje ===
Po končanem študiju se je junija 1971 zaposlil kot asistent na Oddelku za zgodovino, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983) in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu (1989) in predsednik Sveta Filozofske fakultete (1990).
1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Leta 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===
Kaj je prepričalo sicer starodavni zgodovinski znanosti predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal, »da je še vedno in predvsem zgodovinar«, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike, bomo lažje doumeli, če mimogrede omenimo tudi neuspeli »miting resnice« 1. decembra 1989, ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in končno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo &quot;Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito&quot;Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bil takrat ob neprikriti hrvaški podpori – zaradi ohranjanja javnega reda in mira miting prepovedan – in tako preprečen uvoz velesrbskega iredentizma in medetničnega obračunavanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;qs=n&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;sc=10-30&amp;sk=&amp;cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&amp;ajaxnorecss=1&amp;sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&amp;jsoncbid=2&amp;ajaxsydconv=1&amp;ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&amp;mmscn=vwrc&amp;mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&amp;FORM=WRVORC&amp;ntb=1&amp;msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Le-ta je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljal druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta poleg množico drugih kandidatov nastopila tudi miroljubno usmerjena pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Đurić je bil kandidat UJDI in Zavezništva reformnih sil ter je igral na karto, ki je v drugih republikah izgubila - Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po Titovi smrti je na politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter pridobil soglasje za svojo nacionalistično smer tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, kar je omogočalo poznejše spopade. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi. V nasprotju z iskanjem sporov in njihovim nasilnim reševanjem tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević v povezavi z maščevalno-nacionalistično usmerjenim [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešljem]] že vseskozi od svoje uveljavitve v politiki [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1991/Pdf/G19916001.pdf|title=ИЗБОРИ 1990.|last=РЗС|date=1. januar 1991|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;14%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| SDA (Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (Srbska korenita stranka) &lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|- valign=&quot;top&quot;
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, ki pa se ga niti ni preveč izogibal v skladu s svojimi svobodomiselnimi in levičarskimi nazori. Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več otrok in prav vse od različnih mater. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala je iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologija in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

=== Pomembnejše knjige ===
* ''Ektesis nea'', 1974
* ''Porodica Foka'', 1976
* ''[[Oxford Dictionary of Byzantium]]'', 1980 (več avtorjev)
* ''Sumrak Vizantije: Vreme Jovana VIII Paleologa 1392-1448'', 1984
* ''Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita'', 1986
* ''Istorija – pribežište ili putokaz'', 1990
* ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (posmrtno)

== Smrt in spomin ==
Novembra 1991 se je preselil v Pariz v Franciji&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;, kjer je 23. novembra 1997 umrl po hudi bolezni, domnevno raku.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;
Njegov pepel je prenesla hčerka v naročju iz Francije v Srbijo, kjer so ga položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;Novem pokopališču&quot; (&quot;Novo groblje&quot;).

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>9cgb9vqx6qphhyamkla4mnwhsungavl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alfonz II. Asturijski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602219</id>
    <revision>
      <id>6672729</id>
      <parentid>6672372</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:28:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13217" sha1="3jpix498iq9t4adsp0a3y13lcptar6a" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Alfonz II. Asturijski
| image           = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption         = ''Kralj Alfonz II.  Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]])
| succession      = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign           = 791-842
| coronation      = 791
| predecessor     = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]
| successor       = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
| spouse          = ¿Berta?
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type      = Dinastija
| father          = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]
| mother          = Munija Alavska
| issue           = 
| birth_date      = c. 760
| birth_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| death_date      = 20. Marec 842
| death_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]]
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
}}


'''Alfonz II. Asturijski''' ([[Oviedo]],  [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«,''' je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I..

Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot &quot;prvi romar&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].&lt;ref&gt;{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}&lt;/ref&gt;

Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]]  in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]].

Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal &quot;sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov&quot;.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]]
Muslimane je premagal pri Lutosu (794),  [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona;  ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo.

Svoj dvor je ustanovil v Oviedu,  kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso.  Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados.
[[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]]
Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}&lt;/ref&gt; Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' .

''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«.

Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek &quot;Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja&quot;, ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. &quot;Jakobova pot&quot; (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva.

Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki.

== Grob ==
[[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]]
Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona.

Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}}

== V španski književnosti ==
V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841).

Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba.

== Poroka ==
Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Kronološka tabela španskih kraljestev
* Bernardo del Carpio

== Reference in sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==
 
*Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8.
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}}
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}}
* {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:Umrli leta 842]]
[[Kategorija:Rojeni leta 760]]
[[Kategorija:Asturija]]</text>
      <sha1>3jpix498iq9t4adsp0a3y13lcptar6a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672740</id>
      <parentid>6672729</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:50:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biografija */</comment>
      <origin>6672740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13867" sha1="78myj1ejgzrfm44dhxx93j4qmmwxdlc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Alfonz II. Asturijski
| image           = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption         = ''Kralj Alfonz II.  Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]])
| succession      = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign           = 791-842
| coronation      = 791
| predecessor     = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]
| successor       = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
| spouse          = ¿Berta?
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type      = Dinastija
| father          = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]
| mother          = Munija Alavska
| issue           = 
| birth_date      = c. 760
| birth_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| death_date      = 20. Marec 842
| death_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]]
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
}}


'''Alfonz II. Asturijski''' ([[Oviedo]],  [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«,''' je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I..

Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot &quot;prvi romar&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].&lt;ref&gt;{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}&lt;/ref&gt;

Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]]  in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]]. V tistem času je v Andaluziji prišel na prestol [[Hišam I. Kórdovski|Hišam I.]], sin [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], ki je začel vrsto vojaških pohodov v vzhodnih Pirenejih in na severozahodu. Leta 794 je napad, ki ga je vodil Abd al-Karim, zadal velik vojaški udarec Alfonzu II. na vzhodnih obrobjih Kraljevine Asturije (Kantabrija in Kastilja). Asturijski kralj je prosil za pomoč baskovskega frankovskega vazala Belaska, gospodarja Álave in sosednjih območij v tistem času. Abd al-Karim je napredoval globlje proti zahodu v Asturijo in plenil regijo, medtem ko je njegov brat Abd al-Malik vstopil v zahodne asturijske dežele.

Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal &quot;sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov&quot;.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]]
Muslimane je premagal pri Lutosu (794),  [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona;  ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo.

Svoj dvor je ustanovil v Oviedu,  kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso.  Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados.
[[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]]
Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}&lt;/ref&gt; Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' .

''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«.

Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek &quot;Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja&quot;, ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. &quot;Jakobova pot&quot; (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva.

Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki.

== Grob ==
[[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]]
Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona.

Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}}

== V španski književnosti ==
V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841).

Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba.

== Poroka ==
Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Kronološka tabela španskih kraljestev
* Bernardo del Carpio

== Reference in sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==
 
*Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8.
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}}
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}}
* {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:Umrli leta 842]]
[[Kategorija:Rojeni leta 760]]
[[Kategorija:Asturija]]</text>
      <sha1>78myj1ejgzrfm44dhxx93j4qmmwxdlc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672749</id>
      <parentid>6672740</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:59:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14228" sha1="7e2kyfad9dgwl8hcm2ij2oxb45f5j7c" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Alfonz II. Asturijski
| image           = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption         = ''Kralj Alfonz II.  Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]])
| succession      = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign           = 791-842
| coronation      = 791
| predecessor     = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]
| successor       = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
| spouse          = ¿Berta?
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type      = Dinastija
| father          = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]
| mother          = Munija Alavska
| issue           = 
| birth_date      = c. 760
| birth_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| death_date      = 20. Marec 842
| death_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]]
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
}}


'''Alfonz II. Asturijski''' ([[Oviedo]],  [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«,''' je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I..

Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot &quot;prvi romar&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].&lt;ref&gt;{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}&lt;/ref&gt;

Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]]  in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]]. V tistem času je v Andaluziji prišel na prestol [[Hišam I. Kórdovski|Hišam I.]], sin [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], ki je začel vrsto vojaških pohodov v vzhodnih Pirenejih in na severozahodu. Leta 794 je napad, ki ga je vodil Abd al-Karim, zadal velik vojaški udarec Alfonzu II. na vzhodnih obrobjih Kraljevine Asturije (Kantabrija in Kastilja). Asturijski kralj je prosil za pomoč baskovskega frankovskega vazala Belaska, gospodarja Álave in sosednjih območij v tistem času. Abd al-Karim je napredoval globlje proti zahodu v Asturijo in plenil regijo, medtem ko je njegov brat Abd al-Malik vstopil v zahodne asturijske dežele.

Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal &quot;sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov&quot;.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]]
Muslimane je premagal pri Lutosu (794),  [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona;  ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo.

Svoj dvor je ustanovil v Oviedu,  kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso.  Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados.
[[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]]
Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}&lt;/ref&gt; Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' .

''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«.

Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek &quot;Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja&quot;, ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. &quot;Jakobova pot&quot; (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva.

Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki.

== Grob ==
[[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]]
Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona.

Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}}

== V španski književnosti ==
V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841).

Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba.

== Poroka ==
Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Kronološka tabela španskih kraljestev
* Bernardo del Carpio

== Reference in sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==
 
*Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8.
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}}
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}}
* {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}}

{{s-start}}
{{s-bef|before=[[Silo Asturijski|Silo]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=783}}
{{s-aft|after=[[Mavregat Asturijski]]}}
{{s-bef|before=[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=791–842}}
{{s-aft|after=[[Nepocij Asturijski|Nepocij]]}}
{{s-end}}


== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:Umrli leta 842]]
[[Kategorija:Rojeni leta 760]]
[[Kategorija:Asturija]]</text>
      <sha1>7e2kyfad9dgwl8hcm2ij2oxb45f5j7c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672754</id>
      <parentid>6672749</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:02:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6672754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14250" sha1="antvao4nzovue0wq0q5n55m098vxrmn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Alfonz II. Asturijski
| image           = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption         = ''Kralj Alfonz II.  Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]])
| succession      = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign           = 791-842
| coronation      = 791
| predecessor     = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]
| successor       = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
| spouse          = ¿Berta?
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type      = Dinastija
| father          = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]
| mother          = Munija Alavska
| issue           = 
| birth_date      = c. 760
| birth_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| death_date      = 20. Marec 842
| death_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]]
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
}}


'''Alfonz II. Asturijski''' ([[Oviedo]],  [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«,''' je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I..

Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot &quot;prvi romar&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].&lt;ref&gt;{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}&lt;/ref&gt;

Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]]  in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]]. V tistem času je v Andaluziji prišel na prestol [[Hišam I. Kórdovski|Hišam I.]], sin [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], ki je začel vrsto vojaških pohodov v vzhodnih Pirenejih in na severozahodu. Leta 794 je napad, ki ga je vodil Abd al-Karim, zadal velik vojaški udarec Alfonzu II. na vzhodnih obrobjih Kraljevine Asturije (Kantabrija in Kastilja). Asturijski kralj je prosil za pomoč baskovskega frankovskega vazala Belaska, gospodarja Álave in sosednjih območij v tistem času. Abd al-Karim je napredoval globlje proti zahodu v Asturijo in plenil regijo, medtem ko je njegov brat Abd al-Malik vstopil v zahodne asturijske dežele.

Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal &quot;sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov&quot;.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]]
Muslimane je premagal pri Lutosu (794),  [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona;  ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo.

Svoj dvor je ustanovil v Oviedu,  kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso.  Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados.
[[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]]
Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}&lt;/ref&gt; Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' .

''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«.

Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek &quot;Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja&quot;, ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. &quot;Jakobova pot&quot; (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva.

Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki.

== Grob ==
[[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]]
Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona.

Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}}

== V španski književnosti ==
V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841).

Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba.

== Poroka ==
Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Kronološka tabela španskih kraljestev
* Bernardo del Carpio

== Reference in sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==
 
*Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8.
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}}
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}}
* {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}}

{{s-start}}
{{s-bef|before=[[Silo Asturijski|Silo]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=783}}
{{s-aft|after=[[Mavregat Asturijski]]}}
{{s-bef|before=[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=791–842}}
{{s-aft|after=[[Nepocij Asturijski|Nepocij]]}}
{{s-end}}


== Zunanje povezave ==

{{Commons category}}

[[Kategorija:Umrli leta 842]]
[[Kategorija:Rojeni leta 760]]
[[Kategorija:Asturija]]</text>
      <sha1>antvao4nzovue0wq0q5n55m098vxrmn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672763</id>
      <parentid>6672754</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T20:10:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14357" sha1="1decj5slaglms8qhjp0ab2x5cmr40nl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Alfonz II. Asturijski
| image           = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption         = ''Kralj Alfonz II.  Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]])
| succession      = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign           = 791-842
| coronation      = 791
| predecessor     = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]
| successor       = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]
| spouse          = ¿Berta?
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type      = Dinastija
| father          = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]
| mother          = Munija Alavska
| issue           = 
| birth_date      = c. 760
| birth_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| death_date      = 20. Marec 842
| death_place     = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]]  [[Asturija]]
| place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]]
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
}}
[[Slika:Kingdom of Asturias coat of arms.svg|sličica|253x253_pik|Grb ali ščit Alfonza II. Asturijskega]]

'''Alfonz II. Asturijski''' ([[Oviedo]],  [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«,''' je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I..

Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot &quot;prvi romar&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].&lt;ref&gt;{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}&lt;/ref&gt;

Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}}

Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]]  in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]]. V tistem času je v Andaluziji prišel na prestol [[Hišam I. Kórdovski|Hišam I.]], sin [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], ki je začel vrsto vojaških pohodov v vzhodnih Pirenejih in na severozahodu. Leta 794 je napad, ki ga je vodil Abd al-Karim, zadal velik vojaški udarec Alfonzu II. na vzhodnih obrobjih Kraljevine Asturije (Kantabrija in Kastilja). Asturijski kralj je prosil za pomoč baskovskega frankovskega vazala Belaska, gospodarja Álave in sosednjih območij v tistem času. Abd al-Karim je napredoval globlje proti zahodu v Asturijo in plenil regijo, medtem ko je njegov brat Abd al-Malik vstopil v zahodne asturijske dežele.

Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal &quot;sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov&quot;.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]]
Muslimane je premagal pri Lutosu (794),  [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona;  ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo.

Svoj dvor je ustanovil v Oviedu,  kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso.  Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados.
[[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]]
Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}&lt;/ref&gt; Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' .

''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«.

Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek &quot;Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja&quot;, ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. &quot;Jakobova pot&quot; (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva.

Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki.

== Grob ==
[[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]]
Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona.

Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}}

== V španski književnosti ==
V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841).

Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba.

== Poroka ==
Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Kronološka tabela španskih kraljestev
* Bernardo del Carpio

== Reference in sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==
 
*Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8.
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}}
* {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}}
* {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}}

{{s-start}}
{{s-bef|before=[[Silo Asturijski|Silo]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=783}}
{{s-aft|after=[[Mavregat Asturijski]]}}
{{s-bef|before=[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]}}
{{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=791–842}}
{{s-aft|after=[[Nepocij Asturijski|Nepocij]]}}
{{s-end}}


== Zunanje povezave ==

{{Commons category}}

[[Kategorija:Umrli leta 842]]
[[Kategorija:Rojeni leta 760]]
[[Kategorija:Asturija]]</text>
      <sha1>1decj5slaglms8qhjp0ab2x5cmr40nl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Visegrad 4 Bicycle Race</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602224</id>
    <revision>
      <id>6672613</id>
      <parentid>6672507</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T12:56:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ stub</comment>
      <origin>6672613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8869" sha1="eknf7ez9tlu90ev4jxzu16kkr8gzjeo" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Visegrad 4 Bicycle Race
| image       = 
| date        = julij
| region      = [[Višegrajska skupina]]
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI Europe Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = 
| director    = 
| first       = {{start date|2014}}
| number      = 11
| last        = 
| firstwinner = 
| mostwins    = {{flagathlete|[[Alois Kaňkovský]]|CZE}}&lt;br&gt;''(6 zmag)''
| mostrecent  =
}}
'''Visegrad 4 Bicycle Race''' je serija [[poletje|poletnih]] [[enodnevna dirka|enodnevnih]] [[cestna kolesarska dirka|cestnih kolesarskih dirk]], ki od leta 2014 potekajo po državah [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]]. Dirke so del kolesarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 1.2.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.procyclingstats.com/race/Visegrad_4_Kerekparverseny_2016 | title=2016 Visegrad 4 Kerékpárverseny | work=ProCyclingStats | access-date=23 April 2016}}&lt;/ref&gt; Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirk je [[Alois Kaňkovský]] s šestimi zmagami.

== Zmagovalci ==
=== VN Poljske ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|SVK}} [[Erik Baška]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hochmann]]||{{ikonazastave|POL}} [[Artur Detko]]
|-
|2015||{{ikonazastave|POL}} [[Bartosz Warchoł]]||{{ikonazastave|POL}} [[Leszek Pluciński]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Koudela]]
|-
|2016||{{ikonazastave|POL}} [[Łukasz Owsian]]||{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Batek]]
|-
|2017||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]||{{ikonazastave|POL}} [[Sylwester Janiszewski]]
|-
|2018||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Hačecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Eryk Latoń]]
|-
|2019||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Pongiluppi]]
|-
|2022||{{ikonazastave|POL}} [[Marceli Bogusławski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bárta]]||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]
|-
|2023||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Eduard Michael Grosu]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]
|-
|2024||{{ikonazastave|SVK}} [[Lukáš Kubiš]]||{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Budziński]]||{{ikonazastave|POL}} [[Bartłomiej Proć]]
|-
|2025||{{ikonazastave|POL}} [[Norbert Banaszek]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Sverre Litlere]]||{{ikonazastave|POL}} [[Hubert Grygowski]]
|}

=== VN Češke ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Gradek]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Mazzi]]
|-
|2015||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Polnický]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]]
|-
|2016||{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Polnický]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]
|-
|2017||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]||{{ikonazastave|POL}} [[Sylwester Janiszewski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]
|-
|2018||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Turek]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Camrda]]
|-
|2022||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Kašpar]]
|-
|2023||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Márton Dina]]
|-
|2024||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Szóstka]]
|-
|2025||colspan=3 align=center|''odpovedana''
|}

=== VN Slovaške ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Patrik Tybor]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Andi Bajc]]
|-
|2015||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Erik Baška]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hochmann]]
|-
|2016||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Kulik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Błażej Janiaczyk]]
|-
|2017||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Hačecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]
|-
|2018||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]
|-
|2020||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Karol Wawrzyniak]]
|-
|2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Murias]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]
|-
|2022||{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Ťoupalík]]
|-
|2023||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Brożyna]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Boroš]]
|-
|2024||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|ZAF}} [[Byron Munton]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]
|-
|2025||{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Chesini]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Lucca]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Boroš]]
|}

=== VN Madžarske/Kerékpárverseny ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Marek Čanecký]]
|-
|2015||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Przemyslaw Sobieraj]]||{{ikonazastave|POL}} [[Błażej Janiaczyk]]
|-
|2016||{{ikonazastave|SVK}} [[Marek Čanecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Batek]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]]
|-
|2017||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|POL}} [[Adam Stachowiak]]
|-
|2018||{{ikonazastave|CZE}} [[František Sisr]]||{{ikonazastave|POL}} [[Patryk Stosz]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Kristjan Hočevar]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Žiga Ručigaj]]
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Viktor Potočki]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Viktor Filutás]]
|-
|2022||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]
|-
|2023||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Tracz]]
|-
|2024||{{ikonazastave|SVN}} [[Tilen Finkšt]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Casalini]]
|-
|2025||{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Igor Belletta]]||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matic Žumer]]
|}

=== Vásárosnamény-Ibrány ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2018||{{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Tyrpekl]]||{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Danilović]]
|-
|2019||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Gandin]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bárta]]
|}

=== Vásárosnamény-Nyíregyháza ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2019||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke na Poljskem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Slovaškem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Češkem]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2014]]</text>
      <sha1>eknf7ez9tlu90ev4jxzu16kkr8gzjeo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672862</id>
      <parentid>6672613</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:35:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6672862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8833" sha1="pzm4bfz95f3onn3uc5hd0benpda0vma" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Visegrad 4 Bicycle Race
| image       = 
| date        = julij
| region      = [[Višegrajska skupina]]
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI Europe Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = 
| director    = 
| first       = {{start date|2014}}
| number      = 11
| last        = 
| firstwinner = 
| mostwins    = {{flagathlete|[[Alois Kaňkovský]]|CZE}}&lt;br&gt;''(6 zmag)''
| mostrecent  =
}}
'''Visegrad 4 Bicycle Race''' je serija [[poletje|poletnih]] [[enodnevna dirka|enodnevnih]] [[cestna kolesarska dirka|cestnih kolesarskih dirk]], ki od leta 2014 potekajo po državah [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]]. Dirke so del kolesarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 1.2.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.procyclingstats.com/race/Visegrad_4_Kerekparverseny_2016 | title=2016 Visegrad 4 Kerékpárverseny | work=ProCyclingStats | access-date=23 April 2016}}&lt;/ref&gt; Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirk je [[Alois Kaňkovský]] s šestimi zmagami.

== Zmagovalci ==
=== VN Poljske ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|SVK}} [[Erik Baška]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hochmann]]||{{ikonazastave|POL}} [[Artur Detko]]
|-
|2015||{{ikonazastave|POL}} [[Bartosz Warchoł]]||{{ikonazastave|POL}} [[Leszek Pluciński]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Koudela]]
|-
|2016||{{ikonazastave|POL}} [[Łukasz Owsian]]||{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Batek]]
|-
|2017||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]||{{ikonazastave|POL}} [[Sylwester Janiszewski]]
|-
|2018||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Hačecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Eryk Latoń]]
|-
|2019||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Pongiluppi]]
|-
|2022||{{ikonazastave|POL}} [[Marceli Bogusławski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bárta]]||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]
|-
|2023||{{ikonazastave|ISR}} [[Itamar Einhorn]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Eduard Michael Grosu]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]
|-
|2024||{{ikonazastave|SVK}} [[Lukáš Kubiš]]||{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Budziński]]||{{ikonazastave|POL}} [[Bartłomiej Proć]]
|-
|2025||{{ikonazastave|POL}} [[Norbert Banaszek]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Sverre Litlere]]||{{ikonazastave|POL}} [[Hubert Grygowski]]
|}

=== VN Češke ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Gradek]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Mazzi]]
|-
|2015||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Polnický]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]]
|-
|2016||{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Polnický]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]
|-
|2017||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]||{{ikonazastave|POL}} [[Sylwester Janiszewski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]
|-
|2018||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Daniel Turek]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Camrda]]
|-
|2022||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Kašpar]]
|-
|2023||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Toupalik]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Márton Dina]]
|-
|2024||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Szóstka]]
|-
|2025||colspan=3 align=center|''odpovedana''
|}

=== VN Slovaške ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Patrik Tybor]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Andi Bajc]]
|-
|2015||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Erik Baška]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hochmann]]
|-
|2016||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Kulik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Błażej Janiaczyk]]
|-
|2017||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Hačecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]
|-
|2018||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]
|-
|2020||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Karol Wawrzyniak]]
|-
|2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Murias]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]
|-
|2022||{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Ťoupalík]]
|-
|2023||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Brożyna]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Boroš]]
|-
|2024||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|ZAF}} [[Byron Munton]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]
|-
|2025||{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Chesini]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Lucca]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Boroš]]
|}

=== VN Madžarske/Kerékpárverseny ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2014||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]]||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Marek Čanecký]]
|-
|2015||{{ikonazastave|CZE}} [[Alois Kaňkovský]]||{{ikonazastave|POL}} [[Przemyslaw Sobieraj]]||{{ikonazastave|POL}} [[Błażej Janiaczyk]]
|-
|2016||{{ikonazastave|SVK}} [[Marek Čanecký]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Batek]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]]
|-
|2017||{{ikonazastave|POL}} [[Kamil Zieliński]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|POL}} [[Adam Stachowiak]]
|-
|2018||{{ikonazastave|CZE}} [[František Sisr]]||{{ikonazastave|POL}} [[Patryk Stosz]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|-
|2019||{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Franczak]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Kristjan Hočevar]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Žiga Ručigaj]]
|-
|2020||colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
|2021||{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Viktor Potočki]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Viktor Filutás]]
|-
|2022||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Thomas Pesenti]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Barnabás Peák]]
|-
|2023||{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Tracz]]
|-
|2024||{{ikonazastave|SVN}} [[Tilen Finkšt]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Voltr]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Casalini]]
|-
|2025||{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Igor Belletta]]||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matic Žumer]]
|}

=== Vásárosnamény-Ibrány ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2018||{{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Tyrpekl]]||{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Danilović]]
|-
|2019||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Gandin]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Bárta]]
|}

=== Vásárosnamény-Nyíregyháza ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
|2019||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|HUN}} [[János Pelikán]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Rok Korošec]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke na Poljskem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Slovaškem]]
[[Kategorija:Kolesarske dirke na Češkem]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2014]]</text>
      <sha1>pzm4bfz95f3onn3uc5hd0benpda0vma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Corinne Novak-Leskovar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602230</id>
    <revision>
      <id>6672726</id>
      <parentid>6672564</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1921" sha1="iadv4ug2e034q5zcyuisllggs6c953y" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt;


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka Emilija Bucik Ražman, ilustratorka Nancy Bukovnik, slikarka Mary Foys Lauretig, slikarka in ilustratorka Lucija Brulc Dragovan, slikarka Lillian Brulc, in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>iadv4ug2e034q5zcyuisllggs6c953y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672728</id>
      <parentid>6672726</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1962" sha1="riizux2ku5cg6gsd1nwxufrw1iwu4iv" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt;


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>riizux2ku5cg6gsd1nwxufrw1iwu4iv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672734</id>
      <parentid>6672728</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:44:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3161" sha1="haj1vnrj9zf75j3sq9xzrdo4q232rr3" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt;

Ženski zvezi in Zarji. Njena mama je bila 19 let urednica. Ko se je Corinne vrnila domov iz šole, je bila dnevna soba pogosto prekrita s papirji: članki za Zarjo, izrezki iz drugih časopisov, kulturni programi, vabila itd. Zarjo so takrat tipkali ročno. Corinne je bila materi v veliko pomoč. Ure in ure sta porabili za urejanje člankov, pisanje naslovov na kuverte in posodabljanje seznama naslovov. Prva tiskarna, ki je tiskala Zarjo, je bila American Publishing Co. iz Clevelanda. Ko je bila Corinne v srednji šoli, je imela njena mama majhno pisarno v drugem nadstropju stavbe, kjer so tiskali številne slovenske časopise in druge publikacije za slovensko skupnost. » Takrat so fantje dostavljali časopis. Pošiljali smo ga tudi z vlakom. Mnogi od teh fantov so odrasli in postali pomembni in uspešni možje na področju gospodarstva, politike in družbe ,« je dejala Corinne. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze. Pojavilo se je vprašanje, kdo jo bo nadomestil kot urednica, in Corinne je bila očitna izbira, saj je bila vse otroštvo mamina pripravnica. Urednica je ostala tudi po tem, ko se je z možem, ki je bil, kot rada poudari, Slovenec, preselila v Chicago.


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>haj1vnrj9zf75j3sq9xzrdo4q232rr3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672745</id>
      <parentid>6672734</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T19:56:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2918" sha1="oss5uwr6ujg51os442mtu29my6otwnz" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto je njena mati postala članicaKo je imela šest let je njena mati članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice časopisa Zarja, kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica. Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder), kjer je diplomirala. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze. Pojavilo se je vprašanje, kdo jo bo nadomestil kot urednica, in Corinne je bila očitna izbira, saj je bila vse otroštvo mamina pripravnica. Urednica je ostala tudi po tem, ko se je z možem, ki je bil, kot rada poudari, Slovenec, preselila v Chicago.


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>oss5uwr6ujg51os442mtu29my6otwnz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672792</id>
      <parentid>6672745</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T21:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3316" sha1="hwegs4lwz818va6hubp7kjzb43x1htf" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto je njena mati postala članicaKo je imela šest let je njena mati članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice časopisa Zarja, kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica. Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder), kjer je diplomirala. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji. Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v Chicago. Tam je spoznala slovenskega odvetnika Ludvika Leskovarja (1916–1983) iz Oplotnice, ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim leta 1955  poročila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>hwegs4lwz818va6hubp7kjzb43x1htf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672805</id>
      <parentid>6672792</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:04:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3529" sha1="k9j9ffsj8ptfu7am1vupd22v45i7flj" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto je njena mati postala članicaKo je imela šest let je njena mati članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice časopisa Zarja, kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica. Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder), kjer je diplomirala. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji. Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v Chicago. Tam je spoznala slovenskega odvetnika Ludvika Leskovarja (1916–1983) iz Oplotnice, ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim leta 1955  poročila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>k9j9ffsj8ptfu7am1vupd22v45i7flj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672949</id>
      <parentid>6672805</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T09:48:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6672949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3485" sha1="okq23fc4qavbkg3k43uzgsyh1srzr7f" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v Clevelandu v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice časopisa Zarja, kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica. Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder), kjer je diplomirala. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji. Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v Chicago. Tam je spoznala slovenskega odvetnika Ludvika Leskovarja (1916–1983) iz Oplotnice, ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim leta 1955  poročila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]], ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.


&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>okq23fc4qavbkg3k43uzgsyh1srzr7f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>⚮</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602232</id>
    <redirect title="Ločitev" />
    <revision>
      <id>6672604</id>
      <timestamp>2026-05-07T12:43:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Ločitev]]</comment>
      <origin>6672604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="ifx1equg8hm94x5um8jxtco9lqwla3d" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Ločitev]]

{{R from Unicode}}</text>
      <sha1>ifx1equg8hm94x5um8jxtco9lqwla3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moldavska planota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602233</id>
    <revision>
      <id>6672643</id>
      <timestamp>2026-05-07T14:36:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6672643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7850" sha1="haj4tsmwfa12lwvw9a3zntpdoid0gzo" xml:space="preserve">'''Moldavska planota''' ({{langx|ro|Podișul Moldovei}}) je geografsko območje zgodovinske regije [[Moldavija|Moldavije]], ki danes obsega vzhod in severovzhod [[Romunija|Romunije]], večji del Moldavije (razen juga) in večji del Černivške oblasti Ukrajine (kjer je znana kot Pokutsko-besarabska višina).&lt;ref&gt;[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\B\E\Bessarabia.htm Bessarabia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150814012731/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages |date=August 14, 2015 }} at [[Encyclopedia of Ukraine]].&lt;/ref&gt;

== Meje ==
[[Image:PhysicalAncientMoldavia.jpg|thumb|550px|Stara kneževina Moldavija je obsegala celotno Moldavsko planoto in nekatere sosednje geomorfološke enote, kot so Moldavsko-Muntenjski Karpati]]

Moldavska planota je omejena (v smeri urinega kazalca), kot sledi:
*Na zahodu z Vzhodnimi Karpati ({{langx|ro|Carpații Orientali}}).
*Na severu in severovzhodu s Podolsko planoto ({{langx|ro|Podișul Podoliei}}).
*Na vzhodu in jugovzhodu s Črnomorsko nižino, čez katero se na vzhodu razteza Pontska nižina ({{langx|ro|Câmpia Pontică}}), del [[Evrazijska stepa|evrazijske stepe]] ({{langx|ro|Stepa Eurasiatică}}) in na jugu proti Črnemu morju Bugeaška nižina *({{langx|ro|Câmpia Bugeacului, Câmpia Moldovei de sud}}), ki obsega 3210 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; v Moldaviji.
*Na jugu meji na Romunsko nižino (znano tudi kot [[Vlaška nižina]]) in Baragansko nižino ({{langx|ro|Câmpia Română, Câmpia Bărăganului}}).
*Na jugozahodu na hribovje Vrancea ({{langx|ro|Dealurile Vrancei}}), del Podkarpatov (znanih tudi kot Ukrivljeni Karpati) ({{langx|ro|Subcarpații de curbură}}).

Moldavska planota obsega več kot dve tretjini ozemlja srednjeveške [[kneževina Moldavija|kneževine Moldavije]], preostali del pa predstavljajo Vzhodni Karpati in Bugeaška nižina. To dejstvo je izvor imena planote. To geografsko območje (vključno z Vzhodnimi Karpati in Bugeacom) se (zlasti med zgodovinarji) imenuje tudi Karpatsko-dnestrsko-pontska regija ali Karpatsko-dnestrska regija, saj jo na zahodu omejujejo [[Karpati]], na severu in vzhodu reka [[Dnester]] ter na jugovzhodu in jugu [[Črno morje]] (''Pontus Euxinus'') in [[Donava]].

== Geneza ==
Moldavska planota je nastala konec [[neogen]]a iz sedimentov na stari celinski platformi, vzhodnoevropski platformi. Kasneje so se usedli sedimenti, ki so jih prinesle reke iz Karpatov, oblikovali z elementi, ki so planoti dali sedanjo podobo. Materiala, ki sta oblikovala sedimente, sta [[gramoz]] in [[pesek]]. Strjeni so oblikovali [[peščenjak]]e. Po vsej planoti so slednji prepleteni z [[glina|glino]] ali pusto zemljo, ki povzroča [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] ali druge naravne nevarnosti.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Vaculisteanu |first1=Georgiana |last2=Niculita |first2=Mihai |last3=Margarint |first3=Mihai Ciprian |title=Natural hazards and their impact on rural settlements in NE Romania – A cartographical approach |journal=[pen Geosciences |date=1 January 2019 |volume=11 |issue=1 |pages=765–782 |doi=10.1515/geo-2019-0060 |url=https://doi.org/10.1515/geo-2019-0060 |language=en |issn=2391-5447|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Naklon terena sledi smeri rek: od severozahoda proti jugovzhodu. Ob njih se nadmorska višina zmanjšuje s 700 m na manj kot 200 m. Plasti so razporejene v plasteh, poravnanih v smeri sever-jug in severozahod-jugovzhod, kar ustvarja asimetrične doline in grebene. Med slednjimi so strm rob planote Bârlad ({{langx|ro|Podișului Bârladului}}), znane kot greben Iași ({{langx|ro|Coasta Iașilor}}), rob Osrednje moldavske planote ({{langx|ro|Podișul Moldovei Centrale}}), znane kot hribovje Cornești, in rob Dnestrskega hribovja, znan kot Dnestrski greben.

Relief v dolinah rek in potokov je precej izrazit, tako da imajo doline velike terase in griče. [[Siret (reka)|Siretski]] prehod ({{langx|ro|Culoarul Siretului}}), ki se na severu razveja z Moldavsko dolino in dolina [[Suceava (reka)|reke Suceava]] ločujeta glavni del planote od Moldavskih Podkarpatov. Reka [[Prut]] seka planoto na pol v smeri sever-jug. Dnestrski prehod jo omejuje od Podolske planote in Pontske nižine. Njen razvejan preliv Răut ločuje glavni del Moldavske planote od Dnestrskega hribovja.

== Sestava ==
Moldavska planota obsega več različnih regij:
*Bukovinske Podkarpate na severozahodu
*Moldavske Podkarpate na zahodu in jugozahodu se raztezajo do nadmorske višine do 1000 m, vključujejo pa tudi kotline
*Suceavska planota ({{langx|ro|Podișul Sucevei}}), ki je na severozahodu, ima nadmorsko višino nad 700 m in dolge grebene
*Dnjestrsko hribovje ({{langx|ro|Dealurile Nistrului}}), znano tudi kot Severna Moldavska planota (''Podişul Moldovei de Nord''), ki je na severu in severovzhodu, se razteza vzdolž reke Dnester in ima nadmorsko višino približno 300 m.
*Moldavska nižina ({{langx|ro|Câmpia Moldovei}}) v osrednjem severu ima nadmorsko višino približno 200 m:
**Jijia nižina, zahodno od reke Prut
**Srednja dolina Pruta, vzhodno od reke Prut, potoki, ki se izlivajo v Prut, 2930 kvadratnih kilometrov
**Baltska stepa, vzhodno od reke Prut, potoki, ki se izlivajo v Dnester, 1920 kvadratnih kilometrov
*Planota Bârlad ({{langx|ro|Podișul Bârladului}}), ki se nahaja v južno-središčnem delu, ima občasno višino nad 500 m, vendar se običajno spušča od severa na 400 m proti jugu na 200 m.
*Osrednja moldavska planota ({{langx|ro|Podișul Moldovei Centrale}}), ki se nahaja v središču in jugovzhodu, ima vzpetine, ki se v smeri sever-jug znižujejo s 400 m na manj kot 200 m.
*Bugeaška nižina, zadnje nadaljevanje pontsko-kaspijske stepe.

== Podnebje ==
Podnebje te planote je prehodno zmerno celinsko. Na splošno nadmorska višina vpliva na podnebje, pri čemer se povprečne letne temperature na planoti Suceava gibljejo med 6 °C in 8 °C, padavine pa znašajo od 500 do 800 milimetrov na leto, na Moldavski nižini ali planoti Bârlad pa se povprečne letne temperature gibljejo od 8 °C do 10 °C, padavine pa znašajo od 400 do 500 milimetrov.

Glavni vpliv na podnebje je suho celinsko s pogostimi hladnimi severnimi vetrovi pozimi. Na planoti Suceava in v Dnestrskem hribovju je vpliv skandinavsko-baltskega podnebja s kroženjem polarnih zračnih mas pozimi.

== Vode ==
Potoki na planoti se izlivajo v reke Siret, Prut ali Dnester. Prut ima Jijia kot glavni pritok. Siret prečka in – z izjemo Podkarpatov – omejuje Moldavsko planoto.

Pomanjkanje padavin je zahtevalo upravljanje voda na ravnini Jijia in v stepi Bălți, ki služi kot rezervoar in za gojenje rib; Dračansko jezero je največje med njimi. Druga vodna telesa so reki Siret in Prut (jezero Stânca-Costești, jezero Dubăsari [ro]) v prelivu Siret.

== Naravni viri ==
Moldavska planota vsebuje ogljikovodikove vire ([[nafta]] in z njo povezani plini), ki se pridobivajo v jugozahodnem delu. Na severozahodu so najpomembnejše romunske zaloge [[kaolin]]a, ki se pridobiva in uporablja za proizvodnjo porcelana.

[[Konoplja|Konopljo]] gojijo na planoti Suceava, žita in vinsko grozdje (''Vitis vinifera'') pa na ravnini Jijia, v stepi Bălți, na planoti Bârlad in v osrednjem Moldavskem gorovju. V prelivu Siret gojijo krompir in sladkorno peso.

== Živalstvo ==
Za planoto so značilni sesalci, kot so koze, divji prašiči, volkovi, lisice, evropske divje mačke, risi, jazbeci in zajci. Med pticami so ruševci, žolne, kukavice, fazani, prepelice, jastrebi, sove, med ribami pa ostriži in krapu podobna mrena.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{cite web|url=http://www.ebacalaureat.ro/c/11/92/182/0/Podisul-Moldovei|title=Podișul Moldovei|lang=ro|website=www.ebacalaureat.ro|access-date=December 25, 2022}}

[[Kategorija:Geografija Romunije]]
[[Kategorija:Geografija Moldavije]]
[[Kategorija:Geografija Ukrajine]]</text>
      <sha1>haj4tsmwfa12lwvw9a3zntpdoid0gzo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Moldavska planota</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602234</id>
    <revision>
      <id>6672645</id>
      <timestamp>2026-05-07T14:38:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}}«</comment>
      <origin>6672645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87" sha1="qxgjl3n06ifox0pdarwu6btsmnlavk0" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Romunija in Moldavija}}</text>
      <sha1>qxgjl3n06ifox0pdarwu6btsmnlavk0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljubljanska provinca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602241</id>
    <redirect title="Ljubljanska pokrajina" />
    <revision>
      <id>6672676</id>
      <timestamp>2026-05-07T15:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>n (tudi v uporabi, npr. Godeša: https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892)</comment>
      <origin>6672676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="gi7fqbhksyh5u481oxpwnyb5h55uqht" xml:space="preserve">#REDIRECT[[Ljubljanska pokrajina]]</text>
      <sha1>gi7fqbhksyh5u481oxpwnyb5h55uqht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ilirske dežele</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602242</id>
    <redirect title="Ilirske province" />
    <revision>
      <id>6672677</id>
      <timestamp>2026-05-07T15:58:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>n (v slovenščini v uporabi v le-tem času prim. npr. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Razglas_ilirske_vlade,_4._junij_1812.jpg)</comment>
      <origin>6672677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="3iqouba7e83zdn37oh5vovsripdix71" xml:space="preserve">#REDIRECT[[Ilirske province]]</text>
      <sha1>3iqouba7e83zdn37oh5vovsripdix71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carpe Diem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602243</id>
    <redirect title="Carpe Diem Band" />
    <revision>
      <id>6672691</id>
      <timestamp>2026-05-07T17:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>Ljuba24b je prestavila stran [[Carpe Diem]] na [[Carpe Diem Band]]</comment>
      <origin>6672691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="6xkd8bioc5eizyq7rvt5cowdi3hm6xp" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Carpe Diem Band]]</text>
      <sha1>6xkd8bioc5eizyq7rvt5cowdi3hm6xp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carpe diem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602244</id>
    <revision>
      <id>6672696</id>
      <timestamp>2026-05-07T17:53:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6672696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2671" sha1="svpv5axuuhp42p5396b0xyw6wghd6g0" xml:space="preserve">[[File:Yvoire cadran solaire.jpg|thumb|upright|A [[sundial]] inscribed {{Lang|la|carpe diem}}]]
'''Carpe diem''' (/ˌkɑːr.peɪˈdi.əm/ ⓘ) je latinski [[aforizem]], ki se običajno prevaja kot »izkoristi dan« in je vzet iz 1. knjige dela rimskega pesnika [[Horacij]]a Ode (23 pr. n. št.).&lt;ref&gt;Quintus Horatius Flaccus, [[s:la:Carmina (Horatius)/Liber I/Carmen XI|''Carmina'', Liber I]], [[Carmen (verse)|Carmen]] XI {{in lang|la}}&lt;/ref&gt;

== Prevod ==
''Carpe'' je druga oseba ednine sedanjika aktivnega imperativa glagola ''carpō'' »obrniti ali trgati«, ki ga Horacij uporablja v pomenu »uživati, zgrabiti, uporabiti, izkoristiti«.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Charlton T.|last=Lewis
|chapter=carpō|title=An Elementary Latin Dictionary|year=1890|location=New York, Cincinnati, and Chicago|publisher=American Book Company|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0060%3Aalphabetic+letter%3Dc%3Aentry+group%3D5%3Aentry%3Dcarpo}}&lt;/ref&gt; ''Diem'' je akuzativ ''dies'' »dan«. Dobesednejši prevod ''carpe diem'' bi bil torej »odtrgati dan [saj je zrel]« – torej uživati ​​v trenutku. Različni avtorji trdijo, da je ta razlaga bližje Horacijevemu prvotnemu pomenu.&lt;ref&gt;[https://daily.jstor.org/how-carpe-diem-got-lost-in-translation/ &quot;How 'Carpe Diem' Got Lost in Translation&quot;] by Chi Luu, ''JStor Daily'', 7 August 2019.&lt;/ref&gt; Latinska učenjakinja in upokojena profesorica na Univerzi Saint Joseph's, Maria S. Marsilio, poudarja, da je ''carpe diem'' hortikulturna metafora, ki jo, zlasti v kontekstu pesmi, natančneje prevedemo kot »odtrgati dan«, kar prikliče v spomin trganje in nabiranje zrelega sadja ali cvetja, uživanje v trenutku, ki je zakoreninjen v čutni izkušnji narave.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Luu |first=Chi |date=2019-08-07 |title=How &quot;Carpe Diem&quot; Got Lost in Translation |url=https://daily.jstor.org/how-carpe-diem-got-lost-in-translation/ |access-date=2023-04-27 |website=JSTOR Daily |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book | last=Rohland | first=R.A. | title=Carpe Diem | publisher=Cambridge University Press | series=Cambridge Classical Studies | year=2022 | isbn=978-1-316-51082-7 | url=https://books.google.com/books?id=TT2XEAAAQBAJ | language= }}

== Zunanje povezave ==
*{{commons category-inline|Carpe diem|''Carpe diem''}}
{{wiktionary|carpe diem}}
*Literary interpretation of [https://www.youtube.com/watch?v=1LQD1GaPf5s&amp;list=PLvYnyYXTAXJTZfIanVJFuB_CfuCQhXBvb Horace, Odes 1.11 (Carpe diem)] at YouTube

{{DEFAULTSORT:Carpe Diem}}
[[Kategorija:Latinske besede in besedne zveze]]
[[Kategorija:Horacij]]
[[Kategorija:Gesla]]
[[Kategorija:Čas]]
{{lang-stub}}</text>
      <sha1>svpv5axuuhp42p5396b0xyw6wghd6g0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avstrijska književnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602245</id>
    <revision>
      <id>6672703</id>
      <timestamp>2026-05-07T18:18:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz de wiki</comment>
      <origin>6672703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21419" sha1="19bn82qu2g72tjnfqhu2rsqwgbs3ieb" xml:space="preserve">'''Avstrijska književnost''' je del [[Nemška književnost|nemško govoreče književnosti]]. Nanaša se na literarno sceno v Republiki [[Avstrija|Avstriji]] in njenih predhodnicah, na drugi strani pa na dela avstrijskih avtorjev, pa tudi na dela avtorjev, ki so močno povezani z Avstrijo. Pisatelji iz [[Habsburška monarhija|avstro-ogrske monarhije]] pred novembrom 1918 igrajo pomembno vlogo v avstrijski književnosti, čeprav je v nekaterih primerih razlikovanje od drugih literarnih tradicij težko.

== Koncept ==
[[Slika:Franz Gaul Der österreichische Parnass 1862.png|upright=1.4|thumb|Franz Gaul: ''Avstrijski Parnas'' (1862)]]

Pred ustanovitvijo [[Republika Nemška Avstrija|Nemško-avstrijske republike]] leta 1918 se je izraz ''avstrijska književnost'' v bistvu uporabljal za nemško pišoče avtorje, ki so se rodili v Habsburški monarhiji in/ali so tam imeli svoje življenjsko središče. Ker pa so mnogi od teh avtorjev živeli zunaj ozemlja današnje Avstrije in so izvirali iz nemško govorečih območij, kot so [[Češka]], [[Madžarska]], [[Galicija]], [[Bukovina]] ali Transilvanija, lahko oznaka »avstrijski« včasih povzroči nesporazume, ki se jim izognemo z atributom »stari avstrijski«. Praviloma za koncept avstrijske književnosti velja za najpomembnejši opredelitveni element socializacija in ne predniki.

Za srednji vek je na splošno skoraj nemogoče natančno določiti, od kod prihaja določen pesnik, če je sploh znan po imenu. Tudi v obdobju, ki je sledilo, je bil koncept narodnosti še vedno v veliki meri nerazvit. Poleg tega je bila [[latinščina]] tako ali tako prevladujoči nadnacionalni [[Knjižni jezik|literarni jezik]]. Šele v 19. stoletju, po vzponu [[romantika|romantike]] in z začetkom preporoda vzhodnoevropskega jezikoslovja in literarnih študij, se je začelo razlikovati med državo in ljudskim jezikom.

V večetnični državi Avstriji so skupaj živele vse različne narodnosti: [[Bosanci]], [[Bolgari]], [[Nemci]], [[Italijani]], [[Hrvati]], [[Romuni]], [[Srbi]], [[Slovaki]], Slovenci, Čehi, Madžari, Ukrajinci, pa tudi Sekleri in govorci retoromanskega jezika. Številni etnični konflikti v tej veliki državi so ustvarili kulturno nabito vzdušje napetosti, ki je nihalo med skupnimi točkami in sovražnostjo. Ta edinstven kulturni prostor se odraža v literaturi, tako kot v [[glasba|glasbi]] in [[arhitektura|arhitekturi]]. Literarni znanstvenik Wendelin Schmidt-Dengler je zapisal:

{{quote|»Avstrijska književnost je zagotovo pretežno napisana v nemščini, vendar zaradi zgodovinskega in družbenega konteksta sledi povsem drugačnim zakonom, tudi na področju čiste oblike in vsebine.«|&lt;ref&gt;Wendelin Schmidt-Dengler: [http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/WSchmidt-Dengler1.pdf ''Österreich und Mitteleuropa''] (pdf, kakanien.at; 106&amp;nbsp;kB). Siehe auch: Wendelin Schmidt-Dengler: [https://www.univie.ac.at/elib/index.php?title=Oesterreich_-_Gegenwartsliteratur_ab_1990_-_Wendelin_Schmidt-Dengler ''Österreichische Gegenwartsliteratur ab 1990''] ([https://www.univie.ac.at/elib/ eLib.at])&lt;/ref&gt;}}

Avstrijski avtor Hugo von Hofmannsthal je idejo o neodvisni avstrijski književnosti v svojem času imel za nič drugega kot fikcijo:

{{quote|»Zdi se mi namreč, da se morajo vsa razmišljanja nadpolitične narave, ki se ukvarjajo s fenomenom Avstrije, na koncu zvesti temu: fikcija avstrijske glasbe, avstrijske književnosti – nič od tega ne obstaja; obstajata le nemška glasba in nemška književnost, znotraj tega pa dela, ki so jih ustvarili Avstrijci. Kajti ti koncepti se nanašajo le na celoten nemški narod, kot je bil nekoč predstavljen v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] ...« |&lt;ref&gt;Hugo von Hofmannsthal: ''Bemerkungen'', zitiert nach: Hugo von Hofmannsthal: ''Gesammelte Werke in Einzelausgaben,'' Band „Prosa&amp;nbsp;IV“, 1966, S.&amp;nbsp;101–106.&lt;/ref&gt;}}

Velikonemškemu diskurzu iz Hofmannsthalovega časa se danes na splošno izogibamo, avstrijska književnost pa velja za priznano referenčno točko.&lt;ref&gt;Katja Gasser über &quot;österreichische Literatur&quot;, https://orf.at/stories/3227568/&lt;/ref&gt; Danes se nemško govoreči avtorji iz [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Južne Tirolske]] včasih tudi štejejo za del avstrijske književnosti.&lt;ref&gt;Johann Holzner: ''Literatur in Südtirol – deutsche, österreichische, italienische Literatur?'' In: Wendelin Schmidt-Dengler (Hrsg.): ''Literaturgeschichte: Österreich: Prolegomena und Fallstudien'', Erich Schmidt, Berlin 1995, ISBN 3-503-03703-9, S. 91–99, hier S. 92–94.&lt;/ref&gt;

== Literatura skozi stoletja ==
=== Srednji vek ===
==== Zgodnji srednji vek (ok. 750–1170) ====
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je poezija prenašala skoraj izključno ustno. Zaradi tega se je veliko izgubilo. Izobraževanje in kultura sta bila omejena na kolegijske cerkve in samostane. Večina ohranjenih spisov ima zato versko funkcijo. Različni viri kažejo, da so obstajala tudi zgodovinska poročila (junaške pesmi, pripovedne pesmi, hvalnice knezom) in lirična ''folklora'' (plesne pesmi, ljubezenske pesmi, žalostinke in zaklinjanja).

V [[Karolingi|karolinškem obdobju]] lahko govorimo o prvih dokumentih nemško govoreče literature. Besedila so bila predvsem prevodi iz latinščine za boljše razumevanje s strani preprostega ljudstva, pa tudi spokorne, odrešenjske in Marijine pesmi, ki so postale bolj razširjene v [[Otoni|otonskem]] in zgodnjem [[Salijci|salijskem]] obdobju.

Posamezna dela so bila pogosto zbrana in shranjena skupaj v tako imenovanih [[rokopis]]nih zbirkah. Najstarejša znana dela so ''Wiener Hundesegen'' (konec 9. do začetka 10. stoletja), ''Stara nemška Geneza'' (konec 12. stoletja) in ''Millstattski rokopis'' (ok. 1200). Avtorji večine starih besedil niso znani po imenu; imena z območja današnje Avstrije, ki so se prenašala iz roda v rod, vključujejo:

* Ava (verski pesnik, najstarejši znani avtor, ki je pisal poezijo v nemščini; * ok. 1060; † 7. februar 1127)
* Der von Kürenberg ali Der Kürenberger (sredi 12. stoletja) je najstarejši znani nemški lirski pesnik in eden najzgodnejših predstavnikov Minnesanga (dvorske ljubezenske poezije). Der Kürenberger je bil verjetno vitez iz Spodnje Avstrije, iz območja okoli Linza v današnji Zgornji Avstriji.
* Dietmar von Aist, Minnesinger, ki je verjetno živel hkrati z Der von Kürenbergom.
* Heinrich von Melk (druga polovica 12. stoletja) je bil laični brat, ki je verjetno živel v [[Benediktinski samostan Melk|samostanu Melk]] v Spodnji Avstriji sredi 12. stoletja. Njegova satirična dela predstavljajo vrhunec asketskega pisanja njegovega časa.

==== Visoki in pozni srednji vek (1170–1500) ====
[[Slika:Codex Manesse Walther von der Vogelweide.jpg|thumb|Walther von der Vogelweide (ilustracija iz ''Codex Manesse'', ok. 1300)]]

V desetletjih po letu 1150 se je začela zlata doba nemške književnosti. Na nekaterih dvorih fevdalnega plemstva se je razširila prefinjena literarna praksa, ki se je zgledovala po romanskih jezikih: tako imenovana ''dvorska književnost''. V lirični poeziji sta se razvila ''Minnesang'' (dvorska ljubezenska poezija) in ''Sangspruchdichtung'' (didaktična poezija). Reinmar von Hagenau in Walther von der Vogelweide sta bila aktivna na babenberškem dvoru na Dunaju. Walther von der Vogelweide je ''Minnesang'' dosegel vrhunec na začetku 13. stoletja. V nasprotju z ''Minnesangom'' se je ''Meistersang'' (mojstrska pesem) v Avstriji komaj uveljavil. Napisani so bili tudi številni dvorski epi v srednjevisoki nemščini, ki so temeljili na francoskih vzorih (''Chrétien de Troyes''). Anonimno preneseni junaški ep ''Nibelunška pesem'' naj bi nastal med [[Passau]]om in [[Dunaj]]em.

Temeljna oblika avstrijske književnosti v srednjem veku je bila dramska poezija. Razširjene so bile tako verske kot posvetne igre (pasijonske igre, misterije, pustne igre), zlasti v alpskih dolinah. Ta tradicija se je nadaljevala v [[barok]]u. Nasprotno pa je bila mojstrska poezija nemško govorečega sveta v Avstriji le obrobno zastopana.

Ob koncu srednjega veka se je izum [[tisk]]a s premičnimi črkami izkazal za revolucionarnega. Končno je [[pergament]] lahko nadomestil poceni [[papir]] kot pisalni material.

'''Drugi avtorji''':

* Neidhart von Reuental (prva polovica 13. stoletja) je med drugim deloval na dvoru babenberškega vojvode Friderika II. Velja za enega najuspešnejših tekstopiscev srednjega veka in ustvarjalca tako imenovane ''dvorske vaške poezije''. V svojih pesmih je pogosto prostaške in grafične upodobitve dvorske ljubezni prenesel v kmečko okolje, pri čemer se je prikazal kot 'zvezda' kmečkih deklet in sovražnik kmečkih fantov.
* Burggraf von Lienz (13. stoletje) je izhajal iz [[ministerial]]ne družine grofov Lienza (Lüenz) na Koroškem (Drau) v Avstriji. Je avtor dveh jutranjih pesmi, ki sta vključeni v ''Veliki heidelberški rokopis pesmi''.
* Jans Enikel je bil dunajski patricij, pesnik in kronist poznega 13. stoletja (umrl po letu 1302), znan po svoji ''Weltchronik'' (Svetovna kronika), zgodovini sveta v približno 30.000 srednjevisokonemških verzih (rimanih dvostihih).
* Wernher der Gartenaere (druga polovica 13. stoletja) je s svojo pesniško pripovedjo ''Meier Helmbrecht'' ustvaril prvo družbenokritično vaško povest. Govori o nezgodah kmečkega sina, ki se čuti poklicanega k višjim stvarem, na ozadju zatona viteštva in njegovega padca v roparsko baronstvo.
* Freidank (''Vridanc'') je bil potujoči trgovec meščanskega porekla, verjetno iz [[Švabska|Švabske]] ali [[Tirolska|Tirolske]]. Rodil se je konec 12. stoletja. Njegovo delo je zbirka didaktičnih izrekov. V letih 1228–1229 je sodeloval v [[križarske vojne|križarski vojni]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Verjetno je umrl leta 1233 v Kaisheimu na poti v [[Benetke]].
+ Brat Werner je bil pesnik pregovorov, ki je deloval predvsem v Avstriji od okoli leta 1225 do 1250, predvsem v interesu avstrijskih vladarjev. Pod vplivom Waltherja von der Vogelweideja je tako kot Walther vzdrževal povezave z dunajskim dvorom.
* Heinrich von dem Türlin, epski pesnik bavarsko-avstrijskega porekla, je znan kot avtor epske pesmi ''Diu Crône'' (Krona). To delo je verjetno nastalo okoli leta 1230.
* Ulrich von Liechtenstein (rojen okoli leta 1200; umrl 26. januarja 1275), minnesinger in pesnik, je napisal prvo znano avtobiografijo v nemščini ''Frauendienst'' (Služenje ženskam), pa tudi didaktično ''Frauenbuch'' (Knjiga žensk), ''Der vrouwen puoch'' (Knjiga žensk). V ''Frauendienst'' pripoveduje svoje življenje v prvi osebi kot zgodbo o vitezu, ki dvori dvorni ljubezni.
* Der Stricker (prva polovica 13. stoletja) lahko verjetno pripišemo tudi avstrijskemu okolju. Glede na narečne značilnosti njegovega jezika verjetno izvira iz Frankovske, vendar njegova pesniška kariera kaže na Avstrijo.
* [[Oswald von Wolkenstein]] (rojen okoli leta 1377; umrl 2. avgusta 1445) je verjetno prihajal iz Južne Tirolske in spada v pozni srednji vek, na prag renesanse. Tudi njegove pesmi so avtobiografske; poleg tega so se ohranile izvirne melodije.

=== Humanizem, reformacija in protireformacija ===

[[Humanizem]] je intelektualno gibanje 15. stoletja, ki je nastalo v Italiji in se v 16. stoletju razširilo po vsej Evropi. Njegov cilj je bil oživitev klasičnih tradicij.

Na Tirolskem sta bila Eleonora Avstrijska (rojena okoli leta 1433; umrla 1480) in [[Nikolaj Kuzanski]], brixenski škof, med prvimi, ki sta delovala v duhu humanizma. Eleonora je prevedla francoski pustolovski roman ''Pontus et la belle Sidonie'' (Pont in Sidonija), katerega osrednji temi sta ponavljajoča se ločitev zaljubljencev in ponovna osvojitev kraljestva izpod oblasti poganov. Nikolaj Kuzanski je med letoma 1450 in 1452 potoval po Nemčiji, da bi reformiral Cerkev in samostane. Eden od njegovih ciljev je bil ljudem posredovati večje znanje o veri. Dokaze o tem je še danes mogoče najti v nekaterih cerkvah, kjer so v domačem jeziku zapisane tablice Očenaša in desetih zapovedi.

Johannes Fuchsmagen (tudi Fuxmagen) (rojen okoli leta 1450; umrl 1510), doma iz Halla, ki se je kasneje preselil na Dunaj, je svojo kariero prav tako začel na Tirolskem. Skupaj s prijateljem, vitezom Florianom Waldaufom von Waldensteinom, je ustanovil najstarejše kulturno združenje, ki še vedno obstaja na Tirolskem, ''Haller Stubengesellschaft'' (Dvoransko komorno društvo Hall).

Na Dunaju je bil Enea Silvio Piccolomini (kasneje [[Papež Pij II.]]), tajnik Friderika III., od leta 1437 naprej povezan s humanizmom. Obdobje do leta 1455 je preživel predvsem na cesarjevem dvoru v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]] in [[Gradec|Gradcu]], kjer je med drugim opravljal vlogo cesarske tajnice. [[Friderik III. Habsburški]] je cenil njegove zasluge in duhovite verze ter ga okronal za ''poeta laureatus'' (pesniškega lavreata). V tem času je na Dunajski univerzi predaval o pesnikih antike in s tem pomembno vplival na humanizem.

Imenovanje [[Konrad Celtis|Konrada Celtisa]] na Dunajski univerzi za profesorja retorike in poetike (1497) s strani [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je privedlo do nadaljnjega širjenja humanizma. V svojih liričnih delih v latinščini je Celtis posnemal [[Ovid]]ija in Horacija. Njegovo glavno delo je ''Quatuor libri Amorum'' (1502).

=== Barok (ok. 1600–1720) ===
Grozote 17. stoletja ([[tridesetletna vojna]], turške vojne, [[kuga]] itd.) in uveljavitev [[Heliocentrični model|heliocentričnega]] pogleda na svet so pri baročnem posamezniku povzročile dualistični notranji konflikt, razpet med potrditvijo in zavrnitvijo sveta, med veseljem v tem življenju in hrepenenjem po onostranstvu. Dvori so bili kulturna središča te dobe.

Avstrija je bila središče [[barok]]a. Razlike med avstrijsko in bavarsko književnostjo ter književnostjo severne Nemčije so postale očitne. Slednja je prevzela elemente francoskega klasicizma, medtem ko je na jug vplival italijanski in španski barok. V književnosti so se odražali tudi ločeni verski razvoji ([[protestantizem|protestantski]] sever in katoliški jug). Pomembno vlogo so igrala življenja svetnikov, zbirke legend, jezuitske drame in zgledna književnost [[protireformacija|protireformacije]]. Obseg baročne književnosti je obsežen: od dvorske poezije do ljudskih romanov, od posnemanja klasičnih modelov do osebne, doživljajske lirike, od ''[[carpe diem]]'' do motiva ''[[vanitas]]''. Pojavi se prva občasna [[poezija]].

Med velike dramske oblike spadata pompozno baročno gledališče in religiozna drama, ki sta navduševali predvsem s svojo razkošno uprizoritvijo. Poleg tega so bile še posebej priljubljene improvizacijske in ''hanswurst'' igre. Ta slog so v Avstriji zastopali Josef Anton Stranitzky, Gottfried Prehauser, Joachim Perinet in Josef Felix von Kurtz.

Med primere baročne epske literature spadajo viteški in [[Pikareskni roman|pikarski romani]] Johanna Beera, ki se v veliki meri oddaljujejo od simbolnega pogleda na svet baroka in predstavljajo realističen prikaz takratne resničnosti. Tipične oblike so [[pastoralni roman]], [[politični roman]], pikarskni roman, [[sonet]] in [[epigram]].

=== Razsvetljenstvo (ok. 1720–1785) ===
Pred vladavino [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je bila zgodovina cenzure v rokah univerz, ki so jih vodili [[Družba Jezusova|jezuiti]]. Po protireformaciji sta strah in previdnost avtorjev in tiskarjev postala tako velika, da je knjižna produkcija v Avstriji znatno zaostajala za tisto v drugih nemških državah. Knjige so uvažali iz tujine, kolikor je bilo mogoče. [[Cenzura]] se je izvajala na dva načina: prvič, s strani carinikov na meji in drugič, s strani cenzurnih uradov deželnih vlad.

Marija Terezija je bila prva, ki je omilila cenzuro. Da bi posodobila državo, je morala dovoliti ideje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], se odtrgati od protireformacije in prevlade Cerkve ter sekularizirati univerze. Cenzuro je zaupala Gerardu van Swietenu (1700–1772). Tudi njen sin, [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], čigar oblika vladavine se imenuje razsvetljeni absolutizem, se je držal van Swietenovega načela: država naj bi dovolila le najslabše, tj. najbolj nemoralno gradivo za branje je bilo treba zatreti. Celo »kritike, dokler niso obrekovanja, lahko ciljajo na kogar koli želijo, od suverena do najnižjega med najnižjimi«, niso bile prepovedane. Posledično se je število publikacij dramatično povečalo. To je privedlo tudi do nastanka posebnega literarnega razreda. Jožef II. je bil manj strpen do gledališča. Poleg surovih oblik popularnega gledališča so bila prepovedana tudi politično kritična dela. Med prizadetimi deli sta bila [[Pierre Beaumarchais|Beaumarchaisov]] ''Figaro'' in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejev]] ''Werther'' (prepoved je bila odpravljena leta 1786).

Nakup knjig je postal dostopen za srednji razred, razvila pa se je tudi založniška industrija s produkcijo časopisov in knjižnim trgom.

=== 19. stoletje ==
==== Romantika (ok. 1799–1835) ====
[[Romantika]] je bila za Avstrijo precej tuje obdobje. Nemške romantične pisatelje, ki so se priselili v Avstrijo ([[Ludwig Tieck]], [[August Wilhelm Schlegel]] in [[Friedrich Schlegel]], [[Clemens Brentano]]), so avstrijski avtorji gledali z nezaupanjem, celo sovražnostjo. Zavračanje antike in klasičnih modelov se ni zgodilo na enak način kot pri nemških romantikih.

Vzporedno z romantiko se je v Avstriji razvilo [[bidermajer]] in avstrijski klasicizem, ki ga je zastopal predvsem [[Franz Grillparzer]].

==== Bidermajer in Vormärz (ok. 1815–1848) ====
[[Slika:Zu ebener Erde und erster Stock.jpg|thumb|Prizor iz Nestroyeve igre ''Zu ebener Erde und erster Stock'' (V pritličju in prvem nadstropju), v kateri se cenzura zaobide s parodičnimi farsami.]]

Obdobje bidermajerja zajema obdobje politične restavracije po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 do [[Revolucije leta 1848|marčne revolucije]] 1848/49 (''Vormärz'').

Obdobje liberalnih odnosov do kritičnih del se je končalo. Že leta 1790 je Jožefov naslednik, [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]], zaostril cenzuro, da bi zaščitil Cerkev. Dela, ki bi lahko motila javni red ali zmanjšala poslušnost, so bila brez izjeme prepovedana. Med vladavino [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] (1792–1835) je bilo ponovno ustanovljeno policijsko sodišče (1793), nekaj let pozneje pa je bil pod njegovo oblast postavljen tudi Urad za cenzuro. Splošna cenzurna uredba z dne 22. februarja 1795 je vsebovala izčrpen seznam vseh cenzurnih predpisov tistega časa in je bila osnova za kasnejše cenzurne prakse. Določala je drakonske kazni za knjigarne in tiskarje, ki so kršili njene določbe.

Žrtve stroge cenzure v Habsburškem cesarstvu niso bila le dela Nikolausa Lenaua, [[Franz Grillparzer|Franza Grillparzerja]] in Johanna Nepomuka Nestroya; skupno je bilo na avstrijskih seznamih prepovedanih knjig približno 40.000 naslovov. Pregledana in ocenjena je bila vsaka uvožena knjiga, vsak članek, vsaka nova publikacija. To je vključevalo dela z vseh področij življenja in znanja.&lt;ref&gt;Siehe [http://austria-forum.org/af/AEIOU/Zensur Zensur] in: Austria-Forum, das Wissensnetz.&lt;/ref&gt;
[[Slika:A Stifter.jpg|thumb|left|Adalbert Stifter]]

Izraz bidermajer se po eni strani nanaša na domačo kulturo in umetnost meščanstva, ki sta veljali za »domači« in »konzervativni«. Umik v idilično življenje je bil odziv na restriktivno cenzurno politiko [[Klemens von Metternich|Metternichove]] dobe. Kulturno in družbeno življenje se je odvijalo v zasebni sferi. Objavljali so nekontroverzne teme, kot so zgodovinski romani ter regionalna in krajinska poezija.

Med dramatiki, ki v večji ali manjši meri pripadajo obdobju bidermajerja, so Franz Grillparzer (1791–1872), Johann Nepomuk Nestroy (1801–1862) in Ferdinand Raimund (1790–1836). Grillparzer je pisal tragedije v duhu weimarskega klasicizma, Nestroy in Raimund pa sta predstavljala dunajsko ljudsko igro – dunajsko gledališče ''Volkstheater'' je bilo osrednje središče tega žanra. Friedrich Halm je dosegel velik uspeh s svojimi deklamacijskimi dramami v gledališču ''[[Burgtheater]]''. Nikolaus Lenau (1802–1850) je znan predvsem kot lirični pesnik.

Obdobje bidermajerja na splošno velja za vrhunec z delom [[Adalbert Stifter|Adalberta Stifterja]]. Njegov prvi roman, ''Der Nachsommer'' (ki ga je sam imenoval 'pripoved'), je bil objavljen šele leta 1857, a kljub temu velja za izjemno delo bidermajerja.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Austriaforum|AEIOU/Literatur,_österreichische}}
* [http://www.univie.ac.at/elib/ eLibrary Projekt (eLib.at Volltexte)]
* [http://www.literaturhaus.at/ Interessengemeinschaft österreichische Autorinnen Autoren]
* [http://schriftstellerverband.at/ Österreichischer Schriftstellerverband]
* [http://www.penclub.at/ P.E.N.-Club]
* [http://www.gav.at/ Grazer Autorenversammlung]
* [http://www.ogl.at/ Österreichische Gesellschaft für Literatur]
* [http://www.podiumliteratur.at/ Literaturkreis Podium]
* [http://www.alte-schmiede.at/ Alte Schmiede]
* [http://www.onb.ac.at/sammlungen/litarchiv.htm Literaturarchiv der Österreichischen Nationalbibliothek]

[[Kategorija:Avstrijska književnost]]
[[Kategorija:Nemška književnost]]</text>
      <sha1>19bn82qu2g72tjnfqhu2rsqwgbs3ieb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672704</id>
      <parentid>6672703</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T18:18:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* = 19. stoletje */</comment>
      <origin>6672704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21420" sha1="9d5l2w6etu2jb9w7y3w5kcwlc0gkdhc" xml:space="preserve">'''Avstrijska književnost''' je del [[Nemška književnost|nemško govoreče književnosti]]. Nanaša se na literarno sceno v Republiki [[Avstrija|Avstriji]] in njenih predhodnicah, na drugi strani pa na dela avstrijskih avtorjev, pa tudi na dela avtorjev, ki so močno povezani z Avstrijo. Pisatelji iz [[Habsburška monarhija|avstro-ogrske monarhije]] pred novembrom 1918 igrajo pomembno vlogo v avstrijski književnosti, čeprav je v nekaterih primerih razlikovanje od drugih literarnih tradicij težko.

== Koncept ==
[[Slika:Franz Gaul Der österreichische Parnass 1862.png|upright=1.4|thumb|Franz Gaul: ''Avstrijski Parnas'' (1862)]]

Pred ustanovitvijo [[Republika Nemška Avstrija|Nemško-avstrijske republike]] leta 1918 se je izraz ''avstrijska književnost'' v bistvu uporabljal za nemško pišoče avtorje, ki so se rodili v Habsburški monarhiji in/ali so tam imeli svoje življenjsko središče. Ker pa so mnogi od teh avtorjev živeli zunaj ozemlja današnje Avstrije in so izvirali iz nemško govorečih območij, kot so [[Češka]], [[Madžarska]], [[Galicija]], [[Bukovina]] ali Transilvanija, lahko oznaka »avstrijski« včasih povzroči nesporazume, ki se jim izognemo z atributom »stari avstrijski«. Praviloma za koncept avstrijske književnosti velja za najpomembnejši opredelitveni element socializacija in ne predniki.

Za srednji vek je na splošno skoraj nemogoče natančno določiti, od kod prihaja določen pesnik, če je sploh znan po imenu. Tudi v obdobju, ki je sledilo, je bil koncept narodnosti še vedno v veliki meri nerazvit. Poleg tega je bila [[latinščina]] tako ali tako prevladujoči nadnacionalni [[Knjižni jezik|literarni jezik]]. Šele v 19. stoletju, po vzponu [[romantika|romantike]] in z začetkom preporoda vzhodnoevropskega jezikoslovja in literarnih študij, se je začelo razlikovati med državo in ljudskim jezikom.

V večetnični državi Avstriji so skupaj živele vse različne narodnosti: [[Bosanci]], [[Bolgari]], [[Nemci]], [[Italijani]], [[Hrvati]], [[Romuni]], [[Srbi]], [[Slovaki]], Slovenci, Čehi, Madžari, Ukrajinci, pa tudi Sekleri in govorci retoromanskega jezika. Številni etnični konflikti v tej veliki državi so ustvarili kulturno nabito vzdušje napetosti, ki je nihalo med skupnimi točkami in sovražnostjo. Ta edinstven kulturni prostor se odraža v literaturi, tako kot v [[glasba|glasbi]] in [[arhitektura|arhitekturi]]. Literarni znanstvenik Wendelin Schmidt-Dengler je zapisal:

{{quote|»Avstrijska književnost je zagotovo pretežno napisana v nemščini, vendar zaradi zgodovinskega in družbenega konteksta sledi povsem drugačnim zakonom, tudi na področju čiste oblike in vsebine.«|&lt;ref&gt;Wendelin Schmidt-Dengler: [http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/WSchmidt-Dengler1.pdf ''Österreich und Mitteleuropa''] (pdf, kakanien.at; 106&amp;nbsp;kB). Siehe auch: Wendelin Schmidt-Dengler: [https://www.univie.ac.at/elib/index.php?title=Oesterreich_-_Gegenwartsliteratur_ab_1990_-_Wendelin_Schmidt-Dengler ''Österreichische Gegenwartsliteratur ab 1990''] ([https://www.univie.ac.at/elib/ eLib.at])&lt;/ref&gt;}}

Avstrijski avtor Hugo von Hofmannsthal je idejo o neodvisni avstrijski književnosti v svojem času imel za nič drugega kot fikcijo:

{{quote|»Zdi se mi namreč, da se morajo vsa razmišljanja nadpolitične narave, ki se ukvarjajo s fenomenom Avstrije, na koncu zvesti temu: fikcija avstrijske glasbe, avstrijske književnosti – nič od tega ne obstaja; obstajata le nemška glasba in nemška književnost, znotraj tega pa dela, ki so jih ustvarili Avstrijci. Kajti ti koncepti se nanašajo le na celoten nemški narod, kot je bil nekoč predstavljen v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] ...« |&lt;ref&gt;Hugo von Hofmannsthal: ''Bemerkungen'', zitiert nach: Hugo von Hofmannsthal: ''Gesammelte Werke in Einzelausgaben,'' Band „Prosa&amp;nbsp;IV“, 1966, S.&amp;nbsp;101–106.&lt;/ref&gt;}}

Velikonemškemu diskurzu iz Hofmannsthalovega časa se danes na splošno izogibamo, avstrijska književnost pa velja za priznano referenčno točko.&lt;ref&gt;Katja Gasser über &quot;österreichische Literatur&quot;, https://orf.at/stories/3227568/&lt;/ref&gt; Danes se nemško govoreči avtorji iz [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Južne Tirolske]] včasih tudi štejejo za del avstrijske književnosti.&lt;ref&gt;Johann Holzner: ''Literatur in Südtirol – deutsche, österreichische, italienische Literatur?'' In: Wendelin Schmidt-Dengler (Hrsg.): ''Literaturgeschichte: Österreich: Prolegomena und Fallstudien'', Erich Schmidt, Berlin 1995, ISBN 3-503-03703-9, S. 91–99, hier S. 92–94.&lt;/ref&gt;

== Literatura skozi stoletja ==
=== Srednji vek ===
==== Zgodnji srednji vek (ok. 750–1170) ====
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je poezija prenašala skoraj izključno ustno. Zaradi tega se je veliko izgubilo. Izobraževanje in kultura sta bila omejena na kolegijske cerkve in samostane. Večina ohranjenih spisov ima zato versko funkcijo. Različni viri kažejo, da so obstajala tudi zgodovinska poročila (junaške pesmi, pripovedne pesmi, hvalnice knezom) in lirična ''folklora'' (plesne pesmi, ljubezenske pesmi, žalostinke in zaklinjanja).

V [[Karolingi|karolinškem obdobju]] lahko govorimo o prvih dokumentih nemško govoreče literature. Besedila so bila predvsem prevodi iz latinščine za boljše razumevanje s strani preprostega ljudstva, pa tudi spokorne, odrešenjske in Marijine pesmi, ki so postale bolj razširjene v [[Otoni|otonskem]] in zgodnjem [[Salijci|salijskem]] obdobju.

Posamezna dela so bila pogosto zbrana in shranjena skupaj v tako imenovanih [[rokopis]]nih zbirkah. Najstarejša znana dela so ''Wiener Hundesegen'' (konec 9. do začetka 10. stoletja), ''Stara nemška Geneza'' (konec 12. stoletja) in ''Millstattski rokopis'' (ok. 1200). Avtorji večine starih besedil niso znani po imenu; imena z območja današnje Avstrije, ki so se prenašala iz roda v rod, vključujejo:

* Ava (verski pesnik, najstarejši znani avtor, ki je pisal poezijo v nemščini; * ok. 1060; † 7. februar 1127)
* Der von Kürenberg ali Der Kürenberger (sredi 12. stoletja) je najstarejši znani nemški lirski pesnik in eden najzgodnejših predstavnikov Minnesanga (dvorske ljubezenske poezije). Der Kürenberger je bil verjetno vitez iz Spodnje Avstrije, iz območja okoli Linza v današnji Zgornji Avstriji.
* Dietmar von Aist, Minnesinger, ki je verjetno živel hkrati z Der von Kürenbergom.
* Heinrich von Melk (druga polovica 12. stoletja) je bil laični brat, ki je verjetno živel v [[Benediktinski samostan Melk|samostanu Melk]] v Spodnji Avstriji sredi 12. stoletja. Njegova satirična dela predstavljajo vrhunec asketskega pisanja njegovega časa.

==== Visoki in pozni srednji vek (1170–1500) ====
[[Slika:Codex Manesse Walther von der Vogelweide.jpg|thumb|Walther von der Vogelweide (ilustracija iz ''Codex Manesse'', ok. 1300)]]

V desetletjih po letu 1150 se je začela zlata doba nemške književnosti. Na nekaterih dvorih fevdalnega plemstva se je razširila prefinjena literarna praksa, ki se je zgledovala po romanskih jezikih: tako imenovana ''dvorska književnost''. V lirični poeziji sta se razvila ''Minnesang'' (dvorska ljubezenska poezija) in ''Sangspruchdichtung'' (didaktična poezija). Reinmar von Hagenau in Walther von der Vogelweide sta bila aktivna na babenberškem dvoru na Dunaju. Walther von der Vogelweide je ''Minnesang'' dosegel vrhunec na začetku 13. stoletja. V nasprotju z ''Minnesangom'' se je ''Meistersang'' (mojstrska pesem) v Avstriji komaj uveljavil. Napisani so bili tudi številni dvorski epi v srednjevisoki nemščini, ki so temeljili na francoskih vzorih (''Chrétien de Troyes''). Anonimno preneseni junaški ep ''Nibelunška pesem'' naj bi nastal med [[Passau]]om in [[Dunaj]]em.

Temeljna oblika avstrijske književnosti v srednjem veku je bila dramska poezija. Razširjene so bile tako verske kot posvetne igre (pasijonske igre, misterije, pustne igre), zlasti v alpskih dolinah. Ta tradicija se je nadaljevala v [[barok]]u. Nasprotno pa je bila mojstrska poezija nemško govorečega sveta v Avstriji le obrobno zastopana.

Ob koncu srednjega veka se je izum [[tisk]]a s premičnimi črkami izkazal za revolucionarnega. Končno je [[pergament]] lahko nadomestil poceni [[papir]] kot pisalni material.

'''Drugi avtorji''':

* Neidhart von Reuental (prva polovica 13. stoletja) je med drugim deloval na dvoru babenberškega vojvode Friderika II. Velja za enega najuspešnejših tekstopiscev srednjega veka in ustvarjalca tako imenovane ''dvorske vaške poezije''. V svojih pesmih je pogosto prostaške in grafične upodobitve dvorske ljubezni prenesel v kmečko okolje, pri čemer se je prikazal kot 'zvezda' kmečkih deklet in sovražnik kmečkih fantov.
* Burggraf von Lienz (13. stoletje) je izhajal iz [[ministerial]]ne družine grofov Lienza (Lüenz) na Koroškem (Drau) v Avstriji. Je avtor dveh jutranjih pesmi, ki sta vključeni v ''Veliki heidelberški rokopis pesmi''.
* Jans Enikel je bil dunajski patricij, pesnik in kronist poznega 13. stoletja (umrl po letu 1302), znan po svoji ''Weltchronik'' (Svetovna kronika), zgodovini sveta v približno 30.000 srednjevisokonemških verzih (rimanih dvostihih).
* Wernher der Gartenaere (druga polovica 13. stoletja) je s svojo pesniško pripovedjo ''Meier Helmbrecht'' ustvaril prvo družbenokritično vaško povest. Govori o nezgodah kmečkega sina, ki se čuti poklicanega k višjim stvarem, na ozadju zatona viteštva in njegovega padca v roparsko baronstvo.
* Freidank (''Vridanc'') je bil potujoči trgovec meščanskega porekla, verjetno iz [[Švabska|Švabske]] ali [[Tirolska|Tirolske]]. Rodil se je konec 12. stoletja. Njegovo delo je zbirka didaktičnih izrekov. V letih 1228–1229 je sodeloval v [[križarske vojne|križarski vojni]] [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Verjetno je umrl leta 1233 v Kaisheimu na poti v [[Benetke]].
+ Brat Werner je bil pesnik pregovorov, ki je deloval predvsem v Avstriji od okoli leta 1225 do 1250, predvsem v interesu avstrijskih vladarjev. Pod vplivom Waltherja von der Vogelweideja je tako kot Walther vzdrževal povezave z dunajskim dvorom.
* Heinrich von dem Türlin, epski pesnik bavarsko-avstrijskega porekla, je znan kot avtor epske pesmi ''Diu Crône'' (Krona). To delo je verjetno nastalo okoli leta 1230.
* Ulrich von Liechtenstein (rojen okoli leta 1200; umrl 26. januarja 1275), minnesinger in pesnik, je napisal prvo znano avtobiografijo v nemščini ''Frauendienst'' (Služenje ženskam), pa tudi didaktično ''Frauenbuch'' (Knjiga žensk), ''Der vrouwen puoch'' (Knjiga žensk). V ''Frauendienst'' pripoveduje svoje življenje v prvi osebi kot zgodbo o vitezu, ki dvori dvorni ljubezni.
* Der Stricker (prva polovica 13. stoletja) lahko verjetno pripišemo tudi avstrijskemu okolju. Glede na narečne značilnosti njegovega jezika verjetno izvira iz Frankovske, vendar njegova pesniška kariera kaže na Avstrijo.
* [[Oswald von Wolkenstein]] (rojen okoli leta 1377; umrl 2. avgusta 1445) je verjetno prihajal iz Južne Tirolske in spada v pozni srednji vek, na prag renesanse. Tudi njegove pesmi so avtobiografske; poleg tega so se ohranile izvirne melodije.

=== Humanizem, reformacija in protireformacija ===

[[Humanizem]] je intelektualno gibanje 15. stoletja, ki je nastalo v Italiji in se v 16. stoletju razširilo po vsej Evropi. Njegov cilj je bil oživitev klasičnih tradicij.

Na Tirolskem sta bila Eleonora Avstrijska (rojena okoli leta 1433; umrla 1480) in [[Nikolaj Kuzanski]], brixenski škof, med prvimi, ki sta delovala v duhu humanizma. Eleonora je prevedla francoski pustolovski roman ''Pontus et la belle Sidonie'' (Pont in Sidonija), katerega osrednji temi sta ponavljajoča se ločitev zaljubljencev in ponovna osvojitev kraljestva izpod oblasti poganov. Nikolaj Kuzanski je med letoma 1450 in 1452 potoval po Nemčiji, da bi reformiral Cerkev in samostane. Eden od njegovih ciljev je bil ljudem posredovati večje znanje o veri. Dokaze o tem je še danes mogoče najti v nekaterih cerkvah, kjer so v domačem jeziku zapisane tablice Očenaša in desetih zapovedi.

Johannes Fuchsmagen (tudi Fuxmagen) (rojen okoli leta 1450; umrl 1510), doma iz Halla, ki se je kasneje preselil na Dunaj, je svojo kariero prav tako začel na Tirolskem. Skupaj s prijateljem, vitezom Florianom Waldaufom von Waldensteinom, je ustanovil najstarejše kulturno združenje, ki še vedno obstaja na Tirolskem, ''Haller Stubengesellschaft'' (Dvoransko komorno društvo Hall).

Na Dunaju je bil Enea Silvio Piccolomini (kasneje [[Papež Pij II.]]), tajnik Friderika III., od leta 1437 naprej povezan s humanizmom. Obdobje do leta 1455 je preživel predvsem na cesarjevem dvoru v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]] in [[Gradec|Gradcu]], kjer je med drugim opravljal vlogo cesarske tajnice. [[Friderik III. Habsburški]] je cenil njegove zasluge in duhovite verze ter ga okronal za ''poeta laureatus'' (pesniškega lavreata). V tem času je na Dunajski univerzi predaval o pesnikih antike in s tem pomembno vplival na humanizem.

Imenovanje [[Konrad Celtis|Konrada Celtisa]] na Dunajski univerzi za profesorja retorike in poetike (1497) s strani [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je privedlo do nadaljnjega širjenja humanizma. V svojih liričnih delih v latinščini je Celtis posnemal [[Ovid]]ija in Horacija. Njegovo glavno delo je ''Quatuor libri Amorum'' (1502).

=== Barok (ok. 1600–1720) ===
Grozote 17. stoletja ([[tridesetletna vojna]], turške vojne, [[kuga]] itd.) in uveljavitev [[Heliocentrični model|heliocentričnega]] pogleda na svet so pri baročnem posamezniku povzročile dualistični notranji konflikt, razpet med potrditvijo in zavrnitvijo sveta, med veseljem v tem življenju in hrepenenjem po onostranstvu. Dvori so bili kulturna središča te dobe.

Avstrija je bila središče [[barok]]a. Razlike med avstrijsko in bavarsko književnostjo ter književnostjo severne Nemčije so postale očitne. Slednja je prevzela elemente francoskega klasicizma, medtem ko je na jug vplival italijanski in španski barok. V književnosti so se odražali tudi ločeni verski razvoji ([[protestantizem|protestantski]] sever in katoliški jug). Pomembno vlogo so igrala življenja svetnikov, zbirke legend, jezuitske drame in zgledna književnost [[protireformacija|protireformacije]]. Obseg baročne književnosti je obsežen: od dvorske poezije do ljudskih romanov, od posnemanja klasičnih modelov do osebne, doživljajske lirike, od ''[[carpe diem]]'' do motiva ''[[vanitas]]''. Pojavi se prva občasna [[poezija]].

Med velike dramske oblike spadata pompozno baročno gledališče in religiozna drama, ki sta navduševali predvsem s svojo razkošno uprizoritvijo. Poleg tega so bile še posebej priljubljene improvizacijske in ''hanswurst'' igre. Ta slog so v Avstriji zastopali Josef Anton Stranitzky, Gottfried Prehauser, Joachim Perinet in Josef Felix von Kurtz.

Med primere baročne epske literature spadajo viteški in [[Pikareskni roman|pikarski romani]] Johanna Beera, ki se v veliki meri oddaljujejo od simbolnega pogleda na svet baroka in predstavljajo realističen prikaz takratne resničnosti. Tipične oblike so [[pastoralni roman]], [[politični roman]], pikarskni roman, [[sonet]] in [[epigram]].

=== Razsvetljenstvo (ok. 1720–1785) ===
Pred vladavino [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je bila zgodovina cenzure v rokah univerz, ki so jih vodili [[Družba Jezusova|jezuiti]]. Po protireformaciji sta strah in previdnost avtorjev in tiskarjev postala tako velika, da je knjižna produkcija v Avstriji znatno zaostajala za tisto v drugih nemških državah. Knjige so uvažali iz tujine, kolikor je bilo mogoče. [[Cenzura]] se je izvajala na dva načina: prvič, s strani carinikov na meji in drugič, s strani cenzurnih uradov deželnih vlad.

Marija Terezija je bila prva, ki je omilila cenzuro. Da bi posodobila državo, je morala dovoliti ideje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], se odtrgati od protireformacije in prevlade Cerkve ter sekularizirati univerze. Cenzuro je zaupala Gerardu van Swietenu (1700–1772). Tudi njen sin, [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], čigar oblika vladavine se imenuje razsvetljeni absolutizem, se je držal van Swietenovega načela: država naj bi dovolila le najslabše, tj. najbolj nemoralno gradivo za branje je bilo treba zatreti. Celo »kritike, dokler niso obrekovanja, lahko ciljajo na kogar koli želijo, od suverena do najnižjega med najnižjimi«, niso bile prepovedane. Posledično se je število publikacij dramatično povečalo. To je privedlo tudi do nastanka posebnega literarnega razreda. Jožef II. je bil manj strpen do gledališča. Poleg surovih oblik popularnega gledališča so bila prepovedana tudi politično kritična dela. Med prizadetimi deli sta bila [[Pierre Beaumarchais|Beaumarchaisov]] ''Figaro'' in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejev]] ''Werther'' (prepoved je bila odpravljena leta 1786).

Nakup knjig je postal dostopen za srednji razred, razvila pa se je tudi založniška industrija s produkcijo časopisov in knjižnim trgom.

=== 19. stoletje ===
==== Romantika (ok. 1799–1835) ====
[[Romantika]] je bila za Avstrijo precej tuje obdobje. Nemške romantične pisatelje, ki so se priselili v Avstrijo ([[Ludwig Tieck]], [[August Wilhelm Schlegel]] in [[Friedrich Schlegel]], [[Clemens Brentano]]), so avstrijski avtorji gledali z nezaupanjem, celo sovražnostjo. Zavračanje antike in klasičnih modelov se ni zgodilo na enak način kot pri nemških romantikih.

Vzporedno z romantiko se je v Avstriji razvilo [[bidermajer]] in avstrijski klasicizem, ki ga je zastopal predvsem [[Franz Grillparzer]].

==== Bidermajer in Vormärz (ok. 1815–1848) ====
[[Slika:Zu ebener Erde und erster Stock.jpg|thumb|Prizor iz Nestroyeve igre ''Zu ebener Erde und erster Stock'' (V pritličju in prvem nadstropju), v kateri se cenzura zaobide s parodičnimi farsami.]]

Obdobje bidermajerja zajema obdobje politične restavracije po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 do [[Revolucije leta 1848|marčne revolucije]] 1848/49 (''Vormärz'').

Obdobje liberalnih odnosov do kritičnih del se je končalo. Že leta 1790 je Jožefov naslednik, [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]], zaostril cenzuro, da bi zaščitil Cerkev. Dela, ki bi lahko motila javni red ali zmanjšala poslušnost, so bila brez izjeme prepovedana. Med vladavino [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] (1792–1835) je bilo ponovno ustanovljeno policijsko sodišče (1793), nekaj let pozneje pa je bil pod njegovo oblast postavljen tudi Urad za cenzuro. Splošna cenzurna uredba z dne 22. februarja 1795 je vsebovala izčrpen seznam vseh cenzurnih predpisov tistega časa in je bila osnova za kasnejše cenzurne prakse. Določala je drakonske kazni za knjigarne in tiskarje, ki so kršili njene določbe.

Žrtve stroge cenzure v Habsburškem cesarstvu niso bila le dela Nikolausa Lenaua, [[Franz Grillparzer|Franza Grillparzerja]] in Johanna Nepomuka Nestroya; skupno je bilo na avstrijskih seznamih prepovedanih knjig približno 40.000 naslovov. Pregledana in ocenjena je bila vsaka uvožena knjiga, vsak članek, vsaka nova publikacija. To je vključevalo dela z vseh področij življenja in znanja.&lt;ref&gt;Siehe [http://austria-forum.org/af/AEIOU/Zensur Zensur] in: Austria-Forum, das Wissensnetz.&lt;/ref&gt;
[[Slika:A Stifter.jpg|thumb|left|Adalbert Stifter]]

Izraz bidermajer se po eni strani nanaša na domačo kulturo in umetnost meščanstva, ki sta veljali za »domači« in »konzervativni«. Umik v idilično življenje je bil odziv na restriktivno cenzurno politiko [[Klemens von Metternich|Metternichove]] dobe. Kulturno in družbeno življenje se je odvijalo v zasebni sferi. Objavljali so nekontroverzne teme, kot so zgodovinski romani ter regionalna in krajinska poezija.

Med dramatiki, ki v večji ali manjši meri pripadajo obdobju bidermajerja, so Franz Grillparzer (1791–1872), Johann Nepomuk Nestroy (1801–1862) in Ferdinand Raimund (1790–1836). Grillparzer je pisal tragedije v duhu weimarskega klasicizma, Nestroy in Raimund pa sta predstavljala dunajsko ljudsko igro – dunajsko gledališče ''Volkstheater'' je bilo osrednje središče tega žanra. Friedrich Halm je dosegel velik uspeh s svojimi deklamacijskimi dramami v gledališču ''[[Burgtheater]]''. Nikolaus Lenau (1802–1850) je znan predvsem kot lirični pesnik.

Obdobje bidermajerja na splošno velja za vrhunec z delom [[Adalbert Stifter|Adalberta Stifterja]]. Njegov prvi roman, ''Der Nachsommer'' (ki ga je sam imenoval 'pripoved'), je bil objavljen šele leta 1857, a kljub temu velja za izjemno delo bidermajerja.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Austriaforum|AEIOU/Literatur,_österreichische}}
* [http://www.univie.ac.at/elib/ eLibrary Projekt (eLib.at Volltexte)]
* [http://www.literaturhaus.at/ Interessengemeinschaft österreichische Autorinnen Autoren]
* [http://schriftstellerverband.at/ Österreichischer Schriftstellerverband]
* [http://www.penclub.at/ P.E.N.-Club]
* [http://www.gav.at/ Grazer Autorenversammlung]
* [http://www.ogl.at/ Österreichische Gesellschaft für Literatur]
* [http://www.podiumliteratur.at/ Literaturkreis Podium]
* [http://www.alte-schmiede.at/ Alte Schmiede]
* [http://www.onb.ac.at/sammlungen/litarchiv.htm Literaturarchiv der Österreichischen Nationalbibliothek]

[[Kategorija:Avstrijska književnost]]
[[Kategorija:Nemška književnost]]</text>
      <sha1>9d5l2w6etu2jb9w7y3w5kcwlc0gkdhc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:7. maj</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602246</id>
    <revision>
      <id>6672743</id>
      <timestamp>2026-05-07T19:52:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6672743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:599</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602247</id>
    <revision>
      <id>6672757</id>
      <timestamp>2026-05-07T20:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6672757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:600</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602248</id>
    <revision>
      <id>6672758</id>
      <timestamp>2026-05-07T20:03:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6672758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ramiro I. Asturijski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602249</id>
    <revision>
      <id>6672788</id>
      <timestamp>2026-05-07T21:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1338912561|Ramiro I of Asturias]]«</comment>
      <origin>6672788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14237" sha1="kugd1ci99gju585yyca6b8cn1z8j5x0" xml:space="preserve">
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ramiro I. Asturijski
| image        = Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption      = Imaginarni portret Ramira I. iz 19. stoletja, avtor Isidoro Lozano
| succession   = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign        = 842–850
| predecessor  = [[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]]
| successor    = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]
| birth_date   = {{circa|790}}
| birth_place  = [[Oviedo]]
| death_date   = 1. februar {{death year and age|850|790}}
| death_place  = [[Oviedo]]
| burial_place = [[Stolnica San Salvador, Oviedo]]
| spouse       = Paterna
| issue        = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]
| full name    = 
| house        = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Bermudo I. Asturijski]]
| mother       = 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
| type         = Monarh
}}

'''Ramiro I.''' ({{Okoli|790}} – 1. februar 850) je bil kralj [[Kraljevina Asturija|Asturije]] od leta 842 do svoje smrti leta 850. Sin kralja [[Bermudo I. Asturijski|Bermuda I.]] je postal kralj po boju za nasledstvo, potem ko je njegov predhodnik [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]]. umrl brez otrok. Med svojo burno vladavino se je branil pred napadi [[Vikingi|Vikingov]] in sil [[Al Andaluz|Al-Andaluza]].&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|authorlink=Roger Collins|title=Caliphs and Kings: Spain, 796-1031|chapterurl=https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&amp;pg=PA74-IA21|accessdate=8 July 2012|year=2012|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-1-118-27399-9|pages=70–72|chapter=Ramiro I (842-850)}}&lt;/ref&gt; Arhitekturno so njegova palača [[Santa María del Naranco]] in druge stavbe uporabljale slog ''ramirense'', ki je bil predhodnik [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Bil je sodobnik [[Abd Al Rahman II.|Abd ar-Rahmana II.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski emirat|emirja Kordove]] .

== Vladavina ==

=== Pridobitev prestola ===
[[Slika:Royal_flag_of_Ramiro_I_of_Asturies.svg|levo|sličica|Kraljeva zastava Ramira I.]]
[[Slika:Péninsule_ibérique_en_850.png|sličica|Iberija leta 850 n. št., Asturija pa je označena z modro barvo.]]
Smrt kralja [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]] je v [[Kraljevina Asturija|Asturijskem kraljestvu]] povzročila nasledstveno krizo. Po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III.]]'', ki jo pripisujejo Ramirovemu vnuku, je Alfonz II., ki ni imel otrok, za svojega naslednika izbral Ramira, svojega daljnega sorodnika in sina Alfonzovega predhodnika Bermuda I. &lt;ref name=&quot;Origenes&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Albornoz|first=Claudio Sánchez|authorlink=Claudio Sánchez Albornoz|title=Orígenes de la nación española: el Reino de Asturias|year=1985|publisher=Sarpe|location=Madrid|isbn=978-84-7291-739-2|chapter=Chapter VI: Tras cuarenta años de paz interior|language=Spanish}}&lt;/ref&gt; V času smrti kralja Alfonza  je bil Ramiro v Kastilji (ali ''Barduliji'' po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III]]''.), kjer je bil na svoji poročni slovesnosti.

Nepocijan, ''[[Comes|comes palatii]]'' in sorodnik pokojnega kralja, je v Ramirovi odsotnosti izpodbijal Ramirovo nasledstvo, pri čemer so ga podpirali Astures in Vascones, ki so bili zvesti Alfonzu II. Ramiro je iskal podporo v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], kjer je zbral vojsko in napredoval proti [[Oviedo|Oviedu]].&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|authorlink=Roger Collins|title=Caliphs and Kings: Spain, 796-1031|chapterurl=https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&amp;pg=PA74-IA21|accessdate=8 July 2012|year=2012|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-1-118-27399-9|pages=70–72|chapter=Ramiro I (842-850)}}&lt;cite class=&quot;citation book cs1&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot; id=&quot;CITEREFCollins2012&quot;&gt;[[Roger Collins|Collins, Roger]] (2012). [https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&amp;pg=PA74-IA21 &quot;Ramiro I (842-850)&quot;]. ''Caliphs and Kings: Spain, 796-1031''. John Wiley &amp; Sons. pp.&amp;nbsp;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;70–&lt;/span&gt;72. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/978-1-118-27399-9|&lt;bdi&gt;978-1-118-27399-9&lt;/bdi&gt;]]&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;8 July&lt;/span&gt; 2012&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt; Nepocijan je čakal na Ramirovo napredovanje pri Korneljani ob reki Narceji, kjer ga je Ramiro premagal v bitki pri mostu Korneljana.&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot; /&gt; Nepocijan je pobegnil, a sta ga zasledovala in ujela grofa Scipion in Sonja. Spokorjenega so poslali v samostan.

=== Branjenje pred Vikingi ===
V času Ramirove vladavine so [[Vikingi]] pogosto obiskovali vode evropskih obalnih regij. Leta 844 se je flota izkrcala v [[A Coruña|Corunji]] in začela pleniti podeželje, požigati in ropali. Ramiro je proti njim odšel z močno vojsko in pregnal napadalce. Nekatere od njih je ujel in požgal velik del njihove flote. Ramirov sprejem je Vikinge odvrnil, tako da niso več plenili obal Asturije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=An Universal History, from the Earliest Account of Time, Volume 19|year=1760|url=https://books.google.com/books?id=gGZjAAAAMAAJ&amp;pg=PA512}}&lt;/ref&gt;

=== Legenda o bitki pri Klaviju ===
[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_01.jpg|sličica|Kip iz 18. stoletja v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači v Madridu,]] ki prikazuje umetnikovo zasnovo Ramira I.]]
Po legendi je Ramiro leta 834 v bitki pri Klaviju premagal Mavre. Datum so kasneje spremenili na 844, da bi se prilagodili protislovjem, ki so neločljivo povezana z zgodbo (Ramiro leta 834 ni vladal). Pripoved o bitki je prišla v središče pozornosti zaradi ponarejene listine, ki je bila ponarejene v Santiagu de Compostela v začetku 12. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Collins, Roger|year=1983|title=Early Medieval Spain|publisher=St. Martin's Press|location=New York|isbn=0-312-22464-8|page=236}}&lt;/ref&gt; Niti asturijske niti arabske kronike iz tistega obdobja ne omenjajo takšne bitke. Prvič je omenjena v kronikah Rodriga Jiméneza de Rada, nadškofa Toleda iz 13. stoletja.

Zdi se, da je poročilo o bitki mitifikacija zgodovinske druge bitke pri Albeldi leta 859, v kateri je Ramirov sin in naslednik Ordoño I. skupaj z Garsijo Íñiguezom Pamplonskim strl sile Muse ibn Muse al-Kasavija.&lt;ref&gt;{{V jeziku|es}} Martínez Díez (2005:Tomo 1, p. 143)&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{V jeziku|es}} J.J. Sayas Abengochea y L.A. García Moreno, ''Historia de España dirigida por Manuel Tuñón de Lara II. Romanismo y Germanismo: el despertar de ls pueblos hispánicos'' (1981). Labor, Madrid.&lt;/ref&gt; Po legendi naj bi se med bitko pojavil [[Sveti Jakob|sveti Jakob Veliki]], ubijalec Mavrov, na belem konju z belim praporom in pomagal asturijskim četam premagati Mavre. To je dalo povod za kult svetega Jakoba v Iberiji (''glej [[Jakobova pot|Pot svetega Jakoba]]'').&lt;ref name=&quot;Hijelmo1995&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Granado Hijelmo|first=Ignacio|title=Las Instituciones Nobiliarias Riojanas: Un Capítulo de la Historia Institucional de la Rioja y el Derecho Nobiliario Español|url=https://books.google.com/books?id=NWmObBw8sgUC&amp;pg=PA10|accessdate=18 July 2012|date=1 January 1995|publisher=Ediciones Hidalguia|isbn=978-84-87204-76-0|pages=10–}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|title=Clavijo: El Voto de Santiago|accessdate=2012-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140202143806/http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|archivedate=February 2, 2014}}&lt;/ref&gt;

V zahvalo za posredovanje apostola naj bi Ramiro uvedel ponarejeno dajatev, imenovano Voto de Santiago, ki dejansko izvira iz 12. stoletja, davek v korist Cerkve, ki ga je leta 1812 razveljavilo sodišče Kadiza.

=== Poskus ponovne naselitve Leóna ===
Ramirov najpomembnejši spopad z muslimanskimi kraljestvi Iberije ni bil uspešen. Tudi emir Abd ar-Rahman II. iz Kordove se je moral soočiti z vikinškimi napadalci, pa tudi z notranjimi upori, ki jih je vodil Musa ibn Musa iz družine Banu Kasi. Ramiro je izkoristil začasni oddih za ponovno naselitev mesta [[León, Španija|León]]. Ta poskus ponovne naselitve je bil kratkotrajen. Abd ar-Rahman II. je porazil tako Vikinge kot upornike ter leta 846 poslal vojsko pod vodstvom svojega sina (kasneje Mohameda I. iz Kordove ) in katoličane prisilil, da so ponovno zapustili León, ki so ga muslimani nato požgali. Mesto je bilo ponovno zasedeno šele leta 856 pod Ordoñom I.

=== Notranji konflikt in stroga pravičnost ===
Medtem ko je bila Asturija pod Ramirom relativno brez zunanjih spopadov, je bil v drugem delu vladavine veliko notranjih konfliktov. Kot že omenjeno, je bil njegov vzpon na prestol problematičen in se je še naprej srečeval z nezadovoljnimi in uporniškimi plemiči. ''Chronica Albeldense'' omenja zlasti dva od teh upornikov. Potem ko je premagal uporniškega ''prócerja'' (velikaša ali visokega plemiča) Piniola, ga je Ramiro skupaj s sedmimi sinovi obsodil na smrt. Vodjo drugega upora, ''comes palatii'' Aldroita, je obsodil na oslepitev.&lt;ref name=&quot;Origenes&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Albornoz|first=Claudio Sánchez|authorlink=Claudio Sánchez Albornoz|title=Orígenes de la nación española: el Reino de Asturias|year=1985|publisher=Sarpe|location=Madrid|isbn=978-84-7291-739-2|chapter=Chapter VI: Tras cuarenta años de paz interior|language=Spanish}}&lt;cite class=&quot;citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot; id=&quot;CITEREFAlbornoz1985&quot;&gt;[[Claudio Sánchez-Albornoz|Albornoz, Claudio Sánchez]] (1985). &quot;Chapter VI: Tras cuarenta años de paz interior&quot;. ''Orígenes de la nación española: el Reino de Asturias'' (in Spanish). Madrid: Sarpe. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/978-84-7291-739-2|&lt;bdi&gt;978-84-7291-739-2&lt;/bdi&gt;]].&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 Spanish-language sources (es)]]&lt;/ref&gt;

Ramiro je strogo ravnal proti ''latronom'' (tatovom), katerih število je kljub temu povečalo državljanske nesoglasja med njegovim vladanjem, in proti ''magom'', domnevno [[Poganstvo|poganom, ki]] so še vedno živeli v bolj oddaljenih naseljih. ''Chronica Albeldense'' hvali Ramira kot ''Uirga iustitiae'', torej »Palico pravice«.

== Poroke, potomci in dedovanje ==
[[Slika:Santa_Maria_del_Naranco.jpg|sličica|[[Santa María del Naranco]] v [[Oviedo|Oviedu]] je bila prvotno Ramirova palača, nato pa cerkev]]
O Ramirovi prvi poroki je znano le to, da se je morala zgoditi dovolj zgodaj, da je bil njegov sin v času Ramirovega nasledstva že odrasel.  Ramirov sin Ordoño je po očetovi smrti nasledil svojega očeta Asturije.

Ramiro se je drugič poročil s Paterno okoli leta 842, v letu smrti svojega predhodnika Alfonza II. Kronika njegovega vnuka trdi, da je bil Ramiro ob Alfonzovi smrti v kastiljskih deželah na svoji poroki. To kaže, da je bila njegova žena Kastiljanka. Domneva se, da je bila nevesta v tem zakonu Paterna, ki se je kasneje pojavila kot njegova vdova.

Ni trdnih dokazov o drugih otrocih razen Ordoña. Tradicionalno je bil grof Rodrigo Kastiljski (umrl leta 873) imenovan za sina Ramira in Paterne. Medievalist Justo Pérez de Urbel pravi, da je bil Rodrigo imenovan za grofa Kastilje zaradi svoje povezave z asturijsko kraljevo družino in da je možno, da je ta povezava obstajala prek kraljice Paterne, ne pa nujno zato, ker je bil njen sin.

Ramiro je bil morda oče [[Gatón of Bierzo|Gatóna]], grofa [[Astorga, Španija|Astorge]] in El Bierza, saj ''Al-Bayan al-Mughrib'' iz 14. stoletja Ibn Idharija navaja, da je bil Gatón 'brat' Ordoña I. Asturijskega.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Díez|first=Gonzalo Martínez|title=El condado de Castilla, 711-1038 : la historia frente a la la leyenda|year=2005|publisher=Marcial Pons|location=Valladolid|isbn=978-84-95379-94-8|page=139|language=Spanish}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in pokop ==
Ramiro je umrl 1. februarja 850 v svoji palači v [[Santa María del Naranco]], ki se nahaja na gori Naranco, blizu mesta [[Oviedo]]. Pokopan je bil v Panteonu asturijskih kraljev v [[Stolnica v Oviedu|katedrali San Salvador v Oviedu]], poleg svoje druge žene Paterne. Njegovi posmrtni ostanki so bili položeni v kamniti grob, ki ni več ohranjen, poleg podobnega groba za njegovega predhodnika Alfonsa II. Čistega. Njegov nagrobnik ima napis:&lt;blockquote&gt;''&quot;OBIIT DIVAE MEMORIAE RANIMIRUS REX DIE KAL. FEBRUARII. ERA DCCCLXXXVIII. OBTESTOR VOS OMNES QUI HAEC LECTURI ESTIS. UT PRO REQUIE ILLIUS ORARE NON DESINETIS&quot;'' . &lt;/blockquote&gt;Napis navaja datum njegove smrti kot februar &quot;888&quot;, ker se španski koledar začne leta 38 pr. n. št.

== ''Ramirjev'' slog v arhitekturi ==
Umetnost in arhitektura Ramirove vladavine predstavljata [[Predromanska umetnost|predromansko]] ''Ramirsko'' fazo  v asturijski umetnosti. Njegov dvor je bil središče velikega sijaja, o čemer pričata palača in cerkev [[Santa María del Naranco]] ter [[San Miguel de Lillo]]. Na južnih pobočjih gore Naranco, blizu mesta Oviedo, je Ramiro I. naročil gradnjo palače Santa María del Naranco in cerkve, znane kot San Miguel de Lillo ali Liño. Cerkev se je zrušila v trinajstem stoletju in danes je ohranjena le približno tretjina prvotne. Pripadajoče stavbe za služinčad se niso ohranile niti kot ruševine. Drug primer Ramirske arhitekture  je cerkev Santa Cristina de Lena, blizu občine Lena, približno 30 km iz Ovieda. Palača in obe cerkvi sta bili uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]] [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] .

V Ramirski arhitekturi  so bili uvedeni [[Banjast obok|banjasti oboki]] iz [[Lehnjak|lehnjaka]] (relativno lahkega apnenca). Ti so bili novost ne le v primerjavi s prejšnjo arhitekturo regije, temveč tudi v primerjavi z evropsko arhitekturo tistega obdobja, vključno z muslimansko Španijo, ki je uporabljala lesene strehe.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Astursko-leonska dinastija]]|circa|790|1. februar|850}}
{{S-reg}}
{{S-bef|before=[[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=842–850}}
{{S-aft|after=[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]}}
{{S-konec}}
[[Kategorija:Umrli leta 850]]
[[Kategorija:Rojeni v 790. letih]]</text>
      <sha1>kugd1ci99gju585yyca6b8cn1z8j5x0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672813</id>
      <parentid>6672788</parentid>
      <timestamp>2026-05-07T22:40:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6672813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13155" sha1="bldy06uwgq8m1zcagw30uveedhhre04" xml:space="preserve">
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ramiro I. Asturijski
| image        = Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg
| caption      = Imaginarni portret Ramira I. iz 19. stoletja, avtor Isidoro Lozano
| succession   = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]
| reign        = 842–850
| predecessor  = [[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]]
| successor    = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]
| birth_date   = {{circa|790}}
| birth_place  = [[Oviedo]]
| death_date   = 1. februar {{death year and age|850|790}}
| death_place  = [[Oviedo]]
| burial_place = [[Stolnica San Salvador, Oviedo]]
| spouse       = Paterna
| issue        = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]
| full name    = 
| house        = [[Astursko-leonska dinastija]]
| house-type   = Dinastija
| father       = [[Bermudo I. Asturijski]]
| mother       = 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
| type         = Monarh
}}

'''Ramiro I.''' ({{Okoli|790}} – 1. februar 850) je bil kralj [[Kraljevina Asturija|Asturije]] od leta 842 do svoje smrti leta 850. Sin kralja [[Bermudo I. Asturijski|Bermuda I.]] je postal kralj po boju za nasledstvo, potem ko je njegov predhodnik [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]]. umrl brez otrok. Med svojo burno vladavino se je branil pred napadi [[Vikingi|Vikingov]] in sil [[Al Andaluz|Al-Andaluza]].&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot;/&gt; Arhitekturno so njegova palača [[Santa María del Naranco]] in druge stavbe uporabljale slog ''ramirense'', ki je bil predhodnik [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Bil je sodobnik [[Abd Al Rahman II.|Abd ar-Rahmana II.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski emirat|emirja Kordove]] .

== Vladavina ==

=== Pridobitev prestola ===
[[Slika:Royal_flag_of_Ramiro_I_of_Asturies.svg|levo|sličica|Kraljeva zastava Ramira I.]]
[[Slika:Péninsule_ibérique_en_850.png|sličica|Iberija leta 850 n. št., Asturija pa je označena z modro barvo.]]
Smrt kralja [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]] je v [[Kraljevina Asturija|Asturijskem kraljestvu]] povzročila nasledstveno krizo. Po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III.]]'', ki jo pripisujejo Ramirovemu vnuku, je Alfonz II., ki ni imel otrok, za svojega naslednika izbral Ramira, svojega daljnega sorodnika in sina Alfonzovega predhodnika Bermuda I.&lt;ref name = &quot;Origenes&quot;&gt;{{cite book | last=Albornoz| first=Claudio Sánchez| authorlink=Claudio Sánchez Albornoz| title=Orígenes de la nación española: el Reino de Asturias| year=1985| publisher=Sarpe| location=Madrid| isbn=978-84-7291-739-2 | chapter=Chapter VI: Tras cuarenta años de paz interior| language=Spanish}}&lt;/ref&gt; V času smrti kralja Alfonza  je bil Ramiro v Kastilji (ali ''Barduliji'' po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III]]''.), kjer je bil na svoji poročni slovesnosti.

Nepocijan, ''[[Comes|comes palatii]]'' in sorodnik pokojnega kralja, je v Ramirovi odsotnosti izpodbijal Ramirovo nasledstvo, pri čemer so ga podpirali Astures in Vascones, ki so bili zvesti Alfonzu II. Ramiro je iskal podporo v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], kjer je zbral vojsko in napredoval proti [[Oviedo|Oviedu]].&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|authorlink=Roger Collins|title=Caliphs and Kings: Spain, 796-1031|chapter-url=https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&amp;pg=PA74-IA21|accessdate=8 July 2012|year=2012|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-1-118-27399-9|pages=70–72|chapter=Ramiro I (842-850)}}&lt;cite class=&quot;citation book cs1&quot; data-ve-ignore=&quot;&quot; id=&quot;CITEREFCollins2012&quot;&gt;[[Roger Collins|Collins, Roger]] (2012). [https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&amp;pg=PA74-IA21 &quot;Ramiro I (842-850)&quot;]. ''Caliphs and Kings: Spain, 796-1031''. John Wiley &amp; Sons. pp.&amp;nbsp;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;70–&lt;/span&gt;72. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/978-1-118-27399-9|&lt;bdi&gt;978-1-118-27399-9&lt;/bdi&gt;]]&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;8 July&lt;/span&gt; 2012&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt; Nepocijan je čakal na Ramirovo napredovanje pri Korneljani ob reki Narceji, kjer ga je Ramiro premagal v bitki pri mostu Korneljana.&lt;ref name=&quot;Collins2012&quot; /&gt; Nepocijan je pobegnil, a sta ga zasledovala in ujela grofa Scipion in Sonja. Spokorjenega so poslali v samostan.

=== Branjenje pred Vikingi ===
V času Ramirove vladavine so [[Vikingi]] pogosto obiskovali vode evropskih obalnih regij. Leta 844 se je flota izkrcala v [[A Coruña|Corunji]] in začela pleniti podeželje, požigati in ropali. Ramiro je proti njim odšel z močno vojsko in pregnal napadalce. Nekatere od njih je ujel in požgal velik del njihove flote. Ramirov sprejem je Vikinge odvrnil, tako da niso več plenili obal Asturije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=An Universal History, from the Earliest Account of Time, Volume 19|year=1760|url=https://books.google.com/books?id=gGZjAAAAMAAJ&amp;pg=PA512}}&lt;/ref&gt;

=== Legenda o bitki pri Klaviju ===
[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_01.jpg|sličica|Kip iz 18. stoletja v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači v Madridu,]] ki prikazuje umetnikovo zasnovo Ramira I.]]
Po legendi je Ramiro leta 834 v bitki pri Klaviju premagal Mavre. Datum so kasneje spremenili na 844, da bi se prilagodili protislovjem, ki so neločljivo povezana z zgodbo (Ramiro leta 834 ni vladal). Pripoved o bitki je prišla v središče pozornosti zaradi ponarejene listine, ki je bila ponarejene v Santiagu de Compostela v začetku 12. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Collins, Roger|year=1983|title=Early Medieval Spain|publisher=St. Martin's Press|location=New York|isbn=0-312-22464-8|page=236}}&lt;/ref&gt; Niti asturijske niti arabske kronike iz tistega obdobja ne omenjajo takšne bitke. Prvič je omenjena v kronikah Rodriga Jiméneza de Rada, nadškofa Toleda iz 13. stoletja.

Zdi se, da je poročilo o bitki mitifikacija zgodovinske druge bitke pri Albeldi leta 859, v kateri je Ramirov sin in naslednik Ordoño I. skupaj z Garsijo Íñiguezom Pamplonskim strl sile Muse ibn Muse al-Kasavija.&lt;ref&gt;{{V jeziku|es}} Martínez Díez (2005:Tomo 1, p. 143)&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{V jeziku|es}} J.J. Sayas Abengochea y L.A. García Moreno, ''Historia de España dirigida por Manuel Tuñón de Lara II. Romanismo y Germanismo: el despertar de ls pueblos hispánicos'' (1981). Labor, Madrid.&lt;/ref&gt; Po legendi naj bi se med bitko pojavil [[Sveti Jakob|sveti Jakob Veliki]], ubijalec Mavrov, na belem konju z belim praporom in pomagal asturijskim četam premagati Mavre. To je dalo povod za kult svetega Jakoba v Iberiji (''glej [[Jakobova pot|Pot svetega Jakoba]]'').&lt;ref name=&quot;Hijelmo1995&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Granado Hijelmo|first=Ignacio|title=Las Instituciones Nobiliarias Riojanas: Un Capítulo de la Historia Institucional de la Rioja y el Derecho Nobiliario Español|url=https://books.google.com/books?id=NWmObBw8sgUC&amp;pg=PA10|accessdate=18 July 2012|date=1 January 1995|publisher=Ediciones Hidalguia|isbn=978-84-87204-76-0|pages=10–}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|title=Clavijo: El Voto de Santiago|accessdate=2012-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140202143806/http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|archivedate=February 2, 2014}}&lt;/ref&gt;

V zahvalo za posredovanje apostola naj bi Ramiro uvedel ponarejeno dajatev, imenovano Voto de Santiago, ki dejansko izvira iz 12. stoletja, davek v korist Cerkve, ki ga je leta 1812 razveljavilo sodišče Kadiza.

=== Poskus ponovne naselitve Leóna ===
Ramirov najpomembnejši spopad z muslimanskimi kraljestvi Iberije ni bil uspešen. Tudi emir Abd ar-Rahman II. iz Kordove se je moral soočiti z vikinškimi napadalci, pa tudi z notranjimi upori, ki jih je vodil Musa ibn Musa iz družine Banu Kasi. Ramiro je izkoristil začasni oddih za ponovno naselitev mesta [[León, Španija|León]]. Ta poskus ponovne naselitve je bil kratkotrajen. Abd ar-Rahman II. je porazil tako Vikinge kot upornike ter leta 846 poslal vojsko pod vodstvom svojega sina (kasneje Mohameda I. iz Kordove ) in katoličane prisilil, da so ponovno zapustili León, ki so ga muslimani nato požgali. Mesto je bilo ponovno zasedeno šele leta 856 pod Ordoñom I.

=== Notranji konflikt in stroga pravičnost ===
Medtem ko je bila Asturija pod Ramirom relativno brez zunanjih spopadov, je bil v drugem delu vladavine veliko notranjih konfliktov. Kot že omenjeno, je bil njegov vzpon na prestol problematičen in se je še naprej srečeval z nezadovoljnimi in uporniškimi plemiči. ''Chronica Albeldense'' omenja zlasti dva od teh upornikov. Potem ko je premagal uporniškega ''prócerja'' (velikaša ali visokega plemiča) Piniola, ga je Ramiro skupaj s sedmimi sinovi obsodil na smrt. Vodjo drugega upora, ''comes palatii'' Aldroita, je obsodil na oslepitev.&lt;ref name = &quot;Origenes&quot;/&gt;

Ramiro je strogo ravnal proti ''latronom'' (tatovom), katerih število je kljub temu povečalo državljanske nesoglasja med njegovim vladanjem, in proti ''magom'', domnevno [[Poganstvo|poganom, ki]] so še vedno živeli v bolj oddaljenih naseljih. ''Chronica Albeldense'' hvali Ramira kot ''Uirga iustitiae'', torej »Palico pravice«.

== Poroke, potomci in dedovanje ==
[[Slika:Santa_Maria_del_Naranco.jpg|sličica|[[Santa María del Naranco]] v [[Oviedo|Oviedu]] je bila prvotno Ramirova palača, nato pa cerkev]]
O Ramirovi prvi poroki je znano le to, da se je morala zgoditi dovolj zgodaj, da je bil njegov sin v času Ramirovega nasledstva že odrasel.  Ramirov sin Ordoño je po očetovi smrti nasledil svojega očeta Asturije.

Ramiro se je drugič poročil s Paterno okoli leta 842, v letu smrti svojega predhodnika Alfonza II. Kronika njegovega vnuka trdi, da je bil Ramiro ob Alfonzovi smrti v kastiljskih deželah na svoji poroki. To kaže, da je bila njegova žena Kastiljanka. Domneva se, da je bila nevesta v tem zakonu Paterna, ki se je kasneje pojavila kot njegova vdova.

Ni trdnih dokazov o drugih otrocih razen Ordoña. Tradicionalno je bil grof Rodrigo Kastiljski (umrl leta 873) imenovan za sina Ramira in Paterne. Medievalist Justo Pérez de Urbel pravi, da je bil Rodrigo imenovan za grofa Kastilje zaradi svoje povezave z asturijsko kraljevo družino in da je možno, da je ta povezava obstajala prek kraljice Paterne, ne pa nujno zato, ker je bil njen sin.

Ramiro je bil morda oče [[Gatón of Bierzo|Gatóna]], grofa [[Astorga, Španija|Astorge]] in El Bierza, saj ''Al-Bayan al-Mughrib'' iz 14. stoletja Ibn Idharija navaja, da je bil Gatón 'brat' Ordoña I. Asturijskega.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Díez|first=Gonzalo Martínez|title=El condado de Castilla, 711-1038 : la historia frente a la la leyenda|year=2005|publisher=Marcial Pons|location=Valladolid|isbn=978-84-95379-94-8|page=139|language=Spanish}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in pokop ==
Ramiro je umrl 1. februarja 850 v svoji palači v [[Santa María del Naranco]], ki se nahaja na gori Naranco, blizu mesta [[Oviedo]]. Pokopan je bil v Panteonu asturijskih kraljev v [[Stolnica v Oviedu|katedrali San Salvador v Oviedu]], poleg svoje druge žene Paterne. Njegovi posmrtni ostanki so bili položeni v kamniti grob, ki ni več ohranjen, poleg podobnega groba za njegovega predhodnika Alfonsa II. Čistega. Njegov nagrobnik ima napis:&lt;blockquote&gt;''&quot;OBIIT DIVAE MEMORIAE RANIMIRUS REX DIE KAL. FEBRUARII. ERA DCCCLXXXVIII. OBTESTOR VOS OMNES QUI HAEC LECTURI ESTIS. UT PRO REQUIE ILLIUS ORARE NON DESINETIS&quot;'' . &lt;/blockquote&gt;Napis navaja datum njegove smrti kot februar &quot;888&quot;, ker se španski koledar začne leta 38 pr. n. št.

== ''Ramirjev'' slog v arhitekturi ==
Umetnost in arhitektura Ramirove vladavine predstavljata [[Predromanska umetnost|predromansko]] ''Ramirsko'' fazo  v asturijski umetnosti. Njegov dvor je bil središče velikega sijaja, o čemer pričata palača in cerkev [[Santa María del Naranco]] ter [[San Miguel de Lillo]]. Na južnih pobočjih gore Naranco, blizu mesta Oviedo, je Ramiro I. naročil gradnjo palače Santa María del Naranco in cerkve, znane kot San Miguel de Lillo ali Liño. Cerkev se je zrušila v trinajstem stoletju in danes je ohranjena le približno tretjina prvotne. Pripadajoče stavbe za služinčad se niso ohranile niti kot ruševine. Drug primer Ramirske arhitekture  je cerkev Santa Cristina de Lena, blizu občine Lena, približno 30 km iz Ovieda. Palača in obe cerkvi sta bili uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]] [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] .

V Ramirski arhitekturi  so bili uvedeni [[Banjast obok|banjasti oboki]] iz [[Lehnjak|lehnjaka]] (relativno lahkega apnenca). Ti so bili novost ne le v primerjavi s prejšnjo arhitekturo regije, temveč tudi v primerjavi z evropsko arhitekturo tistega obdobja, vključno z muslimansko Španijo, ki je uporabljala lesene strehe.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Astursko-leonska dinastija]]|circa|790|1. februar|850}}
{{S-reg}}
{{S-bef|before=[[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=842–850}}
{{S-aft|after=[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]}}
{{S-konec}}
[[Kategorija:Umrli leta 850]]
[[Kategorija:Rojeni v 790. letih]]</text>
      <sha1>bldy06uwgq8m1zcagw30uveedhhre04</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tavtologija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602250</id>
    <revision>
      <id>6672821</id>
      <timestamp>2026-05-07T23:52:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vran123</username>
        <id>150300</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1352281401|Tautology (language)]]«</comment>
      <origin>6672821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="434" sha1="81kflo6jv6fjegh6uhmyqbifo1ga2rd" xml:space="preserve">
'''Tavtologija''' ali '''istorečje''' je v literarni teoriji in retoriki pojav, pri katerem se nekaj opiše z različnimi besedami, a istim pomenom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4539216/tavtologija|title=tavtologíja|accessdate=8. 5. 2026|website=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Semantika]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Retorika]]</text>
      <sha1>81kflo6jv6fjegh6uhmyqbifo1ga2rd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672825</id>
      <parentid>6672821</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T00:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vran123</username>
        <id>150300</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1352281401|Tautology (language)]]«</comment>
      <origin>6672825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2311" sha1="hg2vb0wrbnytpjpzlrt8t5x101mhx49" xml:space="preserve">
'''Tavtologija''' ali '''istorečje''' je v literarni teoriji in retoriki pojav, pri katerem se nekaj opiše z različnimi besedami, a istim pomenom, torej dvakrat &quot;rečeš isto&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4539216/tavtologija|title=tavtologíja|accessdate=8. 5. 2026|website=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|publisher=Fran.si}}&lt;/ref&gt;.

V literaturi se tavtologijo pogosto meša s '''pleonazmom''' oziroma '''besednim preobiljem'''. Tudi pri njem namreč en pojav opišemo &quot;z več pomensko sorodnimi izrazi&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4510817/pleonazem|title=pleonázem|accessdate=8. 5. 2026|website=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|publisher=Fran.si}}&lt;/ref&gt;, na primer &quot;ena sama samcata drobtinica&quot; ali primeri, ki jih med drugimi navaja Breznik v svoji ''Slovenski slovnici za srednje šole''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovnica za srednje šole|last=Breznik|first=Anton|publisher=Družba sv. Mohorja v Celju|year=1934|page=246–247|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/12/BREZNIK_1934_Slovnica_srednje_%C5%A1ole.pdf}}&lt;/ref&gt; : &quot;nem kamen&quot;, &quot;hudobno sovraštvo&quot; in &quot;majhen ptiček&quot; (pri katerem je majhnost izražena že v pomanjševalnici).

Prav tako se včasih meša jezikovno tavtologijo z logično tavtologijo, vedno pravilno izjavo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tavtologije|url=https://eucbeniki.sio.si/vega1/6/index4.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt;.

== Primeri tavtologije ==

* kronološki čas&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Antična filozofija jezika v Škrabčevem opusu: problem časa|last=Grgič|first=Matejka|year=2003|page=231|cobiss=}}&lt;/ref&gt;
* &quot;V tem besednjaku je mnogo nepotrebne navlake, ki bi se morala izpustiti.&quot; (&quot;nepotreben&quot; in &quot;ki bi se morala izpustiti&quot; pomenita enako)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* &quot;Temna noč [je] v črno svoje krilo zavila jesensko krajino.&quot; ([https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 8. poglavje])
* &quot;Obkroževale so me krog in krog puste megle.&quot; (&quot;obkroževati&quot; in &quot;krog in krog&quot; pomenita enako. [https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 3. poglavje])
{{Sklici}}
[[Kategorija:Semantika]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Retorika]]</text>
      <sha1>hg2vb0wrbnytpjpzlrt8t5x101mhx49</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672847</id>
      <parentid>6672825</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T04:49:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6672847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2369" sha1="q7pcwacd7aqxatqqfn1t7i1peubolu4" xml:space="preserve">'''Tavtologija''' ali '''istorečje''' je v literarni teoriji in [[retorika|retoriki]] pojav, pri katerem se nekaj opiše z različnimi besedami, a istim pomenom, torej »večkrat povedano isto«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4539216/tavtologija|title=tavtologíja|accessdate=8. 5. 2026|work=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|via=Fran.si}}&lt;/ref&gt;

V literaturi ni ostre ločnice med tavtologijo in [[pleonazem|pleonazmom]] oziroma »besednim preobiljem«. Tudi pri njem namreč en pojav opišemo »z več pomensko sorodnimi izrazi«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4510817/pleonazem|title=pleonázem|accessdate=8. 5. 2026|website=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|publisher=Fran.si}}&lt;/ref&gt; na primer »ena sama samcata drobtinica« ali primeri, ki jih med drugimi navaja Breznik v svoji ''Slovenski slovnici za srednje šole'': »nem kamen«, »hudobno sovraštvo« in »majhen ptiček« (pri slednjem je majhnost izražena že v pomanjševalnici).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovnica za srednje šole|last=Breznik|first=Anton|publisher=Družba sv. Mohorja v Celju|year=1934|page=246–247|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/12/BREZNIK_1934_Slovnica_srednje_%C5%A1ole.pdf}}&lt;/ref&gt;

Prav tako se včasih zamenjuje jezikovno tavtologijo z logično tavtologijo, vedno pravilno izjavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tavtologije|url=https://eucbeniki.sio.si/vega1/6/index4.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2026-05-07}}&lt;/ref&gt;

== Primeri tavtologije ==

* kronološki čas&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Antična filozofija jezika v Škrabčevem opusu: problem časa|last=Grgič|first=Matejka|year=2003|page=231|cobiss=}}&lt;/ref&gt;
* »V tem besednjaku je mnogo nepotrebne navlake, ki bi se morala izpustiti.« (»nepotreben« in »ki bi se morala izpustiti« pomenita enako)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* »Temna noč [je] v črno svoje krilo zavila jesensko krajino.« ([https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 8. poglavje])
* &quot;Obkroževale so me krog in krog puste megle.&quot; (&quot;obkroževati&quot; in &quot;krog in krog&quot; pomenita enako. [https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 3. poglavje])

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Semantika]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Retorika]]</text>
      <sha1>q7pcwacd7aqxatqqfn1t7i1peubolu4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Šport na Kosovu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>602251</id>
    <revision>
      <id>6672860</id>
      <timestamp>2026-05-08T06:30:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6672860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143" sha1="kxb16ahhe3imip6ipnw7up4ssldjk8f" xml:space="preserve">{{ktgr|[[šport]]u na [[Kosovo|Kosovu]]}}

[[Kategorija:Šport po državah|Kosovo]]
[[Kategorija:Šport v Evropi|Kosovo]]
[[Kategorija:Kosovo]]</text>
      <sha1>kxb16ahhe3imip6ipnw7up4ssldjk8f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Kosovu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602252</id>
    <revision>
      <id>6672866</id>
      <timestamp>2026-05-08T06:36:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6672866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3944" sha1="lqmfv4858uyrfxxbv061383ksmt4maj" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Dirka po Kosovu
| image       = 
| date        = julij
| region      = [[Kosovo]]
| english     = 
| localnames  = Tour de Kosova {{in lang|sq}}
| nickname    = 
| discipline  = [[Road bicycle racing|Road]]
| competition = [[UCI Europe Tour]]
| type        = [[Stage race]]
| director    = Edwin Cruijssen
| first       = ?
| number      = 22
| firstwinner = ?
| mostwins    = ''brez večkratnih zmagovalev''
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Danijel Agricola]]|NED}}
}}

'''Dirka po Kosovu''' ({{jezik-sq|Tour de Kosova}}) vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Kosovo|Kosovu]]. Od leta 2019 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-of-kosovo|title= Tour of Kosovo (2.2)|website=www.procyclingstats.com|access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt; Nobenemu od kolesarjev dirke ni uspelo osvojiti več kot enkrat.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 2010 || {{flagicon|GER}} [[Karsten Keunecke]] || {{flagicon|ALB}} [[Jonid Tosku]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2011 || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Altin Sufa]] || {{flagicon|KOS}} [[Qëndrim Guri]]
|-
| 2012 || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || ||
|-
| 2013 || {{flagicon|GER}} [[Heinrich Berger]] || {{flagicon|SRB}} [[Esad Hasanović]] || {{flagicon|GER}} [[Benjamin Holler]]
|-
| 2014 || {{flagicon|ALB}} [[Olsian Velia]] || {{flagicon|GER}} [[Alexander Schlenkrich]] || {{flagicon|GER}} [[Sascha Starker]]
|-
| 2015&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/sporti/447106/alban-nuha-mbret-i-turit-sefa-fiton-etapen-e-fundit/|title=Alban Nuha mbret i Turit, Sefa fiton etapën e fundit|date=30 August 2015|work=botasot.info|author=Fazli Berisha}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|KOS}} [[Alban Nuha]] || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2016&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/ciklizem-sporti/570842/sefa-triumfon-ne-tour-de-kosova/|title=Sefa triumfon në 'Tour de Kosova'|work=botasot.info|date=28 August 2016|author=Kemajl Goca}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|KOS}} [[flagicon|Egzon Misini]] || {{flagicon|ALB}} [[Nikolla Xhukiç]]
|-
| 2017&lt;ref&gt;{{cite web|lang=it|url=https://www.bicitv.it/stanimir-cholakov-conquista-tour-of-kosovo-festa-team-unieuro/|title=Stanimir Cholakov conquista il Tour of Kosovo, festa per il Team Unieuro|work=bicitv.it|date=23 August 2017}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|BUL}} [[Stanimir Čolakov]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
| 2018&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://kosovacycling.org/2018/06/03/zavyalov-i-holandes-e-fiton-tour-de-kosova/|title=Zavyalov i Holandës e fiton Tour de Kosova|work=kosovacycling.org|date=3 June 2018}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|USA}} [[Innokenty Zavyalov]] || {{flagicon|NED}} [[Daaf Koemans]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
|2019 || {{flagicon|GRE}} [[Charalampos Kastrantas]] || {{flagicon|BUL}} [[Jordan Andrejev]] || {{flagicon|NED}} [[Kenny Nijssen]]
|-
| 2020
| colspan=3 align=center| ''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
| {{flagicon|FRA}} [[Tristan Delacroix]]
| {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]]
| {{flagicon|GER}} [[Nikodemus Holler]]
|-
| 2022
| colspan=3 align=center|''odpovedano''
|-
| 2023
| {{flagicon|ITA}} [[Nicolò Garibbo]]
| {{flagicon|ITA}} [[Piergiorgio Cozzani]]
| {{flagicon|GRE}} [[Nikolaos Drakos]]
|-
| 2024
| colspan=3 align=center| ''odpovedano''
|-
| 2025
| {{flagicon|NED}} [[Danijel Agricola]]
| {{flagicon|GBR}} [[Rowan Baker]]
| {{flagicon|GBR}} [[Edward Morgan (kolesar)|Edward Morgan]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Šport na Kosovu]]</text>
      <sha1>lqmfv4858uyrfxxbv061383ksmt4maj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672873</id>
      <parentid>6672866</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:42:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6672873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3946" sha1="03igwyg31zxvl2ium5b3zo71cg1rkac" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Dirka po Kosovu
| image       = 
| date        = julij
| region      = [[Kosovo]]
| english     = 
| localnames  = Turi i Kosovës {{in lang|sq}}
| nickname    = 
| discipline  = [[Road bicycle racing|Road]]
| competition = [[UCI Europe Tour]]
| type        = [[Stage race]]
| director    = Edwin Cruijssen
| first       = ?
| number      = 22
| firstwinner = ?
| mostwins    = ''brez večkratnih zmagovalev''
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Danijel Agricola]]|NED}}
}}

'''Dirka po Kosovu''' ({{jezik-sq|Turi i Kosovës}}) vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Kosovo|Kosovu]]. Od leta 2019 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-of-kosovo|title= Tour of Kosovo (2.2)|website=www.procyclingstats.com|access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt; Nobenemu od kolesarjev dirke ni uspelo osvojiti več kot enkrat.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 2010 || {{flagicon|GER}} [[Karsten Keunecke]] || {{flagicon|ALB}} [[Jonid Tosku]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2011 || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Altin Sufa]] || {{flagicon|KOS}} [[Qëndrim Guri]]
|-
| 2012 || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || ||
|-
| 2013 || {{flagicon|GER}} [[Heinrich Berger]] || {{flagicon|SRB}} [[Esad Hasanović]] || {{flagicon|GER}} [[Benjamin Holler]]
|-
| 2014 || {{flagicon|ALB}} [[Olsian Velia]] || {{flagicon|GER}} [[Alexander Schlenkrich]] || {{flagicon|GER}} [[Sascha Starker]]
|-
| 2015&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/sporti/447106/alban-nuha-mbret-i-turit-sefa-fiton-etapen-e-fundit/|title=Alban Nuha mbret i Turit, Sefa fiton etapën e fundit|date=30 August 2015|work=botasot.info|author=Fazli Berisha}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|KOS}} [[Alban Nuha]] || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2016&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/ciklizem-sporti/570842/sefa-triumfon-ne-tour-de-kosova/|title=Sefa triumfon në 'Tour de Kosova'|work=botasot.info|date=28 August 2016|author=Kemajl Goca}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|KOS}} [[flagicon|Egzon Misini]] || {{flagicon|ALB}} [[Nikolla Xhukiç]]
|-
| 2017&lt;ref&gt;{{cite web|lang=it|url=https://www.bicitv.it/stanimir-cholakov-conquista-tour-of-kosovo-festa-team-unieuro/|title=Stanimir Cholakov conquista il Tour of Kosovo, festa per il Team Unieuro|work=bicitv.it|date=23 August 2017}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|BUL}} [[Stanimir Čolakov]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
| 2018&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://kosovacycling.org/2018/06/03/zavyalov-i-holandes-e-fiton-tour-de-kosova/|title=Zavyalov i Holandës e fiton Tour de Kosova|work=kosovacycling.org|date=3 June 2018}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|USA}} [[Innokenty Zavyalov]] || {{flagicon|NED}} [[Daaf Koemans]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
|2019 || {{flagicon|GRE}} [[Charalampos Kastrantas]] || {{flagicon|BUL}} [[Jordan Andrejev]] || {{flagicon|NED}} [[Kenny Nijssen]]
|-
| 2020
| colspan=3 align=center| ''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
| {{flagicon|FRA}} [[Tristan Delacroix]]
| {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]]
| {{flagicon|GER}} [[Nikodemus Holler]]
|-
| 2022
| colspan=3 align=center|''odpovedano''
|-
| 2023
| {{flagicon|ITA}} [[Nicolò Garibbo]]
| {{flagicon|ITA}} [[Piergiorgio Cozzani]]
| {{flagicon|GRE}} [[Nikolaos Drakos]]
|-
| 2024
| colspan=3 align=center| ''odpovedano''
|-
| 2025
| {{flagicon|NED}} [[Danijel Agricola]]
| {{flagicon|GBR}} [[Rowan Baker]]
| {{flagicon|GBR}} [[Edward Morgan (kolesar)|Edward Morgan]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Šport na Kosovu]]</text>
      <sha1>03igwyg31zxvl2ium5b3zo71cg1rkac</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6672888</id>
      <parentid>6672873</parentid>
      <timestamp>2026-05-08T06:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ sl.</comment>
      <origin>6672888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3954" sha1="9eapsde9b98qmekyl0s0hgiruig9aew" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Dirka po Kosovu
| image       = 
| date        = julij
| region      = [[Kosovo]]
| english     = 
| localnames  = Turi i Kosovës {{in lang|sq}}
| nickname    = 
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI Europe Tour]]
| type        = [[etapna dirka]]
| director    = Edwin Cruijssen
| first       = ?
| number      = 22
| firstwinner = ?
| mostwins    = ''brez večkratnih zmagovalev''
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Danijel Agricola]]|NED}}
}}

'''Dirka po Kosovu''' ({{jezik-sq|Turi i Kosovës}}) vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Kosovo|Kosovu]]. Od leta 2019 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-of-kosovo|title= Tour of Kosovo (2.2)|website=www.procyclingstats.com|access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt; Nobenemu od kolesarjev dirke ni uspelo osvojiti več kot enkrat.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 2010 || {{flagicon|GER}} [[Karsten Keunecke]] || {{flagicon|ALB}} [[Jonid Tosku]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2011 || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Altin Sufa]] || {{flagicon|KOS}} [[Qëndrim Guri]]
|-
| 2012 || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || ||
|-
| 2013 || {{flagicon|GER}} [[Heinrich Berger]] || {{flagicon|SRB}} [[Esad Hasanović]] || {{flagicon|GER}} [[Benjamin Holler]]
|-
| 2014 || {{flagicon|ALB}} [[Olsian Velia]] || {{flagicon|GER}} [[Alexander Schlenkrich]] || {{flagicon|GER}} [[Sascha Starker]]
|-
| 2015&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/sporti/447106/alban-nuha-mbret-i-turit-sefa-fiton-etapen-e-fundit/|title=Alban Nuha mbret i Turit, Sefa fiton etapën e fundit|date=30 August 2015|work=botasot.info|author=Fazli Berisha}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|KOS}} [[Alban Nuha]] || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]]
|-
| 2016&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/ciklizem-sporti/570842/sefa-triumfon-ne-tour-de-kosova/|title=Sefa triumfon në 'Tour de Kosova'|work=botasot.info|date=28 August 2016|author=Kemajl Goca}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|KOS}} [[flagicon|Egzon Misini]] || {{flagicon|ALB}} [[Nikolla Xhukiç]]
|-
| 2017&lt;ref&gt;{{cite web|lang=it|url=https://www.bicitv.it/stanimir-cholakov-conquista-tour-of-kosovo-festa-team-unieuro/|title=Stanimir Cholakov conquista il Tour of Kosovo, festa per il Team Unieuro|work=bicitv.it|date=23 August 2017}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|BUL}} [[Stanimir Čolakov]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
| 2018&lt;ref&gt;{{cite web|lang=sq|url=https://kosovacycling.org/2018/06/03/zavyalov-i-holandes-e-fiton-tour-de-kosova/|title=Zavyalov i Holandës e fiton Tour de Kosova|work=kosovacycling.org|date=3 June 2018}}&lt;/ref&gt; || {{flagicon|USA}} [[Innokenty Zavyalov]] || {{flagicon|NED}} [[Daaf Koemans]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]]
|-
|2019 || {{flagicon|GRE}} [[Charalampos Kastrantas]] || {{flagicon|BUL}} [[Jordan Andrejev]] || {{flagicon|NED}} [[Kenny Nijssen]]
|-
| 2020
| colspan=3 align=center| ''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]''
|-
| 2021
| {{flagicon|FRA}} [[Tristan Delacroix]]
| {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]]
| {{flagicon|GER}} [[Nikodemus Holler]]
|-
| 2022
| colspan=3 align=center|''odpovedano''
|-
| 2023
| {{flagicon|ITA}} [[Nicolò Garibbo]]
| {{flagicon|ITA}} [[Piergiorgio Cozzani]]
| {{flagicon|GRE}} [[Nikolaos Drakos]]
|-
| 2024
| colspan=3 align=center| ''odpovedano''
|-
| 2025
| {{flagicon|NED}} [[Danijel Agricola]]
| {{flagicon|GBR}} [[Rowan Baker]]
| {{flagicon|GBR}} [[Edward Morgan (kolesar)|Edward Morgan]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Šport na Kosovu]]</text>
      <sha1>9eapsde9b98qmekyl0s0hgiruig9aew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tour de Kosova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602253</id>
    <redirect title="Dirka po Kosovu" />
    <revision>
      <id>6672867</id>
      <timestamp>2026-05-08T06:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Dirka po Kosovu]]</comment>
      <origin>6672867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="jmr22hxpa3d85w44lpga384ry782t83" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dirka po Kosovu]]</text>
      <sha1>jmr22hxpa3d85w44lpga384ry782t83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Dirka po Kosovu</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602254</id>
    <revision>
      <id>6672868</id>
      <timestamp>2026-05-08T06:37:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>CEE</comment>
      <origin>6672868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="p8df24zio65ckpk13bu3b5kzyt4v3lm" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=šport|država=Kosovo}}</text>
      <sha1>p8df24zio65ckpk13bu3b5kzyt4v3lm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turi i Kosovës</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602255</id>
    <redirect title="Dirka po Kosovu" />
    <revision>
      <id>6672874</id>
      <timestamp>2026-05-08T06:42:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Dirka po Kosovu]]</comment>
      <origin>6672874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="jmr22hxpa3d85w44lpga384ry782t83" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dirka po Kosovu]]</text>
      <sha1>jmr22hxpa3d85w44lpga384ry782t83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/27. maj 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>602257</id>
    <revision>
      <id>6672917</id>
      <timestamp>2026-05-08T08:40:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>100-letnica smrti Srečka Kosovela</comment>
      <origin>6672917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162" sha1="6fbbitxig1bxrq2ms4h2st1b59qihrs" xml:space="preserve">{{Obletnica
| slika = Srečko Kosovel 1920s.jpg
| velikost = 50px
| besedilo = 100-letnica smrti&lt;br&gt;slovenskega pesnika&lt;br&gt;[[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]]
}}</text>
      <sha1>6fbbitxig1bxrq2ms4h2st1b59qihrs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/21. november 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>602258</id>
    <revision>
      <id>6672918</id>
      <timestamp>2026-05-08T08:42:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>100-letnica smrti Zofke Kveder (takole, pa imamo okvirčka vsaj za osebi, ki ju letos uradno praznujemo)</comment>
      <origin>6672918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="169" sha1="8um136axg52rc5w4kavopg7rcnchsev" xml:space="preserve">{{Obletnica
| slika = Zofka Kveder 1920s.jpg
| velikost = 60px
| besedilo = 100-letnica smrti&lt;br&gt;slovenske pisateljice in publicistke&lt;br&gt;[[Zofka Kveder|Zofke Kveder]]
}}</text>
      <sha1>8um136axg52rc5w4kavopg7rcnchsev</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/11. oktober 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>602259</id>
    <revision>
      <id>6672922</id>
      <timestamp>2026-05-08T08:48:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>100-letnica rojstva Jožeta Toporišiča</comment>
      <origin>6672922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="165" sha1="pmctm6d7mgna710ilrdpwwz2037jf4f" xml:space="preserve">{{Obletnica
| slika = Toporisic 9.JPG
| velikost = 50px
| besedilo = 100-letnica rojstva&lt;br&gt;slovenskega jezikoslovca&lt;br&gt;[[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]]
}}</text>
      <sha1>pmctm6d7mgna710ilrdpwwz2037jf4f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Okrogle obletnice 2026</title>
    <ns>14</ns>
    <id>602260</id>
    <revision>
      <id>6672923</id>
      <timestamp>2026-05-08T08:48:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6672923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" sha1="a3lk0yiyl52i9solhx2t0yssdetevcf" xml:space="preserve">{{Seznam obletnic (kategorije)}}</text>
      <sha1>a3lk0yiyl52i9solhx2t0yssdetevcf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/8. maj 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>602261</id>
    <revision>
      <id>6672927</id>
      <timestamp>2026-05-08T08:57:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>100-letnica rojstva Davida Attenborougha</comment>
      <origin>6672927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="190" sha1="bmipwq7o7qqrh42l0gap05cazywfg10" xml:space="preserve">{{Obletnica
| slika = Bærekraftsprisen 2018 (cropped).jpg
| velikost = 50px
| besedilo = 100-letnica rojstva&lt;br&gt;naravoslovca in televizijca&lt;br&gt;[[David Attenborough|Davida Attenborougha]]
}}</text>
      <sha1>bmipwq7o7qqrh42l0gap05cazywfg10</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vitebska kneževina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602262</id>
    <revision>
      <id>6672946</id>
      <timestamp>2026-05-08T09:45:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>država</comment>
      <origin>6672946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1101" sha1="lcskuy8a4s4hfwgnfpd76xsq9u1ruy8" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name                     = Віцебскае княства
| conventional_long_name          = Vitebska kneževina
| common_name                     = Vitebsk
| year_start                      = 1101
| year_end                        = 1508
| image_map              = Divisions of Lithuania 1385 (Navahrudak closeup).svg
| image_map_caption      = {{legend|#a4bafc|Vitebska kneževina (16.) leta 1385}}
| p1                              = Polocka kneževina
| s1                              = Velika litovska kneževina
| religion                        = [[pravoslavje]]
| capital                         = [[Vitebsk]]
| government_type                 = monarhija 
| common_languages                = [[stara cerkvena slovanščina]]
| today                           = {{ikona zastave|Belorusija}} [[Belorusija]]
}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 1100. letih]]
[[Kategorija:Ukinitve v 1500. letih]]
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Zgodovina Belorusije]]</text>
      <sha1>lcskuy8a4s4hfwgnfpd76xsq9u1ruy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Vitebska kneževina</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602263</id>
    <revision>
      <id>6672947</id>
      <timestamp>2026-05-08T09:46:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>CEE</comment>
      <origin>6672947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" sha1="oq0yjvygqe21oyy0zpxv8rd7sbmsou6" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Belorusija|država2= |država3= }}</text>
      <sha1>oq0yjvygqe21oyy0zpxv8rd7sbmsou6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:~2026-27685-98</title>
    <ns>3</ns>
    <id>602264</id>
    <revision>
      <id>6672969</id>
      <timestamp>2026-05-08T10:33:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>!</comment>
      <origin>6672969</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1401" sha1="nd2edx80sxjbq8wzorso3wq5fyvgjme" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if:  | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Lecce|, kot ste to počeli na strani [[:Lecce|Lecce]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:33, 8. maj 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;border:0px&quot;
{{!}}- 
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&amp;type=block&amp;page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&amp;ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}</text>
      <sha1>nd2edx80sxjbq8wzorso3wq5fyvgjme</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Kraljevina Dravija</title>
    <ns>118</ns>
    <id>602265</id>
    <revision>
      <id>6672975</id>
      <timestamp>2026-05-08T10:46:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27753-60</username>
        <id>259475</id>
      </contributor>
      <comment>-- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] --</comment>
      <origin>6672975</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3175" sha1="44s4z2xvpc3qy4yvmf4najsq5h3mdcd" xml:space="preserve">Kraljevina Dravija

Kraljevina Dravija (angl. Kingdom of Dravia) je samooklicana parlamentarna monarhija, ki se nahaja na levi strani reke Donave. Država temelji na načelih ekološkega varstva, digitalne administracije in ohranjanja naravnega reda. Sedež države in administrativno središče je mesto Dravalis.

Dravija se specifično umešča kot nevtralna cona na ozemlju, ki je predmet dolgoletnega mejnega spora med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško, deluje pa kot varuh rečnega pasu, ki je zaradi političnih nesoglasij ostal zunaj neposrednega upravljanja sosednjih držav.

== Drzavna ureditev ==
Dravija je po svoji ureditvi parlamentarna monarhija z jasno delitvijo na ceremonialno in operativno oblast:

Monarh: Na čelu države je kralj Božidar. On personificira suverenost Kraljevine, služi kot jamstvo stabilnosti in vrhovni varuh ekosistema Donave.Uprava (Organizacija): Operativno delovanje države je zaupano strokovni Organizaciji. Ta entiteta opravlja vlogo vlade in admin uprava, upravlja projekti na terenu in vodi diplomatsko korespondenco. Ta model omogoča Draviji delovati kot država, medtem ko pravno deluje skozi civilno-pravne okvire. Glavno mesto: Dravalis Dravalis je prestolnica Kraljevine in center družbenega življenja. Mesto je zasnovano kot model trajnostne urbanistike, kjer je poudarek na: Ekoloski infrastrukturi: Uporaba lesenih poti in mobilnih objektov, ki ne motijo naravnega toka reke. Cona &quot;Kraljevska plaža&quot;: Osrednji javni prostor namenjen turizmu, rekreaciji in okoljski vzgoji. Uradni jeziki in pisava V Kraljevini so v enakovredni uradni uporabi trije jeziki, s čimer se poudarja inkluzivnost in mednarodni značaj države: Srbski jezik Hrvaški jezik Angleški jezik (kot primarni jezik za mednarodno komunikacijo in digitalno upravo). Ekonomija in valuta Ekonomski sistem Dravije je pragmatičen in prilagojen regionalni stabilnosti. Sredstva plačila: V vsakodnevnem prometu za trgovino in storitve se uradno uporabljata Euro (€) in Srbski dinar (RSD). Nacionalna valuta – Drav: Drav je uradna identitetna valuta Kraljevine. Čeprav nima funkcije množinskega plačilnega sredstva, Drav služi kot simbol narodnega ponosa, uporablja se za protokolarne namene in kot priznanje za prispevek k razvoju Kraljevine. Zunanja politika (Doktrina &quot;Tri zastave&quot;) Kraljevina Dravia izvaja miroljubno doktrino z imenom &quot;Tri zastave&quot;. Z izpostavitvijo zastav Srbije in Hrvaške poleg kraljeve zastave Dravie država priznava občutljivost terena, na katerem se nahaja. Strategija kralja Božidarja ni uzurpacija, temveč ekološko varstvo — vzdrževanje reda in čistoče na obali do končne rešitve meddržavnega spora. Državni simboli Zastava: Bordo-zlata polja, ki simbolizirajo dostojanstvo monarhije, zgodovinski pomen reke in naravno bogastvo. Potni list: Uradna listina, s katero Kraljevina potrjuje identiteto svojih državljanov in njihovo zavezanost k ekološkemu kodeksu države. Pravna opomba: Kraljevina Dravia se v mednarodnih krogih smatra kot progresivnadružbeni eksperiment in model 'države-varuha' (custodian state), ki uporablja avtoriteto monarhije za neposredno ohranjanje naravnih dobrin.</text>
      <sha1>44s4z2xvpc3qy4yvmf4najsq5h3mdcd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/3. oktober 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>602266</id>
    <revision>
      <id>6672978</id>
      <timestamp>2026-05-08T10:59:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6672978</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="222" sha1="8cryeb9rl1edq1t29tcu7vrlhh61wno" xml:space="preserve">{{Obletnica
| slika = San Francisco de Asís en oración (Museo Ibercaja Camón Aznar).jpg
| velikost = 55px
| besedilo = 800-letnica smrti&lt;br&gt;italijanskega frančiškana&lt;br&gt;[[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]]
}}</text>
      <sha1>8cryeb9rl1edq1t29tcu7vrlhh61wno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atacama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602267</id>
    <redirect title="Atakama" />
    <revision>
      <id>6672998</id>
      <timestamp>2026-05-08T11:49:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Atacama]] na [[Atakama]] prek preusmeritve: po Slovarju slovenskih eksonimov</comment>
      <origin>6672998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="9xuqld5775272oygjvurjuzz72t3ohx" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Atakama]]</text>
      <sha1>9xuqld5775272oygjvurjuzz72t3ohx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Atacama</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602268</id>
    <redirect title="Pogovor:Atakama" />
    <revision>
      <id>6673000</id>
      <timestamp>2026-05-08T11:49:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Atacama]] na [[Pogovor:Atakama]]: po Slovarju slovenskih eksonimov</comment>
      <origin>6673000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="hmoq6tv39huvay790x6v1p3i8hrxwoy" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Atakama]]</text>
      <sha1>hmoq6tv39huvay790x6v1p3i8hrxwoy</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>